LETO XXXIV., ŠT. 12 Ptuj, 26. marca 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZVSEBINE O popisu prebivalstva (stran 3). V letu 1980 ugodne varnostne ocene (stran 4) Skrbno pripravljeni posveti (stran 6) ] Vse življenje za gledališki oder (stran 10) j Ob dnevu mladinskih delovnih brigad (stran 1iy SOCIALISTIČNA ZVEZA V PRIPRAVAH NA 3. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Združeni delavci v delegatskem sistemu OK SZDL je ena izmed nosilk priprav za izvedbo III. kongresa samoupravljalcev s tem, da bomo svojo dejavnost vodili, usmerjali in koordinirali v okviru celovitih priprav, ki izha- jajo iz skupnega programa III. kongresa samo- upravljalcev Jugoslavije. Kongresa samouprav- ljalcev je dobil tudi ustrezno mesto v predlogu programskih usmeritev OK SZDL v letošnjem letu. Aktivnosti za pripravo kongresa izjajajo iz vloge socialistične zveze v političnem sistemu in so usmerjene na uresničevanje odgovornosti so- cialistične zveze in v njej frontno povezanih DPO ter družbenih organizacij in društev za na- daljnji razvoj delegatskega sistema in odnosov. Prav zaradi tega je socialistična zveza skupaj s SO nosilka priprav z naslovom ,,združeni delavci v delegatskem sistemu". Uvedba delegatskega sistema je prinesla v naš poiitični sistem globoke revolucionarne spremembe. Delegatski sistem je postal temelj in oblika organiziranja in delovanja ne samo skupščinskega sistema, ampak tudi vseh samo- upravnih organov in teles, temeljnih samo- upravnih organizacij in skupnosti. V dosedanjih analizah delovanja delegatskega sistema v občini ugotavljamo, da delegatski si- stem družbenega dogovarjanja in odločanja omogoča delovnim ljudem in občanom, da neposredno rešujejo življenska in delovna vpra- šanjav da sodelujejo pri družbenem odločanju^^ in družbeni kontroli nad uresničevanjem spreje- tih odločitev. Hkrati pa ugotavljamo, da v pro- cesu delegatskega odločanja premalo izhajamo iz povezanosti in neposrednih interesov delo- vnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Veliko težav in nerešenih vprašanj je v zvezi z načinom organiziranja in vsebino dela delegacij, z ustvarjanjem ustreznih p6gojev za njihovo delo, z zagotavljanjem ustrezne ob- veščenosti, z uresničevanjem neposredne pove- zanosti delegacij in organov, upravljanja samo- upravnih organizacij in skupnosti, z usklajeva- njem delovnih oblik in metod izvršnih in uprav- nih organov in z usklajevanjem delovnih oblik in metod izvršnih in upravnih organov in z izpo-bijevanjem njihovih obveznosti do delegacij in skupščine. Največja ovira za uspešno delovanje delegacij in delegatskega sistema v celoti pa so prav goto- vo dogovori in odločanje zunaj samoupravnih in delegatskih organov in teles. Temu ustrezno bomo organizirali širšo razpravo v KK SZDL Vse premalo je še občutiti sodelovanje dele- gatov in njihove baze v pripravljanju sklepov oziroma pri ustvarjanju predlogov pomembnej- ših odločitev. Tako so delovni ljudje in občani seznanjeni s predlogi rešitev in drugimi vprašanji šele takrat, ko so take rešitve formalno predložene skup- ščini in je omejen vpliv za spremembe. Poiskati bo treba vzroke zakaj so nosilci pobud za sprejemanje odločitev največkrat upravni in izvršilni organi. Značilno za dosedanje delo občinskih zborov je njihova zakonodajna dejavnost. Vse premalo delujejo kot samoupravni organ, v katerem bi lahko delegati razgrinjali nekatere temeljne ži- vjjenske interese in se zavzemali za njihovo ure- sničitev, vse premalo delujejo kot organ, v ka- terem poteka izmenjava mnenj in stališč, kot organ v katerem se delegati dogovarjajo in sporazumevajo o vseh vprašanjih in so skupne- ga družbenega pomena. V razpravi bomo morali spregovoriti tudi o vzrokih zakaj so samoupravne interesne skup- nosti v veliki meri odstopile od ustavnega kon- cepta in kako doseči, da skupščine SIS ne bodo kraj odločanja, ampak kraj dogovarjanja in sporazumevanja. Posebne pozornosti bo morala biti deležna kadrovska politika ter zagotavljanje socialne strukture delegatskih tetes. V praksi ugotavljamo, da čedalje manj delavcev sodeluje v delegatskih skupščinah in drugih delegatskih telesih. Celotne priprave in razpravo pa bomo pove- zali z aktualnimi družbeno-ekonomskimi in družbeno-političnimi vprašanji,/posebej s celo- vito obravnavo odnosov in institucij našega političnega sistema.. Tako v razpravo vključu- jemo tudi razpravo o ustavnih dopolnilih. Marica Fajt PROGRAMSKOVOLILNA KONFERENCA OK ZKS PTUJ Idejnopolitična in akcijska usmeritev Poročilo o delu občinske organizacije ZKS Ptuj in njenih organov v minulem enoletnem obdobju, ocena družbenopolitičnih, samoupravnih in gospodarskih razmer v občini ter idejnopolitična in akcijska usmeritev ob- činske organizacije ZKS Ptuj. — je bil srž druge .programskovolilne konference ZKS Ptuj, ki se je sestala včeraj, 25. marca popoldne v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Ker zaradi procesa dela v tiskarni zaključimo vsebino Tednika že prej, zato povzemamo programsko usmeritev občinske konference ZKS Ptuj za obdobje 1981/82 iz gradiva, ki so ga prejeli delegati osnovnih organizacij in člani stalnega sestava OK ZKS Ptuj že pred sejo. Poročilo o enoletnem delu in kritična analiza tega dela je ptujskim komunistom na volilnoprogramski konferenci omogočilo, da so lahko konkretneje zastavili nadaljnje naloge, zlasti v osnovnih organizacijah ZKS in tudi v občini. Uresničevanje teh nalog tudi zahteva nenehno skrb znotraj delegatskega sistema, za še večjo demokratizacijo odnosov in za boj proti forumskemu načinu dela tako v osnovnih organizacijan Kot sirse. Program dela, ki so ga sprejeli na včerajšnji seji, je oblikovan 1^3 podlagi sklepov in stališč 8- kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ ter ikesničevala' zastavljene cilje, bo dbčinska konferenca ZKS Ptuj: — obravnavala aktualna idejnopolitična vprašanja delovanja političnega sistenja sociali- stičnega samoupravljanja; — vprašanji, ki bodo na dnevnih redih delegatskih skupščin, t. j. zborov občinske skupščine in skupščin samoupravrMh interesnih skupnosti, občinskega izvršnega sveta, družbenih svetov in vprašanja, ki bodo v okviru OK SZDL dogovorjena kot skupne naloge vseh družbenopolitičnih organizacij ter delo uprav- nih in samoupravnih organov; — usmerjala bo aktivnost komunistov v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva, za višjo produktivnost, za nagrajevanje po delu, za razvoj drobnega gospodarstva, za večjo usmeritev v izvoz in za gibanje vseh oblik porabe v okviru ustvarjenega in razpoložljivega dohodka; — sproti bo analizirala svojo dejavnost, delo organov in OO ZKS pri usklajevanju načel kolektivnega 'dela, kolektivne in osebne odgovornosti; — spodbujala bo organiziranje in delovanje članov. ZK v sistemu socialističnega samoupravljanja in dela v delegatskem sistemu; — analizirala bo metode dela delegacij jn vodstev z vidika aktivnejšega spremljanja razmer in " uveljavljanja socialistične samoupravne demokracije; — obravnavala bo vprašanja nadaljnjega uveljavljanja procesa svobodne menjave dela, podružbljanja politike SLO in družbene samozaščite, skrbela za idejnopolitično usposabljanje članov in OO ZKS ter sproti uresničevala in obravnavala vprašanja, ki jih bodo obravnavali organi ZK Slovenije in ZK Jugoslavije. Podrobneje o delu programskovolilne konference ZKS Ptuj bomo poročali v prihodnji številki. FF Sklepanje o predlogu družbenega plana v torek, 31. marca se bodo na ločenih sejah sestali, dopoldne zbor krajevnih skupnosti, popoldne pa zbor združenega dela in družbe- nopolitični zbor skupščine občine Ptuj. Na dnevnem redu imajo obravnavo in sklepanje o vrsti pomembnih dokumentov. Gradivo so delegacije dobile že v prvi polovici marca, del gradiva pa šele prejšnji teden, zato se delegacije v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela sestajajo .še v tem tednu. Iz obravnav na sejah delegacij sklepamo, da bodo razprave na sejah zborov tudi tokrat živahne, vsebinsko dobre, predlogi in dopolnitve pa utemeljene. Naj na kratko navedemo naipomembnejše dokumente o katerih bodo sklepali na sejah zborov. Osrednji dokument jc predlog družbenega- plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 85. O osnutku so bile poglobljene razprave tako v zborih kot v družbenopolitičnih organi- zacijah in v drugih sredinah. Vsi umestni in utemeljenijiredlogi. dopolnitve in spremembe so bile upoštevane, zato je pričakovati, da bodo zbori predlog družbenega plana sprejeli brez dopolnil. Nadalje je na dnevnem redu zborov skupščine občine Ptuj še predlog družbe- nega dogovora o izgradnji in financi- ranju nove stavbe muzeja ljudske revolucije v I.junljani. predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklaje- vanje samoupravnih družbenoekonomskih t)dnosov na področju stanovanjskega gospo- darstva v SRS ter predlog družbenega dogo- vora o zaščiti, urejanju, vzdrževanju, varstvu in oskrbi razstave partizansko Pohorje v domu pohorskega bataljona in spomenika posled- njemu boju pohorskega bataljona pri Osan- karici. Za delavce v občihi bo tudi pomemben predlog družbenega dogovora o skupnih osnovan za usklajeno Uicjanje odnosov pri pridobivanju in razporeianju dohodka delo- vnih skupnosti upravnih organov in drugih oruanov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodle in skupno porabo. Prav tako tudi uresničevanje dogovora družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 s predlogom ukrepov za nekatere OZD s področja gospodarstva. Dnevni red še obsega predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih ončanoN. predlog odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1981. osnutek odloka o spremem- bah odloka o komunalnih taksah v občini Ptuj in predlog sklepa o izvzemu zemljišč izjavnega donra. Pomemben jc tudi predlog programa dela zbora združenega dela, zbora krajevnih sku- pnosti in družbenopolitičnega zbora za letošnje drugo, tretje in četno trimesečje s pregledom o izpcMnilvi programa v letošnjem prvem trime- sečju. Ob koncu pa bodo .Š£ volitve in imeno- vanja ter delegatska vprašifhja. —u DRUŽBENI PLAN OBČINE ORMOŽ SKUPNA IN LOČENA SEJA ZBOROV SO ORMOŽ v torek, zadnjega marca se bodo sestali tudi zbori skupščine občine Ormož. Zjutraj ob 8. uri se bodo v dvorani Delavske univerze Ormož sestali na skupni seji. Med drugim bodo analizirali Uresničevanje družbenega plana občine Ormož v obdobju 1976-80. Osrednja točka raz- prave na skupni seji pa bo (^nutek družbenega plana obči- ne Ormož za obdobje 1981 — 1985, sprejeli pa bodo ta osnutek na ločenih sejah zborov. Med cilji družbenega plana občine Ofmož je v osnutku zapisano, da so temeljni skupni interesi in cilji v nadaljnjem razvoju občine v zmanjševanju velike razlike v stopnji gospodar- ske razvitosti v primerjavi z drugimi območji, v izboljšanju pogojev življenja in . dela. v odpravljanju socialnih razlik, v prizadevanjih za vsestranski raz- voj človekove osebnosti in za takšen položaj delavca, ki mu bo omogočal dejansko odločanje o rezultatih, doseženih v združe- nem delu. Družbeni razvoj občine Or- mož pa temelji na nadaljnjem razvoju in poglabljanju samou- pravnih družbeno ekonomskih odnosov, v krepitvi akumulacij- ske in reprodukcijske spo.sobno- sti združenega dela, v večji produktivnosti dela in dosled- nem usklajevanju vseh oblik porabe v okviru ustvarjenih sred- stev združenega dela. V material- nih okvirih razvoja pa je zapisa- no, da si bodo pnzadevan za "pospešen razvoj industrije, kme- tijstva, drobnega gospodarstva in turizma. Ob tem bodo pospeše- vali gospodarsko sodelovanje v mednarodni menjavi, smT)trnejšo porazdelitev zemljišč za poselitev in druge dejavnosti. Zadovolje- vali bodo osnovne potrebe prebi- valstva, si prizadevali odpirati nova delovna mesta v občini ter aktivno varovali okolje kot osno- ve za zdrave in humane življenj- ske pogoje. Po skupni seji se bodo zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož sestali še na ločenih sejah in obravnavali od 12 do 19 točk dnevnega reda. Med njimi bodo sklepali kar o devetih predlogih ali osnutkih odlokov ter sprejeli odločbo o uvedbi komasacijslce- ga postopka v Sejanski dolini. -u OB 30. MARCU - DNEVU INOVATORJEV t PTUJSKE OBČINE j Posvetovanje, podelitev priznanj in nagrad Letošnje aktivnosti ob dnevu inovatorjev ptujske občine na katerem bo govora o prehodu na sistematično inventivno dejavnost. ,Na posveto- vanju, ki bo 30. marca v Mesokombinatu Perutnina — TOZD tovarna krmil bo poleg tega beseda o dosedanjih dosežkih inventivne dejavnosti v občini in o prednostih njenega razvoja ter prispevka pri premagovanju te- žav gospodarjenja. Ob koncu posvetovanja bodo najboljši inovatorji ptujske občine v letu 1980 prejeli nagrade in priznanja. Prvo nagrado bo prejel Rudi Belšak iz TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, drugo Danilo Bela iz Agis-a in tretjo na- grado Jože Špicer iz TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. Priznanja razisko- valne skupnosti pa bodo prejeli: Ivan Gregorec iz AGIS-a, Jože Kodela iz PP ,,01ga Meglic", Herman Škrinjar iz TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in Janez Tašner iz Agis-a. MG Ormožani „ZA" samoprispeveli Nedeljskega referenduma o uvedbi prvega občinskega samoprispevka se je udeležilo 1 1.878 glasovalcev ormoške občine, torej kar 96,63 odstotka glasovalnih upravičencev. Da je referendumski program nujno uresničiti in da ne gre brez sredstev občanov je spoznalo 58,68 odstotka glasovalcev. Še enkrat je torej zmagala zavest in pripravljenost občanov, da sami prispevajo delež za boljši jutri, predvsern pa gre v tem primeru za svetlejšo prihodnost njihovih šoloobveznih otrok." S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom in krediti republiške izobraževalne skupnosti bodo v naslednjih letih zgradili nove šole v Veliki Nedelji, Ivanjkovcih in Ormožu, telovadnice v Središču in Miklavžu, večnamenske dvorane na Kogu in v Podgorcih ter prizidek z nekaj učilnicami k obstoječi osnovni šoH pri Tomažu. JB Sprejem štafete mladosti bo v Mostju Letošnji že tradicionalni pohod ,,Po poteh revolucije" bomo obogatili s sprejemom zvezne štafete mladosti, ki bo na mestu poslednjega boja Slovenje-goriške Lackove čete, izrekla želje tisoče mladih Jugoslavije, da dosledno uveljavljamo Titovo pot. Pohod, ki bo 25. aprila in je posvečen 40-letnici ustanovitve OF in40- letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, bo vključil najširši^ krog delovnih ljudi in občanov ptujske občine, posebno še mladih. V Most- ju pa bodo tega dne svečano zaobljubili tudi mladi vojaki ptujske vojašnice. MG RAZGOVOR V NAŠEM liprniii^jyy v okviru programa obiskov članov komisije predsedstva CK ZKS za agitacijo in propagando, sta v četrtek. 19. marca obiskala naše uredništvo TONE VAHEN. preiJsednik republiškega komiteja za informiranje in LOJZE GOJCIC. izvršni sekretar P CK ZKS za informativno in propagandno dejavnost. Pogovarjala sta se o idejnopolitičnih razmerah v uredništvu, o vlogi 00 ZKS. o pripravah na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ. o ka- drovskih problemih, samoupravnih odnosih, o pripravljenosti za delovanje v zaostrenih in vojnih razmerah, o delu in vplivu družbenih organov na uredniško politiko, o sodelovanju z drugimi sredstvi javnega obveščanja in o podobnih nalogah ter o pogojih dela novinar- jev. v sklepni razpravi sta predvsem poudarila naloge na področju podružbljanja obveščanja, kije v načinu ustvarjanja sestavkov. Tu naj DO novinar vse bolj organizator pisanja, ki naj priteguje tiste, ki posa- mezne probleme globlje poznajo in naj bo tudi mentor dopisniKom. Nadalje je pomembna vloga DPO, zlasti osnovne organizacije ZKS v uredništvu in \loga družbenih organov, konkretno v našem primeru izdajateljsko programskega sveta. pp Tone Vahen (v sredini) in Lojze Gojčič (levo) med razgovorom v našem uredništvu Foto: M. Ozmec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. marec 1981 — TEDNIK Čim več lastnega znanja Delegati skupščine raziskovalne skupnosti občine Ptuj so na seji v pre- teklem tednu ocenili delo skupnosti v minulem srednjeročnem obdobju in sprejeli planske usmeritve za obdobje 1981—85 s konkretizacijo nalog za leto 1981. Te usmeritve so znane, vendar je prisotnost znanstveno-razi- skovalnega dela v OZD ptujske občine bolj ali manj naključna. Skupnost tudi ne razpolaga s podatki o vpetosti le-tega v razvojne načrte za sred- njeročno obdobje 1981—85. Nasploh bo potrebno na te. področju premagati vrsto ovir, da bo le- to zaživelo v polni meri. V bitki za gospodarsko ustalitev pa nam ne bi smelo biti vseeno ali v proizvodnem procesu uporabljamo domače možgane ali licence, za katere običajno odštejemo velike vsote denarja. Posebno pozornost so delegati skupščine namenili oceni dela delegats- kega sistema glede na slabo delo nekaterih delegacij oziroma konferenc delegacij. Skupščina skupnosti je na skoraj vseh sejah bila na meji sklep- čnosti, zato so predlagali, da bi naj v pripravah na nove volitve ocenili ali je potrebno imeti skupščino s 75 delegatskimi mesti. Odgovora na vpraša- nje strokovne pomoči pri delu delegacij pa skupščina ni dobila, kar je dokaz tudi, da skupnost ni našla pravega mesta v primerjavi z ostalimi interesnimi skupnostmi. Drugo pomembno področje dela skupnosti je množična inventivna dejavnost. V združenem delu ptujske občine je njen razvoj šele na zače- tku. Čeprav se uspešno razvija le v treh delovnih organizacijah: Agis-u, PP ,,01ga Meglic" in TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, je v obdobju treh let že prinesla veliko gospodarsko korist, blizu 15 milijonov dinarjev. Da bomo dosegli cilje množične inventivne dejavnosti si bomo morali priza- devati, da v slehernem delovnem okolju ustanovimo službe za inovacijs- ko dejavnost. Spoznanje, da moramo vsi prispevati pri odpravi gospo- darskih težav, nam mora biti opora v teh prizadevanjih. Skupščina je potrdila tudi finančni program za letos,-ki je v primerjavi s programi prejšnjih let drugače sestavljen, glede na to, ker letos usmerja- mo sredstva v lasten raziskovalni program. Kljub temu pa bo potrebno del sredstev še vedno preliti v raziskovalno skupnost Slovenije in posebne raziskovalne skupnosti. V zaključnem delu zasedanja pa je bila beseda o predlogu samouprav- nega sporazuma o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti Slove- nije, predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izva- janje skupnih nalog v okviru SR Slovenije in o vrsti drugih predlogov, pomembnih za nadaljnji razvoj raziskovalnega in inventivnega dela. MG POVEZOVANJE AVTOBUSNEGA PROMETA V PTUJU Skupna pot ima več prednosti v ptujski občini smo v zac^njih letih izvedli več uspešnih povezovanj; zunaj tega so ostale le redke dfclovne sredine, med katere spadajo tudi ce- stno-transportne organizacije. Čeprav je bilo prizadevanj na tem podro- čju v zadnjem času veliko, je sedaj že znano, da do te povezave ne bo prišlo, vsaj kar zadeva transportno organizacijo. Ptujski avtobusarji pa so prek dela strokovne komisije za pripravo analize o povezovanju avtobusnega prometa v Ptuju, spoznali, da bodo povezani bolje delovali. Komisija je pričela z delom septembra preteklega leta in je v tem me- secu zaključila svoje delo. Ugotovila je, da je povezovanje avtobusnega prometa v Ptuju oziroma regiji in SV Sloveniji smotrno iz več pogledov. Pri tem je izhajala iz potreb vedno večjega, prometa, večjega turističnega priliva, racionalizacije dela, zagotavljanja tehnološke celovitosti prometa, boljših možnosti za prilaganje voznih redov, možnosti uporabe enotne vozovnice, večje učinkovitosti vzdrževanja vozil, enotne organizacije avtobusne postaje v Ptuju in podobno. O zbranih ugotovitvah, ki opozarjajo na številne prednosti povezave, bosta v kratkem razpravljala tudi oba delavska sveta: TOZD Potniški promet, ki je vključen v Certus Maribor in TOZD Avto-park komunalne- ga podjetja Ptuj. Komisija je delo sicer že zaključila, vendar ni bila enotna glede or- ganiziranosti, kjer sta dva predloga. Del komisije iz Certusa — TOZD Potniški promet predlaga povezavo v okviru DO Certus, ki je nosilec razvoja gostinstva in turizma na območju SV Slovenije in ki že opravlja 60 odstotkov ptujskega primestnega prometa; drugi del pa povezovanje v okviru TOZD Avtopark. Vse kaže, da bo razprav o tem še veliko, vendar se bo potrebno odlo- čiti za najustreznejšo organiziranost, pri tem pa ne sme biti pomembnejše pod čigavo streho bosta nadaljevala skupno pot. MG Skrb za izobraževanje - osrednja pozornost izmenjavi samoupravljalsicih izkušenj Klub samoupravljalcev občine Ptuj, ustanovljen v letu 1980, daje pr- ve uspešne obračune svojega dela. Ze izvedene tribune samoupravljalcev so pokazale pravilnost njegove ustanovitve, živa izmenjava izkušenj pa njihovo zainteresiranost za izboljšanje prakse samoupravljanja. v Program dela, ki si ga je klub zadal za tekoče obdobje, je izdelan nako, da bo zanimiv za kar največji krog samoupravljalcev. Klub si je sicer za- dal nalogo, da bo v sindikatih skrbel iz. izobraževanje, vendar bo njego- va osrednja pozornost namenjena izmenjavi izkušenj samoupravljalske prakse. Letos je že uspel zbrati predsednike disciplinskih komisij; do kon- ca leta pa bo izvedel vrsto seminarjev oziroma tribun z^ predsednike samoupravnih delavskih kontrol, za predsednike delavskih svetov, pred- sednike komisij za varstvo pri delu; seminar za kulturne animatorje, blagajnike osnovnih organizacij sindikata in podobno. S tem pa še pro- gram dela ni izčrpan, saj ga bodo dopolnjevali na željo posameznih delo- vnih organizacij oziroma podpisnikov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljalcev. Pri tem pa je potrebno povedati, da vse "stroške v zvezi z organizacijo seminarjev in samoupravljalskih tribun prevzema klub samoupravljalcev, ki pa ima tudi lasten predavateljski tim. Aktivno se bo klub samoupravljalcev vključil tudi v priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Pri tem bo dal glavni poudarek izmenjavi izkušenj pri delu predsednikov delavskih svetov oziroma izmenjavi izkušenj na področju delitve dohodka in nagrajevanja po delu in rezultatih dela. MG DRUŽBENI SVET ZA VPRAŠANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA O delu in ugotovitvah inšpekcijsicih služb Prejšnji ponedeljek, 16. marca se je sestal družbeni svet za vprašanje inšpekcijskega nadzorstva občine Ptuj. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava poročila o delu in ugoto- vitvah inšpekcijskih služb v občini Ptuj v letu 1980. Delegati družbenega sveta so se temeljito seznanili z delom posameznih inšpekcij, sprejeli pa so vrsto predlogov, ki jih bodo posredovali izvršnemu svetu občine Ptuj in zborom SO Ptuj. V letu 1980 so inšpektorji opravili manj pregledov kot v letu 1979, ugotovili pa so več kršiteljev, kar pomeni, da so bili pregledi temeljitejši. Sanitarna inšpekcija ugotavlja slabe higienske razmere v vrtcih, šolah, obratih družbene prehrane in v gostinskih obratih. Problemi so gradbeno tehnični pogoji v teh obratih. Družbeni svet predlaga, da inšpektorji, ob sanitarnih pregledih, pregledajo z vidika higiene tudi zunanjost zgradb. Pri tem je zelo pomembno, da pristojne službe smeti redno odvažajo, problem je namreč med prazniki, ko se nabere toliko smeti, da jih ni mogoče spraviti v kante. V mestu Ptuju bo tudi nujno izdelati kataster vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Požarna inšpekcija opozarja na nevsklajenost gradbenih projektov z veljavnimi pre'dpisi, zato so skoraj vedno težave pri izda- janju uporabnih dovoljenj. Pri veterinarski inšf)ekciji bo potrebno poostriti nadzor glede psov, saj ne moremo dovoliti, da ob pojavu stekline v naši občini beležimo, da so psi v letu 1980 obgrizli okrog 300 ljudi. Z novoustanovljeno veterinarsko službo se bo stanje prav gotovo izboljšalo. Vodnogospodarska inšpekcija opozarja na neorganizirano in nekontrolirano koriščanje gramoza iz struge reke Drave, zato je nujno, da se z odlokom uredi vprašanje koriščanje gra- moza. V zvezi.s komunalno inšpekcijo je družbeni svet dal več predlogov in sicer: odlok o reji živali v mestu Ptuju ni življenski, zato ga je potrebno spremeniti; v občini Ptuj je potrebno urediti odlagalce najrazličnejše krame na divja odlagališča in jih primerno kaznovati, v vseh krajevnih skupnostih naj organizirajo tiste, ki okolje onesnažujejo, ker jih v krajevnih skup- nosti tudi najbolj poznajo. Republiško skupnost za ceste je potrebno opozoriti, da uredi parkirišča z najnujnejšimi higienskimi napravami ob cesti Mari- bor—Macelj, Maribor—Varaždin in Mari- bor—Ormož, saj se to obcestno območje v turistični sezoni spremeni v pravo smetišče. Družbeni svet je opozoril tudi na neurejeno sistemsko zbiranje odpadnih surovin. To bi naj uredile delovne organizacije, ki se bavijo z zbiranjem teh surovin. Cestna inšpekcija opozarja, da težko uveljavlja svoje pristojnosti, ker ceste v ptujski občini niso bile razglašene kot javne ceste, zato je potrebno tudi to urediti. USTANOVMA SEJA SVETA SKUPNOSTI ZA CEME OBČINE PTUJ VEČJA DRUŽBENA KONTROLA CEN Skupnost za cene občine Ptuj je organ, ki bo v praksi usklajeval 4n vodil družbeno kontrolko nad cenami, ki so v občinski pristojnosti. V njeni pristojnosti pa so cene s področja gradbeništva (ure), prometa (samo zasebniki), gostinstva (ma- lice in abonentska kosila), komunalne de- javnosti, komunalne storitve, cene v vzgojnovar- stvenih domovih, dijaških domovih in podobno. Glavne usmeritve skupnosti so zapisane že v resoluciji. Novost pri usklajevanju cen pa je, da morajo OZD imeti pravilnike o oblikovanju in formiranju cen. Vsako spremembo cene pa mora predhodno obravnavati delavski svet. Šele, ko so izvedeni ti postopki, o predlaganih novih cenah razpravlja skupnost za cene, seveda o tistih, za katere je pristojna. Dejavnost skupnosti je precej otežena, ker še ni sprejet republiški in zvezni družbeni dogovor o uresničevanju politi- ke cen za letošnje leto. Pravilniki o oblikovanju cen morajo vsebovati štiri kriterije za vsako OZD, kot je to določeno z zveznim zakonom o temeljih cen in družbeni kontroli cen. Med nje spadajo: iz- koriščanje investicijskih zmogljivosti v samih OZD, ponudba in povpraševanje, kalkulacija, v kateri se upošteva produktivnost, uspešnost upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sred- stvi in tudi cene na svetovnem trgu. Na ustanovni seji sveta skupnosti, ki je bila 17. marca, je bila za predsednico sveta izvoljena Erika Mihelač, za namestnika pa Viktor Kelenc, medtem ko je predsednica skupnosti za cene občine Ptuj Metka Korošec. Svet šteje 15 članov, ki so jih delegirali IS SO Ptuj, MGZ za Podrav- je, občinska konferenca SZDL, občinski svet ZSS Ptuj, konferenca potrošnikov in skupnost socialnega varstva občine Ptuj. Svet skupnosti je že na prvi seji obravnaval predloge za nove cene; samo letos je prispelo že 66 vlog; od tega jih bo v obravnavi pri skupnosti 42. K ustanavljanju skupnosti smo v občinah kot tudi v republiki in zvezi pristopili s precejšnjo zamudo, saj bi drugače lahko kakovostneje pris.pevali k obvladovanju sedanjega stanja, ko so nam cene ušle z vajeti. MG Iskrica, ki ni samoto! Končnoje le minila zima. dolge štiri mesece nas je pestila in nas silila, da smo se tiščali v toplih izbah. Sedaj pa Je tu težko priča- kovana pomlad. — z vsem svojim čarom in lepoto. Otroci bodo lahko sprostili svojo energijo, go- zdovi vabijo otroke v svoj objem. Toda kaj. kakšni so danes ti gozdovi? Zgubili so nekdanjo svojo prijaznost, otožni so in temu smo krivi mi! Gozdovi so postali pravo odlagališče navlake — od hladilnikov, štedilnikov in ohišij avtomobilov. Ko nas pot zapelje v gozd in lam vidimo vso to šaro. se nam jezijo lasje. Morda smo ob tem celo ogorčeni in pravimo »kaznovati bi jih bilo treba«, ob tem pa nas prav nič ne zapeče vest. če smo morda tudi sami med ti- stimi odlagalci. Ob tem velja po- udariti, da vsi mi se bomo morali končno zavedati tega in spreme- niti svoje navade, svoj odnos do naših gozdov, če bomo vanje še želeli hoditi na sprehod, nabirat gobe. Pa tudi drugače so gozdovi naše bogastvo, skrbijo za vlago in čistijo že tako preveč onesnažen zrak. Smo pomislili Rdaj na to? Če o vsem tem razmišljamo in stvari medsebojno povezujemo, moramo ugotoviti, daje tu nekaj narobe. Pravijo, da uvažamo sta- ro železo, da ga plačujemo z dra- gocenimi devizami. Ali ne bi ka- zalo doma spremeniti odnos do odkupa odpadnega materiala, zvišati odkupno ceno in organi- zirati zbiranje na določenih me- stih. Menim, da bomo s takšno akcijo močno razredčili »črna« odlagališča. Spodbuden je primer v Novi vasi pri Ptuju. 0'roci so se želeli igrali v bližnjem gozdu, toda raz- očarani so ugotovili, da je tam toliko razne pločevine, da za igro sploh ni več primeren. Pa vendar. stekla je akcija čiščenja. Krepko so prijeli za delo, se namučili. vendar trud ni bil zaman, gozd so očistili, da je spet takšen kot ne- koč. Zbranega odpadnega materi- ala je za poldrugi kamion, zato računajo še na kakšen izkupiček. Radi bi si kupili drese, upajo, da jim bo to uspelo. Mi pa si te otroke iz Nove vasi pri Ptuju vzemimo za vzor, saj jih je vredno posnemati. Vsi, predvsem pa starejši poskr- bimo, da prihodnjo pomlad ne bo v naših gozdovih spet polno od- padle pločevine. Besedilo in posneteTc: Maks Menoni Vse to so zbrali otroci v gozdu v Novi vasi pri Ptuju PRIPRAVE NA TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE V OBČINI ORMOŽ Koordinacijski odbor za pripravo HI. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije v občini Ormož le na svoji zadnji seji. ki je bila prejšni četrtek. 19. marca, sprejel datum tematskih razprav v organizacijah združenega dela in \ K S Ormož. V vseh sredinah je potrebno napravili celovito oceno za določe- no tematsko področje. Ti uvodniki, ki jih pripravijo posamezne sredine, morajo kritič- no ocenili in analizirali lastno samoupravno prakso in sprejeli dogovor za hitrejše odpra- vljanje slabosti in pmblemov pri razvijanju samoupravnih odnosov. Razprave bodo potekale po naslednjem razporedu: v Tovarni Jože Kerenčič bo v četrtek, 2. aprila. Razpravljali bodo o odloča- nju delavcev o pridobivanju in razporejanju dcihodka in delitve sredstev za osebne dohod- ke, izhodišča za to tematsko razpravo so naslednja: izkušnje in problemi pri vzpo- stavljanju dohodkovnih odnosov med organi- zacijami združenega dela, katerih delo se izraza v skupnem izdelku, ki so povezane s skupnim delom in poslovanjem v družbeni reprodukciji. V Primatu bo razprava 7. aprila, razpravljali bodo o združenih delavcih v delegatskem sistemu, v krajevni skupnosti Ormož 8. aprila, razpravljali bf)do o oceni delovanja delegatskega sistema v TOZD ali v krajevni skupnosti, o delovanju delegacij in družbenopolitičnih delegacij. V KK »Jeruzalem-Ormož« bo razprava v četrtek. 9. aprila na temo: samoupravno ntnezovanje in združevanje na podlagi do- hodka. Teme za to razpravo so naslednje: organiziranje TOZD in njihovo združevanje v delovno organizacijo in "SOZD z vidika dela m specializacije in organiziranje dejavnosti v delovno organizacijo in SOZD. Prav tako so na četrtkovi seji koordinacij- skega odbpra evidentirali kandidatko za Ifl. kongres samoupravljalcev Jugoslavi_k iz obči- ne Ormož. Kandidatka je Telka "Šalamun, zaposlena v KK »Jeruzalem-Ormož« v te- meljni organizaciji kooperantov. -da Pred skupščino skupnosti otroškega varstva Med štirinajstimi točkami dnevnega reda. ki so jih pripravili za sejo skupščine skupnosti otroškega varsiva občine Ptuj. gre predvsem omeniti tisti del v katerem biido delegati spregovorili o programu dela in razvoju dejavnosti do leta l'^85 s podrobnejšim načrtom aktivnosti v letošnjem letu. ki so ga tudi finančno ovrednotili. Poleg tega pa je potrebno omenili še d\e pomembni vprašanji — v prvem gre za osnutek samoupravnega sporazuma o določanju višine oskrbnine v vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj. ki jo piačujeji) starši. \ drugem pa za problematiko i/\ajanja denarnih pomoči družinam z otroki v letu 1981. Vsaka nova podražitev je v tem trenutku težko sprejemljiva in neposredno prizadeva družinski proračun, vendar iz naslova prispevne stopnje dajemo toliko kolikor smo se dogovorili — prek 50 odstotkov, ostalo pa je potrebno pokriti iz drugih virov in ta vir je v tem primeru del oskrbnine, ki jo plačujejo starši. Samo podatek, da je bilo že v lanskem letu 1.20 milijona dinarjev več stroškov za prehrano kot so jih planirali, je dovolj zgovoren dokaz velikim podražitvam, ki so zajele še energijo, ogrevanje, prevoze in druge storitve brez katerih delo v'vrtcu ne more nemoteno teči. Osnutek z novimi predvidenimi cenami je usklajen s poprečni- mi živ Ijenskimi stroški v SR Sloveniji, nove cene pa že pripravljajo skoraj v vseh slovenskih vrteih. ker s sedanjimi ni moč pokriti izdatkov. V povprečju se bodo pt)višale za okrog 26 odstotkov. Z novim zakonom o družbenem varstvu otrok smo denarne pomoči — otroške dodalke. v celoti prenesli iz republiške v občinske skupnosti otroškega varstva in predstavljajo letos novo nalogo za katero nam že v začetku primanjkuje denarja. Osnovne usmeritve smo sicer dobili od zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije, da smo lahko v občini izdelali variantni predlog o katerem je razpravljal tudi izvršni odbor skupnosti otroškega varstva. V prvi varianti so bile upoštevane denarne pomoči v najnižjih zneskih, ki so bile dogovorjene na delo- vnem sestanku v Ljubljani, v drugi — srednje, ki bi naj služile za i/račun potrebnih sredstev in v tretji. Za vse tri ponujene variante nam primanjkuje denarja in ga bo potrebno iskati iz drugih virov oziroma se še dogovarjati z zvezo skupnosti otroške- ga varstva. Za predlagano rešitev bomo v občini potrebovali za prek 5 milijonov dinarjev dodatnih sreustev. ker moramo uposievaii aejsivo. ua su osebni dohodki relativno nižji kot je slovensko povprečje in je zato tudi 48 odstotkov upravičencev v prvem dohodkovnem cenzusu v katerem je vi.šina denarne pomoči najvišja. V Sloveniji tudi presegamo povprečje denarnih pomoči na katerem je bil izračunan minimalni obseg potrebnega denarja za posamezno občino. Upoštevajoč današnje stanje bi lahko valorizirali otroški dodatek le upravičencem iz prvega dohod- kovnega razreda od dosedanjih 600 za prvega otroka in 750 dinarjev za naslednjega rojenega otroka ter kmečkim otrokom od dosedanjih 300 na 340 dinarjev. Vsi ostali upravičenci pa bi dobivali dosedanje zneske s katerimi pa bi močno zaostali za denarnimi pomočmi v sosednjih občinah. Glede na velik porast življenskih stroškov bi standard otrok lahko še dodatno prizadeli. Na ponedeljkovi skupščini skupnosti otroškega varstva bo tekla beseda še o nekaterih drugih dokumentih, ki so prav tako pomembni za nadaljnje delo in samoupravno odločanje na tem pomembnem družbenem področju. mš TEDNIK 26. marec 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Informacije o popisu prebivalstva Občinska popisna komisija pospcicno izvaja ipravt na popis prebivalstva. go^xMMnjstev in [tanovanj. Preden bodo popisovalci princi z jelom. morajo občani priskrbeti razne j(,kuniente, prav., pa je, da so obvcS£eni tudi o pekat^*^*^ ostalih zadevah v zvezi s popisom. O (em Maks 2mauc, namestnik tajnika komisije povedal:. ,,S popisom v tem letu je potrebno ugotoviti nredvsem število prebivalcev in njihovo teritorialno porazdebtev. To pomeni, da jc ^trebno ugotoviti število prebivakcv ne samo ^ Jugoslavijo v cek>ti. tcmvTČ tudi za republike, avtonomni pokrajini, ob&ne. krajevne skupnosti in za vsako naselje. Poleg l^a je treba dobiti podatke o vitalnih. etni£nili. izobrazbenih, migracijskih in drugii značil- nostih prebivalstva po katerih bo mogoče ugotoviti spremembe, ki so nastale med prebivalstvom od zadnja pepisa^kta 1971. Popis mora dati podatke o ivebivalcili. ki se ukvarjajo s kmetijstvom in o spremembah v ekonomskih in drugih strukturah ddavcev ter o spremembah, ki' so nastale v obdobju med obema popisoma. Zbrati je potrebno tudi podatke o Številu in strukturi naših delavcev na začasnem dehi v tujini in članov njihovih gospodinjstev, ki Svijo 2 njimi, pa tudi podatke o nekaterih značilnostih samostojnega osebnega dda. Končno mora dati popis osnove a dolgoro^^ napoved o številu prebivalstva. Eden od pomemlnih cfljev popisa jc tudi zbiranje podatkov o gospodinjstvih. Ti podatki bodo omogočili, da bomo ugotovifi število gospodinjstev kot osnovnih ekonomskih skupnosti in njihova sestava po številu aktivnih in vzdrževanih članov. Zbrani bodo tudi podatki o velikosti lastnega zemljišča in zemlječ, ki ga gospodinjstvo uporablja, podatki o osnovnih vrstah živine in o kmetijskih strojih. Vsi podatki bodo omogočili tudi vpogled v druge sestave gospodinjstev kot so sestava dnižin, sestava po virih dohodkov in drugo. Popis stanovanj bo opravljen zato, da bi ugotovili število stanovanj in dobili osnovne podatke o njihovi velikosti, tako po številu sob kot po stanovanjski površini. Zbrani bodo tudi podatki o starosti stanovanj, o njihovi opremljenosti in podatki o nastanjenosti. Pra'. tako bodo zbrani podatki o številu stanovanj, ki jih uporabljajo občani za počitek in rekreacijo ter podatki o stavbah v katerih so stanovanja." Katere so popisne enote? „Prva kategorija so osebe. S popisom bodo zajeti državljani SFRJ, tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki imajo prebivališče v SFRJ, ne glede na to ali bodo med popisom v Jugoslaviji ali v tujini. Nadalje državljani SFRJ in tuji državljani ter osebe brez državljanstva, ki imajo prebivališče v tujini, med popisom pa ^odo v Jugoslaviji. Druga kategorija so gospodinjstva. Zajeta bodo vsa gospodinjstva — stalno naseljena na ozemlju SFRJ in tista, ki so ob popisu začasno v tujini. Zajeta bodo tudi skupinska stanovanja — to so skupnosti oseb, ki žive v zavodih, kjer trajno oskrbujejo otroke ali odrasle, to je na primer v domovih za ostarele, v samostanih in "bolnišnicah za neozcjravljive. Tretja kategorija so stanovanja. S popisom bodo zajeta vsa stanovanja na ozmelju SFRJ, ne glede na to ali so stalno ali začasno naseljena — to so stanovanja za počitek in rekreacijo ali stanovanja, ki jih uporabljajo v času sezonskih del npr. kmetje v vinogradih. Všteti bodo tudi nenaseljeni prostori in prostori, ki niso zgrajeni za stanovanja — to so torej zasilno naseljena stanovanja. Popisana bodo tudi stanovanja, ki se ob popisu uporabljajo kot pnjslovni prostori, niso pa posebej preurejena za ta namen. V po|MS bodo zajeta tudi skupinska stanovanja oziroma prostori, ki jih uporablja za skupno stanovanje večja skupina oseb. Četrta kategorija pa pove, koga in česa ne bo zajemal popis. Popis ne bo zajemal diplomatskega osebja tujih diplomatsko konzularnih predstavništev in ne članov njihovih družin, pa tudi tistih stanovanj ne, ki so last tujih državljanov." Kaj je to — kiritčni trenutek popisa? „Kritični trenutek je 31. marec ob 24.00:— »o je po stanju ob polnoči. To je med 31. marcem in 1. aprilom. In to tako glede števila popisnih enot kot glede podatkov o teh enotah. Razumljivo je, da vse v tem trenutku ne more biti popisano, zato je zakonodajalec predvidel, da bo popisovanje teklo do 1. aprila do 10. oziroma do 15. aprila, ko morajo biti zaklju- čene vse' korekcije, popis pa se prične v celi državi hkrati." * Organizirano bo tudi predhodno zbiranje podatkov. Katere podatke morajo občani pripraviti? Najprej moram povedati, da zakon nalaga občinski popisni komisiji prek 30 osrednjih nalog. V pripravah na popis so bile izvedene mštruktaže občinskih inštruktorjev, ki jih je 48, sedaj pa potekajo inštruktaže za okrog 400 popisovalcev v občini. Ob tem naj povdarim. da bodo vsi zbrani podatki zaupne narave in jih ne bo moč uporabljati v nobene druge namene — zgolj za statistično obdelavo. Seveda pa prosimo vse občane občine Ptuj, da prično zbirati podatke, ki jih bodo potrebovali popisovalci. Ze lani je večina občanov prejela kartone s trinajstmestoo enotno matično številko občana. Ze ob koncu lanskega leta je tekla akcija za izpolnjevanje obrazcev I A za zdomce — zelene barve je ta obrazec. Prosimo vse občarie, ki imajo sorodnike v tujini in tega obrazca nišo pustili doma oziroma ga niso izpolnili, da to čimprej store. Obrazec mora biti točno izpolnjen in to v vseh rubrikah. V tem tednu so prejeli vsi zaposleni ddavci obrazec, v katerega je treba vpisati.podatke. Občani, ki imajo svojo zemljo in zemljo v najemu, morajo priskrbeti točne podatke o površini teh zemljišč, posebej za obdelovalne in neobdelovalne površine, hkrati pa tudi podatke o površinah stanovanj in posebej o površinah sob in ostalih stanovanjskih prostorov. Kmetovalci morajo imeti tudi točne podatke o številu živine in podatke o mehanizaciji, predvsem o traktorjih. Občinska popisna komisija bo občane v Tedniku in v ptujskem radijskem programu redno obveščala o svojem delu. Občani, ki potrebujejo kakršnekoli informacije v zvezi s popisom, lahko zanje povprašajo pri občinski popisni komisiji, vprašanja pa lahko posredu- jejo tudi v uredništvo Tednika in radia Ptuj." Morda je prav da povemo še to — zakon predvideva tudi kazni za tiste občane, ki bi kakorkoli ovirali popisovalce pri delu in jim ne bi dovoliti opraviti popisa v vseh prostorih. N. Dobljekar STAB imNE ZAŠČmE OBČME PTUJ Aktivnosti ob dnevu civilne zaščite in akcija nič nas ne sme presenetiti v preteklem tednu se je sestal štab za civilno zaščito občine Ptuj. Ob tej priložnosti je posebno pozornost posvetil izdelavi programa dela, nje- govi vsebinski in rokovni opredelitvi. Aktivnosti štaba se bodo tudi leetos odvijale na področju ustanavljanja, usposabljanja, opremljanja in prakti- čnega preverjanja znanja enot civilne zaščite in tudi pri kadrovskem izpo- polnjevanju posameznih enot. Na seji štaba so tokrat sodelovali tudi poveljniki štabov za civilno za- ščito krajevnih^skupnosti mesta Ptuja in nekaterih OZD mesta in skupno s štabom presedali delovno gradivo za izdelavo načrta in reševanja v pri- meru potresa v občini Ptuj. Dogovorili so se, da je potrebno te načrte v OZD in KS pripraviti do 10. aprila tako, da bi lahko omenjeni načrt spre- jeli do dneva civilne zaščite Jugoslavije. Beseda je bila tudi o vključevanju članov štaba pri izvedbi aktivnosti v akciji „nič nas ne sme presenetiti 81". Kot je znano bomo letos v ptujski občini preigrali 6 predpostavk. Ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije 20. juniju bo občinski štab za ci- vilno zaščito vodil vrsto aktivnosti, ki bodo hkrati posvečene zaključku aktivnosti v akciji „nič nas ne sme presenetiti." Omenimo naj posveto- vanje poveljnikov in načelnikov štabov civilne zaščite KS in TOZD na temo: vloga in naloge civilne zaščite v splošni ljudski obrambni vojni ter v mirnodobskih naravnih in drugih hudih nesrečah, razstavo opreme in sredstev civilne zaščite, mobilizacijsko vajo štabov i n enot civilne zaščite ter vsakoletno medrepubliško praktično reševalno vajo štabov in enot ci- vilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo letos v Krapini pod geslom: bratstvo — enotnost — solidarnost — Krapina 81. Vaja bo 14. junija. MG Aniki Kerenčič-Serec v spomin Prejšni četrtek so se na ormo- škem pokopališču svojci, sorodniki in prijatelji tiho poslovili od Anike Kerenčič—Serec. Rojena je bila 30. junija 1917 v še vojni vihri prve svetovne vojne v Jasterbdh pri Kogu. Doma so imeli srednje vebko kmetijo, kjer je morala od svojih zgodnjih let trdo delati. Vsi, ki so bili doma, so morali trdo delati, vendar jim kmetija v tistem času ni vračala njihovega truda, zato so se stežka preživljali. Skupaj s svojimi doma- čimi in še mnogimi podobnimi kmeti je že v mladosti spoznala težko breme socialnih krivic malega in srednjega kmeta v takratnih razmerah, ko so bili izkoriščani tako kmetje, delavci in posebej še viničarji. Brat Jože je šd študirat, zato se je ostala družina morala marsi- čemu odreči. Tudi on je zgodaj spoznal vse socialne krivice malega človeka na podeželju ter sebi in drugim odprl oči. Pri njih se je pred vojno zbirala narodna mla- dina, vsi so vneto poslušali Jože- tove besede, tako tudi sestra Anika, ki si je z drugimi mladimi ^Ida, da bi se Jožetove besede izpolnile. Navzemala se je napred- nih idej, mnogo je brala, kolikor ji je seveda dopuščal čas. Poročila se je od doma v Pu- šence, kjer ji je že po devetih mesecih smrt pobrala prvega moža. Po moževi smrti se je rodil prvi otrok, ona pa je sedaj kar za dva garala na posestvu, dokler se ni ponovno poročila in tako je kmalu dobila drugega otroka. Toda, v tistih težkih časih je bila usoda kruta do mnogih ljudi, tako ni prizanesla niti mladi družini. Od razsuli stare Jugoslavije, je drugi mož prsd v nemško ujetništvo, od koder se je vrnil bolan in kmalu umrL Tako je morala v času okupacije skrbeti zase. za dva majhna otroka in za kmetijo. Pa še za nekaj — za prve aktiviste Osvobo- dilne fronte. Pri njih v Pu.šencih je bila ena izmed prvih narodnoosvo- bodilnih javk v teh krajih. Med temi aktivisti OF sta bila tudi njena brata Jože in Slavko, ki so ju decembra 1941. ustrelili v Mari- boru. Vsi ti aktivisti so vedeli, da je nadvse zanesljiva revoludo- narka in odločna sovražnica okupatorja. Tudi Aniko je imel okupator v svojem črnem spisku in nekega dne so prišli ponjo gestapovci, bila je izdana. V zaporu so jo mučili, vendar od nje niso izvedeli ničesar. Po nekaj mesecih so jo i^^pustili in ona je nadaljevala s svojim delom v narodnoosvobodilni borbi vse do konca vojne. To ji je bilo tudi priznano s statusom udeleženke NOB od leta 1941. Vsa vojna leta je bilo vse težav- no delo na kmetiji njena skrb. Ker pa je kmetija poleg ženskih rok potrebovala še krepko moško , se je Anika poročila še tretjič. Tako se je k skrbi za kmetijo pridružila še skrb za pet otrok iz tega zakona. Toda vse je zmogla z jekleno voljo ženske, ki ve kaj ho- če. Z veliko ljubeznijo je negovala in vzgajala te svoje otroke in poskrbela, da so prišli do svojega lastnega kruha. Zaradite posebne ljubezni in toplote, ki je izžarevala iz nje, so jo njeni otroci imeli nad- vse radi in se radi vračali v prepro- sti, vendar topli kmečki dom. Ko je prišla tako daleč, da bi lahko začela uživati sadove svojega težkega dda, je vse skupaj prepre- čila zavratna bolezen. Skušala jo je premagati s svojo železno voljo, borbenostjo in zdravim humorjem, vendar je bolezen zmagala. Njeni otroci se je bodo spomin- jali z ljubeznijo, prav tako je bila vredna spomina svojih bratov Jožeta in Slavka. , —da Aktualne naloge sindikata ' Obdnski svet zveze sindikatov Ptuj je v preteklem tednu organiziral seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata, na katerem je bila osrednja pozornost posvečena vlogi osnovne organizacije v združenem dehi, družbeno-ekonomskim odnosom in programu razvoia občine v obdobju 1981-85, delovanju delegatskega sistema v združenem delu, splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in informiranju v združenem delu. Od skupno 168 osnovnih organizaaj sindikata, se jih se- minarja ni udeležilo le 20. Vsem tem bo občinski svet izrekel javno kritiko glede na to, da bi se vse osnovne organizacije morale udeleževati vseh oblik usposabljanja. Pri organizaciji seminarja je poleg občinskega sveta soddoval še klub samoupravljalcev in delavska univerza. OBETA SE ŽIVAHNO IN RAZGIBANO BRIGADIRSKO POLETJE ..Ponosna je lahko vsaka dežela, ki ima takšno mktdmo. kot je naša." TITO Vse bolj jasno in nujno je, da je mladinsko prostovoljno ddo sestavni del družbenih dogajanj v naši sodalistični samoupravni družbi, zato nas ne preseneča dejstvo, da bo letCKnje brigadirsko poletje dobilo nove razsežnosti. V bratskih republikah in avtonomnih pokrajinah narodov Jugoslavije bo letos kovalo bratstvo in prijatelj- stvo ter boljši ju&i na tisoče brigadirjev na 22 zveznih in še številnejših repubISkih mladinskih delovnih akdjah, da ne omenjamo lokalnih akcij, ki v zadnjem času dobivajo vse večji pomen. V Sloveniji bodo letos potekale štiri zvezne MDA: Posočje, Kozjansko, Suha krajina in letos prvič kot zvezna akdja tudi Sloven- ske gorice — Haloze '81. V treh izmenah se bo na tdi štirih akdjah zvrstilo kar 26 brigad. Razen tega bo v Sloveniji potekalo še šest republiških mlauinskih dek)vnih akcij na katerih se bo v treh izmenah, od 6. junija do 30. avgu- sta, zvrstilo blizu 60 mladinskih delovnih brigad. Tako smo s konstantnim povečevanjem števila in obsega republiških in zveznih M DA dosegli optimalno stopnjo, glede na obstoječe materialne mož- nosti in pogoje bivanja v naseljih MDA. Tudi v ptujski občini se obeta živahno brigadirsko poletje. Pri občinski konferenci ZSMS Ptuj potekajo v okviru centra za MDA temeljite priprave. O tem je Diana ^hak, vodja centra za MDA povedala: .,V letošnjem letu bomo ptujski ''rigadirji soddovali na dveh zvez- nih delovnih akdjah in sicer junija "a akdji Titograd v Crra gori in avgusta na Kozjanskem. Razen te- ga bo pet naših brigadirjev delovalo tudi v bratski brigadi bratskih občin Slovenije in Hrvat- ^''e. Z mladimi i/ pobratenega ^randjelovca pa poteka dogovor o ^l^upni pripravi brigade Ivo-Lda '^ibar, ki naj bi v juliju sodek>v^la l^a eni izmed delovnih akdj v Srbi- ji- Ze iz tega lahko sklepamo, da bo 'etošnje brigadirsko poletje v ptujski občini precej pestro. Razen bodo vsi ti brigadirji že pred shodom soddovali v pripravah na ^•^cije. Na.š center za MDA namreč "ačrtuje nekaj lokalnih akcij sku- PaJ s klubom brigadirjev FrarK belšak-Tone Ptuj in v sodek>vanju ^ nekaterimi manj razvitimi KS. ^■"av tako se bodo brigadirji ^''^Ijučili v pjriprave in urejanje "•■'gadirskega nasdja v Domavi. kjer bo tudi letos sedež akcije Slovenske gorice — Haloze 81." Pri obdnski konferenci ZSMS, oziroma v centru za MDA ste že v februarju pričeli z evidentiranjem brigadirjev, kako to poteka? ^Čeprav smo z evidentiranjem pričeti že prejšnji mesec še niso vsi predsedniki osnovnih organizadj ZSMS dvignili prijavnic na OK ZSMS Ptuj. Zato še enkrat pozivam vse odgovorne, da dvigne- jo te prijavnice in jih v najkrajšem možnem času izpolnjene vrnejo. Tako bomo lahko sklicali po prvem aprilu vse brigadirje. No, razen te- ga pripravlja naš center za MDA tudi predavanja na katerih bomo predstavili delo na republiških in zveznih akcijah, ter možnosti za organizacijo lokalnih brigad in akcij, predstavili pa bomo tudi de- javnost kluba brigadirjev. Ta predavanja bodo potekala na seminarjih, ki že potekajo po posameznih območjih." Kakšna pa je struktura brigadir- jev po dosedanjih prijavah sodeč? „V prejšnjem letu so med brigadirji prevladovali srednješolci, kar je povsem razumljivo, saj brigade delajo med podtnicami. Upamo, da bo letos več mladih iz združenega dela, na kar še posebej opozarjamo. Kadrovati je potreb- no res tiste mlade delavce, ki so priizsilila novo po- krajinsko vodstvo SKOJ«. Pismo omenja, daje bila pozneje ta konferenca »kritizirana in da veneino še ni razčiščeno, kaj je res bila.« ) Ivan Bralko jc dal nekatera podrobnejša pojasnila o konferenci, ki dopolnjuje zgornje navedbe. Na konferenci, ki le bila dva dni na podstrešju Lackove spodnje niše poleti 1936, so tekli dogovori o mladinskem in šludenLskeni gibanju, o vajeniški mladini, boju za mir in proti fašizmu ter o mladinskem legalnem tisku. Zelo kritično .so spregovorili o »provali« v CK in o prenehanju izuajanja »Mladih potov«. Bralko je ocenil konferenco z besedami: ». . . Razdelali smo široko platformo mirovnega protifašističnega gibanja -mladine ter boja mladine za »kruh. mir in svobodo«. V duhu nove partijske linije, kije postavila v , ospredje protifašistično borbo, smo detaljno konkreti- zirali naloge študent,ske. delavske in kmetske mladine. »Bralko omenja kritiko krivcev za »provalo«. ki bi jo naj povzročil nekdo iz vodstva partije na Dunaju. »V zvezi s to kritiko so bili sprejeli nekateri prenagljeni sklepi«, pravi Brarko. Te sklepe glede organizacij^ SKOJ je kmalu »skojevska organizacija za . Slovenijo popravila. »Bralko je tudi zapisal, da je »izčrpno oceno te kcmference poJ:neje podal 'tovariš Tito na eni izmed partijskih konferenc; uporabil jo je za ilustracijo prizadevanj, raz- položenj in odklonov v težkem procesu kon- solidacije partije v tedanjem času.« ) Konference so se udeležili med drugimi: Lidija Sentjurčeva.'Boris Kraigher. Maks Ga- šparič, Herta Has. Ante Novak. Ivan Bralko. Mirko Centrih. Jože Klep in Jože Kogej. ' Koffčno oceno o konferenci bo mogoče po- dati ob analizi drugih virov, ki razkrivajo cielo zgoraj omenjenih skojevskih organizacij (nova spoznanja, ki bodo razkrita na posvetovanju o naprednem mladinskem gibanju — op. avt.). Toda določen sklep je mogoče ze zdaj sprejetir Skojevska mladina je zelo realno ocenjevala tedanje razmere ir^je tudi dala nove spodbude za organizirano ueiovanje. v tem vidim tudi pomen konference v Novi vasi. Le s trdno organiziranostjo in jasnimi cilji je bilo namreč mogoče, daje napredna mladina poslej stopala v ospredje revo ucionarnega in narodnoob- rambnega boja. Za ptujsko zavedno slovensko mladino je mogoče reci, daje bila steber lega boja. Ljubica Suligoj Opombe: 1) Bilka kakor življenje dolga. Ljubljana 1975. str. 94 ' 2) Arhiv CK ZKS 3) Pokrajinski muzej Ptuj. fas. Komunistična dejavnost (izjava Ivana Bralka) IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Iz Ptuja, ki je po prvi svetovni vojni vzbujal vtis nemškega otoka na Slovenskem, se je po vojni veliko nemškega prebivalstva iz- selilo v Avstrijo. Toda nemčur- stvo je še vedno ostalo prisotno. Dejstvo je, da so Nemci v Ptuju ohranili ekonomsko moč in so po zmagi nacizma v Nemčiji pričeli izkoriščati neurejene družbenoe- konomske razmere predaprilske Jugoslavije. Težak položaj delavca in kmeta JC od težke gospodarske krize dalje odpiral na stežaj vrata hillerjevski propagandi. Priključitev Avstrije k Nemčiji je imela izre- den odmev med nemško narodnostno manjšino v Jugoslaviji. Tajna tiskarna komunistične partije, kije začela delati v Ptuju leta 1934. je širila letake, ki so opozarjali na grozečo hitlerjevsko nevarnost in pozivali ljudi v boj proti njej. Napredna, narodno zavedna mladina je ob obletnici septembrskih dogodkov leta 1933 premazala nemške napise na trgovinah ptujskih ncmčurjev. leta 1938 pa širila letake s prolihillerjevsko vsebino. Ob Hitlerjevi petdesetletnici (1939) so se pojavili letaki s pozivom na bojkot ptujskih Nemcev. V drugi polovici avgusta 1939 so mladinci v Ptuju razdelili letak »Ptujskim Nemcem in nemčurjem« z opozorilom, da v primeru nemškega napada na Jugosla- vijo in vdora nemških čel na Štajersko ne bo »niti en ptujski Nemec in nemškular. hillerjanec seveda, lega dočakal«. Januarja 1941 so jugoslovanske oblasti začele z vpoklici, zlasti komunistov, na orožne vaje. To je bila le pretveza, saj so jih o-Jpeljali v posebna taborišča. Eno izmed takih taborišč je bilo tudi v Medjurečju blizu Ivanjice v Srbiji, kjer so med drugim internirali tudi osemnajst ptujskih komunistov. Med njimi so bili dr. Jože Potrč, Jože Lacko, Franc Osojnik. Ivan Bralko . .. Taborišče so opustili šele 27. marca 1941. Po pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu (25. 3. 1941) je tudi v Ptuju demonstrirala narodno zavedna mladina s Komunistično partijo na čelu. 27. 3. 1941 so se zbrali pred muzejem demonstranti in se napotili po mestu proti parku. Ljudstvo je vedelo, da ga čaka vojna s fašistično Nemčijo. Nekaj dni pred nemškim napadom na Jugoslavijo je imela mladi- na v mestnem parku sestanek, na katerem je govorila O obrambi in organiziranju prostovoljcev. M. G. Internirane] v Medjurečju. Prvi z leve je dr. Jože Potrč Bogat kulturni program ^ V kulturnem domu v Gradi.šču v Slov. goricah so na proslavi ob dnevu žena .sodelovali učenci osnovne šole Borisa Kraigherja s krajšim kulturnim programom in člani OO ZSMS Gradišče. Ti so kulturni program popestrili z recilatorsko skupino in z ritmično skupino, kije številnim obiskovalcem prikazala nekaj novih plesov. KPD Frnestek Golob-Pcter pa je v program vključilo še enourno kinopredstavo. J. Lorber OB 40 LETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE Spomini na osvobodilni boj_ (1 • nadaljevanje) ^tetka Lačen, roj. Kramberger, Ptuj hčerka Franca Krambergerja, komunista v železniških delavnicah ^ Ptuju in kurirka Jožeta Lacka, je povedala tole: ..Po nemški zasedbi ptujskega •^•^raja in ustanovitvi Osvobodilne f^ronte so na naš dom v Novi vasi f""' Ptuju prihajali številni aktivisti ^F. med njimi Jože Lacko, Zvon- ijo Sagadin in njegova mama 'Ončka-Ženka, vsi domačini, '^rihajali pa so tudi od drugod, "i*^<-l njimi mariborski komunist ■^'loš Zidanšek, ki mi jc poveril "^logo kurirke za zvezo med P'ujskim in mariborskim okrožnim Jomitejcm KPS, to jc med Lac- in mariborskimi člani ^^rožnega komiteja. . "^er je bila naša hiša pokrajinska Javka OF, so se pri nas oglašali "^^'ni kurirji, ki so tudi povezovali ■^'"jsko in mariborsko osvobo- ''no gibanje in OF pri nas z OF v !?hodnih Slovenskih goricah. Jako so tekle od nas zveze do Jo- ^'a Kerenčiča v Jastrebce na Kogu in to drugih organizatorjev, ki so delovali v Ljutomeru, Radgoni in v Prekmurju. Te zveze je vzdr- ževala Milena Bokša-Boža iz Koiačic pri Ormožu pa tudi Slavi- ca Zcmljič iz Ptuja. Moje kurirske poti so me vodi- le seveda v Maribor. Največ sem potovala z vlakom, redkeje z avtobusom. Bila sem še mlada, saj še nisem dopolnila osemnajst let. Menda nisem vzbujala zato nikakršnega suma. da bi bila zapletena v uporniško gibanje. Taka sem prihajala na vlak z aktovko, polno osvobodilnega tiska, ali / drugo prtljago nevarne vsebine. Običajno sem to odložila na prtljažnik, nekoliko dlje od svojega sedeža, da bi se naredila, kakor da prtljaga ni moja, če bi kaj pregledovali in odkrili. K sreči se to ni zgodilo. Spominjam se, da sem morala menda nekega julijskega dne v Maribor. Sporočiti sem morala, da še ne morejo v ptujski okraj po skrito orožje. Spominjam se tudi, da sem po ustrelitvi Slave Klavore v Mari- boru, to je po 24. avgustu, spet morala zaradi orožja v Maribor. Na avtobusni postaji me je čakal Miloš Zidanšek in mi povedal, da bom spremljala v Ptuj dva tova- riša. Skupaj z njima se bom odpeljala v Ptuj. Partizana sta bila že na postaji. Zidanšek mi ju je pokazal, osebno pa nas ni sezna- nil. Partizana, oblečena seveda v civilni obleki, sta vedela, da sem njuna spremljevalka, ker sem bila v Zidanškovi družbi. Tudi v avtobusu sc z njima nisem po- govarjala. Izgledalo je, da ne sodimo skupaj. V Ptuju sta mi sledila od avto- busne postaje na sedanjem Tito- vem trgu do Anželovih v Zabjaku. Tu sem ju v hiši predstavila doma- čim, a seveda brez imen, za katera še sama nisem vedela, nakar sem se vrnila domov zadovoljna, ker sem srečno opravila svojo nalogo. ?sele po vojni sem zvedela za imena obeh partizanov. Bila sta to Boris Čižmck-Bor in Jaka Spenga- Volga, ki sta prišla po tri mitralje- ze, več pušk in po strelivo, zakopano v hajdinskem gozdu. Odkopala sta vse to skupaj s ptujskimi aktivisti Zvonkom Saga- dinom, njegovim očetom Jožetom in Karlom Arnušem. Da sta prišla partizana po orožje, sem prav tako zvedela šele po vojni in tudi to, da so orožje srečno prinesli v Po- horsko četo skupaj z omenjenimi ptujskimi aktivisti. Moja javka v Mariboru jc bila na Radvanjski cesti. Ko sem prišla v tisto hišo menda v začetku septembra, sem zagledala v njej prcpadene obraze. Delali so se, kot da me ne poznajo. Takoj sem ziislutila, da sem zašla v nevarnost. N.ijbrž so koga od domačih areti- mli in so bili drugi nadzorovani. Hitro sem se pobrala iz hiše in tavala po Mariboru, zavedajoč se, da je moja zveza prekinjena. K sreči pa sem srečala na Radvanjski cesti,' kamor sem se vrnila, Lca Novaka. Po smrti Slavka Slandra v drugi polovici avgusta, je postal Novak začasni sekretar Pok- rajinskega odbora OF za Šta- jersko. Vedela pa tega takrat seve- da nisem. Z Novakom sva šla na poko- pališče. Tu mi je razložil nevarni položaj, ki je nastal v Mariboru /aradi številni aretacij naših ljudi in me zadolžil, naj odnesem v Ptuj /avoj osvobodilnega tiska. Ker tega dne tisk še ni bil pripravljen, sem morala nanj počakati do drugega dne. Prespala sem pri Pečctovih. Naslednji dan sem le srečno prispela v Ptuj z aktovko, v kateri je bil sveženj Slovenskega poročevalca in letakov. Vse to sem predala Lacku. Kmalu nato, 19. septembra, so Nemci aretirali Lea Novaka in ga 30. oktobra ustrelili kot talca. Povedati moram še o Rudiju Finžgarju-I indžiju, mladinskem aktivistu, ki je prišel k nam menda junija in se pri nas zadrževal dober mesec. Njegovega pravega imena tedaj nisem poznala in nisem vedela, da je prišel iz Celja, kjer je bil okrožni sekretar Skoja. Pri nas je 1 idži pravzaprav le spal in jedel, kadar je prišel domov. Čez dan pa je hodil po svojih poteh. Od nas je nameraval v Pohorsko četo. Zalo je odšel z nahrbtnikom in oborožen s pištolo na pot. Na ptujskem mostu je opazil močno stražo in moral je nazaj. Doma sva se zmenila, da ga bom spremljala čez most. Nahrbtnik, v katerem je bila tudi pištola, sva položila na kolo, ki sem ga peljala jaz. Oba sva tako peš prišla do mosta še kar mirna. Ko pa sva korakala po mostu, me je bilo strah, če naju bodo ustavili stra- žarji in našli orožje. Imela pa sva .>rcčo. Nihče naju ni ustavil ali ogovoril. Fidžija sem spremljala še dalje po Mariborski cesti, kjer sva se /a prvim ovinkom poslovila. Fid/i se je vsedel na kolo in odpeljal prot Pohorju, kamor je srečno prispel. Da se je v Pohorski četi dobro odrezal, sem zvedela po/neje. Zal pa so ga Nemci konec septembra aretirali na javki v Mariboru in ga ustrelili 10. oktobra v Šoštanju. Novembra 1941 je odšel Lacko v ilegalo in takrat sem ga videla zadnjič. Mislim, da je bilo-tedaj, ko sem k nicmu pripeljala Vinka Megla. Naša hiša je ostala pokrajinska javka Osvobodilne fronte vse do naše aretacije. K nam so prina.šali kurirji in aktivisti razne potrebšči- ne za partizane, ki so ponje pri- hajali drugi kurirji iz raznih predelov severnovzhodne Slove- nije. Pri nas so pripravljali tis- karno OF, a tiskarski stroj, ki so ga prinesli, je bil nekaj pokvarjen.^ VIorali bi ga popraviti. V zvezi s tiskarno je bil poslan k nam ile- ^ galec Jože Marn. Pri nas so pripravljali tudi radiooddajno postajo, a aretacija mame in mene ter ilegalca Jožeta Marna je vse te načrte prekrižala. Gestapovci so vdrli k nam 7. decembra 1941. Naša postojanka OF je bila uničena. V ptujskih zaporih sva se znašli z mamo. Na begu so ujeli ranjenega Jožeta Marna, Ic očeta niso našli doma. Ko se je vrnil, je odšel v ilegalo in padel v boju Slo- venskogoriške čete v Mostju, avgusta 1942." Kako je preživela Štefka Kram- berger dva meseca v ptujskih zaporih in nato do 6. junija 1942 v boriskih, je napisano v poglavju o okupatorjevem nasilju. Ko so Stelko junija 1942 izpustili, so mamo odvedli v ta- borišče Ravvensbriick. Stefkina sestra Milena, stara ob mamini in sestrini aretaciji komaj trinajst let, jc vojno preživela pri maminih starših blizu domače hiše. Tu je učakala po osvoboditvi vrnitev matere iz taborišča. Štefka pa seje umaknila po vrnitvi z Borla za eno leto v Nemčijo, se tam poročil^ s Ptujčanom Slavkom Lačnom in se vrnila sama junija 1943 v Ptuj. Do osvoboditve jc živela pri sorodni- kih, v Krambcrgerjevcm domu pa so gospodarili Nemci. (4) Nadaljevanje prihodnjič Štefka I ačen 10 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 26. marec 1981 — TEDNIK Odličje Svobode z zlatim listom - Jožetu Vrbnjaku _ i Za skoraj 40-lelno zvestobo amaterski kulturni dejavnosti, ki se jC je .lože Vrbnjak iz Ptuja posvečal na več načinov, med drugim tudi kot; dolgoletni predsednik delavsko prosvetnega društva Svoboda, ga je^ republiška zveza kulturnih organizacij pred nedavnim nagradila si svojim največjim priznanjem - ODLICJI-M SVOBODE Z ZLATIM; LISTOM. Jože Vrbnjak je še danes pri dvainsedemdesetih aktivni člani lamburaške sekcije v katero seje vključil kmalu po prihodu v Ptuj, leta; 1934. Njegov rojstni kraj so Terbegovci v občini Gornja Radgona, vi Zagrebu pa se je izučil krojaške obrti, ki ji je ostal zvest vse do svojej upokojitve v Ptuju. Sicer pa o svojih začetkih takole pripoveduje: »Ob prihodu v Ptuj sem začel s samostojno krojaško obrtjo, kmalui pa sem se spoznal tudi s takratnimi aktivnimi ljudmi na tem področju^ Mirkom Bezjakom, Centrihom in Potrčem, ki so me tudi takoj vključili: v takratno Vzajemnost, kije delovala v stari kasarni v neki dvoranici.! Tu smo tudi začeli z delom lamburaškega orkestra, kije takrat začasno' miroval, lam smo vadili, imeli predavanja in se sestajali. Tam sem sej začel tudi jaz nekako izgrajevali v naprednem duhu in od takrat tudi^ stalno sodelujem pri kulturno prosvetnih organizacijah. j Tako smo delali do okupacije,; nato pa ves čas vojne mirovali,] ker Slovenci takrat nismo imeli' možnosti delati, zlasti v kulturno-i prosvetnih organizacijah ne. Po] vojni smo se ponovno zbralii Koren, Centrih in jaz ter začeli; urejati razdejani Narodni dom, v| katerem smo tudi kmalu začeli sj kulturnimi aktivnostmi. Takratj smo veliko delali udarniško, nih-' če ni vprašal za čas ali plačilo.. Tudi same dejavnosti ni biloi težko organizirali — kmalu je; začela z vajami dramska sekcija,! pa godba in tamburaški orkester! za katerega smo spel zbrali inslru-^ mente in začeli z vajami. Tovariš Koren, ki je bil po osvoboditvi prvi predsednik Svo- bode, je kmalu začel z organizira- njem gostovanj in nastopov, ki smo jih imeli tudi v sosednji Hrvatski, in številnih krajih po Sloveniji. Po smrti tovariša Korena sem prevzel dolžnost predsednika DPD Svoboda in to nalogo sem opravljal celih petnajst let. Takrat nismo imeli veliko denarja in smo se morali vzdrževati iz raznih virov, kol so bili najemnina za prostore v Narodnem domu. nekaj malo dotacije in X)dobno. Največ pa je bilo udarniškega, prostovoljnega dela, da smo ahko nekako nadaljevali začele aktivnosti. Res je bilo nekoliko težav s strokovnimi sodelavci, vendar je lepo steklo delo v pevskem zboru, ki ga je vodil prof. Gregorc, Jakob Šlrucl je prevzel godbo, v ostalih sekcijah p pa so se ravno tako znašli in delo primerno organizirali. Še danes smo v tamburaškem orkestru trije člani, ki smo .se vanj vključili že v času Vzajemnosti, nekaj pa je tudi takih, ki v njem redno delajo od leta 1948. V zadnjem času pa smo naš orkester tudi malce pomladili, s čimer smo si nekako zagotovili obstoj in nadaljevanje obstoja tamburaške glasbe v Ptuju, ki se je po našem vzoru precej razmahnila in danes deluje v več krajih občine. V orkestru nas še vedno združujeta velika ljubezen do glasbe pa tudi medsebojni tovari-j ški odnosi so tisti, ki nas držijo skupaj in nas bodo. dokler bomoj zmogli, mislim mi — starejši. > Pri svojem delu se rad spominjam tudi prvih začetkov vključevanja! naših sekcij v program medrepubliške kulturne izmenjave v okviru' tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, stikov, ki smoj jih imeli z drugimi društvi Svobod, tako, da smo boogatili tudi tovrstnOj dejavnost, spoznavali kulturna snovanja drugih in jih seznanjali zi našimi. Ta vez se nadaljuje še naprej, saj vsako leto dva ali trikratj tamburaši nastopamo izven občine. i Slovesnost v Ljubljani je bila zelo lepa.« je svojo kratko pripovedi sklenil, danes še vedno čili in vedro razpoloženi nagrajenec — Jože Vrbnjak iz Ptuja, ki bo ptujski amaterski kulturni ostal zvest tako dolgo, dokler mu bodo življenjske moči dale. Za svojo evestobo je bil že odlikovan z redom dela s srebrnim vencem in z redom republike z bronastim vencem, dobil pa je tudi številna druga priznanja in pohva- le, ki ga spominjajo na prehojeno pot amaterskega kulturnega delavca, obenem pa ga tudi spodbujajo, da ostaja v vrstah v katerih je pred slabimi štiridesetimi leti začel. mš Jože Vrbnjak — dobitnik odiičja Svobode z zlatim listom. Foto: M. Ozmec Vse življenje za gledališki oder MILICA LOPARNIK iz Biša je ena redkih, pa vendarle med tisti- mi, ki že več kot pol stoletja dela — najprej kot igralka, danes pa še vedno kot režiserka pri dramski skupini v Trnovski vasi. Kadar domačini govorijo o domačem prosvetnem društvu, so tovarišici Loparnikovi še posebej hvaležni za vse kar je storila in kar je še pripravljena storiti, da ljubiteljska kulturna ustvarjalnost v tem kraju ne bi zamrla. Z novim domom krajanov, ki je že pod streho, se tudi 'igralcem obetajo boljši pogoji za delo. Morda bo še pri Loparni- kovih potrebno zakuriti v zato posebej zgrajenem prostoru, da bo- do lahko vaje stekle tudi pozimi — v mrazu, vendrle ne bo potrebno več igrati v majhnem razredu dotrajane stare šole, niti pod ved- rim nebom postavljati kulis in nemočno zreti v nebo — ali bo vre- me zdržalo ali ne. Milici Loparni- kovi se skupaj z vsemi krajani izpolnjuje želja stara več desetletij, novi dom in dvorana z odrom, garderobe in drugi potrebni prostori, so bili vseskozi le san, ki se uresničuje, morda tudi Milici za pol stoletja zvestobe domačemu odru, ki ga praktično ni bilo, le red- ka sezona pa brez gledališke pred- stave. Tovarišica Loparnikova se je rodila pred 73 leti pri Tomažu pri Ormožu in že z 18 leti zaigrala v domačem prosvetnem društvu Mik- lovo Zalo, nato pa več drugih vlog. Do danes je velik del svojega življe- nja posvetila delu v prosvetnem društvu, igralstvu in režiji. Umetniško besedo, čeprav včasih okorno, vendar iskreno in iz srca, pesem in ples — vse to je kot edino živo kulturno dobrino, na številnih — samo priložnostnih odrih, po- nudila svojim ljudem. Beseda jo zanese ob spominih na dni, ko seje izučila za trgovko in leta 1929 odpr- la svojo trgovinico v Bišu. Prejšnji režiser je umrl in tako je na prigo- varjanje igralstva željnih mladih ljudi začela. ,,Ze prej sem bila rada na odru in veliko igrala, zato so me tudi takrat deske ponovno zvabi- le," pripoveduje in lista danes že orumencle papirje in fotografije. ,,Večkrat sem šla tudi v gledališče in moram reči, da sem se tam naučila osnovnih stvari, ki so mi prišle prav pri mojem režiranju." Po tolikih letih se še ^danes Loparnikova spominja iger in vlog, ki jih je igrala kot mlado dekle, zlasti Miklove Zale, ki si jo je ogledalo staro in mlado, od blizu in daleč. Našteva še Desetega brata. Dekle s severa. Skopuha in po osvoboditvi Klopčičevo Mater. Zadnji dve je tudi sama režirala. Posebej je ponosna na leto 1947, ko je z navdušenimi igralci pripravila kar šest premier — Krivoprisežnik, Snubač, Zupanova Micka, Volkašin, Veriga in Rokovnjači. Dramsko delo DE- SETI BRAT pa je bila njena 51. režija. Igrali so ga leta 1978 na prostem. ,,Ja nekoč ni bilo pisalnega stro- ja niti dovolj primerkov knjig," se spominja in nadaljuje. ,,S svojo roko sem prepisovala vloge, cele noči sem jih pisala in nekaj teh rokopisov hranim še danes. Takrat resnično ni bilo nič težko, edino plačilo pa zadovoljni gledalci, zame in igralce. Igrali smo iz ljubezni do lepe odrske besede, za vse tiste ljudi, ki so nas radi hodili gledat in njim z veseljem zaigramo še danes." Njena ljubezen do gledališča in njena potrpežljivost pri delu sta skoraj neizmerljivi. Nikoli ni štela' ur niti denarja, ki ga je iz svojega žepa vložila v pripravo dela, v kuli- se, rekvizite. Ce ni bilo igralcev ob dogovorjenem času, je sama na- ložila kulise na voziček in jih pelja- la na dogovorjeno mesto, ki je bilo ponavadi improvizirano prizori.šče in oder hkrati. ,,Danes, no ja — zadnja leta, so mladi nekako drugačni. Vsakdanje skrbi jih toliko zaposlujejo, da le redko najdejo čas za delo v dramski skupini. Pa vendar še delamo, moramo, če smo si toliko želeli dvorano, oder, garderobe, svoj prostor. Pripravili bomo Volkaši- iia. Tu je veliko petja in vsi stari igralci so mi obljubili, da bodo pristopili zraven. Ljudje me ustavljajo in vprašujejo, če bomo spet kaj igrali. To pomeni, da igre pri nas pogrešamo in da nam bo nova dvorana resnično dobrodošla. Veste, včasih sem rekla — nikdar več, ko me je kaj razjezilo, pa sem spel pozabila in znova pričela, tako leto za letom, celih 50 let in več. Pa še danes pri svojih triinsedemde- setih ne morem mirovati." Številne generacije s katerimi je tovarišica Loparnikova delala in krajani jo spoštujejo in so ji hvalež- ni. Javno so se ji doslej zahvalili s posebnim priznanjem prosvetnega društva, pred štirimi leti pa je dobi- la tudi srebrno odličje OD. ,,Zmiraj sem si rekla — ne bi r^. da prej umrla kot pa, da na do^j čem odru pripravim še eno, pa č^. tudi zadnjo predstavo. Upam, bom to učakala. Morda bo Razvalina življenja, za otvoritev v jeseni," je skromno sklenila Mili^j Loparnik, ženska, ki je vse svoj^ življenje poklonila odru in mu gj bo še poklanjala — dokler jj i,^ zdravje služilo in bo v njenih žila|, še dovolj moči za delo. Hvaleznj bodimo njej in mnogim drugj^ Gotovo je med njimi še kakšna lica s toliko prečutimi nočmi, s tolj. ko ljubezni do gledališča, do lepe odrske besede, ki se ji kljub letom ni moč odpovedati. Tovarišica Loparnikova — mnogo vam jih še želimo, zdravih in krepkih med vašimi igralci in ljudmi, ki so vam hvaležni in vas imajo radi. mš Leia 1928 je Milica Loparnikova igrala Miklovo Zalo na odru pri Sv. Bolfenku — daiiašnji Trnovski vasi. (peta z desne) 1 udi danes po 53. letih še dela in se razdaja, prav tako z ljubeznijo in nesebično kot takrat — v začetku, (foto: I. Ciani) Monografija o Pohorskem bataljonu in odredu v občini Slovenska Bistrica so v teku razgovori o izdaji monografije o delovanju in bojih Pohorskega bataljona in odreda. Monografija bo re- zultat sodelovanja med občinami na območju, kjer sta bataljon in odted delovala. Bistriška občina je za monografijo namenila okoli 80.000 dinar- jev. Delovanje pohorskih partizanov v težkem narodnoosvobodilnem boju je bilo še posebej značilno prav na območju, ki ga zajema sedanja občina Slov. Bistrica. Tu velja omeniti poslednji boj legendarnega Pohorskega bataljona, 8. januarja 1943 in ustanovitev drugega pohorskega bataljona pri Črnih mlakah na Pesku, prav tako leta 1943. Viktor Horvat Še več skrbi za duševno prizadete Na letni konferenci so se v prej- šnjem tednu sestali tudi člani dru- štva za duševno prizadete, ki so se v ptujski občini organizirali prvič v letu 1976. Občinska in medobčin- ska društva za pomoč duševno -prizadetim delujejo na osnovi prostovoljnega družbenega dela in so organizirana kot del društvenih dejavnosti v okviru SZDL, vanje pa so vključeni starši in strokovni delavci — torej tisti, ki potrebuje- jo stalno družbeno pomoč in tisti. ki so jo s svojim strokovnim zna- njem sposobni nuditi. Med prvimi in stalnimi nalogami dru.štva je gotovo obveščanje javnosti o delu in težavah, ki jih prinaša problematika duševno prizadetih s tem pa tudi osveščanje javnosti za pridobivanje novih čla- nov iz vrst strokovnih in družbenih delavcev. Po oceni republiške zveze pa približno ena tretjina du- ševno prizadetih otrok in večina odraslih ni vključena v nobeno obliko usposabljanja ali varstva. Mnogi med njimi tudi ne uživajo nobene družbene pomoči in so izključno breme staršev, sorodni- kov, skrbnikov ali pa ceko oseb, ki jih izkoriščajo. Vse to toliko bolj /govorno potrjuje potrebo po or- ganiziranem delu in pomoči v dru- štvih. V okviru osnovne šole dr. Lju- dcvita Pivka v Ptuuju, deluje tudi ortopcdagoška služba, ki pripravi program dela in ga izvaja skupaj s strokovnimi delavci zavoda dr. Marjana Borštnarja v Dornavi. Njena naloga je predvsem, da pomaga prizadetim ljudem in njihovim staršem, poleg tega pa tudi, da osvešča javnost z dejst- vom, da ta polucija obstaja in da ji moramo pomagati v skladu s tistim, kar smo tako lepo zapisali v ustavo in dokumente, ki to podro- čje tudi zakonsko urejajo. Na minuli letni konferenci je bi- la izvoljena za predsednico izvr- šnega odbora Hilda Slekovec — Slivnik, ki na je takole opisala program dela društva za leto 1981: .,Nekatere naloge smo povzeli še i/ prejšnjega programa, ker jih ni- smo uspeli realizirati zato je ena izmed najpomembnejših nalog nadaljevanje s pripravami za or- ganiziranje delavnic pod pose.bni- mi pogoji za zmerno duševno prizadete in otroke, ki so končali z delovnim usposabljanjem. Skupaj z zdravstveno skupnostjo bomo morali še raziskati možnosti za ustanovitev posebne ambulante v okviru zdravstvenega centra za de- lo s starši otrok motenih v razvoju, skrbeti pa tudi za stalno prido- bivanje novih članov društva, zlasti iz vrst staršev. Ena izmed pomembnejših nalog je tudi aktivno-vključevanje pri or- ganiziranju oddelkov s skrajšanimi prilagojenimi programi v centru za usmerjeno izobraževanje ter udeležba na ranih posvetih in vključevanje otrok in star.šev v poletne seminarje in letovanja. Naš program dela so tudi sklepi letne konference, na prvi seji izvr- šnega odbora pa bomo poiskali še nosilce posameznih nalog in jih začeli tudi uresničevati. Z udeležbo staršev na letni konferenci smo lahko izredno zadovoljni, tudi z udeležbo strokovnih delavcev, pogrešali pa smo predstavnike družbenopoliti- čnega življenja v občini, čeprav srno jih povabili." UTIHNILO JE ŠELESTENJE BARV Dni mojih polovica kmalo, mladosti leta, kmalo ste minule; rodile ve ste meni cvetja malo... Prešern So trenutki v našem življenju, ko se dvignemo iznad poprečnih dogodkov, ko postanemo in se s poglobljeno mislijo ozremo nazaj in naprej in ob bežnem postanku pričnemo razmišljati o globljem smislu našega obstajanja. Kore- nine vsakega takega razmišljanja kot posledica nekega pretresljivega dogodka, segajo globoko v notranjost slehernega, ki je kakor- koli deležen bolečin sožiilj. To so trenutki težko umljive meditacije, v kateri ne najdemo pravega odgo- vora. Tu odpove vsa logika in izkušnje in še znanost kot edina pristojnost za posredovanje primernega odgovora pusti najvi- šje organizirano bitje sredi nepre- glednega zavoja. Obremenjeni s pomisleki in dvomi pričnemo po- časi resignirati. Izpod ovelega upanja se utrne nov plaz negoto- vosti in občasni poseg v življenje postane le obrabljena fraza, kajti šele sedaj se pričnemo zavedati svQJe šibkosti in nepotrebnosti. Čeprav -se tega vsega dobro zave- damo, si ne moremo prihraniti vprašanj: čemu vse to, zakaj in zopet zakaj? V pričakovanju odgovora in sredi prisotnega razmišljanja smo se poslovili od njeea EMILA STUMBERGERJA. Pred dnevi smo ga pospremili v ziidnji pristan. Čeprav smo poiskali vse poti.do življenja, so že bile vse misli poko- pane, še preden smo prišli do upa- nja, da bo ostal med nami. Vse želje so se še bolj potopile in odmaknile od gladine življenja, ko smo kot neposredne priče priso- stvovali omahovanju čopiča, ki je sredi povezovanja barv postopoma odpovedal; v opaliscenci je zastal dih in prek neprestanega snovanja se je razpela siva koprena sluteče apokaliptične stihije. Tedaj smo vedeli, da se je roka za vedno zaustavila, zamisel pa bo ostala -nedokončana. Iz haloškega nedrja je odhrepe- nel na pot. Šel je iskat širino in vi- šino sveta. Pot je bila težka, brez pomladi, vročega poletja in tople besede. To pot je hodil Emil; na njej je rastel in dozoreval. A kmalu je začutil, da je svet pred njim širši kot njegov rodni grič. Bičano življenje so mu rojenice položile v njegovo zibeljko. Zato ni čudno, da je odtis grenke usode odnesel s seboj v življenje. V tem prehodnem prostoru si je nepre- stano moral klesat čut za stvarnost. Zato so tudi njegove ideje temeljUe v kritičnem reali- zmu; s tem je nehote odkrival na- pake od sebi in drugih. Njegove besede niso poznale pnevmatike in golega verbalizma, ampak so vedno tvorile skupek -komunikacij- ske realnosti. Vedno je znal ohra- niti svoj jaz kot dokument lastne osebnosti, toraj tiste osebnosti, ki je žela v očeh nič koliko prijateljev znancev in staršev, katerih otroke je učil, težko uadomestljiv ugled. V kolovozu životarjenja je sre- čaval mnogo ljudi; šli so mimo njega ne da bi ga videli, jaz pa sem se ustavil kot bežni znanec z mariborskega učiteljišča, mu ponudil roko in zaželel dobrodo- šlico v Destrniku. Pred dvajsetimi leti! In takrat nisem niti najmanj pomislil, še manj pa slutil, da bo naš grič, katerega je opeval v vseh mogočih barvah, poslednja postaja v njegovem bivanju. Emil je ljubil kraj in domačine, zato je vedno iskal pot do njih. In čeprav je bil predznak njegovega dela slikanje in poučevanje, so njegovo vsakdanjost dopolnjevale še druge discipline, ki so imele za krajane veliko vrednost. Bil je organizator in pobudnik številnih likovnih razstav, športnih srečanj, povezo- valec raznih programov ob prosla- vah in nenazadnje družbeno-politi- čni delavec. Kadar se poslavljamo od nekega slikarja, bodisi poklicnega ali amaterja, se vedno sprašujemo kaj nam je dal, kaj je delal in kak.šen jfcbil način njegovega likovnega izražanja. Emil je spadal v vrsto nivnih mojstrov-skritih talentov, ki je v okviru danih možnosti ustvar- jal to, kar mu je narekovala nje- gova notranjost. Skromen brez ambicij je v zatišju opravljal in snoval ter oblikoval barvne razsežnosti. Kakorkoli pristopamo k naivni umetnosti in kakršenkoli odnos imamo do nje ali si ga šele ustvarjamo ob seznanjanjih s samorastniki, s tistimi resničnimi naivnimi umetniki, ki jim gre ta opredelitev glede na formiranje njihovega odnosa do sveta, njiho- ve čustvene in nazorske relacije, bi težko zanikali, da nas ta izvirna zvrst izražaitja ne zapeljuje. Tema- tično se je Emil omejeval le na Slov. gorice in Haloze. Z oljno tehniko je obogatil svoje prispevke in s tem dosegel neko notranjo sprostitev. Iz njegovih del je bilo čutiti nekakšno vzpenjanje; z novo tehniko in voljo se je počasi prebi- jal navzgor k popolnosti. Usoda pa je hotela, da je tik pc^ vrhom oniac^il. Težko je pisati besede slovesa, tem težje prijatelju, ki je postal plen nekega preuranjenega p cesa. Nunquam ex animo meo memoria tui discedet. Mž. Krnil Štumberger 1941—1981 TEDNIK 26. marec 1981 NASI dopisniki - 11 OB 1. APRILU - DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD Prostovoljno delo kot oblika interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov, ki prostovoljno združujejo svoje delo za zadovolievanje družbenih interesov in potreb- pomembno prispeva ic celotnemu družbenoeko- nomskemu razvoju samoupravne socialistične družbe. Mlada generacija Jugoslavije želi tudi danes, v obdobju celovitega samoupravljanja in jutrega družbenega razvoja neposredno in konkretno prispevati k bogatenju materialne osnove samoupravljanja, s svojim angažiranjem in vključevanjerr v širše družbene akcije želi prispevati k izgradnji objektov, ki so osnova za gospodarski, družbeni, kulturni in socialni ra> voj okolja, v katerem živi in deluje. S tak^o usmeritvijo in predvsem z dosledno vsebinsko in organizacijsko afirmacijo lokalnih delovnih ak- ' cij, bomo omogočali slehernemu mlademu j3oveku, da sodeluje na delovnih akcijah, šoli dela, solidarnosti, družbenega angažiranja, bratstva in enotnosti, samoupravljanja, tovari- štva, ustvarjalnosti in angažiranja ng področju idejnopolitičnega usposabljanja, kulture, teles- ne kulture, informiranja, tehnične kulture, obrambe in zdravstvene vzgoje, varstva pri delu. V naprednem gibanju jugoslovanske mla- dine so mladinske delovne akcije vedno bile in ostajajo značilne ter pomembna oblika urejene- ga delovanja. Stotisoči mladih so se v petin- tridesetih letih gradnje nove družbe prav na delovnih akcijah Sirom po Jugoslaviji, ki so dokazale svojo ekonomsko upravičenost, obogatili z največjimi vrednotami, ki lahko plemenitijo graditelja samoupravne socialistične družbe s tovarištvom, bratstvom in enotnostjo, z ljubeznijo do domovine. Puške so zamenjali krampi in lopate, potoke krvi so zamenjali potoki znoja, a cilj je ostal enak — nadaljevati revolucijo, graditi samoupravno socialistično družbo, dru2>o pobratenih narodov in narodnosti z vseh strani naše domovine, ki se je prav s tem kalila v enega največjih borcev za neuvrščenost in neod- visnost v svetu. Mladina je že med narodnoo- svobodilnim bojem dala na tisoče delovnih ur. Opravljala je dela pri obdelovanju njiv, obira- nju letine, pomoči partizanskim in nepreskr- bljenim družinam, pri čiščenju ruševin, graditvi bolnišnic, koč, domov, šol in drugih objektov. Za uradni začetek mladinskih delovnih akcij ve- lja žetev v Sanički dolini, kjer je okrog 200 fantov in deklet v poldrugem mesecu dni rešflo okrog 270 vagonov žita in zelenjave. Prvo novo leto po osvoboditvi je predsedmk Tito v novoletni poslanici pozval mladino Ju- goslavije, da zamenja puške s krampi in lopata- mi in začne obnavljati domovino, graditi velike industrijske objekte, nove prometne žile. Prvi vdiki objekt mladih je bila proga Brčko- Banoviči, ki so se je kljub težkemu ekonomske- mu stanju Jugoslavije 1946. leta lotili zaradi nadvse ptunembnega položaja premogovnega bazena v tem koncu besne. Oo začetka maja pa do 7. novanbra,>22 dni pred rokom je 65.626 brigadiriev in brjgadirk v te^ih pogojih zgradi- lo 92 km proge. Vendar to ni bil ves uspeh akci- je. To je bila ioiz socialističnega izobraževanja in vzgoje, afirmacija socialističnih vrednot, odnos do dda, krepitve patriotizma in strokovna usposabljanja tisočev mladih. Uspehu te akcije so sledile Številne akcije sirom osvobojene domovine. Čeprav MDA niso bOe nikoli ..ukinjene", pa je njfliovo oiganizkanje večkrat doseglo nekak- šno q}odnjo mejo, ki so ostale le še lokalne ak- cije, večjih repubEških in zveznih pa ni bilo. Velikih dddvnih akdj ni bilo do 19S3. leta, druga prekinitev pa je bfla v letih 1%3 do 1968. TovarS Tito je v svoje referatu na V. kongresu SZDLJ, 18. aprila 1960 v Beogradu dejal: ..Vrednost MDA.ie neprecenljiva za skupnost in mladino. Druftena skupnost ne pridobi sa- mo ekonomsko, ne pridobiva le v hitrejši izgradnji zeto vs^nih objektov. Mnogo pridobi tudi z drugega vidika, saj se mladi generacija na delovnih akcijah moralnopolitično vzgaja in tu osvoji nove pojme in se nauči, da je v socialisti- ^ družbi ddo za Soveka nepogrešljiva potre- ba, in da je čast za graditdja socializma. Za na- šo mladino so ddovne akcije velikega pomena, ker ima tu možnost za vsestransko vzgojo v so- dalističnem duhu. Vendar je za mladino in za vso našo socialistično skupnost najvažneje, da mladina na delovnih akdnah utrjuje bratstvo in enotnost naših narodov, ter odklanja zastarele nacionaliie predsodke in šovinistične težnje, da kuje novo . monolitno, socialistično družbeno skupnost — Jugoslavijo. Mladindto prostovoljno ddo se je v Sloveniji razmahnilo sicer ndcdiko kasneje kot v drugih rq)uUikah. kljub temu pa se je v teh nekaj letih tako uveljavilo, da si praktično ne znamo več predstavljati poletja brez vihtenja lopat mladih, brez pesmi, večerov ob tabornih ognjih, brez utrjevanja bratstva in enotnosti ob enakem delu, brez spoznavanja novih ljudi, brez žuljev, skratka, !wez pomoči mladih na najrazličnejSh kondh naše domovine, pa naj gre za zvezni republiške ali lokalne delovne akciie. „Obujanje" akdj v Sloveniji se je začelo že 1972. leta. Do akdje Kozjansko 74 v Sloveniji 16 Id ni bilo zvezne MDA. Vemo, da slovenska mladina skoraj ni imela izkušenj pri pripravlja- nju akdj. Temeljite prijH^ave pa so omogočile, da je bil uspeh te akdje toliko večji. Z leti pa je tudi v Sloveniji raslo število organiziranih delovnih akcij, bodisi v zveznem, republiškem ali lokalnem merilu, na katerih so vihteli kram- pe mladi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Poleg delovnih obvez pa imajo mladi tudi nadvse pomembne samoupravne, izobraževame in interesne dolžnosti. Poleg fizičnega dela na delovišču, ki poteka v dopoldanskem času in občasnem udarniškem delu popoldan, potekajo v naselju v popoldanskem času interesne deja- vnosti, kot so idejnopolitično usposabljanje, ki se je v .letih 1979 in 1980 vršilo v obliki politične šole Edvarda Kardelja in predavanj, ki so jih organizirala vodstva akcij ali pa so potekala znotraj posameznih mladinskih delo- vnih brigad. V okviru kulturnih' prireditev so bili organizirani spoznavni večeri, večeri ob tabornih ognjih, gledališke in.filmske predstave. Mladi informatorji so izdelovali stenčase, izdajah biltene in vodili brigadirski radio, športniki pa so se pomerili v različnih športnih panogah. Na MDA so organizirani tudi različni tečaji, kot so tečaj prve pomoči, tečaj cestno- prometnih predpisov, tečaj za foto in radio amaterje, ipd. Vodstva akcij si prizadevajo, da org^anizirajo življenje na akciji tako, da je brigadirsko življenje vzgojnega in .izobraževalnega značaja, mladina pa naj tu pridobljeno znanje uporablja v okolju, kjer živi. Mladi smo predlagali, da bi v naslednjih pe- tih letih, to je od leta 1981 do 1985 vsako leto organizirali deset mladinskih delovnih akcij v Sloveniji, na katerih bi sodelovalo letno približno 4500 mladih, kar pomeni v petih letih 22.500 udeležencev. Približno smo tudi ocenili, da bi opravili skupaj dva in p>ol milijona delov- nih ur. Tudi v prihodnjem srednjeročnem ob- dobju bomo največ del opravili pri izgradnji vodovodnega omrežja, precej časa pa bodo mladinske lopate zadržale tudi na cestah, manj ur pa bo potrebnih za gradnjo električnega in PTT omrežja ter za urejanje okolice, regulacijo hudournikov . . . Morda se je kdo vprašal, do kdaj bodo akcije trajale, koliko časa bodo še zanimive mladim in še posebej družbi? Zgodovina govori, da so si akcije v vsakem razdobju znale prihraniti svoje mesto, da smo mladi postavili njihovo obliko, način organiziranja in predmet dela v družbeno stvarnost, pa naj so bile to železniške proge ali majhni, a vendar za krajevno skupnost ali občino sila pomembni objekti. Poletje ni več daleč! Do takrat, ko bomo znova zavihteli krampe in lopate, pa naj vsem velja brigadirski Z—D—R—A~V—O! Irena Hunjet MOMA KREATORKA VERA SVETUJE ZAČENJA SE NOVA SEZONA Tokrat se bomo malo pogovo- rile o modi v prihajajoči sezoni, saj nam tudi samo vreme napovedu- je, da se bo začela {X)mlad in da bo treba odložiti toplejša oblačila. Sicer se je pomlad uradno začela 20. marca, pa vendar se bomo me pogovorile o pomladno-poletni m^i. kakršna je bila napovedana v Parizu že v jeseni. Najbolj aktualen in novi kos oblačila za to sezono so hratke hlače, v vseh oblikah. Kratke hlače, ki segajo do sredine stegen, do kolen, ki se včasih spremenijo v hlačna krila, ali pa celo segajo skoraj do gležnjev. Namenjene so 5redvsem prostemu času in re- creaciji. In če se oblačite po modi, v naši kolekciji, ne smejo manjkati vsaj ene od zgoraj navedenih kratkih hlač, saj so bile zastopane v vseh kolekcijah vseh znanih pariških kreatoijev. Prav tako so aktualne obleke, manj je kostimov, dvodelnih ob- lek in kril. Športne obleke spo- minjajo na že skoraj p>ozabljen safari stil. ker so ohlapne in zrač- ne. Kratki rokavi so nekoliko daljši, saj segajo do komolcev, ali pa jih sploh ni. Obleke so krojene ravno ali pa rahlo oprijeto do bokov, potem pa se pod boki razširijo v zvon. ali pa so nabrane. Izreze okoli vratu so globoke, pasov pa skorajda ni. Dolžina oblek in kril se še zmeraj vrti ob kolenih, ni navdušenja za mini krila, čeprav je v svetu velika kriza za tekstil. Ramena so še zmeraj povda- rjena in nekaj je še romantike z volančki in naborki na oblekah. Pokrivala, če so, tudi spomi- njajo na safari klobuke, ki imajo velikokrat nad krajci ovite ožje in daljše šale, ki pristajajo zlasti ro- mantičnim oblekam. Barve, ki prevladujejo, so pa- stelne, v vsaki kolekciji je tudi veliko elegantne bele barve, nekaj je tudi f)eščene, ni pa pozabljena mornarsko modra. Upam, da vam bodo lahko kaj koristili moji napotki in da boste pri obnovi garderobe našli tisto kar vam pristaja. ____-.....______:_VERA. Kratke hlače, ki segajo db sredine stegen. Športne obleke z rokavi do komolcev, dolžina oblek še vedno ob kolenih. MLADI IZ KLJUČAROVEC DELAJO... Ena izmed zastavljenih nalog mladinsk^a aktiva Ključarovci, krajevna skupnost Ormož, je bila organiziranje proslave ob 8. marcu. Tako je predsedujoči aktiva nakazal pomen tega praznika, ki ima svoje začetke daleč nazaj v letu 1910. Sledili so recitali in enodejanka „Slike zakonskega življenja." Po proslavi je bila skromna zakuska. Z omenjeno enodejanko so se tudi pred- stavili na šolski proslavi v osnovni šoli Runeč. Z igrico so se še predstavili v Gasilskem domu Ključarovci, vendar ob slabi udeležbi gledalcev. Tako so deležni mnogih pohval in tudi graj. ki jim morajo biti v spodbudo in v poduk za nadaljnje ddo, delo, ki so si ga zadali v bodoče. Proslava ob 8. marcu naj ne bo edino delo ali izvršena naloga, ostale premnoge pa neizvršene. Z malo truda in volje se bo dalo marsikaj narediti. Tudi doKnosti se moramo zavedati, a ne samo svojih i^avic. Razmislimo na možnosti mnogih generacij pred nami na SKOJ, na vojno in povojno obdobje in še nekaj Id pred nami. Želeli so delati pa jim jt Mo prepovedano, Ideli so se sestajati v svojih tc^ih prostorih pa jih niso imeli itd. Poglejmo na našo socialistično samoupravno družbo, ki daje mladim vse možnosti za njihovo aktivno delovanje na vseh področjih družbeno političnega življenja. Delujemo lahko v samoupravnih organih, družbenopolitičnih skupnostih SZDL in drugod. Teh možnosti se moramo zavedati in s tem pokazati svoje sposobnosti, kajti samo z aktivnim delom bomo naredili delček tisega kar smo obljubili Titu in vsem tistim, ki so dali svoja življenja za naš boljši jutrišnji dan. Mladi iz Ključarovec in okolice pokeižite svoje sposobnosti, ki jih imate! B. Slekovec Športna dejavnost je ponovno zaživela Ni dolgo od tega, ko so se v občini Ptuj končali turnirji v malem nogometu. Sedaj pa je nastopil nov termin in kaj kmalu bodo igrišča po vseh krajih in vaseh zaživela. Na trunirjih v malem nogometu je nastopalo veliko število ekip. Nekatere ekipe so sodelovale in bile sestavljene iz moštev, ki igrajo v občinski ali področni ligi. Druge ekipe pa sestavljajo fantje, ki jim je nogomet v veselje in se teh turnirjev udeležujejo, predvsem zaradi novega pridobljenega znanja in da se fantje med seboj spoznajo. Kajti njihovo načelo je: ,,Ni važno zmagati, ampak sodetovati!" V KS Turnišče so se že pred leti zbrali fantje, ki skupaj igrajo nogomet po turnirjih pod imenom NK — Turnišče. Pridružili pa se se jim tudi mladind OO ZSMS Turnišče in tako inedstavljajo na turnirjih samo KS. Gasflsko društvo Tumgče—Ptuj bo letos praznovalo prvo obletnico obstoja in dokaj uspešnega dda. V svoji organiziranosti imajo tudi športno sekajo. Tako so se mladi gasilci pred nedavnim, v nedeljo 15. marca, pomerili z ekipo NK Turnišče v prijateljski nogometni tekmi in srečanje izgubili 2:6. Tekma je bila lepa ter zanimiva in si jo je ogledalo kakšnih 30 gledalcev. V vseh športnih panogah v katerih mladi nastopajo se je izkazala izredna razvitost za napredek, izredno medsebojno sodelovanje, discipliniranost, ker jim bo še nadalje omogočalo uspešno in učinkovito delo v športnem življenju. Z. B. Svečano ob dnevu žensk Letošnji Dan žena so v skoraj vseh sredinah, še posebno pa v kraje^ vnih skupnostih, delovnih kolektivih in drugih organizacijah, proslavili nadvse svečano. Vrstile so se številne kuhume prireditve, srečanja, razgovori in mnogi drugi dogodki, ki so vsaj za trenutek odvrnili ženo in mater od vsakodnevnih delovnih nalog za strojem, za pisalno mizo in pri opravljanju gospodinjskih del. S prireditvami, posvečenimi 8. marcu so v bistriški občini pričeli že v *trtek, 5. marca, ko so se v avli osnovne šole Pohorski bataljon zbrale *ne in matere iz občinskega središča,. Ob tej priložnosti so jim učend osnovne šole pripravili bogat kulturni program. Osrednji dogodek in J^eliko doživetje je bil nastop članov „Sloga" iz bratske občine Koprivnica. V gradu v Slovenski Bistrici je odprta razstava ročnih del, ki jih ustvarjajo v prostem času žene v bistriški občini. Podobna razstava pa tudi v sindikalnem domu, kjer razstavljajo svoja dda, med katerimi je 'Največ gobelinov, vezenja in tudi slikarskih dd, žene zaposlene v Plovnem kolektivu Impol Slovenska Bistrica. S podobnimi razstavami, Ječanji žensk in drugimi prireditvami pa so se združevale ženske rudi v ^h ostalih krajevnih skupnostih bistriške občine. S prireditvami bodo v občini nadaljevali skozi ves mesec Med '^^ipomembnejšimi je prav gotovo, že tradicionalno srečanje žensk jjktivistk in bork NOB iz občine Slovenska Bistrica, ki je bilo 12. marca v "Matični knjižnici Slovenska Bistrica. Viktor Horvat MLADINSKI AKTIV ZAMUŠANI Radi se spominjamo Titovih besed, ko je dejal, da ima mladina velik pomen v naši svobodni lepi domovini Jugo.slaviji. Teh besed se zavedamo tudi mi — naš MA v Zamušanih. Redno imamo sestanke ob katerih načr- tujemo svoje cilje. Naši cilji so vehki. Ne vemo. če bomo vse to zmogli, toda v nas je tista moč. veselje ki nam pomeni, da bomo zmogli pa čeprav s težavo. V naši vasi gradimo nov gasilski dom. Tudi mi mladinci smo pri gradnji veliko pomagali. V njem smo dobili tudi svojo mladinsko sobo. ki bi si jo radi opremili. Načrtujemo tudi. da bi se ude- leževali več gasilskih tekmovanj za katere bi se zelo potrudili. Torej, vesela sem. daje v naši vasi tako aktivna organizacija mladih s predsednikom Pignar Stankom, ki se zelo trudi, da bi MA bil čim bolj koristen v naši vasi. kakor tudi v vsej naši družbi. A. K. Tudi na Polenšaku so ženske praznovale Naj kar v začetku p>ovem, da ne vse. čeprav smo vse občanke krajevne skupnosti Polenšak, vse žene in večinoma tudi matere, toda organizatorji so na proslavo povabili le nekatere žene. za druge pa najbrž ni bilo prostora v gasilskem domu. Če so že priredili proslavo in družabni večer v počastitev 8 marca, bi lahko o tem obvestili vse žene. saj smo vse občanke in krajanke KS Polenšak, zato se tiste, ki nismo bile obveščene čutimo zaposta- vljene. Upajmo, da bodo prihodnje leto to po- manjkljivost organizatorji popravil:, morda bo do takrat že tudi povečana dvorana, da bo za vse pro- stora. No, upajmo! S. K. 12 - naSi dopisniki 26. marec 1981 — TEDNIK ZBIRAJMO PAPIR! Danes, ko je t;ospodarski položaj nekoliko težji, bi vsi morali gledati na to, da bi čimmanj uvozili. Kuliku ur so delegati sedeli na sestankih, seminarjih in obravnavali ta pereč problem! Po mojem so morali sprejeti vrsto sklepov. Izgleda, da so se po tem le malo ra/migali in začeli / neka- terimi akcijami npr. podaljšane počitnice, podražitev goriva, zbiranje ste- klenic. Pri zbiranju steklenk- veliko prispevamo tudi šolarji, ki se zaveda- mo, da tudi mi moramo in moramo pomagati v takšnih akcijah, ki ko- ristijo družbi. Čudim se da nam kaj takšnega ni prej ni prišlo na misel. Vendar se mi idi, da bi na tem področju lahko še marsikaj storili in bi ta- ko lahko /bimli še ostali odpadni material. Zadnjič sem prebrala v Večeru članek ..Več sodelovanja z zbiralci pa- j pirja". in po pravk-i povedano, sem se razjezila. V njem piše, koliko od-I padnega papirja bomo spet uvo/ili. Pri nas in upam, da marsikje drugod imajo na kupe tega nadležnega papirja. !Vli imamo naročenih mnogo časopisov in na mesec se jih nabere že cel kup. ..Kam s toliko papirja?" se sprašujemo, medtem ko drugod] premlevajo: ,,Kje dobili papir?" Ker ne vemo kam s papirjem, ga mnogi odvažamo v smeti. Ali se ne bi kdo pobrigal za ta papir; da bi organiziral, kam naj ga nosimo? lo bi imelo več pametnih učinkov. Bilo bi manj smeli v naravi, ker jih ponava- di veter raznosi iz kontejnerjev, še preden pridejo ponje. Nam šolarjem se ne bi stari zve/ki potikali po omarah, pa tudi v šolah je treba zažgati večkrat velik kup papirja, l.ahko bi zbirali tudi drugi pa- pir, ne le časopisni, marveč (udi razne papirnate vrečke, škatle, kok-darje, zvezke in drugo. Če hočemo, da bo akcija res učinkovita, se moramo loti- ti tudi manjših stvari. Pri nas se na primer na mesec nabere 6 kg časopisnega papirja. Pone- kod po stanovanjih se nabere več, ponekod manj, a če računamo, da se toliko nabere pri vsaki hiši. ali bi ne bilo to velika številka. Vsi samo govorijo, a nihče ne ukrene. Po dnevniku so povedali, kako .so učenci neke šole zbrali papir, potem pa so ga odnesli na DINOS. Tam so jih grdo sprejeli, češ zakaj ga niso že prej prinesli, pa še dogovorjeno ceno so zmanjšali. Pa kaj, otrok je otrok in je igrača v rokah starejših. S takšnim ravnanjem ne bomo nikamor prišli. Izgleda, da je stabilizacija še marsikomu deveta skrb. Mislim, da (udi v posameznih organizacijah združenega dela pride v odpad nekaj papirja, ponekod pa kar precej. Upam, da to ne bo o.stalo, kakor da bi gluhemu rekel dobro jutro in da se bo marsikdo ob tem zamisHI in mogoče se bo našel kdo, ki se bo po- trudil nekaj ukreniti, čeprav bo dolgo trajalo; pa saj smo vajeni čakati, ali ne? Danica Šeruga, 8/a, Videm TELEFONSKI POGOVOR Nataša ni bila v šoli dovolj pazljiva, zato je preslišala matematično domačo nalogo. V stiski seje spomnila na sošolko Manjo. Zavrtela je telefonsko številko. Nataša: Prosim, kdo pri telefonu? Manja: Tukaj Manja. Kdo kliče? Nataša: Nataša, tvoja .sošolka. Manja: Zdravo! Kaj želiš, Nataša? Nataša: Prosim, povej mi. kaj moramo reševati pri matematični nalogi? Sem spet preslišala. Manja: Takoj ti bom pomagala iz zagate. Samo po knjigo skočim. Počakaj. Nataša: Brez skrbi. Manja: Sem že tu. V matematičnem delovnem zvezku na strani 96, nak)ga 100. Pri tej nalogi moraš odštevati ulomke. Če ti bo reševanje delalo preglavice, pridi k meni. Rada ti bom pomagala. Boš prišla? Nataša: Seveda bom. Ob treh se vidiva. Sedaj moram doma .še nekaj postoriti. Adijo! Manja: Adijo. Nataša! Nata.ša je pogledala v delovni zvezek in ugotovila, da vsega ne bo zmogla rešiti. Pred tretjo je že bila na poti k sošolki Manji. Irena Kodrič. 6- b" OŠ Franc Belšak. Gorišnica POGOVARJALI SMO SE Z ŽENAMA BORKOMA IZ NAŠE OKOLI- CE V petek smo v šoli praznovali dan žena. Na obisk smo povabili dve članici zveze borcev Otilijo Muzek iz Tržca in Marijo Marinčič iz Po- brežja. Po kratki proslavi je Otilija Muzek povedala, kako so jih zaprli v Ptuju. Potem so morali iti v zapor v Maribor. Po nekaj mesecih so jih pe- ljali v Begunje. Avioni soobstrelili vlak. Ženske so poskakale iz vlaka in se skrile. Naprej so morale iti peš. Ko so prišle v Begunje se je čez nekaj dni prismejala svoboda. Pri Muzekovih se ni vrnil starejši brat. Zelo so ga pogrešali. Marija Marinčič pa je pripovedovala takole. V njihovo hišo so se nase- lili partizani. Neko jutro pa so prihrumeli fašisti. Vdrli so v hišo in zagle- dali puške. Marija je zbežala. Ni upala domov. Nemci so pojemaH vse, kar jim je prišlo do roke. Tudi pujska in kravo so jim vzeli. Stara mati je rekla. Ce ste vzeli živino, vzemite tudi mene. Ko so prišli do komandirja, je rekel naj dajo živino nazaj. Tudi Mariničevi so čez nekaj mesecev do- čakali svobodo. Zelo so je bili veseli. Na koncu smo obema borkama čestitali. Rekli sta, da smo fehko sre- čni, da živimo v miru in svobodi. _ _ Gorazd Cernila, OS Videm pn Ptuju NI DELO V VSEH ŠOLSKIH ZGRADBAH ENAKO, VERJEMITE! Na majhnem gričku ob cesti, ki pelje iz Podgorcev proti Ormožu, stoji velikonedeljska šola. Z grička, na katerem stoji šola, je lep razgled na še lepše njive in travnike, ki ležijo ob njegovem vznožju. Da, to je velikone- deljska ,,osemletka", kakor ji navadno pravimo. K njej spada še pet raz- redov podružnične šole iz Podgorcev. Taka šola, kot je sedaj, že zdavnaj ne ustreza za sodobni pouk, kot ga zahtevajo sedanji učni načrti. Vsi, učenci, učitelji in starši si želimo uspešnejše poučevanje in lažje delo učiteljev in učencev. To je velika želja nas vseh, posebno pa vseh otrok, ki bodo prišli v to šolo za nami. To bo šola, ki bo večja, boljše opremljena za uspešnejši pouk vsega mladega rodu, ki bo še obiskoval vclikonedeljsko šolo. Vsi jim želimo novih, svetlih učilnic, opremljenih z vsemi učnimi pri- pomočki, ki bi laj.šali učiteljem delo in omogočali lažje učenje učencem. S ponosom bodo stopali skozi nova šolska vrata, z večjim veseljem in zani- manjem bodo poslušali svojega učitelja, ki jim bo v moderno opremljeni in sodobni učilnici lahko nudil mnogo več, kakor lahko nudijo danes nam. Vedeti moramo, da nove šole ne želijo samo učenci, da so to želje vseh učiteljev, prav gotovo pa tudi vseh ljudi, posebno pa staršev, katerih otroci še bodo obiskovali vclikonedeljsko šolo. Vsi se zavedamo, da le v sodobno opremljeni šoli lahko kaj doseže- Lidija Kostanjcvec, 8/b, OŠ Velika Nedelja Naše najlepše darilo Komaj smo čakali dneva, da se vselimo v novo šolo Vsak dan smo spraševali, kdaj bomo zapustili stare, vlažne in mrzle prostore posebne šole. Napočil je vcUki trenutek. Selili smo sc drugače kot drugi. Naptilnili smo kartonaste škatle in vrečke. Večje stvari smo naložili v osebni avto. Tovornjaka ni bilo treba. Z velikim pričakovanjem smo vstopili v novo šolo. Ogledovali smo si šolske prostore in se spraševali, kje je naša učilnica. Posebno smo .se razveselili velike telovadnice. Z velikim zadovoljstvom smo se lotili dela. Vključili smo se tudi v razne krožke. Tudi mi pionirji in mladinci se zahvaljujemo vsem. ki so nam zgradil, tako l^p naš drugi dom. ^ ^^^^^^^ osnovne šole »Stanka Vraza« ORMOŽ MOJA PRIJATELJICA MILENA .Moja najboljša prijateljica je Mi- lena. Hodi v tretji razred. Na ušesih ima uhane. Doma je v Zg. Sveči. Ima brata in sestri. Včasih grem k njej na obisk. Tam se igrava, kar si izmisliva. Skrivava se v senu na hlevu. Jaz se tam najraje igram. Domov grem z avtobusom. Doma večkrat mis- lim na Mileno. Ko zjutraj pridem v šolo, se z veseljem pogovarjam z njo. Ob sredah in četrtkih skupaj piševa v knjižnici. Medtem ko jaz pišem, se pogovarjam z njo. Med odmorom je moja prijateljica tova- riška. Igra se tudi z drugimi, ne sa- mo z mano. Milena je zato moja prijateljica, ker me spoštuje. Rada se pogovarja z mano in mi pomaga pri delu. Vča- sih pride tudi na obisk. Takrat se veliko pogovarjava. Mojca Planine, OŠ Stoperce, 3. razred MOJ BRATRANEC Bratrancu je ime Andrej. Star je 6 let. Stanuje v Mariboru. Tam ho- di v vrtec. Naučil se je ž: mnogo le- pih pesmic. Zelo rad pride k meni na deželo. Ko pride se igrava. Pri- poveduje mi pravljice in pesmice. Zelo rad ima muce. Irena Lovrenčič, OŠ Vitomarci NAŠA SRNICA Nekega dne je očka pripeljal srnico. Bila je majhna. Imela sem jo zelo rada. Redno sem ji dajala hrano. Neko jutro jc stara mama nesla hrano in našla mrtvo srnko. Vsi smo bili žalostni, ker je pogini- la. Milena Vaupotič, 3/b, OS Videm pri Ptuju MOJA PRIJATEIJICA Moja najboljša prijateljica je Mojca Planine. Stara bo devet let. Doma je v Majšpcrku. Ima svetlo rjave lase. Ima rjave oči. Hodi v tretji razred. Sedi v prvi vrsti. Je le- po oblečena. Nosi hlače ali krilo. V šolo se pelje z avtobusom. Je srednje velika. Je zelo dobra do drugih. Največkrat mi pomaga pri domačih nalogah. Radi se sku- paj igrava. Pomaga tudi drugim pri matematiki, pri spoznavanju nara- ve in družbe in pri slovenščini. V našem razredu je Mojca najbolj do- bra do drugih. Med odmorom se igramo: bolničarke, zdravnice in prvo pomoč. Jaz jo včasih razjezim. Vse mi oprosti. Zato jc moja najboljša prijateljica, ker nikoli nič ne založi. Imam jo zelo rada. Kristina Koražija, 3. razred, OS Stoperce DEKLICA IN ZVONČEK Deklica je šla v mladi gozd ob potok u N .is n Krat jc opazila belo kepico. Bil je zvonček. Deklica: Pozdravljen, zvonček! Zvonček: Pozdi^vljen. deklic! Deklica: Zakaj si že pokukal na dan. ko še zemlja počiva pod snežno odejo? Zvonček; Ali ne veš. da prihaja pomlad najlepše vezilo leta? Juhej, sem srečen! Cin, cin,cin! Prebuditi moram šc druge cvetice. Veš.jazserti najbolj smel. zato vedno prvi pt)gledam v beli dan. Deklica: Dobro, pa bodi prvi tudi v moj vazi. Zvonček: Pa me menda ja ne boš utrgil, ? Žalosten bom. deklica! Deklica: Ne. ne bom te, zvonček, dokler ne boš prebudil še drugega spomladanskega cvetja. Takrat bom prišla po vse vigredne cvetice. Zvezala jih bom v najlepši šopek za svojo mamico. Zvonček: Lc pridi takrat, deklica. Hvala ti, ker si bila usmiljena. Srečno! Deklica: Srečno! Deklica je poskočila od veselja, potem pa po najbližnji stezi odhitela proti domu. janja Bedenik. 6. b OŠ Gorižnica ZA DAN ŽENA Dolgo smo se pripravljali, barvali in risali z& mamice. Ko je šla proti šoli, se je veselila. Mamica je bila vesela, da sem nastopal in da sem ji dal darilo za dan žena.. Jani Golob, 1/b, OŠ Markovci Pod. bivanje ŽEIJE IN UPANJE Nove šole sc zelo veselim, ker upam, da nam bodo naši starši omogočili, da bomo dobili prizidek k novi šoli. Imeli bi veliko telovadnico, kjer bi se sprostili in se ne bi stiskali v učilnici. Želim si, da bi imeli veliko jedilnico, kjer bi lahko vsi sedli k malici, kar je v stari šoli nemogoče. Kako težko je učencu, ki se mu raz- lije malica v razredu! Najbolj pri- jetno pa bi bilo, ko bi imeli vsi učenci dopoldne pouk. Takrat bi bili več skupaj s svojimi starši. Upam, da se mi bodo želje izpol- nile! VIDA MORAVEC, 2. a, OŠ Velika Nedelja TELOVADBA V UČILNICI — POLNO NEVARNOSTI Zazvoni zvonec. Gruči učencev našega razreda se vsipa na hodnike. Loputanje vrat na stranišču moti pouk. Manjkajo nam garderobe, zato se moramo preoblačiti na stra- nišču. Obleko pustimo na strani- šču, n imetano na kup. Potem gre- mo v ičilnico. Moramo i narediti prostor, da lahko telovadimo. Žo- ga pri naši uri telesne vzgoje skoraj ne pride v poštev. Preko skrinje tu- di ne moremo skakati, kajti če se opreš na njo, že pade skupaj. Ce se žogamo v razredu, lahko prileti žoga v lončnico in se razbije korito ter so poškodujejo rože. Nato še mo amo odstraniti zemljo, ki je padla i/ razbitega korita. To je naše dodatro delo pri uri telesne vzgoje. Za tt .'sno vzgojo nam nianjka mnogo stvari, in sicer: nimamo odbija,ne deske, žog, vrvi in še sto stvari, ki bi jih radi imeli. Ura telovadbe se hitro konča. Vsi se vsipamo na strani.šče in se hitimo oblačiti. Šele doma spoznamo, če je to naš., obleka. Učitelji in učenci osnovre šole Podgorci, si zelo želi- mo novo in udobno telovadnico. Stanka Korpar, 5/b, OŠ Velika Nedelja NOS MI JE PONAGAJAL Sedaj, ko je mrzlo in hladno se lahko hitro prehladimo. Od pre- hlada ziičnemo kihati in imamo poln nos. Ce smo prehlajeni mora- mo v žepu nositi robec. Najboljši robci so iz papirja. Ko se obriše- mo, lahko robec vržemo vstran. Robca iz t laga pa ne smemo vreči vstran, ker se v stroju lahko opere. Zgodilo se mi je že, da sem bila v šoli brez robca. Bila sem zelo pre- hlajena in sem kihala. Iz nosa so mi visele svečke. Tovarišica me je vprašala, če nimam robca in me poslala na stranišče, da si obrišem nos. Sedaj vedno, ko grem v šolo, po- gledam v žepe. če imam s sabo ro- bec in če je čist. Suzana Bedrač, 3/b, OŠ Videm TONE PARTUIČ MED NAMI V soboto je za bralno značko prišel k nam pisatelj Tone Part- ljič. Sprejeli smo ga z velikim nav- dušenjem. Najprej smo imeli kratko proslavo, potem nam je to- variš Tone pripovedoval o svoji mladosti. Iz njegove mladosti mi je bilo všeč več črtic. Kmalu je bilo naše proslave konec. Potem smo šli v razrede na majhno ^akusko. Potem smo se morali posloviti od tovariša Toneta Partljiča, ki nas je dolgo ziibaval. Srečanje s tova- rišem Tonetom Partljičem mi bo ostalo dolgo v spominu. Tovariš Tone nam je tudi oblju- bil, da nam bo razkazal gledališče, v katerem dela, če bomo prišli v Marjbor. Bojana Rogina, 4/b, OŠ Videm IZLET V NARAVO Dru/ina je šla na izlet v naravi>. Videli so grm. drevo na drevesu pa piičje gnezdo. Na travi so rastle rožice, ob iravije teke! potok. Vseje bilo v redu. Pt)stali so lačni. Po jedi je oče bral časopis, ko gaje pre- bral ga je vrgel na travo. Mama je vrgla konzervno škatlo kar v travo. Tone je sple/;il na drevo. odK)mil vejo in vrgel ptičje gne/do na tla. Oče se je spomnil, da ima v a\Ui suiro straniščno školjko. \ rgei jo je \ potok. Ta dru/ina m bila navajena reda. Ml vsi pa dobro vemo. da nara\e ne smemo onesnaže- vati. Majda Dolinar. 2/a. "oš Olga Meglic. Ptuj 8. MAREC V šoli smo praznovali 8. marec. Mamice so bile vesele, ker smo jim podarili vazo, broško in čestitko. Nastopala sem.s pesmico Kakšen svet. Mamica je bila vesela, ker sem lepo nastopala. Potem smo šli vsi veselo domov. Doma sem ji dala še eno čestitko. Tisti dan so bile vse mamice vesele. Majda Brečko, 1/b, Pod. bivanje, OŠ Markovci MA RKOSKIFAŠENK Te, gda se sneg po poli še drži, te že korani naš zvoni. Koži h mo pa kapo, rokavice, taki straši naše strice in tetice. Rusa se zagaja sen pa to, gor na sehi pa človeka mo. Porta jejca po vaseh pobera, strašna rusa pa za jin mašera. Ce pa se ga ne drži, te pa jih kar fejst dobi. Piceki so mali, čista beli, radi pesem bi zapeli. Zalo pa kokočejo, poberač pa pravi, ka jejca čejo. Vile kolo plešejo no pojejo, mati krapčiče jin davlejo, krulica, ki samo na sredi stoji pa jih kar največ dobi. Deca vsi so maškari, pojejo svoj tantari. 7m k oran t i, rusoj no piceki se podijo, tak dugo, ka jih od ata ne dobijo. NAŠF GASILSKO DRUŠTVO Naše gasilsko društvo je delavno. V kratkem času so kupili dve mo- torki, ki sta jim v pomoč pri vajah in požarih. Kupili so tudi gasilski avtomobil. Postavili so tudi gasil- sko dvorano. Pri vsem tem so pomagali krajani. Ko zatuli sirena, so hitro v pomoč. Ce je požar velik in dela ne zmorejo sami, pokličejo na pomoč najbližje sosede. Kot vsi gasilci, si tudi naši želijo, da bi bilo čimmanj požarov. Irena Lovrenčič, OŠ Vitomarci MOJEGA PSA JE NEKIK) ODPELJAL Zjutraj, II. decembra 1980 se jc atek otlpravil na lov. Zraven je vzel v avto lovskega psa Brina. Ko sc je ob II. uri vrnil z lova, ni pripeljal več domov psa. Vprašal sem ga kje ima psa. Odgovoril mi jc, da ga jc nekdo odpeljal s kom- bijcm. Povedal jc, da sta lovila z Brinom po lovišču ob reki Dravi. Pes je med tcTn stekel na cesto. Tkrat pa sc jc ustavil avto in voz- nik je poklical psa v avto in ga odpeljal. Vsem jc bilo hudo za psa, saj smo ga VSI imeli radi. posebno pa ^cm imel psa rad jaz, saj sem ga hranil in včasih tudi spuščal iz verige ter se z njim igral. Pričakujem, da se bo pes vrnil domov. Atek tudi prizvcduje, kdo bi ga lahko odpeljal. Mitja Kostevc. 3/b. OŠ Gorišnica IN HODILI BOMO V SVETLO ŠOLO ... Kjer reka Drava žubori, kjer stara šola .še stoji, kjer Kogel vzpenja .se v nebo .smo sklenili mi vsi tako: 1' novo šolo bi želeli si na njo te vsakdo čaka. v tej zgradbi se izučil bi prav vsak za učenjaka. .Šola. lepa. svetla, bela. bijš s poukom ti pričela? Da hi pripravo za življenje v njej imelo mlado pokolenje. Delo dneve v srečo kuje. ko vsak od nas težave premaguje . . Andreja Marin, lih, OŠ Velika Nedelja /<.Oi)li A SK Ml .IK NL-sKKC A Pomladi cvetijo zvončki, irobcnticc, leska in mačice. Nekega dne sva bila s sestrico z očkom v vinogradu. Postajalo na- ma jc dolgčas. Ob robu majhnega gozdička so cvetele mačice. Sla sva lih nabiral. Na vrhu sem zagledal najbolj ra/cvetenc. Splezal sem na dre\o in jih začel trgati. Naenkrat sc ie veja odlomila. Padel sem na thi in si pri tem /lomil k-jučno kost. Dominika je poklicala očeta. (Xlpi-|j.il meje v zdravstven dom. Zdravnik mi je naravnal kost. Ob- vezal mi jc z močno obvezo. Doma \cm moral ležati. Drugič bom bolj previden, da se mi nc \x) nič zgodilo. Sandi Plohi, 3/b, Oš Gorišnica, Emnc Belšak Mati nese vodo — linorez. Drago Miki 6. c OŠ Tone Žnidarič TEDNIK - 26. marec 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 SNL - VZHOD: PRAGERSKO-PTUJ 1:Z(0:1) ODRŽALI PREDNOST Pragersko, igrišče pri železniški posiaji. gledalcev 200. sodnik VcreS (Ba- kovci): Strelci: 0:1 (29) Kranjc. 0:2 (58) Kranjc, 1:2 (71) Robar PRAGERSKO: Maial. Kihlrovec. Kocian, Petrovič, Krajnčič, Mikložič, Pufič (Kancler). Hojnik (Dam.še). Robar. Juslinek, Arnuš; PTUJ: Somonič. Smigoc. Tement. Matic. Žgeč. Vogrinec, EmerSič. Skok (Perovič). Brodnjak. Radolič. Kranjc; Nogometaši Ptuja so v lokalnem derbiju osvojili dve pomeipbni točki in lako obdržali dve točki prednosti pred drugouvrščenim Kovinarjem iz Maribora, ki je zancsliivo premagal F"užinarja. V prihodnjem kolu bodo Plujčani nastopili doma in sicer se bodo pomerili s Steklarjem i/ Rogaške Slatine. Srečanje bo na stadionu Drava v Ptuju, pričelo pa se bo oi) 15.4.S Piujčani morajo igrati na zmago, saj si na takšnihsrečanjih ne smejo privoščiti spodrsljaja, če želijo obdržati prednost in s tem možnosti za uvrstitev v enotno republiško ligo, \. kotar PRVENSTVO MLAJŠIH PIONIRK Po pričakovanju OŠ T. Žnidarič Preišnti četrtek sta ZTKO občine Ptuj in Rokometni klub Drava izvedla občinsko dvoransko prvenstvo v rokometu za mlajše pionirke. Nastopalo je šest ekip- razdeljenih v dve skupini. V predtekmovanju so bili doseženi naslednji izidi: 1. Spolenjak — T Žnidarič 4:6. I Osojnik — Juršinci 6:3. I. Spolenjak — Cirkulane 8:9. Juršinci — Hajdina 4:4. Cirkulane — Tone Žnidarič 3:6 in Franc Osojnik — Hajdina 8:0. Na srečanju /a tretje mesto je ekipa Cirlulan z 8:6 premagala Juršince. za tem pa so v finalnem srečanju mlade igralke 0§ Tone Žnidarič s 6:0 premagale vrstnice z OŠ Franc Osojnik in tako osvojile prvo mesto. Vrstni red: 1. Tone Žnidarič, 2. Franc Osojnik. 3. Cirkulane. 4. Juršinci. 5. Ivan Spolenjak in 6. Hajdina. Najboljša igralkaje bila Tatjana Hentak (Ivan Spolenjak). najboljša vratarka Jasmina Gregorec (Tone Žnidarič), najboljši strelki pa Breda Vidovič (I rane Osojnik) in Mirka Šoba (Cirkulane) z 11 zadetki. 1. kotar REDNO KOLO Po nekaj zaostalih srečanjih in srečanjih v pokalu, ki so bila v tem tednu, bo v soboto in nedeljo na spored u prvo redno kolo v spomladanskem delu tekmovanja v vseh skupinah medobčinskih rekreacijskih lig. V soboto bo srečanje Osankarica — Gerečja vas B. v nedeljo pa ostala. Pari so naslednji: Oplotnica — Gerečja vas A. Slovenja vas — Hajdina. Gorišnica — Aluminij. Zgornja Polskava — Središče. Skorba — Apače. Boč — Videm. Ptuj — Rogoznica, Dornava — Grajena. Tržeč — Stonjci. Žavrč — Kicar. Varnica — Draženei in Leskovec — Moškanjci. Tekmovalna komisija je zaprt)sila vse klube, da poročila s srečanj pošljejo pra- vočasno, da ponedeljka do 18. ure. 7 o je ugodno tudi za objavljanje rezultatov nedeljskih srečanj v Tedniku, saj redakcijo zaključujemo v torek dopoldan. 1. kotar Prva zlata rokavica Slovenije Prizade\ni člani sekcije za boks pri TVD Partizan Ptuj zaključujejo s pri- pravami na Prvo zlato rokavico Slo- venije, prireditev, na katero so povabili vse najboljše slovenske boksarje, goste iz Zagreba. Varaždina in Beograda ter mlade tekmovalce iz slovenskih klu- bov. V uvodnih borbah se bodo pred- stavili mladi, v članskih pa b(xio izbi- rali najboljše borbe in najboljše bo- ksarje med njimi tistega, ki si bo pri- služil prvo zlato rokavico Slovenije. Gledalci pa bodo pred borbami v ringu lahko pozdravili tudi nekatere bti- ksarske veterane. Prireditev bo v soboto. 28. marca, v športni dvorani Mladj^. pričela pase bo ob 17. uri. 1. kotar Zlata rokavica za najboljšega boksarja . (foto M.Ozmec) ^:::-' a ^ i vzleti v sezoni s pričetkom pomladi pričaka člane AK Ptuj tudi obilica dela na letališču. Treba je urediti okolico starega hangarja in opraviti ob- ilico zemeljskih del okoli novega, prepotrebno je očistiti in na novo obarvati oznake na vzletno-pri- stajalni stezi, naprave za psihofi- zično šolanje tečajnikov so že na- čete od rje in t :bajih je na novo usposobiti za delo in zaščititi itn. Skratka podoba na letališču bi trenutno bila takale: nekaj članov na novo nanaša belcž na oznake, na sami stezi lahko vidimo traktor kako brana teren, nekaj članov čisti letala za registracijski pre- gled, dva ali trije pa grabljajo listje in ravnajo krtine. In tako jc pač glede na obširnosl del vsak član dolžan opravili 10 delovnih ur preden si pridobi pravico za za- četek svojega sodelovanja pri na- ših aktivnostih. No pa kljub vse- mu nismo ostali samo na tleh. V nedeljo. 22. marca sojadralci žc opravili kontrolne polete ob- vezne na začetku vsake sezone. To pa je na žalost že skoraj tudi vse kajti motorni piloti in padalci so obstali pred zidom zvezne admi- nistracije, ki čez zimo ni bila spo- sobna opraviti .svojih obveznosti. In tako smo recimo padalci kljub skrbnim pripravam čez zimo šti-: rinajst dni pred prvim tekmova- njem -v sezoni šc vedno brez tre- nažnega skoka in brez pravega Zagotovila, da bo zadeva že jutri opravljena. In tako navdušenje kopni ob prisilni neaktivnosti. Bojan Žmauc Občutljiva površina visokosposobnih jadralnih letal zahteva skrbno po- tiranje in nekateri člani so pripeljali tudi svoje prijatelje, da jim pomagajo pri delu. Priprave za trenažo na zemlji so že dotrajane in potrebne temeljitega čiščenja in nove barve. Tretje mesto za OŠ T. Žnidarič V soboto m nedeljo je bil v športni dvorani Mladika v Ptuju nnalni del letošnjega tekmovanja šolskih špor- tnih društev osnovnih šol Slovenije v namiznem tenisu za pionirke. Nasto- pilo je osem ekip. ki so si pravico na- stopa izborile na izvedenih i)bčinskih, območnih in področnih tekmovanjih. Nastopili sta tudi dve ekipi iz ptujske občine in sicer osnovnih šol Tone Žnidarič in Bratov Štralela iz Marko- več. Fkipa osnovne šole Tone Žnidarič je osvojila tretje mesKi. ekipa iz Mar- kovec i^a po pričakovanju osmo. Večni bilo možno doseči, saj so v finalu na- stopile klubske ekipe, ki so v vrhu slovenskega pionirskega namiznega tenisa. Na takšne način pa to množično tekmovanje izgublja na vsebini in po- menu. Končni vrstni redd: 1, Zasavje 7:0.2. Gorenjska 6:1. Tone Žnidarič 5:2. 4. Fužinar4:3. 5. Obala 3:4.6. Kajuh 2:5, 7. Ilirija 1:6 in 8. Bratov Štrafela Mar- kovci 0:7, Tekmovanje sta izvedli ZTKO ob- čine Ptuj in NTK Petovia. 1, kotar Sonja Marinkovič iz ekipe Tone Žnidarič (foto B. Kode) Testni miting AK Ptuj v okviru priprav atletinj in atletov pripravlja Atletski klub vrsto internih mitingov z namenom kt)ntrole zmogljivosti posameznik<.)v ter sinhronizacije MHlnikov pred večjimi tekmovanji. Prvi mitingje bil v soboto 21, marca in sicer v tekih na 100. 800 in 2000 metrov ter skoku v daljino. Ugodne rezultate so dosegli: Marija Šeško (100 m in daljina), Oliver Sirec (l(X) m in daljina). Marija Vindiš in Marica Hameršak na 8(X) m ter Alojz Lebar. Franc Zupanič in Mirko Vindiš v teku na 200 metrov. Pred začetkom mitinga so člani Izvršnega odbora kluba s prostovoljnim delom delno uredili stezo, vendar bo ta potrebna temeljitejše ureditve. Naslednji miting bo v soboto 26. marca v disciplinah 200 in 1000 metrov, višina in suvanje BKlinkon SKL ČLANICE: PTUJ-MENGEŠ 54^r5 (28:37) PREBRODITI KRIZO športna dvorana Mladika, gledal- cev 50. sodnika Potočnik (Slovenske Konjice) in Rappl (Murska Sobota): PTUJ: Petrovič 2. Kornik 2. Horvat, Vogrinec 16. Veličkovič. Kukovec6. J. Sirec. Korpar2. Dobrijevič 14. M. Si- rec 12; MENGEŠ: Drolc 2. Avbelj 2. Ogri- nec. Grintar 9. Grom 10. Marolt 10, Tršinar 16. Aksentijevič 6. Pirnat 11, Modic 5, Šimulič 4; Sobotno srečanje v športni dvorani Mladika v Ptuju je ponovno potrdilo, daje ekipa Ptuja v krizi, pravtako tudi igralke kot po.sameznice. Verjetno gre za utrujenost od dolgotrajnega nasto- panja, saj Ptujčanke kot novinke se- veda še nimajo potrebne moči in rutine za ligaške obračune. V prihodnji se- zoni bo gotovo bolje. Ekipa Mengša je zmagala zasluže- no, saj je znala s pravo mero agresi- vnosti hitro kaznovati napake Ptuja v napadu, domačinke namreč igrajo lx>lje v obrambi kol napadu. Do sre- dine pr\ega polčasa je bilo srečanje izenačeno, v nadaljevanju pa sla od- ločila boljši met in večja agresivnost drugouvrščcne ekipe slovenske košar- karske lige. ki je tako premagala igralke Ptuja in po pričakovanju osvojila dve točki. Ptujčanke imajo za osvojitev prvih točk v drugem delu prvenstva možnost že lo .soboto, ko se bodo v Celju pomerile z domačo Li- belo. trenutno /adnjeuvrščeno ekipo lige, I. kotar Petrovičeva (v belem dresu) pod košem (foto B. Rode) Uspešne starejše' pionirke V košarkarskem prvenstvu starejših pionirk, v katerem sodelujejo Ptuj. ZKK Maribor. Branik. Kovinar, Le- nart in Ruše. je selekcija Ptuja v petek kolu premagala Branik z 39:28(17:15), v šestem pa Kovinar s 66:22 (30:5). Na prvem srečanju sta največ točk dosegli Sonja Pajenk — 19 in Simona Kornik — 16. na drugem pa Kornik 16. Pajenk 14. Jane 12. Perger 10 in Kneževič 8. V nasitfdnjih dveh kolih bodo Ptuj- čanke naslopile doma in sicer se bodo pomerile z ekipama Ruše in Lenart. MG, STEKLAR- ALUMINIJ 0:6 Začelo se je tekmovanje v ka- detski ligi. Kadeti Aluminija .so dosegli dve zmagi v prvih dveh kolih. V prvem kolu so osvojili točke brez boja. saj nasprotnikov iz Pragerskega ni bilo. V drugem kolu pa so premagali ekipo Ste- klarja iz Rogaške Slatirre s 6:0. Zadetke za Aluminij ,so dosegli Ivančič 3. Glažar 2 in Rihtarič enega. Kot '>zanimivost<' naj zapišem, da so nekateri igralci Aluminija igrali v copatih in ne v čevljih s plastičnimi čepi. Razlog je bil v tem. da nogometne selekcije v Kidričevem še niso prejele v pr- vem trimesečju denarja za selek- cijsko dejavnost. Mladim je po- trebno omogočiti kar najboljše pogoje za delo. zato je treba pa- kazati denar, namenjen za selek- cijo, kije obtičal nekje v Ptuju. Danilo Klajnšek Rezultati da. Igra ne .Nogometaši Aluminija se zavzeto pripravljajo na začetek tekmovanja v rekreacijski občinski nogometni ligi. S pripravami so pričeli meseca februarja pod vodstvom trenerja Iva Pšajda. V okviru priprav so odigrali v zadnjih nekaj dnevih tri prijateljska nogometna srečanja. Tako so po z.elo dobri igri premagali ekipo Kovinarja iz Maribora. Rezultat je bil 3:1, zadetek pa sta dosegla Bek 2 in Vinkler. Naslednja tekma je bila v Rogaški Slatini, kjer so igrali pod svojimi zmožnostmi in remizirali z republiškim ligašem, kar predstavlja tudi uspeh. Igrali so na zelo slabem terenu. Zadnje srečanje so odigrali z ekijx) Rač in jo premagali s 3:1. Igra je bila slaba, kljub temu pa so zabeležiH novo zmago. Zadetke sta dosegla Štefan Dončec 2 in Panikvar enega. V tem srečanju se je kapetan domačih, Franc Panikvar težje poškodoval. Verjetno bodo poškodbe uspeli ozdraviti do starta v rekreacijski ligi Danilo Klajnšek PODROČNO PIONIRSKO PRVENSTVO (ZIMSKA LIGAMOŠKI) DELO SE OBRESTUJE Po zadnjem turnirju področne pionirske zimske Hge so pionirji KK Ptuj osvojili prvo mesto. To je uspeh, ki je rezultat večletnega sistematičnega dela z mladimi v KK Ptuj. Ta del prvenstva je pokazal, da je ekipa izredno tehnično, taktično in kondicijsko pripravljena, saj tako močne ekipe, kot so Branik, Comet in ZKK Maribor zaostajajo in ekipa KK Ptuja je ta del končala brez poraza. Pohvaliti je treba predvsem trenerja Lovra Beranica ki je zelo strokovno in ambiciozno zastavil delo s to mlado generacijo. Za ta uspeh pa so najbolj zaslužni igralci: Damiš, Gailhofer, Kotnik, Levanič, Sterie, Stojičevič, Čabrijan, Vučinič, Žibrat, Valenko, Fostnarič, Pajič, Foltin in Rozman. Na zadnjem turnirju v Mariboru so igralci pionirjev KK Ptuja dosegli naslednje rezultate: KK Ptuj — ŽKK Maribor 64:22 (36:6); KK Ptuj—KK Lenart 87:33 (43:17). Z. M. SKL VZHOD - ČLANI KK Kovinar-KK Ptuj \ 98:73(50:41) 0§ Store: Gledalcev 100, sodnika: Šegedin, Pahornik oba Ljubljana. ■ KK Kovinar: Kitanovski 18, Duričič 15, Planko 10, Mackovšek M. 7, \ Mackovšek B. 2, Slatan 29, Erjavec 17. \ KK Ptuj: Komel 2, Seruga 16, Petek 4, Reš 2, Marčič 12, Urbančič, j Segulin 4, Cobelj 6, Kotnik 7, Erbus, Dobrijevič 12, Musič 8. Z. M. \ Memorialni turnir v spomin \ na Veljka Vlahoviča šolsko športno društvo na poklicni kovinarski šoli v Ptuju je or- ; ganiziralo memorialni turnir v spomin na Veljka Vlahoviča po katerem \ nosi šola ime in sicer v malem nogometu in streljanju z zračno puško. V ! malem nogometu je sodelovalo šest ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa ; ekonomske .šole. kije v finalnem srečanju premagala ekipo kovinarske ; šole s 6:0. Drugo mesto je osvojila ekipa Kovinarske šole, tretja je bila gimnazija, četrta kmetijska, peta trgovska in šesta tehnična šola. Na-j jboljši strelec je Vinko Dobnik, srečanja je vodil Ivo Klarič, vodja j tekmovanja v malem nogometu pa je bil Marjan Lenartič. j V streljanju z zračno puško je prvo mesto osvojila ekipa gimnazije \ s 786 krogi, druga jc bila kovinarska šola s 700 krogi, tretjaje bila tehnična j šola s 650 krogi, četrta je ekonomska s 641 krogi, peta metalurška s 605 j krogi, šesta je bila trgovska s 517 in sedma kmetijska šola s 466 krogi, j Posamezno je prvo mesto osvojil Darko Jazbec iz ekipe gimnazije, zadel pa je 168 krogov, tretji pa Gorazd Maloič iz kovinarske šole s 166 krogi..; Vodja tekmovanja v streljanju z zračno pu,ško sta bila Adolf Mihelač in | Milan Jazbec. i Za vsa tekmovanja pa lahko rečemo da so potekala v pravem; tekmovalnem vzdušju, organizacija pa je bila tudi na zavidnem nivoju.; ^ Danilo Klajnšek' SITAR POTUJE NA IRSKO j Na drugem turnirju v karate športu, kije bilo v Portorožu je naš^ Vjadimir Sitar že drugi obranil naslov državnega prvaka v muha kate-i goriji v full contact športu, ki ima že tudi pri nas vse več privržencev, kol seje pomeril s svojim nasprotnikom Medvidovičem iz Imotske. V tem dvoboju je Sitar v petih rundah premočno zmagal saj je bil; končni rezultat 144:128 v korist Sitarja. S to zmago sije priboril nastop' na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo na Irskem. Sitarju želimo, da i bi se tu kar najbolj uvrstil. franjo hovnik 1 DVORANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI OŠ TONE ŽNIDARIČ v ponedeljek 16. marca so se mlajši pionirji in mlajše pionirke pomerili na dvoranskem atletskem prvenstvu. Nastopilo je šesl ekip s štriih osnovnih šol. Po pričakovanju so največ uspeha tudi tokrat imeli mladi iz osnovne šole Tone Žnidarič. Mlajše pionirke: — 30 m: 1. Lidija Seruga (Franc Osojnik)4,94 s, 2. VK)lela Murko (Tone Žnidarič A) 5,00 s, 3. Saška Koren (TŽ A) 5,03 s itd, — 400 m: 1. Silva Čeh (Franc Osojnik) 1:21,1 min, 2. Erika Ceh (Tone Žnidarič A) 1:21,4. 3. Breda Vidovič (Franc Osojnik) 1:21,6 min itd, — daljina: 1. Alenka Župec 399 cm, 2. Valerija Munda 358 cm (obe Tone Žnidarič). 3. Petra llec (Franc Osojnik) 356 cm itd. — višina: I. Marjeta Lašič(Tone Žnidarič A) 133 cm, 2. Sonja Marinkovič (Tone Žnidarič B) 130 cm. 3. Simona Škrjnjar (Franc Osojnik) 125 cm itd. Ekipno: 1. Tone Žnidarič A 3934 točk. 2. Franc Osojnik 3690, 3. Tone Žnidarič B 3586. 4. Grajena 2591. 5. Olga Meglic A 2492, 6. Olga Meglic B 1817. Mlajši pionirji: — 30 m: 1. Boris Krabonja4,6s, 2. Miran Horvat 4,8 s (oba Franc Osojnik A), 3. Robert Silak (Tone Žnidarič B) 4,8 sek itd., — 400 m: 1. Roman Žmavc (Olga Meglic A) 1:11.08 min, 2. Damjan KuhartTone Žnidarič A) 1:15,4.3. Igor Plajnšek (Olga MegličB) 1:15,7 min itd.. — daljina; 1. Viktor Peternik (TŽ A)459cm. 2. Iztok Lačen (FO A) 407 cm. 3. Boris Murko (OM A) 403 cm itd.j — višina: 1. Damir Dimovski (TŽ A) 147 cm. 2. Rikardo Flanjak TŽ A 136 cm, 3. Miran Žibrat FO A 125 cm itd. Ekipno: 1. Tone Žnidarič A 4053. 2. Olga Meglic A 3188, 3. Franc Osojnik A 3114.4. Tone Žnidarič B 3032,5. Franc Osojnik B 2742,6. Olga Meglic B 2427. 1 k 14 - ZA RAZVEDRILO 26. marec 1981 — TEDNIK OD 26. 3. DO 2. 4. 1981 od 21. 3. do 20. 4 Prihodnji teden boste imeli pre- cej težav. Odpravili jih boste samo z dobro voljo. Vašemu sosedu ni- kar ne očitajte dejanja, ki ga ni storil. Vse skupaj se lahko konča na sodišču. Se nekaj dni potrpite in začelo se bo veselje. Na čust- venem področju ste nekoliko zaspali, — to vam bo rekla tudi prijazna sodelavka. od 20. 4. do 20. 5. Ne bi bilo napak, če bi bili bolj temeljiti pri svojem delu. Nekdo vas opazuje in zatožil vas bo šefu. Pripravite se na razgovor z njim. Vaša aktivnost v kraju nekaterim ne ustreza, zato se nemudoma po- govorite 2 njimi. Z zakoncem bo- sta na bojni nogi ves prihodnji te- den. Prav bi bilo, če bi prvi popu; stili. Pismo. od 21. 5. do 21. 6, Niste zaigrali na pravo struno. Odbila vas je in v vašem srcu zdaj kljuje strašna maščevalnost. Najbolje bo, da pozabite na nepri- jeten dogodek in se posvetite delu. V tovarni vas zelo rabijo, ne pusti- te jih na cedilu. Ob koncu meseca se boste zelo veselili, saj se bodo napovedane besede uresničile. Obisk. od 22. S. do 22. 7. Ker ste nekomu napovedali bese- dni dvoboj, se zdaj bojite na ulico. Nikar ne bodite bojazljivec, požre- ti morate, kar ste si sami skuhali. Nekaj časa bodo reS boleče, kmalu se boste bolečinam privadili in spet bo vse po starem. V tiedeljo vas bo obiskala tašča, z njo bodite prijazni. Z otroki pa se pogovorite o njihovi prihodnosti. od 23. 7. do 23. t. Za vas je bil dogodek p>ravi šok. Komaj ste si opomogli. Prihodnji mesec bo drugačen, bolj mirno bo in tudi nekaj lepih in nepozabnih trenutkov se vam obeta. Bodite prijazni s starši njihovimi pri- tdji. Nagrada šele pride, ne bodite preveč neučakani. V soboto se vam bo prijetno godilo. Imeniten izlet boste doživeli. Od 24. 8. do 23. S. Ze nekaj dni ste nerazrnjloženi. Sedaj je skrajni čas, da spremenite vaše. grde navade in začnete dru- gačno življenje. Pesimizem vas bo pokopal. Poslušajte druge in veliko se boste naučiU. Z njo pa se nemudoma pogovorite, kajti za hrbtom se nekaj šušlja. Ce že razmišljate o poroki, to storite v maju. Od 2t. t. do 23. It. S prijaznim človekom boste raz- pravljali. Na koncu pogovora bo- ste spoznali v njem sebe. Bodite previdni, kajti lahko vam nastavi zanko, iz katere ne bo rešitve. 2e nekaj časa vas opazuje, prav bi bilo, da bi reagirali in jo povabili na kavo. V soboto in nedeljo boste preživdi lepe in nepozabne trenu- tke. Povedala vam bo skrivnost. od M. -N. do 22.11. V njeni glavi se porajajo grozne misli. Morate k njej in se pogo- voriti o njeni stiski. V tovarni mo- tate še bolj poprijeti za delo. Kdor tako hodi kot vi, je prijatelj ljud- stva, toda kdor tako misli kot vi je človekov sovražnik. Vaše življenje se mora ^emeniti. Ko boste stopili na trdna tla, bo tudi z zdravjem boljše. od 23.11. do 21. 12. Izvrstno se počutite. Novih ži- vljenjskih moči vam je vlil. Samo da ga vidite in prerojeni ste. V nedeljo ga pokličite morda od nje- ga zveste kakšno veselo reč. Prijatdjem se dozdeva, da pretira- vate z natančnostjo, ambk:iozno- stjo in oblačenjem. Ne bi bilo napak, če bi se o teh stvareh pogo- vorili s prijatelJKO. Pismo. od 22. 12. do 2t. 1. Ze ste pomislili, da boste na konju, a se vam je vse zadnji hip izmuznilo iz rok. Nekaj dni morate počakati in veselje se bo ponovilo. Hčerke so zbezljale, prav bi bilo, če bi se pogovorili z njimi. Bodite previdni in izbirajte besede. Med sodelavci bo spet nekaj hude krvi. Postavite se jim po robu in jim pokažite diplomo. od 21. 1. do 19. 2. še nikoli niste bili tako veseli, kot minuli teden — srečali ste ga na železniški postaji in bilo vam je, kot da vas je nekdo z vodo polil. Naslednje srečanje bo drugačno. Bodite pripravljeni nanj. V nedeljo se vam obeta prijeten klepet. Nikar mu ne zamerite, če bo grob. Tak je niefiovij,ačin življenja. od 20. 2. do 20. 3. Sedaj ste si opomogli. Zato za- čnite z delom. Tudi v soboto po- primite, če bo treba. Se vedno ni čas, da bi nakupovali drage reči. Potrpite vsaj še leto dni, potem se tudi vam obetajo boljši časi. V nedeljo pa le stopite k sosedu in pogovorite se o zadevi, ki vaju tako tišči. Kdor išče notranjo srečo in mir, je pohlepen človek. HUMOR Sreča za vas, da Je to na prehodu za peSce, sker bi vas Se premlatil Tu piše, da se moramo še naprej zavzemati, da življenjski standard ne bo padal... To pomeni, da bodo cene še naprej rasle ... A so pečenice zato tako črne, ker ste jim na črno dvignili ceno? Še dva kilometra zdrži Mirko, pa bova prijavila inovacijo — vožnjo brez bencina... — Punci, vajina moža pa so dali v Tednik, ker ne plačujete stanarine. — Kaj, saj to je svinjarija!? — Prav imaš, če midiš na izkoriščanje družbe ... UGANKARSKI SLOVARČEK ABAK = pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tudi krovna plošča nad kapitelom stebra BEL = motna očesna leča, siva mrena, katarakta GROM = znano črno vino iz Vlasotincev v Srbiji GVANAKO = južnoameriški sesalec jelenje velikosti iz skupine velblodov, vendar brez grbe, z dolgim vratom (Lama huanachus) LIST = nemški ekonomist, predhodnik zgodovinske šole katerega poglavitno delo je »Nacionalni sistem politične ekonomije« (Friedrich, 1789—1846) SOR = otroška bolezen v ustih, ustni oprh, gobice; tudi soor TOMA = splitski arhidiakon, zgodovinar in politik (ok. 1200—1268) TOPOLA = mesetece in sedež občine v Šumadiji ob vznožju Oplenca TORKAR = sodobni slovenski dramatik, satirik, inženir kemije (Igor, »Pisana žoga«) REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Stroka, tro- kar, robilo, Ate, on, žara, c, Gartner, istost, far oficianti, 'trotil, Skol, Linhart, redilo, top, obet, OO, skati, ara, Kakanj, pionirji, NU, Ono, stadion, iritis, tiranka, ataka. fEDNIK — 26. marec 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 TV spored TV LJUBLJANA PETEK. 27. MARCA: 9.25 k-ranjska gora: VELESLALOM 2A M()§KE, prenos 1. teka; 12.55 [kranjska gora: Veleslalom za ^t,ške. prenos 2. teka; 14.55 TV v šoli; 15.55 Veleslalom za moške, p^,snetek iz Kranjske gore; 17.15 ■poročila; 17.20 Družina Smola, [Tiadž^rska risana serija 17.50 Jazz J,., ekranu: Kvartet Shaframov — Koivistoinen; 18.15 Obzornik; li^ 30 Pravila šaha, izobraževalne oddaja iz cikla Sah; 18.50 Prvič v vrtec, izobraževalna oddaja; 19.00 r^e prezrite; 19.15 Risanka; 19.24 nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19,30TV dnevnik; 19.55 VREME; 20.00 Ustvarjanje Titove Jugo- slavije, dokumentarna serija; 21.00 A. Christie: Zakaj ne Evans, angleška nadaljevanka; 21.50 V znamenju; 22.05 Nočni kino: Vzemi denar in zbeži, ameriški film; SOBOTA. 28. MARCA: 8. Po- ročila; 8.20 Minigodci v glasbeni deželi; 8.30 Lolek in Bolek. polj- ska risana serija; 8.40 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.10 Mali svet, otroška kontaktna oddaja; 9.40 Krajnska gora: Paralelni slalom za moške in ženske; 13.00 Lano- ux-Lorenzi: Emile Zola, franco- ska nadaljevanka; 14.00 Poročila; 14.05 Hokej SP »B« skupine Norveška:Jugoslavija; 15.25 No- gomet Borac:Partizan; 17.20 Ste- kleni čeveliček. ameriški mladin- ski film; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Srečanja; 21.45 Vlomilci, francosko-italijanski film; 23.45 TV kažipot; NEDELJA; 29. MARCA: 8.05 Poročila; 8.10 Otroška matineja; 8.55 Ortisei: Hokej SP »B« sku- pine. Jugoslavija:Poljska; 11.00 TV kažipot: 11.30 Ansambel Bo- risa Franka; 12.00 Kmetijska od- daja; 13.00 R. Grlic -S. Karanovič; Na vrat na nos; 13.55 Poročila; 14.35 Pesmi za Dublin. predsta- vitev popevk za veliko nagrado; 15.20 Levač. dokumentarna od- daja TV Beograd; 15.50 Poročila; 15.55 Igrani film; 17.15 Športna poročila; 17.25 Rokometkolinska Slovan:CSKA; 18.45 Prisluhnimo tišini; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 M. Milankov; Svetozar Markovič. nadaljevanika TV Beograd; 21.25 Dokumentarna oddaja; 21,55 V znamenju; 22.15 Športni pregled; PONEDELJEK. 30. MARCA: 8.45 TV v šoli: TV koledar. Povej mi. povej. Avgust Cesarec. Slo- venščina; 10.00 TV v šoli: Mate- rinščina. Risanka. Zemljepis, Zgodba, Risanka. Iz Arhiva Šol- ska TV. Zadnje minute; 14.^5 TV všoli — ponovitev; 17. lOPoročila; 17.15 Minigodci v glasbeni deželi; 17.30 Poljudno znanstveni film; 18.00 Pred izbori poklica: O po- klicnem usmerjanju; 18.35 OB- zornik; 18.45 Mladinska oddaja; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna*; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 B. Vučičevič: Splav meduze, film; 21.35 V znamenju; 22.00 Ročk festival v lissnu;, TOREK. 31. MARCA: 9.00TV v šoli: TV koledar. Vstaja na Hr- vaškem. Poštni nabifalnik. Dne- vnik 10; 10.00 TV v šoli: Prirodo- pis. Risanka. Književnost in jezik; Zgodba. Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minule; 16.25 Šolska TV: Generator. Medse- bojna odvisnost. Igralec v filmu; 17.20 Poročila; 17.25 Lolek in Bolek. poljska risana serija; 17.35 Kolumbijska folklora; 18.05 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja; 18.35 Obzornik; 18.45 Mostovi-Hidak. oddaja za mad- žarsko narodnostno skupnost; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Marjana gre v šolo, aktualna oddaja; 20.50 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka; 22.35 V znamenju. SREDA. 1. APRlLA:9.20TVv šoli: TV koledar. Kstra; 10.00TV v šoli: Biologija. Risanka. Predšol- ska vzgoja. Zgodba; Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute; 17.25 Poročila; 17.30 Zbiš- 40 Zelenih slonov. I. del otroške nadaljevanke; 17.50 Velike raz- stave, kulturno dokumentarna nanizanka; 18.20 Okrogli svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Tekmova- nje slovenskih glasbenih šol 81; '19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Solo Sunnx. vzhodno- nemški film; 21.45 V znamenju; 22.00 Ročk festival v Essnu. ČETRTEK. 2. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar. Sadovnjak spomladi. Sonce. Naše. moje. tvoje; 10.00 TV koledar. _ ČETRTEK. 2. APRILA: 9.00 TV všoli: TV koledar. Sadovnjak spomladi. Sonce, Naše. moje, tvoje; 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi. Ri- sanka, predšolska vzgoja. Zadnje minute; 16.15 Šolska TV: Gene- rator, Medsebojna odvisnost. Igralec v filmu; 17.15 Poročila; 17.20 Tehtnica za nalansčno teh- tanje, nadaljevanka TV Beograd; 17.50 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Stu- dio 2; 22.05 V znamenju. ELKOM - HIKO „OLGA MEGLIC" PTUJ TOZD „ASPO" — avtomobilska, stavbena in pohištvena oprema DOLANE, n. sol. o. objavlja dela m naloge POENTERJA - LAIMSERJA DELOVNE DOKUMENTA- CIJE (en izvrševalec) Pogoj: Končana administrativna šola in 1 leto delovnih izku- šenj na opravljanju podobnih nalog. OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH DEL ZA SAMOUPRAVNE ORGANE IN TAJNIŠKA DELA ZA VODJO TOZD (en izvrševalec) Pogoj: Končana upravno administrativna šola in 2 leti delov- ni*^ izkušenj na opravljanju podobnih nalog. Kandidati naj svoje prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: ELKOM-HIKO ,,OLGA MEGLIC" PTUJ, Vošnjakova ulica 6 v 15 dneh po objavi oglasa. KNJIGOVEZNICA - ZLATOTISK OTO AŠENBRENER Prešernova 18, PTUJ Cenjene stranke obveščam, da sprejemam v vezavo uradne liste, kartice, revije, časopise in diplomske naloge. Opravljam tudi vsa ostala knjigoveška dela. Uradne ure vsako sredo od 15. do 17. ure. Knjige lahko oddate v vezavo tudi vsak dan od 8. do 14. ure. USLUGE VRŠIM KVALITETNO, HITRO in po konku- renčnih cenah Informacije tel. 062 772-213 SE PRIPOROČAM! KmCTUSKR ZflDRUGR PTUJ s p. o. in o. j. 62250 PTUJ, Titov trg 12 Komisija za delovna razmerja OGLAŠA dela oz. naloge za nedoločen čas za VOŽNJO S TOVORNIM AVTOMOBILOM Pogoji; Poklicna šola za voznike, 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo prijavo in zahtevna dokazila v 15 dneh od objave na naslov: Kmetijska zadruga Ptuj, Titov trg 12, splošni sektor. TGA Kidričevo, 7. marca 1981: Tone Jus Lancova vas 71; Vinko Plej, Kidričevo 13/a; Marjan Sakclšek, Kidričevo 14; Marjan Cajnko, Flegeričeva 3; Franc Maj- cen, Bresnica 55; Branko Sprah, Volkmerjeva 4; Janez Arnuš, Smolinci 12; Peter Bombek, Ma- ribor, Cesta prolet. brig.; Jože Turk, Ger. vas 33; Slavko Zoreč, Kidričevo 62; Alojz Gajser, Staneč- ka vas; Franc Mlakar, Lancova vas 2; Srečko Maroh, Kidričevo 15; Franc Ivančič, Lovrenc 19; Franc Gajser, Skrblje 6; Milan Plajnšek, Reševa 26; Anton Bglšak, Gorišnica 114; Jože Lovenjak, Ki- dričevo 40; Ivan Mazera, Vodova 4; Franc-Božičko, Slape 22; Branko Kurbos, Kidričevo 13/a; Jože Lampret, Medvedce; Ivan Premzl, Njiverce 9/a; Milan Zupanič, Panonska 4; Martin Šori, Kicar 86; Milan Began, Zagrebška 116; Vili Šoštar, Kidričevo 9; Štefan Hadler, Potrčeva 50; Drago Cafuta, Dobrina 5; Stanko Kurbos, Kajuhova 1; Danijel Colnarič, Apače 169; Milan Taciga, Podlože 28; Štefan Dončec, Kidričevo 15; Mirko Trstenjak, Njiverce 27; Anton Medved, Ptujska gora 10; Ivan Fekonja, Jadranska 18; Maks Dolenc, Podlože 80; Stanko Ved- lin, Preša 30. AGIS-a Ptuj, 12. marca 1981: Milan Seidl, Aškerčeva 14; Andrej Belšak, Tomšičeva 41; Franc Fišin- ger, Bukovci 74; Veronika Mohor- ko, Prešernova 9; Martin Segula, Dornava 26; Mirko Silak, Žgečeva 4; Ignac Habjanič, Karičeva 3; Franc Vindiš, Ol, Žetalskega Jože- ta; Stanko Duh, Gregorčičev dr. 7; Ivan Meško, Mezgovci 56/a; Alojz Cagran, Gorišnica 99; Milan Ma- jer, Bukovci 116; Inž. Emerik Wei^l, Miklošičeva 6; Andrej Kozel, V. Varnica 6; Mirko Rojko, Kraigherjeva; Anton Kekec, Nova vas 2/; Roman Fridauer, Zagreb- ška 29; Edvard Skok, Ilčeva 1; Martin Milošič, Spuhlja 38; Jože Skok, V. Varnica 69; Slavko Kosec, Desenci 9; Anton Gol, Ul. Žetalskega Jožeta; Janez Vogrinec, Greg. dr. 1; Oto Mesaric, Aškerče- va 4; Franc Petrovič, Poljska 41; Mihael Gomboc, Kraigherjeva 13; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Anton Štrucl, Kungota 83; Jože Pihler, Podvinci 125; Srečko Vin- ko, Sturmovec 4; Angela Meško, Mezgovci 56/a; Franc Brus, Sp. Velovlak 16; Slavko Aracki, Zihcrlova 13; Jože Krajnčič, Kicar 84; Emin Muratovič, Ziherlova 4; Andrej Štrucl, Drav. vrh 2; Jože Nadelsberger, Zg. Pristava 17; Janez Lačen, Kraigherjeva 26; Ivan Marušič, Krčevina 20; Branko Kostanjevec, Trstenjakova 7; Martin Golob, Dornavska 18; Jože Štumberger, Zagrebška 77;. Mirko Sluga, Pobrežje 19; Ciril Martinčič, Podvinci 126; Četrtek, 26. marca: DEMON- SKO SEME, am. barv. srhljivka iz sveta znanstvene fantastike; Od petka, 27. do nedelje, 29. marca: ABC OD LJUBEZNI DO SEKSA, avstralski izobraževalno do- kumentaren film, v nedeljo ob 10. uri bo am. barv. film PETER IN NJEGOV ZMAJ; Torek, 31. marca: KO TUJEC POKLIČE, am. barv. srhljivka. Dežutstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 28. marca 1981 prodajalni KOLONIALE in SAM. KEKEC SOBOTA, 4. aprila 1981 prod^lni POTROŠNIK in JELEN mali oglasi PRODAM motor MZ TS - 250-1 \ zelo dobrem stanju. Registriran do marca 1982. Anton Hercog. Mali Okič 56, Cirkulane. PRODAM skobelnik (težji). Iranc Eirbas. Sobetinci 4. Mar- kovci. PROSI M poštenega najditelja, da mi vrne dirkalno kolo na 10 pre- stav, rdeče barve, kije bilo vzeto pred mestnim kinom Ptuj. Vrne ga naj proti nagradi na Postajo milice Ptuj. PRODAM kuhinjske elemente, električni štedilnik Kekec, plin posebej. Novak, Gregorčičev drevored 11, Ptuj. PRODAM globoki in športni otroški voziček, dobro ohranjen. Naslov v upravi. MENJAM garsonjero v novem bloku v Kidričevem za večje v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM cisterno za gnojnico, znamke Creina — 2200 1. Peter Munda. Gajevci 39, Gorišnica. IŠČEM prazno sobo v Ptuju ah okolici. Ponudbe pod šifro »NUJNO«. SPOZNATI ŽELIM preprosto in dobrosrčno delavko ali kmečko žensko, lahko mamico, zaradi poroke. Zaželjena od 22 do 32 let, višina 178 cm. Avanturistke iz- ključene. Imam nekaj prihran- kov. Star sem 29 let. Ponudbe s ločnim naslovom in širšim opisom na upravo Tednika pod šifro »Naj te spoznam«. KUPIM hidravlično stiskalnico (prešo) 300 1 v dobrem stanju. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen itali- janski športni voziček. Telefon: 772-728. PRODAM gorice z dograjeno kletjo v Halozah. Ivan Vuzem, Hrastovec 129. Zavrč. UGODNO PRODAM spalnico. Miran Čeh, Ciril Metodov dre- vored 3, Ptuj. SADNA DREVESCA raznih sort. hrušk, breskev, jablan, ma- LTH TEHNOHLAD SERVISI, Ormož. Poštna I, zmrzovalniki, hladilniki, hladilnice, pralni stroji, LTH tudi v garancijskem roku. Telefon 70-228. Ptuj 771-823. ZAPOSLIM AVTOMEHANI- KA takoj z nekaj prakse. Avto- servis Skurjeni, Zagrebška 54, Ptuj ali telefon: 772-807. PRODAM Zastavo 101 L avgust 1977. prevoženih 47000 km. Miro Lesjak, Ulica Bt)risa Kraigherja 2l/.sianovanje 3, Ptuj. Ogled mo- žen v nedeljo 29. marca 1981 do 12. ure. PRODAM bočno koso za traktor Deutz. Janez Medved, Cirkovce 34. relic, češenj in visenj vam nudi drevesnica ZOFIJA ČEH, Selce 51, Voličina v Slov. goricah. Pro- dajamo dnevno od 8. do 18. ure tudi v .soboto in nedeljo. V VARSTVO VZAMEM dva otroka. Blaževič, Trg Svobode 2. Ptui. PRODAM vikend hišico, novo na lepem kraju z 12 arov zemlje. Naslov v upravi. PRODAM parcele na lepi sončni SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA občine Ptuj sporoča, da bo zakonska svetovalnica v sredo 1. aprila 1981 zaprta. PRODAM dva otroška vozička, globokega in športnega. Matija- ško. Vrazov trg 2, Ptuj. PRODAM večjo količino sena. Naslov v upravi. PRODAM kobilo in parcelo. Naslov v upravi. \ ODDAM opremljeno sobo s centralno kurjavo. Naslov v upr^ivi. PRODAM sadike za živo mejo — Leguster. cena 5.- din. Marija Čeh. Lbčič 18, Trnovska vas. legi za vinograd in vikend. Naslov v upravi. PRiDDAM hlevski gnoj z lastnim prevozom in opeko bobrovec. Meško. Mlinska 5. Ptuj. PRODAM komplet pohištvo za dnevno sobo in jedilnico. Puž, Vošnjakova 7. Ptuj. PRODAM dvosobno stanovanje. Vprašajte pri Majcen, stanovanje 14. Panonska ulica 5, Ptuj. Vsak dan po 16. uri. Tekmovanje šolanih psov v nedeljo je bilo na štadionu Drava v Ptuju meddruštveno tekmovanje šolskih psov. Prireditelj je bil Kinološko društvo Slovenska Bistrica sekcija Ptui. Tekmovalo ie trinajst vodnikov s psmi, žal pa med njimi ni bilo nobenega domačina. Po seštevku vseh točk iz vaj poslušnosti, sledenju in obrao^be je zbral največ točk Bogdan Sergo KD Žalec s psom Atosom. To ni bilo presenečenje, saj je Sergo mednarodno priznan tekmovalec. Drugi je bil Milan Maranšek KD Domžale s psom Amorofh in tretji Stane Šinkovec z Zorotom iz Krima pri Ljubljani. Škoda, ker ni organizator bolje poskrbel za propagando, saj na tej zanimivi in kvalitetni prireditvi skoraj ni bilo gledalcev. Besedilo in posnetek: Bojan Rode Po uspešno končani vaji RK „Jože Kerenčič" Ormož pred spomladansko sezono Moštvo Rokometnega kluba ,,Jože Kerenčič" Iz Ormoža se je med zimsko prekinitvijo prven- stvenega tekmovanja v 2. SRL pripravljalo na merjenje moči v drugem delu prvenstva. V potrditev uspešnosti priprav in da bi si pridobili še kakšno izkušnjo, so se vključili v ,,zimsko prvenstvo", ki ga vsako leto pripravijo športni de- lavci v Varaždinu. Moštva, ki so- delujejo na tem prvenstvu so si po rokometnem znanju in izkušnjah precej različna. Tako so se Ormožani srečali na parketu s hrvaškim ligašem Varteksom, z eki- po ,,Polet" iz Murske Sobote, ki tekmuje v drugi zvezni rokometni ligi. Veliko Nedeljo iz prve SRL... l/kušnje, pridobljene v tekmah z dobrimi nasprotniki, bodo rokometaši iz Ormoža prav gotovo s pridom koristili v spomladanskem delu tekmovanja, v katerem merijo na drugo mesto. Zelje niso pretira- ne, pravi Milan Turin, trener moš- ke ekipe RK ,,Jože Kerenčič", saj so na srečanjih ,,zimskega prven- stva" igrali dobro. Posebej angažirano so z.aigrali proti moštvu ,,Polet" in po zanimivi in kvalitetni igri zasluženo premagali reno- miranega nasprotnika s 26:24 (13:12). Besedilo in posnetek: m Moštvo Rokometnega kluba ..Jože Kerenčič" iz Ormoža KVIZ 81 ..KAJ VEŠ O KMETIJSTVU" Pridobivanje hrane postaja vse bolj pomembna veja gospodar- ske dejavnosti. Pomen, ki ga pripisujemo hrani, kot strateški surovini izhaja iz obstoječih raz- mer v svetovnem gospodarstvu. Doma smo sprejeli taksen razvoj kmetijstva, ki obeta dovolj hrane za lastne potrebe, za stalne rezerve ter za načrten in stalen izvoz. S sprotnim prenosom novih znanj iz agronomske in agroeko- nomske stroke v prakso, si mladi prizadevajo za lažje uresničeva- nje sprejetih nalog. Ta vsebina preveva številne načine preverja- nja znanja mladih zadružnikov, kijih ZSMS prireja v občinskem, regijskem in repuDliškem merilu. Občinska konferenca ZSMS Or- mož je v soboto, 21. marca organizirala kviz znanja, na kate- rem so sodelovali mladi zadruž- niki, iz Lenarta, Pobrežja, Tezna, Slovenske Bistrice, Ptuja in Or- moža. Vprašanja, na katera so udele- ženci kviza odgovarjali.so zaje- mala področja živinoreje, polje- deljstva, sadjarstva, varstva rast- lin, kmetijskega strojništva, agrarne pohtike in samouprav- nih družbenih odnosov. Deljena so bila v tri težavnostne stopnje in so prinesla ekipi tri, štiri ah pet točk za pravilen odgovor. Ekipe so pokazale solidno znanje z vseh področij, saj so bila nekatera vprašanja zelo poglobljena, v glavnem pa so zahtevala zelo konkretne odgovore. Najbolj po- polno znanje so pokazali mladi zadružniki iz OK ZSMS Ptuj, zbrali so 32 točk od 36 možnih. Mladi iz Tezna in Slovenske Bistrice so osvojili 28 točk, od Lenarta 21, s Pobrežja 17 in z Ormoža 13 točk. Prireditev, ki je bila v Domu društev v Obrezu, so finančno omogočile delovne organizacije iz občine Ormož, DO Slovin KK Jeruzalem Ormož pa je bila pokrovitelj. Za zmagovalno ekipo so odgo- varjali: Franček Golob, Marjan Polanec, in Danijel Kerejič. De- lujejo v aktivu mladih zadružni- kov v Markovcih. ki je pred letom obnovil svojo dejavnost in že so si naložili oDsežne naloge, nameravajo .sejati sladkorno peso na vsaj treh hektarjih. Zemljišče na jim nameravata odstopiti kmetijsjlca zadruga in kombinat v Ptuju. Člani aktiva trideset jih je, sO| v večini učenci in študentje kmetijskih .šok ki nameravajo ostati doma. Besedilo in posnetek: m Za dobro delo v kmetijstvu je potrebna široka razgledanost, udeleženci kviza so pokazali^-da bodo dobri gospodarji. TEŽAVE PTUJSKIH ČEBELARJEV V zvezi čebelarskih društev Ptuj je včlanjenih 142 čebelarjev iz čebelarskih društev v Dornavi, Majšperku, Markovcih, Turnišču in Ptuju. Ptuj.ska zveza se ponaša tudi s tem, da ima največje število čebeljih družin — panjev v Sloveniji. Namen zveze je, da usklajuje interese posameznih društev med seboj in da enotno nastopa pri nabavi krmnega sladkorja za zimsko hranjenje čebel, pri nabavi satnih"^ osnov, voska in podobno. V nedeljo 22. marca dopoldne so se v sejni dvorani gostišča Novi svet v Ptuju sestali delegati Zveze čebelarskih društev Ptuj na letni delovni konferenci. Uvo- doma so prisluhnili poročilu predsednika zveze Martina Ko- kola o dejavnosti v preteklem letu. Dejstvo je, da poteka delo zveze pod zelo težkimi pogoji. Predvsem zaradi tega. ker se zmeraj nimajo svojih prostorov in se morajo sestajati po gosti- ščih. Zaradi tega so predlagali, da čim prej pričnejo z akcijo zbiranja sredstev in možnosti za gradnjo svojega doma. Ta bi jim služil za urejanje skupnih zaaev, za izobraževanje članov in mla- dine, pa tudi za družabna sreča- nja. Do sedaj je-med člani največ starejših, čeprav se že nekaj let trudijo, da bi pritegnili čim več mladih ljubiteljev krilatih ferma- cevtov. V ta namen spodbujajo delo 10 čebelarskih krožkov po osnovnih šolah ptujske občine, posebno skrb pa posvečajo men- torjem teh krožkov, ki .so v glavnem sami vneti čebelarji. Vse kaže torej, da mladi rod kaže zanimanje za čebelarstvo, zato pričakujejo, da v bodoče ne bo marukalo čebelarjev. Med problemi, kijih pestijo pa so takoj za prostori tudi težave z oskrbo s sladkorjem za krmljenje čebel. Kljub organiziranemu na- stopu ptujski čebelarji še zmeraj nimajo zagotovljenih količin za prihodnjo sezono, niti cene ne, zato so upravičeno zaskrbljeni. Tajnik zveze, čebelarskih dru- štev Ptuj Srečko Rupnik je v svojem poročilu povdaril, da morajo vsi čebelarji posvečati več pozornosti razmnozev^^nju me- devitih rastlin. Zveza ima stalno v zalogi določene količine semen teh rastlin in ,so na voljo vsem članom. Precej dela in pozornosti pa morajo v tem obdobju čebe- larji posvečati preventivnim ukrepom pred čebelno kužno boleznijo — variozo, kije okužila že skoraj eno tretjino čebeljih družin v Sloveniji. Na srečo na mariborskem in ptujskem ob- močju še niso opazili okuženih primerov. Ob koncu so zelo kritično ocenili sodelovanje ptuj- ske zveze z Zvezo čebelarskih društev Slovenije. Ta se namreč obnaša do ptuiske zveze precej mačehovsko. Čeprav je v ptujsko zvezo čebelarskih društev včla- njenih precej čebelarjev, ki imajo največ panjev v Sloveniji, se zmeraj nimajo svojega prestavni- ka v organih slovenske zveze. Tako nimajo možnosti vplivati na odločitve, ki se največkrat nanašajo tudi na njih. m. Ozmec Delegati zveze čebelarskih društev med letno konferenco Premog - več kot črno zlato Premog, ali črno zlato, kot mu pravimo, ponovno razbuijj potrošnike. Vzrok razburjenja je v tem, da premoga ni, oziroma ga ne bo dovolj, vsaj ne v takih količinah, kot bi ga potrošniki želeli. V TOZD Trgovina Les Ptuj smo izvedeli, da so v dveh dneh vpisali ve{ naročnikov premoga, kot to dopuščajo doslej zagotovljene pogodbene količine. Kje so stari zlati časi, ko so trgovci premog ponujali, ko ga je bilo moč dobiti iz zaloge. Vzrok za pomanjkanje je y visoki ceni kurilnega <^lja in splošnem omejevanju porabe naftnih derivatov in preusmerjanja na trdo kurivo. Rudniki zadostnih količin premoga ne morejo nakopati, zato zahtevajo visoko udeležbo oziroma sovlaganje v širitev svojih zmogljivosti. Tako bi v letu 1984 že \ahk6 zagotovili znatno večje koHčine, ki bi po napovedih približno zadovoljile potrebe tržišča. Problem pa je pri tistih, ki bi morali podpisati sporazum o sovlaganju. TOZD Trgovina Les Ptuj bi morala namreč glede na količine premoga, ki si ga želi zagotoviti, vložiti v širitev premogovniških zmogljivosti nekaj nad milijardo starih dinarjev, kar pa zdaleč presega njihove možnosti. Brez sovlaganja premogovniki nočejo skleniti sporazuma o dobavi premoga, zato je situacija glede letošnjih količin premoga dokaj nejasna. Seveda na stdanje stanje ne gledajo brez prizadevanja, da ga izboljšajo. Upajmo, da bo problem vsaj delno uspelo rešiti z medobčinskim oziroma medrepubliškim dogovarjanjem. Slovenske banke ne rhorejo zagotoviti de'harja za kreditiranje tistih, ki bi morali vložiti sredstva v širitev zmogljivosti premogovnikov, v Sloveniji pa bo v letošnjem letu primanjkovalo okoli 500 tisoč ton premoga. JB , Tesno sodelovanje z delavci v tujini Sodelovanje ptujskih občanov s slovenskim kuhurno prosvetnim društvom Sava Frankfurt dobiva iz leta v leto večje razsežnosti. Najbolj tesno je seveda na kulturnem in športnem področju, vendar ga tudi na ostalih področjih ne manjka. Društva naših delavcev na začasnem delu v tujini so pomembna oblika zaščite širših interesov naših državljanov v tujini, interesov naše družbene skupnosti, obseg in vsebina njihovega delovanja pa prepreko negativnim vplivom tujega okolja in politiki asimi- lacije. . Društvo Sava ima poleg kulturnega in narodnostnega poslanstva pomemmbno vlogo tudi pri vzgoji mladine, izobraževanju otrok in odraslih ter pri informiranju naših delavcev na začasnem delu v tujini. Društvo si je v svojem okolju pridobilo zaupanje — ne samo naših dela- vcev, temveč vseh, ki kakorkoli sodelujejo v društvu. Največ uspehov so dosegli na kulturnem področju, saj s svojimi učenci dopolnilnega sloven- skega pouka in s člani pripravljajo proslave ob zgodovinskih jilbilejih in ob raznih drugih priložnostih. Da bi bila aktivnost društva čimbolj uspešna, so se člani upravnega odbora dogovorili s predstavniki ptujske občine, ki so jih obiskali ob ne- davnem občnem zbOru, za skupni delovni program. S ptujske strani so program pripravili člani koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL. Program je usklajen na področju kulturne, kulturno zabavne in • telesnokulturne dejavnosti in na ostalih področjih, ki bodo omogočila medsebojna povezovanje in spoznavanje delavcev, omogočila Utrjevanje slovenskega jezika in naše kulture med Slovenci na tujem. Tako je predvi- deno nudenje strokovne pomoči pri organiziranju in izvedbi kulturno zabavnih prireditev, uresničilli pa bi jo tako, da bi v njihovem kulturnem programu sodelovale kulturne skupine in zabavni ansambli iz ptujskem občine. \-3 Predvideno je tudi, da bodo pri medsebojnem sodelovanju prispevaJerj svoj delež tudi, organizacije združenega dela z materialno pomočjo, paj tudi pri uresničevanju programa zaposlovanja delavcev, ki se vračajo v, domovino. V programu je tudi srečaiije posebne strokovne sktipine zj delavci v društvu Sava z namenom, da jim predstavijo politično in dni-; žbenoekonomsko dogajanje v ožji in širši domovini. v 1 Koordinacijski odbor si bo posebej prizadeval, da bo izkoristil vse moši žnosti za tekoče in objektivno informiranje naših občanov v tujini. ;^ Tako je potrebno povečati število naročnikov našega tiska iti se posht^ zevati drugih-oblik neposrednega informiranja z organiziranjem sestan-i kov, pogovorov med obiski delavčev v domovini in z obiski v društvu. N. D.' Rodile so: Silva Ducman. Kočice 42 — deklico: Emilija Simonič. Lahonci 37 — deklico; Marta Čuš. Brati- slavči 50 — dečka; Marija Le- skovar, Kidričevo 60 — Aleša; Anica Krajnc, Goričak 45 — Marjana; Jožica Janežič. Vinski vrh 1 — Lidijo; Ljudmila Ben- kovič. Kvedrova 2 — Tadeja; Bojana Kolenc, Središče. Sloven- ska 71 — Rebeko; Olga Potrč, Ločič 15 — deklico; Brigita Er- halič. Murctinci 55 — Danijelo; Ljudmila Žvcgla. Kajuhova 1 — Matejo; Jožefa Petek. Cirkulane 85 — Jožico; Marija Palanič, Ciril-Metodov dr. 9 — Bojana; Marija Pungračič. Ciruškovje 17 — dečka; Jožica Hanželič, Cvet- kovci 71 — dečka; Anica Zajšek, Tržeč 10/a — deklico; Danica Planec. Krčevina 84 pri Vurberku — dečka; Dragica Cigan, Kidri- čevo 84 — Petro; Stanislava Ro- škar. Drakovci 48. Ljutomer — dečka; Marija Pečnik. Popovci 28/a — dečka; Marta Rozman, Cvetkovci 47 — Romana; Marta Bratušek, Cirkulane 44 — Majo; Barbara Petrovič, Veliki vrh 15 — dečka; Aha Tetičkovič. Pristava 35 — dečka. Poroke: Vladimir Štrucl, Sedlašek 94 in Marta Svenšek, Kozminci 21; Boris Bajec. Rogozniška 3 in Mi- lena Kumer. Rogozniška 3. Umrli so: Marija Sever. Moškanjci 40 roj. 1890. umria 15. marca 1981; Martin Milošič. Mali Okič 3. roj. 1936. umrl 13. marca 1981; Franc Klep. Rodni vrh 5. roj. 1926. umrl 16. marca 1981; Ivanka Prašnički. Prešernova 19, roj. 1894. umria 18. marca 1981. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnirja znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen nned proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov. .ČLANI NEKDANJIH DRUŠTEV KMEflJSKIH FANTOV iN DEKLET IZ STARIH KORENIN NOVI POOGANJKI Udeleženci prvega skupnega posveta nekdanjih članov DKFD v povoj- nem času. V prejšnji številki Tednil«i ste lahko prebrali odmev na sestavek pod naslovom »člani društev kmečkih fantov in-deklet kje ste? Odmev je .segel tako daleč, da se je Franček Holc iz Juršinc v Slovenskih goricah odločil za sklic predstavnikov nekdanjih društev KFD. Tako so se v skupščinski dvorani ptujskega magistrata po 40 letih ponovno zbrali predstavniki nekdanjih DKFD iz ptujskega območja: Franček Holc iz Jurjinc. Jože Zelenik iz Destrnika, Simon Krepfl iz Zlatoličja (Starše). Štefka Lesjak iz Središča. Jožko Vitan iz Koga, Franc Brumen iz Levanjc. Franc Puklavec iz Zasavec, Franc Snajder s Kx)gd. Albin Zabavnik iz Vodranc in Alojz Neubauer iz Ptuja. Pridru- žila se jim je tudi Lizika Lacko, hčerka narodnega heroja Jožeta Lacka, kije bil tisti čas vnet organizator DKFD in prizadeven član. Večina sedaj že precej starejših fantov tn deklet je s seboj prinesla številne fotografije iz tistih lepih dni. Zbrali so tudi precej številk revije Gruda, ki je izhajala do leta 1940 in v kateri .so največ pozornosti namenjali društvom kmečkih,fantov in deklet. V poznejšem pogovoru so udeleženci lega posveta obujali spomine na najlepša leta, ki so jih preživeli kot mladi zagnanci v omenjenih društvih. Dogovorili so .se, da bodo zbrali čim več slikovnega in arhivnega gradiva, spiske še živečih in nekdanjih članov društev, cim več pričevanj o posameznih dogodkih in podobno. Vse to z namenom, da bi zbrali dovolj gradiva za izdajo jubilejnega zbornika. Dogovorili .so se tudi da se v kratkem spel zbere- jo in dopolnijo svojo arhivo. ^ t J . J M. Ozmec ČRNAKRQNIKA Miličniki postaje rnilice Ptuj in oddelkov so v preteklem tednu posredovali v eni težji in dveh lažjih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno težjo in tri lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilih je neznatna. Vse kaze, da .so ta leden vozniki le bili nekoliko bolj disciplinirani in temu primerna je tudi prometna bilanca. Iz postaje milice Pluj in iz požarnega inšpektorata SO Ormož in Ptuj pa opozarjajo občane na nevarnost pred spomladanskimi požari. Če ste sc odločili za spomladansko čiščenic okolja, ne sežigajle odpad- kov v bližini stanovanjskih hiš in drugih poslopij, še manj v bližini gozda. V vsakem primeru pa bodite ob ognju dokler je še kaj žerjavice. Ne pozabite pogasili žerjavice z vodo. le lako boste lahko spali mirno vi in vaši .sosedje. -OM Osem gledaliških predstav Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj le že pripravila podroben proaram leU)šnjega IV. srečanja gledaliških .skupin občine Ptuj. ki smo ga (dobili tik pred zaključkom redakcije. Tako se bo že ta ponedeljek predstavilo ptujsko gledališče z Goldonijevimi ZDRAHAMI, v torek - PD Slane Petrovič-Hajdina z dramo Sloreva KMETIJA. PD Vilomarci sc bo predstavilo v sredo z Levstik-Gruhovo KASTEI„KO. Klub mladih in njegova skupina Olupek z izvirnim delom SPOŠTO- VANO ZELJE, predstava ho v Klubu mladih ob 18. uri. vse ostale pa ob 19. uri in 3CI minut v gledališču. Temu srečanju se bo v četrtek pridružilo še PD Stopcrce z Marinčevo AD ACTA..V petek bomo lahko videli nastop Dcstrničanov z Budakovim METEŽEM. v ponede- ljek Gra|cnčanc 4 Novakovim GUGALNIKOM in v jorek — zadnji dan srečanja PD Žctalc. ki bo uprizorilo Kraigherjevo ŠKOLJKO. Vstopnice bodo obiskovalcem na voljo pol ure pred vsako pred- stavo pri gledališki blagajni. mš