Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedetjah Din 1*—. uredništvo m oKml H-i I. tt+hkr. UPRAVA m m Jurftčvvi Pblthina plačana v ootovln! Cene danes nie štev. Bm V- TABOR H.731. Leto: Vlil. Maribor, nedelja 3. aprila 1927. Posame zne številke: N ^adne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* wk^. «nk lu, m« #«Wj« m pmžeibov, oh R uri i ■mmo MnUdojcet dm* Ur obse *<*>• po poiti D 10*-% +~ D\* - , Mj« MtiMi I D JI —. M D JO — Hnh m pr —.r .TABORA' UAJUBOR, hnim alfe. Mm. A Številka: 75. Za sestavo nove vlade Pogajanja mefj-*^Peševanje našega kmečkega Ko tista stranka je hladno- kn nškodnip za 'Proračun, kateri tež« ko oškoduje razvoj našega kmetijstva. • i , to postopanje SLS njenih zastopnikov v Beogradu kme- kči—i bT „ C*ZV°J našega Kmeiusrva. .ako bodo sprojeii to postopanje SLS v v Beogradu kme-dal- + J 1? so-v ogromni množini S1 stranki svojo glasovi, je njiho- so .8tvar- Ako bodo to zaUpnic0i kater0 kn dah njihovi zastopniki, mirno in Solu vtaknili V zep, nimajo samoob* kii^ amevI1r¥a'-192&... . REPERTOAR. Sobota, 2. aPrila ob 20- uri »Učiteljica* ab. A. Kuponi. -Nedelja, 3. aprila ob 20. uri »Madame Butterfly«. Kuponi. Pondeljek, 4. aprila. Zaprto. Torek, 5. aPrila ob 20. uri »Madame Butterfly«, ab. C. Kuponi. Gostovanje g. SMvanlča v Mariboru. V četrtek, 7. aprila gostuje bivši član mariborske oipere g- Ivo Skrivanič v vlogi Des Grieuxa y operi »Manon«. Nedelja v mariborskem gledališču. To nedeljo, 3. aprila odpade radi koncerta »Drave* Popoldanska predstava. Zato pa se ponovi zvečer veliki letošnji operni uspeh, prekrasna Puccinijeva o-pera »Madame Butterfly« da jo lahko vidijo tudi zunanji gosti, ki pridejo na popoldanski koncert. To je tem lažje, ker traja ta opera samo do malo pred 10.45 uro. x Sliwinski Pride! K naši včerajšnji notici glede velikega poljskega virtuoza Sli\vinskegn nam poroča Koncertni biro Glasbene Matice, da je ta občudovani pianist tudi za Maribor zasiguran. Mariborčani bodo imeli priliko se divjti njegovi izredni igri dno 12. aprila. Njegov nastoP bode brezdvomno izzval pravo senzacijo med tukajšnjo koncert* no publiko. O umetniku bomo šo poročali. Najbolj preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto 0'r^Oetker, d. z o. z., Maribor, (končanem občnem zboru se vrst v istem jokata ® istim dnevnimi redom občni izbor »Samopomoči« ju go sl. državnih u* islužbenccv^an•■■jupokojeoce.vl iv, p. b. v (Mariboru. \ 'jm Esperantskega društva v Mariboru redni jjbčmi zbor bo v torek, 5. aprila P927 ob 20. uri v Posebni sobi hotela tflalbvvftdl, Jurčičeva ulica- Glavna točka jsporeda jo poročilo odbora o delovanju TOpireteklem letu- Prijatelji esperantske-foga., pokreta 'dobrodošli, i •. .— Kako ti gre, Rajmond? A' Nisem je mogel spoznati. Ona je fnam vacm povedala, kje je nas videla fjn kdaj smo se poslovili. Naposled je ^dejala: Minister se je do tal Priklonil, deklina »c je šo bolj zavila v svoj Plašč* pop je začel moliti očenaš- Samo jaz seru ostal mtren. Dejal sem; — Zelo me veseli! Smrt ane je ulju dno pozdravila in povabila, naj sc ji pridružim. — Kako ste ljubeznivi. — sem od5 govoril. — To je prvič, da govori človek 75 menoj tako neprisiljeno. — se je nasmejala. Smrt. In povabila 1110 je, na J sedem k nji na konja. Priznati moram, da mi je bilo Prvi hip tesno pri srcu, k° pa sem sc spomnil, da sem že mrtev In da .se mi torej hujšega ni 'treba bati, eeni zlezel na konja. Ko sem že sedel za njenim hrbtom, je Smrt nekaj zašepetala konju in oddirjali smo po zraku. Moji prejšnji sopotniki so nadaljevali pot v nebesa pob ni zavisti. S Smrtjo sva dirjala nad nekim mestom. Čudil sem se, da za naju ni bilo nikjer nobene ovjre. Videla sva tudi skozi zid. Dasi sva bila od mesta oddaljena najmanj tisoč kilometrov, sem videl v .sc, kakor da sem-v? mestu. Smrt je spregovorila: — Zdaj so ni treba ničemur čudih. Vaše mrtvo stanje vam da je/lastnosti* ki jih Poprej niste imeli. Bila sva nad neko bajto. Na siromašni postelji je ležal zelo bled mož. Ob postelji jn klečala žena, še blodejša kot mož. V roki .ic držala prižgano svečo. Mož v postelji io zbral še enkrat svojo sile, potem se jo umiril im žena je postavila; svečo -na tla ter si začelaspulftid*s«* Ozrl sem sc na Smrt- sem -vprašal --tiho. 4 - <- Gosppda^noja.i.-jaz-scm Smrt!- — Umrl? — Da! Molčal sem, toda poznati fce nit' je — Vi torej misliti, da sam kruta — Pa so temeljito motite. Jaz nisem kru5 ta. pač pa je kruto življenje. Kruto je, ker ustvarja revne in bogate, srečne .in nesrečne • ■. Poglejte tja na ulico.. Vidite množico, ki se je zbrala prj truplu? Neki mladenič si je Pognal kroglo v gla» vio. A veste zakaj? Zavoljo ženske. Smrt je za hip umolknila. Potom je nadaljevala. — Jaz ga nisem ubila, življenje ga je ■ubilo. Ozrite se okrog sebe. Vidite ono palačo? Kaj vidite v nji? — Neke stare ljudi. — In kaj še? ' "'V — Deco... A' tam dalje vidim dva zaljubljenca. Dekle objema in poljublja mladeniča. „ — Da. Toda v.i ne veste, da klice ta ko ženska ljubi tega moža- drugi mož zavoljo iste ženske mene? In to je baš mladenič, ki .sc jo prav kar ustrelil. Kaj sem zakrivila jaz? Vzela sem življenje človeku, ki ga /ni hotel. V neki krasni vili sem ivzcla življenje dekletu, ki je poznala v živl jenju samo bogastvo. Težilo jo je in jaz sem ji samo olajšala bremc.\Pa recite. Sem L iaz večji1 zločinec ali' življenje? Vedno delam samo dobro tistim, ki jih' odnašam.' na oni svet. Med živimi imam mnogo dolžnikov- Ali vidite oni knežji grad v parku, kjer butajo ob obalo morski valovi? — Vidim. — Njegov lastnik M imel sebi enakega na sv/etu. Ostal Je bogatin tudi med vojno, ko sem uničila milijone mla- £j dih življenj. Ta mož je dobavljal vojaštvu čevlje, ki so imeli namesto podpla-tovipapir. Tako ic posta] milijonar- Hvaležen mi mora biti. kajti ako bi no bila moralo-začud©nj.e, •ka^f5.0U$ž.3^igj2te:': Pogubila toliko ljudi, bi ne zaslužil toliko denarja. A vadite množico, ki se vali ia tovarne? , — Da. T - ' ■' i-.s/ — To so delavci, zaposleni v tovar-i nf. kjer se izdelujejo tokarstva. A veste, zakaj se ljudje Ječijo? Zato. da moreni; jaz živeti. Zavoljo mene stoji to ogromno posloPJe. Fo je klinika, kjer izdelujejo zdravnike. Tudi zavoljo mene. ' Čakal sem, kaj bo sledilo- Toda Smrt1 je naglo spremenila ton svojega govora. . , Hitiva dalje, pokramljava lahko tudi drugje. Všeč ste ml, kajti tudi v; mstc'cenili življenja. Zato ste mi dejali, ko sva se srečala: To me pa res zelo vesoli. v. Dovolite mi še eno vprašanje. .Ali-stej zrveli na svetu skromno? —• Da, a čemu vprašujete?" — Kar tako. Hitiva dalje! '’ "~i Iziiodlx)dla je konja im oddhnala-gva. ■dalje. i Dospela sva do ogromnih vrat iz marmorja in zlata- Pred njimi Je stal star vratar. — Pozdravljen! je spregovorila smrt. — Pozdravljena! Kako si opravila svo.i posel? — Tako, tako. Privedla som ti siromaka, ki sl je zaslužil nebesa. In smrt me je spustila s konja in skočila tudi sama na tla-^Stopila jc k vja*i tarju in mu nekaj zašepetala. Razumer sem samo tole: — Mož je bi' drzavniniratlnik 'in«povrhu še oženjen. _ — Za nebesa je to premalo- Zvdostu-' jejo mit vice. — Toda živel je doma in skromno- Vratarjev obraz je Postal žeto resen. . Ozrl sc je name, rekoč: > — Ako je stvar taka, vamHa^-iSPrerši skrbim, mesto y nebesihr ' i - V Mart^brur^n« STijSrTfa: TJTfi Stran S.' . Iz življenja in sveta Bluslkč častniki v kantonc skl armadi Pisma iz Maroka V decembru leta 1926 .ie naga reda-k* cija prejela dopis iz Maroka. Pisal ga ie popolnoma_ tuj človek — težka roka, ki ni bila vajena pisanju. Takoj v uvodnih stavkih je pdsec pojasnil k.ie ,ie in kaj Je- Vojak -vi francoski tujski legiji na Pustih afriških tleh. oro-Pam najprimitivnejgih človeških pravic in prepuščen na milost in nemilost usodi, ki tujcu ni nikdar naklonjena. V nada* J je vami u ;ie slovenski legi.ionar, tako pravijo Francozi ljudem, ki jih pošiljajo mesto v prisilne delavnice na bojišča v kolonije, opisal trnjevo pot do Maroka in kos svojega življenja v večni nevar nosti Abdel Kriinovega maščevanja. „ Brezposelnost jn kopa otrok ▼ hiši, čestokrat prisili starejšega člana v rodbini, da odrine od doma z uajnenom, da si sam najde kruha. Približno Podobni nagibi so vodili tri slovenske fante v tujino — v Francijo iskat dela jn. zaslužka. Na francoskih tleh, kjer niso razumeli niti jezika, niti poznali šeg in navacl naroda, so franco5 ski agentje, ki zbirajo ljudi za tujske legije, kaj hitro uganili njih neugoden položaj j.n jjj, prctvezo sigurnega za* služka spravili v Marseillu na parnik. Od tam so jih prepeljali v severno Afriko, kjer jih je čakala Pisana uniforma francoskih kolonijalmih čet- Protesti niso zalegli- Pod nos so jim pomoleli Podpisan reverz s katerim so.se nevede obvezali da bodo služili pet let vi francoski vojski. Pismo je bilo izraz globokega obupa in neizmernega domotožja. Ob zaključku pa je vojak drzne jn neizprosne tuj* ske lc£i.ie, ki širijo strah in Krozo kjer-koli se nasele, nežno in mehko zaprosil za pomoč. Kmalu zatem, je odšel naš odgovor na naslov: Rudolf Žlindra legjjpnar, Mde 9043, 3. Etranger, 1. bat. 3. kamp. Poste Beni Abdala, postal 406 Par Jaza, Marok. V januarju smo prejeli1 odgovor, ki je bil poln hvaležnosti im. otroške čustvenosti, vendar nič manj obupen kakor prvo pismo. Slovenski fantje so z ostalo medna5 rodno mešanico prišli za Veliko noč v Fez, kjer niso dobili uiti hrane ter naslednjega dne odrinili proti Abdelkrimo-rS?* četam, ne da bi Prišlo do spopada. Obupne razmere v stotniji pa so veliko legijonarjev pripravile do tega, da so pobegnili k sovražniku. Po težkih bojih se je četa vrnila v varnejše predelo, kjer se je soudeleževala pri zidanju velike trdnjave. Dan za dnem so sestradani in do kosti utrujeni vojaki morali Prena* sati težko kamenje. (Irožnjc in bič so jih preganjale kakor v časih odvratno suž-mosti. Vojak Prostak nima niknkrh pra- vntrmJUti ?e sme.Pritoževati. Hto mesec™kaS hi^1^1° u' ' "p prispelo SKOra.l pošto rabilo samo te i' Ts i c e ? 20T o n ° sniejo naši legijonarji. nadalini ?Lvoj dogodkov m ponavljajo trpko Pesem modernega suženjstva. »Seveda, sedaj si nihče ne more pomagati, ko so nas osleparili in nam u* kradli pet let dragocene mladeniške do-mm0 verjetno je, da bomo sploh prestali ta dolga leta in se vrnili ,y za-željeno domovino-« Ob zaključku pozdravlja Rude iz Maroka, tako smo ga krstili že po Preiemu prvega pisma iskreno vse Slovence, ki jim le dobro in ki ne trpe pomanjkanja. Tudi na tretje pismo smo mu odgo vortli in upamo, da bo v kratkem <■ prispel prijetnejši odgovor, ki ga bomo, ako Jjp vseboval odgovore na stavljena vpra aaExposition du Sieclc de Louis XIV«. Stoleitje Louisa XIV. Ekstremi mori ja silej lako^aTtH°8t! B°ina S,aVa! Pr6^ailinnie, Vse to bujajo iz davnine v spomin stan spomeniki. DalJe vidimo zemljevi5 i;de jn načrte, ki predstavljajo gospodar- delo Col- Mlad gospodič pleše z gospodično, o kateri se ne more trditi, da. je aristokratinja, no niti mogoče »boljša dama«, pa vendar jo elegantni Parižani imenuje »damo iz društva«. Ako bi ona to zares bila no bi prišla v bar... Na plesu ne poznaš narodnosti. Ne« mec navdušeno »brca« malo Parižam-ko. Narodna pripadnost ju ne združuje, temveč ples in ravno pojemajoči vsega-mogoonj charleston. Charleston je muhast. On ne trpi sentimehtaliLosti. Charleston zahteva temperamenta, živahnosti- Njegov motto je: \ se ali pa nič! In vse nežne misli se razblinjajo. .. . Plešemo charlaston, smo žive ztna«e nad Evropo! Niti Sc™ ?' Pdki*r 3c Linkoln osvo-On 111 zf 10 xmaKal nad svetom. n ukazuje potom chariestona belemu človeku, potom chariestona jc zmago- eSaziVT- 9^edeni ** peklenske ekstaze, beli sužnji ne razumejo več smisla zamorceve zapovedi. Samo char-leston. In nič- ve«; Samo charleston! la vendar tudi on ne živi večno- — Charleston je izčrpan do absurdnosti. Belci v Ameriki ga nočejo več. Črnci se ga odrekajo. Charleston je bil prisiljen na strate* »cen umik. Pragozdov,,i clnrleston je rodil slabega sinka black batoma- Z njun si bo podaljšal ponorelo življenje-V black botomu so sledovi ekstaze, ki sc izraza y deformiranju vseh leg telesa. To Je Posku«, da se ustvari higi ionski charleston, da se norost sistemizira. — Poskus, da sc ustvari nekaj polovičnega, srednjega Toda tudi black botom umira. V Dan5 cingu se pojavlja nnv demon- Skuša te, da sc še boij izrazi instinkt nog- Brez ozira na moralo, estetiko m —' ortopedijo! . Na-inoveiši pojav je indijanski ples hibi džibi. To je nainovegi fenomen k' Je prišel k Kolorada, kjer so mu Postala tia že prevroča, ker je post,d ne--pjodereu. Hibi džibi je do nedavnega idep Mlad'1 Pariški slikar je narisal karikaturo znane igralke Mistlnguettovc in šel v »Casino de Pariš«, da ji pokaže svojo umetnost. — Počakajte, mu je rekla sobarica, milostljiva bo pogledala vašo sliko in vam odgovorila. Sobarica se je kmalu vrnila in povabila slikarja v soho. češ: — »Miss vas želi spoznati!« Ves srečen in zardel od zadovoljstva, je stopil slikar v budoar umetnice. Raz« bur.iona Mistinguett pa mu je pokazala duri in zakričala: — »Ven! In da vas nikdar več ne vidim v svoji bližini!« Ker slikar ni mogel takoj razumeti, za kaj gre, ga je Mistinguett pahnila z nogo.... skozi vrata- Ko je slikar priletel iz sobe na stoP-njišče. j e šele utegnil zamrmrati: — »Zdi se mi, da je karikatura v res* nici zelo podobna originalu!« PrliaSeljska pomoč Dva znana, angleška pisatelja sta se peljala po železnici- Vlak je pihal skozi lepo kraje in eden pa, ki je zelo ljubil lepoto narave, je vzkliknil: —Deset funtov bi dal. ako bi mogel vsaj nekaj minut gledati to lepoto. Njegov prijatelj ni odgovoril ničesar, temveč je hladnokrvno Dotegnil za za5 silno zavoro. Vlak se je hitro ustavil, sprevodniki so begali iz voza vi voz. Končno so iztaknili krivca jn prijatelj naravnih krasot, ki je zares imel priliko nekaj minut gledati divne kraje, je moral plačati globo, ki je znašala točno — deset funtov! : il- J if ¥ S 1 /' v* v m >■ > V! mmm^ M. Arcibašev: 24 ur y želodcu kita Skeptiki so že davno podvomili o i^bčnosti one svetopisemske pripovedke o proroku Joni, ki je tri dni srečno preživd v želodcu kita. Toda skep* tiki se sedaj lahko otresejo vseh dvomov in predsodkov. Neki angleški Pisatelj jo izdal knjigo, v kateri pripoveduje o dogodivščinah mornarja Jamesa Bar5 tleya na brodu »Zvezda z Vzhoda«, ki ie bil na lovu na kite. Mornarja je marca ■meseca 1. 189L požrl kit. Bart-ley je preživel v kitovem želodcu 24 ur in ko ie bil kit končno ubit in razparan, so našli J njegovem želodcu mornarja živega, toda v globoki nezavesti. Želodčni sokov] kita so že reagirali na njegovo ko žo na licih, vratu in rokah. Ko se je opomogel, je Bartley izjavil,- da želodec kita ni ravno Preveč neugoden in ne-Priličen, samo da je v njem strašno vroče. Ko ga -ie kit požrl, se je mornar simo prestrašil, ker ni vedel, kaj se bo z njim zgodilo. Kdor verjame, naj ver= J‘ltre, če pa noče naj pusti... pravi nek slovenski pregovor. Deset toaletnih zapo* vedi Neki Pariški modni slikar .ie napisal sledeče modne zapovedi, ki bi si jih naj vsaka dama naučila na pamet jn 'jih ve dno in povsod upoštevala. 1- Bodi originalna in nikdar ne posnemaj svojih prijateljic. 2. Nc nosi pregizdavih’ toalet. 3. Boljše je imeti eno aji dve toaleti, ki se skladate s klobukom, nogavicami čevlji in tprlnco, 'kakor pa polno skrinjo toalet, ki Jim manjkajo »detajli«, brez katerih modema dama ne more biti. 4- Ne veruj, da si lahko lepa in vitka 'urez muke m razmišljanja. 5. Ne bodi originalna radi originalno- Stl. 6- Ne nosi Preveč nakita. 7- Pazi, da ima toaleta samo Hve bar- iVf. — 8. Bodi enostavna, 9. Ne zabi, da sc oblačiš ?zn one ki hnajo okus, ne pa za one, ki nimaio o-kusa In ki se pm dopadc le kričeča o5 Meka- se vedno po lastnem okusu. Nevidni prsti »V moji mladostj, jo pripovedoval star državni pravdnik, sem moral, predno sem postal _ substitut državnega pravdnik a, oPravljat-i posel preiskovalnega sodnika. „ Nekega dne sta bili umorjeni neka zenska in štirinajstletna deklica. Bil je umor redke brutalnosti. Sredi noči_ smo prišli na Ece mesta. Ne vem, zakaj se mi je zdelo čudno, da prihajajo sodne oblasti vtedaio ponoči. Prišli smo torej in zaslišali vse priče ter si napravili sliko položaja. Kmetska hi* sa, ki je bila kraj strašnega de.ianja, je stala sredi travnika. Kakor smo pozneje dognali, sta obe ženski skrivoma prodajali žganje. Vratar je stal Pri hiši na straži, in se tresel od straha- Temno je bilo kot v kozjem rogu. Vstopili smo. Hiša je bila navadna. Strop nizek, v koto so visele svete podobe. Na mizi, v košarici, kruh. Gorela je sveča, z migljajočim plamenom, ker so bila vrata odprta, šipe pa razbite. Sredi sobe J‘c ležala debela ženska, katere srajca je bila raztrgana, tako da se je videlo z rjavimi hišami pokrito telo. Njena glava je bila odrezana in je vendar izgledla, kakor da nekoga gleda. Jasno Je bilo, da jc morilec, ki je bil — kakor smo kasneje zvedeli — slaboten možiček, našel pri tem ženskem velikanu hud odpor in da je divjal boj. prodno se mu je posrečilo, vreči jo na tla, položiti ji nogo na hrbet in od nje zalite vati pod grožnjami, da pove, kje je skrit denar. Brez dvoma ni hotela povedati hi on jo Je prijel za lase in ji sku* sal prerezati vrat. Vrat j0 bil tako debel m masten, da se mu ni Posrečilo -z enim vrezom in Je moral večkrat nastaviti noz. Spodrsnilo mu je, urezal je žensko na ramah in kri jo brizgnila do stropa, be-le ko je ženska omagala, se je morilcu posrečilo, glavo popolnoma ločiti od trupla. Po načinu, kako je rezal, se sklepa, da je morala glava živeti do posled* njega trenutka. Zenska je tako glasno vpila, da so Jo slišali Po vsej vasi. ______ Ljudje so Pripovedovali, da so glasovi polagoma prešli vi jok in strok- Kmetje iz strahu niso prihiteli na pomoč, ker so se takrat potepale po deželi oborožene ciganske tolpe. In bolj bo ja z bi ve ga ljudstva kakor so ruski kmet*' Jc, ni na vsem svetu. Ko je bila ženska umorjena, je ne-st.vor šel k podstrešnim stopnicam. Tam sta se tiscaja oba otroka, štirinajstletna oklica m sedemletni sinček. Tukaj je prevzela moža slast po krvi. Skraja ie mislil dekuco ubiti, da ga pozneje ne id ■ mogla ovaditi jn jo začel vleči po stop-njicah. Dekle se je branilo kolikor se jo moglo. V dvoboju pa se je dekletu str-£?|a, oeleka in srajca, in ko je morilec vidci zensko golo, je postal -zverina. Tik pred tem Je presedel šest mesecev v je5 ei, kjer ni videl nobene ženske. Bog ve vi kakšnem položaju je pustil truplo male deklice. V trebuhu jo imela tri velike luknje, vrat prerezan in morilec sc ie s krvjo žrtve tako Pomazal da so se poznali sledovi na stenah, tleh, vratih da celo .vežnih vratih- Sfnžn i i fV ?vTa?rooft7,~?irie 3.~am~a~192* , »Strašno,« je rekel nekdo od komisije. Še stragneje pa je bilo, da je mali bratec deklice, skrit za pečjo gleda] stragmo klanje- Morilec ie hotel tudi nje* ga ubiti vendar pa je snajbrže, sit krvi obeh žrtev, zgubil pogum. Prijel je otroka že za roke in d vi mul nož, ko jo začelo dete milo prositi. »Striček,« je vzkliknil dečko, »ljubi striček, ne stori mi ničesar« in poljubo-val roke morilca, ki mu je ravnokar limoni mater in. sestro, tako da j© bil njegov obraz okrvavljen od krvi njegovih najbližjih. Jokaje in poljubovaje roke tako kakor da bi bile očetove, ki ga je hotel kaznovati, se mu je posrečilo re-1 šiti življenje. Na Podlagi otrokovih izpovedb je bil morilec prijet. Ko smo dečka Pozneje ponovno zasliševali, smo jasno videli, kakšne sledo* ve :ie tragadija zapustila na njem- Fant se je osušil kakor žvoplenka, njegove oči so bile velike, polno strahu ter nePre stano blodile na vse strani in njegov jezik je skakal iz ust kakor žaba. Strašen je bil_ pogled nanj jn vzbujal obenem sočutje in grozo. Boljše bi bilo, da bi tudi on bil ubit. Ni bil yeč človeško bitje, komaj še senca. Se hujše Pa je bilo, da smo mu morali pri zasliševanju raz® trgati dušo, ker je moral še enkrat doživeti strašno dogodke, da se pride morilcu na sled. Fantiček je bil edina Priča in obstojal je upravičen sum. da je morilec jz vasi in da ga bo fant spoznal. _ Ponavljam vam izpovedbo dečka: »Ko je materi odrezal glavo, jo je vr* gel proč, toda materino truplo §e je Premikalo še na vseh štirih, kakor da bi 'krota skakala naokrog. Poln groze sem se zatekel za peč in videl, kako je planil na sestro in jo vrgel na tla. Sestra je kričala, on Pa je vpil: »Molči, umorim te!« in ji začel suvati nož v telo. Tulil sem in tolkel z glavo ob zid-« Ko je otrok končal, je začel vpiti in tekati v krogu. Komaj smo. ga ustavili* on pa je upil še naprej in Poljuboval ter grizel naše roke- Tri mesece pozneje sem bil imenovan za državnopravdniškega substituta in moral sem slučajno prisostvovati u-smrčenju zločinca. Nočem popisovati, kako je učinkovalo name. ko sem zvedel, da moram ravno jaz pj-isostvovatj izvr* sit vi. Zgrozil sem se. Že tri dni poprej me je tlačila mora strašnih dpmišManj. Popolnoma sem pozabil, kaj je bil ta človek, kaj je storil in zakaj je bij obsojen. Vedel sem le, da so hoteli oropati človeku življenje in da moram temu prisostvovati. Pila je še noč, ko sem prišel z drugimi osebami, ki morajo Po zakonu Priso* stvovati usmrtitvi, v zapor. Ne vem zakaj. toda vsi smo menili, da mora obsojenec spali. Mogoče smo si po Čtivih iz romanov dom išl je vali, da vsi obsojenci svoio zadnjo noč mirno prespe. Toda kako naj bi spal, ako sem se ce* lo jaz v pretek'i noči ves prepoten v enomer prebujal? Seveda nihče ni vedel natanko,, kaj ie obsojence v resnici delal in vr^na jih je izglodala, kakor da gre ••»a niibovo življenje- Najbolj zmeden je bil ključar. Nikogar ni pustil v ozko vežo med celicami, samo straža je stala tamkaj, vojak nensa-nolka- Od različnih doimov, ki sc nriklju' čuiejo na ta dogodek, se jc najboli o-hran.il v mojem spominu nastop ktiučar-*a. ki je stokajo kakor stara ženska gledal na uro. Potem je Pustil mimo krvni* ka. Tega sem si predstavljal v vseh mogočih nosHvah. samo ne vi niegovi resnični. Mislite si operetno figuro v črnem dominu, z črnimi rokavicami, pred licem krinka, skozi katero so gledale rde* čkaste oči. Izpod maske je gledala kratka siva brada- Mislil bi, da je mož gimnazijski profesor- Z lahnim korakom je šel mimo nas in Pozdravil. Vse se je balo, da nam bo dal roko. s katero je mo* ral namiliti vrv in zategniti zanjko. Posrečilo se je, utajiti dan usmrtitve in zato je vse spalo v jetnišnici. Molk je bil grozen. Prepričanj smo bili, da bi se Jetniki — ako bi nas slišali — vzdignili in zbrali pri linicah, da bi nas zasramovali in opljuvali.' Na hodniku, k.ier se je nahajala celica zločinca, smo ugledali neikaj nepričakovanega. Zagledali smo obsojenčevo Klavori2 ozke line na vratih je molela, oči* vidni o s silo stisnjena skozi, mrtva, voščena, nepremična glava. Oči so neprestano krožile naokoli, kakor da bi hotele požreti vso okolico. Nato so se ustavile na nas in zdelo se jo, da hočejo stoPiti iz votlin- Ustavili smo se in trepetali kakor čreda ovac. Stal sem v bližini, ta* ko blizu, da me je Pogled tako pretresel, da sem pozneie dobil histeričen napad, ki me je za dva meseca navezal na postelj. Stražnik je pripovedoval, da se je glava prikazala takoj po solnčnem zahodu in vso noč je ni bilo mogoče »praviti stran, niti z grožnjo, da bo stra* žnik sunil z bajonetom. Obsojenec je torej vso noč gledal ven in radovedno gledal, kar se je videlo: Pojemajoča šve* tiljka in vojak s puško. Zadnje, kar je videl v svojem življenju. Ali se je spominjal na svoje žrtve? Ali ie mislil, da je zaslužil kazen? Gotovo bi jih, še enkrat v enakem položaju, ponovno umoril. Ko so ga peljali je bil popolnoma mi* ren. Na kamenju srno slišali odmev njegovih lahnih korakov. Ko so mu polagali vrv okoli vratu, je samo mrmral: »Mi- treje! Hitreje! Hitreje!« Besedo so nje* gova usta izgovarjala vedno hitreje, tako dolgo, dokler ni zamrla v nerazumljivem mrmranju- Ko so ga sneli raz vešal. smo nena* doma opazili, da so-njegovi lasje osiveli. Tako strašen je moral biti niegov strah preti smrtjo, ko je zadaj na vratu začutil nevidne prste krvnika, ki so mu polagali zanjko krog vratu. Kino KINO „APOLO“ predvaja od četrtka, dne 31. marca do vključno nedelje 3- anrila velikansko vojaško komedijo »MANEVER LJUBEZNI«. V glavni vlogi: Hnrrv Liedtke. Olga če* tlOVa, Hans Junkm-mrrn in ^eda Roda. »GRAJSKI KINO4* predvaja od četrtka 31. marca do np* del je 3. aprila »OKLOPNI OBOK«. Velikanska Pustofovna, senzacijonelfl* detektivska drama v 8. napetih činih- KjNO »UNION** (preje Bloskop) predvaja v petek 1. do pondeljka 4. aPft* la 1927. »UKROČENI MARKIZ«. Kolosalni velefjtm. Velika imena — velik uspeh! Krasni igralci — sijajna igra! Razkošno opremljeni salonski velefflm. huba vi in strasti, moškega tiranstva 1» zenske eTrnaoHe. Prekrasni naravni Posnetku KHaina re*ina! EMI selita daj: 1 spalnico novo, pisalno mizo omaro »» kgjige. sterf in ret drugih reči. Vpraša se Tomt:feva ulica 6. 560 PradžIalKa r»r., *T.° Cenj ponudb« na upravo pod .Zanesljiva*. 562 Predaja ali zmlava. Nova hiša s Špecerijo, gostilno in pose*tvom. Din 100 C 00“—. polrebno Din 50 000 —.Kmetsko posestvo plibl. 5 oralov. Din 12.000 —. Tovorni avto dober, se ploda ali ramenja za živino ali deželne pridelke. Pisarna „R a p i d“, Gosposka ulica 28. Maribor, 555 Dva uGS&Gtlat:K stanovanje. Gledališka ulica 2, pritličje levo. 55G HfSj Ta poštenih slarbev. UluBt 1(3 sprejmem za vaJjo trgovino na deželi, hrana in stanovanje v hiSi. Prednost ima o oni z meščansko 8, lo. Nastop takoj. Naslov v upiavi lisi a. 530 Iščemo agilne in zane liive Zastopnike. s«r,nPj; nike, ki so dobro vpehanj, v svrho prodaje državnih srsfk. Desne ponudbe pod litro: .Siguren dohodek* .ia upravo 1 sta. 349 ** * * staro2G—30let, zdravo _ _ j spretno, poSteno ki na kuhati in opravljati vsa hišna dela se sprejme. Domieelj Prešernova ul. 34. 652 DlSab tffa stanovanje pri l/ljfln loLC boljši družni boljši Na-lov v upravi. 654 sl gotovo stavite vprašanje: Kam na] grem ? Ako jih še nimate, poskusite enkrat najboljšo znamko KARO Maribor - Koroška cesta št. 19 Po čudovito nizkih cenah prodaia naš oddelek na veliko sledeča sukno za obleke in plašča v detajlni prodaji in sicer po conah za odjem na veliko; Puplin sukno Iz volne ... od Din 80* — naprej Sevijote g . 40“— „ kamgtrne.................., „ 73“— , rlpse....................., „ 100“— , peplta najmodernejši . . . „ „ 90— , sukna za plašče, angleSka , , 100*— . sukna za plašče, glatka ... „ 90*— „ in še drugo najrazličnejše manufakturno in modno blago. OoleeSc Sl Marini manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 27 Razglas. V konkurznem skladu wPri Amerikancu** v Celju st proda Iz pioste roke najboljšemu ponudniku vsa zaloga Izdelanih oblek, odej, raznega manufakturnega blaga, ostankov, raznega perila in krojaških potrebščin z opremo prodajalne, delavnice itd Ponudbe nai se stavijo konkurznemu upravniku najpozneje do 10. aprila 1627. ki daje tudi vsa potrebna pojasnila med uradnimi urami dnevno od 8.-6. ure popoldne. Sodna cenilne viednost je ugotovljena z zneskom Din 166.342“31 Dr. Karol Laznik, 530 odvetnik v Celju in upravnik konk. sklad«. Preselitev. Krajni šolski svet Studenci pri Maribora razpisuje tem potom večja zidarska popravila katera se bodo izvršila meseca julija pri deški osnovni šoli v Studencih. Pojasnila daje upravitelj deške šole vsak dan od II.—13. ure. Rok za ponudbe do 15. aprila 1927. 54-9 - — —————g--------- Naznanjam vseslransko, da sem v Mariboru,. Glavni trg št. 12 odprl konces. inform. pisarno za vse vojaške zadeve Vsak vojaški obvezanec dobi tu natančna pojasnila in izdelovale se bodo vse vloge proti zmerni odškodnini. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamko in 30 Din kot honorar. Izčrpen odgovor sledi takoj. Anton Novak se prodaja modno in galanterijsko blago po zelo znižanih cenah in še z 5% popusta 548 Samo 14 dni pil Samo 14 dni Jakob Lah - Maribor - Glavni trg 2 Stavbeno podjetje Accatto In drugovl, družba z o. z. se je preselilo iz Frančiškanske ulice v nove lastne prostore KoroSfava ulica, nasproti hišne štev. 22. 528 Priporoča Je delikatesna trgovina Aleksandrova casta 31 v bližini javnega kolodvora. — Velik* izbira vedno svežega delikatesnega blaga ter vedno svežega peciva od prvovrstne tvoinlee V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno In debelo po originalnih tvornlskih cenah! — Istotako se priporoča zajtrkovalnica in vinarna s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini tar prvovrstnim odprtini pivom iz Maribora Z odličnim spoštovanjem sta Franc Kurlnžlž. Maribor lija M lil (ie. Sle. Malin«. 606 kapetan v pok. Havre-Newyork samo 51/, dni čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Rčunis, Sud-Atiantique, TransportsMaritlmes. Za severno in ^ južno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsillje v Argentino, Uruguay, Chile, Australijo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 35. 45 ?. Jadransko mr pod kavarno »Jadran* dospela velika pošiljatev najboljšega vina H dan sveže Od 6. do 8. ure zvečer črno in Opolo vino čez ulico po 9 Din za liter. 638 Rsinn^Manhk ManM t IM kon, pradetamik: Stanko Da tol«, ravnatelj. Urednik Vekoslav Ciz el. »orinar. fekjotafe: KmmmU tUakmm ^ mmhk SUmim mvumu*. jRsl r Marihom