Jutranja
192. JtGVlIUfl.
Ceu 4
V UNW, l torek. !■ ZL »Uli ISIft
Letnik XLUI.
Jutranja Udaja v Ljubljani:
vse leto...............K 12*
pol leta................p x
Četrt leta.................3"-—
na mesec...............■
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefon it J4.
Izhaja vsak dan zjotraj
itevilka 4 vinari
lnserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji
po dogovora.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira.
Jutranfa Izdaja po posti za Avstro-Ogrsko:
vse leto............... K; 18 —
pol leta............... „  9*—
četrt leta............... „  4 50
na mesec............... „ 1*60
Za inozemstvo celo leto.........„ 28*—
Upravnistvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85.
Najnovejše vestL — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu".
Ponesrečen nemškutarski shod v celjski okolici.
Celje, 25. julija. Včeraj so celjski Nemci .sklicali javen shod v Lev-cu pri gostilničarju Neuwirthu. Slovnici so izvedeli za tajno sklican shod in se ga v velikem številu udeležili. Ko je došel dr. Ambrožič s svojo gardo v Leveč in izvedel od krem a rja, da so < losi i na shod Slovenci. Be ni upal niti v gostilno in se je umaknil k Štajereijaneu Strenčanu, kjer se je vršil klavrno nemškutarski shodek/ Ta dogodek v Levcu kaže, kako »zaslombo« imajo celjski rene-tratje v okolici.
Umor pri Novi Cerkvi.
Celje, 25. julija. Pred neko gostilno v Novi Cerkvi so se snoči step-pli kmečki fantje in pri tem ubili zidarja Jožefa Javornika. Nek vojak Javornik in zidar Flis sta dobila hude rane.
Septembrski kolek pred najvišjim sodiščem. Celje, 25. julija. Zaradi rabe narodnega kolka 20./ IX. je bil v Celju pred okrajno sodnijo kaznovan črko-stavec Mat-ko Konjieija^ sedaj v Ljubljani. Druga instanca je razsodbo potrdila, najvišje sodišče pa je na pritožbo Konjicijevega zagovornika, dr. Vekoslava Kukovca, določilo o stvari javno razpravo. Smo radovedni na izid.
Sodnijska komisija o Cokanovi smrti.
Celje, 26. julija. Sodna zdravniška komisija, ki je obducirala Coka-novo truplo v Žalcu, je izjavila, da niso provzročile Cokanove smrti rane, katere mu je zadal klerikalni mladenič Peško, temveč nek absces na prsni mreni. Ista komisija je pa pozabila pojasniti, kako je to, da je prej zdrav in čvrst mož drugi dan po Peško ve m napadu začel bloditi in tudi še isti dan umrl! Sodna komisija pravi, da so bile Cokanove rane le »ureznine« — ki pa so vendar povzročile, da se je Cokan na mestu zgrudil in padel, ne da bi kdaj več vstal. Celjsko državno pravdništvo, katerega vodi v dr. Ba ver je vi odsotnosti po svoji zagrizenosti znani nemško - nacijonalni Bratschitsch (pristen German torej!), je s čudno vnemo pograbilo mnenje sodne komisije in je takoj zaplenilo celjski »Narodni Dnevnik«, ker je trdil, da bi Pe-skove »vreznine« vendar utegnile biti nevarnejše, kot pravi sodna komisija. Istočasno je pisala nemoteno celjska »vahtarica» o umoru Franca Cokana — in enako vsi spodnje-štajerski in graški listi. Bračičeva konfiskacija in čudno, v oči padajoče laskanje klerikalcev nima torej nobenega drugega namena, kot malenkostno maščevalnost nad slovenskim naprednim listom, katera bi mu naj s krivčevo pomočjo pomagala po uradni lestvi naprej. Pri štajerskih sodnijah je sploh opažati od rajnega politika Povalija sem čudno prijateljstvo med klerikalci in losvonromovskimi  sodniki   in drž.
pravdniki. Ako Bračič misli, da bode pomagal s popravki in konfiskacijami klerikalcem iz luže, se zelo moti: svoje mnenje o Cokanovi smrti ima vsakdo in uboj ostane uboj.
Posvetovanje čeških agrarcev-
Praga, 26. julija. Danes dopoldne se je sešel eksekutivni komite češke agrarne stranke k posvetovanju
0 sedanji politični situaeiji. Poslanec Svihla je poročal o akcijah radi de-lomožnosti češkega deželnega zbora, poslanec U držal pa o političnem položaju v državnem zboru. Češki agrarci bodo do jeseni izgotovili natančno določen program, s katerim bodo neomajno nastopili pred javnostjo. Najprvo pa se morajo rešiti različna vprašanja glede možnosti, da vse češke stranke enotno postopajo radi delomožnosti češkega deželnega zbora.
Glasovi hišnih gospodarjev o delavnosti parlamenta.
Dunaj, 26. julija.V Atzgersdorfu so imeli v nedeljo zborovanje hišni posestniki iz okraja Liesing, na katerem so ostro obsojali nedelavnost parlamenta. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se poživlja vlado, da naj v jesenskem zasedanju razpusti parlament, ako ne pride do resnega delovanja.
Cesarjevo pismo na bana dr. Toma-
sica.
Budimpešta, 26. julija. Današnji uradni list objavi cesarjevo lastnoročno pismo na hrvatskega bana dr. Tomašiča, ki se glasi: »Ljubi moj dr. Tomašič! Ker ne sprejmem po mojem ogrskem ministrskim predsedniku sporočene mi Vase demisije od poslovanja kot ban Hrvaške in Slavonije, pričakujem od Vas nadalj-nih predložitev.«
Bosanski sabor.
Sarajevo, 26. julija. V včerajšnji seji sabora je bil sprejet ju stični eta. Tekom tozadevne reforme je sekcij-ski šef Šek govoril o ekspozeju, kake reforme hoče vlada vpeljati na polju pravosodja. Nato se je razpravljalo o postavkah glede finančne uprave.
Letošnji cesarski manevri.
Dunaj, 26. julija. Iz Budimpešte je došla semkaj vest, da se odpovedo letošnji cesarski manevri. Ta vest pa ni resnična. Cesarski manevri se vrše, samo teritorij manevrov se je preložil.
Ogrski državni »bor.
Budimpešta, 26. julija. Včerajšnje   razprave v državnem   zboru o
1 dem ni tet i so se vršile brez vsakega zanimanja in brez vsake pozornosti s strani poslancev. Poslanec Prey, član ljudske stranke povdarja potrebo krščanske politike na Ogrskem. V ministru Ziehvju vidi svojega moža. Poslanec Khon govori o volilnih sleparijah in z vso ostrostjo napada u radništvo, ki je sleparilo pri volitvah vse od zadnjega sluge na kvišku. Radi tega se pojavijo v zbornici močni protesti in ropot.
Srbski  ministrski  predsednik Pašič o vrednosti   trgovske   pogodbe med Srbijo in Avstrijo.
Dunaj, 26. julija. Srbski ministrski predsednik Pašič se je izrazil o sklenjeni trgovski pogodbi med Avstrijo in Srbijo, da je ta pred vsem rezultat politične previdnosti. Srbija si je itak že pridobila svoje eksportna pota in svoj krog odjemalcev in ni potrebovala pogodbe, katero je sklenila z Avstrijo, ki jej dovoljuje samo uvoz zaklane, ne pa tudi žive živine. Srbija je smatrala vprašanje končne ureditve razmerja z Avstrijo za važno politično zadevo, katere ni mogla pustiti nerešene v času, ko sta obe državi v popolnoma korektnih odnošajih. Ugodnosti, ki si jih je pridobila Avstrija s predle-žečo trgovsko nagodbo, odgovarjajo v isti meri ugodnostim, ki jih je dala Avstrija Srbiji in te so itak prav malenkostne.
Bolgarske škofije na Turškem*
Dunaj, 26. julija. Turška vlada bo v najkrašem času izdala dekret, s katerim se ustanavljajo štirje novi berati, to je štirje novi škofijski sedeži, in sicer se bodo te nove škofije ustanovile za Bolgare v Adrijanoplu, Seratu, Solunu in Kastoriji. Ta vladni ukrep pomenja zopet hud udarec za Grke na Turškem. V adrijanopol-skem vilajetu Bolgari niso imeli do-sedaj nobene škofije, četudi so tam v večini, d očim so imeli Grki tri Škofe. Najvažnejše je, da se otvori škofijski sedež za Bolgare tudi v Solunu, ki postane vsled tega glavno središče Bolgarov. Da se ustanovi v Kastoriji škofijski sedež, je radi tega velike važnosti, ker gre tukaj za okoliš, v katerem prevladujejo Grki in Albanci, ne pa Bolgari. Zaradi tega se ne more smatrati zbiranje bolgarskih ustaških čet za resno stvar, ker se vendar mora pričakovati, da bo bolgarska vlada pri tem položaju pod-vzela vse korake, da prepreči prepire in nemire ter škodo, ki bi mogla radi tega nastati. Mogoče je tudi, da je to zbiranje četnikov v zvezi s tem, da se hoče na ta način doseči hitrejšo rešitev tega vprašanja.
Turška zastopana pri slavnosti na
Cetinju.
Carigrad, 26. julija. K jubilej-skim slavnostim črnogorskega kneza Nikite v Cetinje odposlano turško deputacijo bo vodil bivši veliki vezir Hilmi paša.
Pomilošeenje na Turškem.
Carigrad, 26. julija. Sultan je o priliki obletnice podelitve ustave amnestiral 900 od vojnega sodišča obsojenih jetnikov, med temi tudi več dostojanstvenikov starega režima. V spomin na to slavlje je ustanovil tudi nov red, ki se imenuje »red kreposti«.
Berite, 26. julija. Nakup nemškega dreadnoughta s strani turške vlade je perfektna stvar in se je tozadevna pogodba že sklenila.
Protestni shod ogrske socijalne demokracije. Budimpešta, 26. julija. V nedeljo so imeli socijalni demokrati v Budimpešti veliko zborovanje, v katerem so nastopali proti obstoječim političnim in gospodarskim razmeram na Ogrskem. Govornik Parczay je označil ogrsko politiko koi, politično akcijsko družbo ogrskih agrar-eev in celo Ogrsko kot en svinjak. Med zborovanjem in po zborovanju je prišlo do konflikta med zboroval-ci in policijo.
Neurje in nevihte. Snežnik pri Dunaju,   26. julija.
V nedeljo popoldne je nenadoma izbruhnila huda nevihta. Cez noč je padla toplota tako nizko, da je začelo snežiti. Včeraj dopoldne je pri gorkoti 2 ,} še vedno snežilo.
Semmering, 26. julija. V soboto je znašala tu temperatura 20 ki je do nedelje zjutraj padla na 8°.
Ljubno, 26. julija. V noči od sobote na nedeljo je divjala po Zgornjem Štajerskem huda nevihta. Na nekaterih krajih so se utrgali oblaki, drugod je pobila toča. Višje v gorah je včeraj dopoldne snežilo.
Bad Gastein, 26. julija. V soboto popoldne je naenkrat nastala huda nevihta. Od tedaj naprej neprenehoma sneži v gorah. V nedeljo zjutraj je sneg pokrival gore prav do dolin.
Statterboden, 26. julija. Zaradi neviht in hudega naliva se je utrgala v »Gesause« skalovje in zasulo del železniške proge. Zaradi tega imajo vlaki večurne zamude.
St. Moric (Švica), 26. julija. Od sobote naprej tukaj neprestano sneži. V poletju imamo torej zimsko se-zijo.
Also Kubin (Ogrsko), 26. julija.
V komitatu Arva divjala je od sobote popoldne od 2. naprej nepretrgoma do nedelje zjutraj do 9. strahovita nevihta z nalivi, kateri so bili taki, kakor da bi se utrgali oblaki. Po rekaterih krajih je padala tudi toča. Večji del Also Kubina je pod vodo, prometne zveze in ceste so razdejane, mostovi odneseni. Ljudstvo ne more zapustiti svojih stanovanj. Žetev je popolnoma uničena.
Budimpešta, 26. julija. V okrajih Viso in Iza je divjala nevihta z nalivi, kakor da bi se utrgali oblaki. Najbolj opustošen je kraj Maisin, kateri je popolnoma pod vodo. Reka jc pri železniškem mostu raztrgala nasip, ki je popolnoma pod vodo. Del prebivalstva je brez strehe. Nekateri so prišli pri tem tudi ob življenje.
Spor med tekstilnimi delavci in delodajalci v Brnu končan«
Brno, 26. julija. Pogajanja med slnžbodajalei in zastopniki tekstilnega delavstva so bili včeraj popoldne končana. Nato se je vršil shod lastnikov 213 tekstilnih tovarn. Na tem shodu so tovarnarji sklenili, da se že določena odpustitev delavcem prekliče. Danes prično delavci v vseh tovarnah delati.
Baron Schwarz in zdrav- I stvene razmere ljubljanske okolice.
Pred kratkim je bil obsojen pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču tovarnar Andretto, ker je na sleparski način izdelaval klobase. Istočasno pa je bil Andretto tudi obsojen, ker je ozmerjal slugo c. kr. okrajnega glavarstva na tako zaničljiv in podel način, da je sam okrajni glavar pri-moral slugo, da toži Andretta. An-drettov slučaj pa ni edini slučaj v ljubljanski okolici, ki nam pojasnuje zdravstvene razmere, marveč je le odsev škandala vseh škandalov, ki so možni pod vlado barona Schwarza.
V ljubljanski okolici so take zdravstvene razmere, da je Ljubljana v vedni nevarnosti, da se vtihotapi iz nje v mesto zdravju škodljivo meso. V ljubljanski okolici je namreč več mesarjev, ki se pečajo večinoma le z mesom od živine, ki je za silo zaklana, ali pa mrhovina. Baron Schwarz ve za to, ker se je že opetovano opozorilo vlado na mesogledske razmere v ljubljanski okolici. Mesto da bi pa vlada odredila strožjo kontrolo mesa v ljubljanski okolici, je izdala oblastveno dovoljenje, da lahko nastajajo v okolici najbolj škandalozni zdravstveni nedostatki. Po nasvetu zdravstvenega nadzornika, dr. Seemanna, je dovolila namreč vlada ustanovitev Andrettove tovarne na Viču in Buzzolinijeve na Jezici. Jasno je, da tovarne klobas niso šle iz mesta za to, ker je v ljubljanski okolici najstrožja mesogled-ska kontrola. Ravno zadnja obsodba Andretta krasno ilustrira vso svinjarijo, ki vlada v Andrettovi klobasami. Najlepše pri celi stvari pa je, da je izdala deželna vlada Andrettu dovoljenje, ki je naravnost proti-postavno. Velika Andrettova tovarna je namreč združena z večjo klavnico. Po § 12. zak. o kužnih boleznih pa se mora izročiti mesogledstvo v vseh večjih klavnicah diplomiranim živinozdravnikom. Drugod se povsod strogo drže zakona in zahtevajo tudi za vsako manjšo izdelovalnico klobas, ki je v zvezi z mesnico, stalno strokovno nadzorstvo. Gosp. baron Sehwarz trpi, da dr. Seemann na to niti mislil ni, ko je predlagal dovoljenje za svojega prijatelja Andretta. Andrettova tovarna je brez vsake kontrole. Formalno ogleduje v Andrettovi tovarni viški mesogled. Da to ni ogled, je jasno. Ce sem pa tam skoči c. kr. okrajni zdravnik ali ži-vinozdravnik k Andrettu, je to kontrola, ki je v smislu zakona nedostatna in tako pomanjkljiva, da dela Andretto, kar hoče. Da je tako, dokazuje sodnijska obravnava.
Naš deželni šef se rad briga za | stvari, ki ao tako malenkostne, da bi jih kak drug cesarski namestnik niti videl ne. Deželna vlada kranjska pa, ki je t prvi vrsti odgovorna za zdravstveno stanje v deželi, trpi in provzroča v ljubljanski okolici zdravstvene razmere, ki so nopostav-ne in za prebivalce tako okolice, kakor tudi Ljubljane, lahko usodepol-ne. Gospod baron Schwarz, v te c kr. razmere vtaknite svoj nos. To niso malenkosti, t# niso kapriee, marveč to so veliki zdravstveni škandali, zrn katere ste pa odgovorni samo Vi, gospod baron!
Resnica o klerikalni kupčiji.
Vest, ki smo jo priobčili včeraj, da je nemška »Kranjska hranilnica« darovala za Marijanišče 20.000 K ter obenem dovolila brezobrestno posojilo v znesku 140.000 K za isti zavod, potrjuje včerajšnji »Slovenec« v celem obsegu. Samo o tem škofov list previdno molči, da je darovala 20.000 kron in dovolila posojilo samo pod gotovimi pogoji. In kakšni so ti pogoji? Da se klerikalci zavežejo, da bodo klerikalni listi »Slovenec«, »Domoljub«, »Bogoljub« itd. ščitili nemški zavod ured upravičenimi slovenskimi napadi, ter priporočali ljudstvu, naj nalaga svoje prihranke v njem.
To je bilo tudi glavno, kar smo
hoteli v včerajšnjem članku pribiti.
Ni namreč nečastno in nemoralno, ako kdo sprejme kako darilo ali najine posojilo, nemoralno in nečastno pa je, ako se kdo da z darili in posojili podkupiti, da deluje v javnosti v tistem smislu, kakor to želi darovatelj ali upnik!
Klerikalci pa so to storili, saj so se zavezali, da bodo za darilo v znesku 20.000 K in za posojilo v znesku 140.000 K zavračali napade na »Kranjsko šparkaso« ter jo priporočali ljudstvu.
Za borih 160.000 K so se torej klerikalci vdinjali Nemcem za priga-njače »Kranjski šparkasi«, tistemu zavodu, ki drži pokoncu vse kranjsko nemštvo in ki vzdržuje na Kranjskem vse šulferajnske šole, tudi protestant o vsk o šolo v Ljubljani!
Ali ni to sramota, ali ni to skrajna korupcija? Seveda klerikalcev, ki časte samo zlatega teleta, tega ni sram, kako tudi, saj to ni prvič, da so se prodali. Toda, če njih ni sram, da se prodajajo kot obcestne vlačuge, naj se nikar ne zanašajo na to, da je tudi ljudstvo izgubilo čut sramu. Prišel bo čas, ko se bo tudi ljudstvo zavedlo in takrat bo s pasjim bičem odgnalo od sebe tiste svoje voditelje, ki se prostituirajo za denar in za srebrnike izdajajo narodno stvar!
Kadi Lampetovih mlinov.
V deželnem odboru so strašno razburjeni, ker je naš list spravil na dan, da kupuje dr. Lampe brez vsakega ustavnega dovoljenja po deželi mline in žage, seveda z deželnim denarjem. Klerikalci se zavedajo, da so z »Narodovimi« razkritji preprečeni vsi njihovi načrti, zato kar pihajo od jeze. Ker si svoje jeze ne morejo drugače ohladiti, stikajo po osebi, ki bi bila one tajnosti izdala »Narodu«. Uvedli so baje že pravcato preiskavo in njihovi kolovodje namigujejo, da se bodo »izdajalcu« strašno maščevali, ako mu pridejo na sled. Ali so naivni ljudje to, ko iščejo krivcev tam, kjer jih ni, ne opazijo jih pa tam, kjer so! Dr. Lampe, ozrite se malo okrog sebe in videli boste, da na svojih prsih redite — »gada«!
Klerikalna retirada.
V polemiki radi Šusteršičevega sina z »Edinostjo« je »Slovenec« patetično izjavil, da je imel ta sinček celo zaradi narodnosti konflikte s svojimi profesorji na Dunaju. To svojo trditev pa je moral včerajšnji »Slovenec« na višji migljaj — seveda dr. Šusteršiča samega — preklicati. To je vsekakor hud poper za »Slovenca«. Zakaj pa je tudi tako neroden, da ne ve, da bi »narodni konflikti« nadebudnemu Šusteršiče-vemu sinčku lahko škodovali v bodoči njego vi karijeri! »Slovenec« je zaključil svojo klaverno retirado takole: »G. dr. Susteršič nas je tudi naprosil, da ustavimo vsako polemiko z liberalnimi listi radi njegovega sina. Neokusnosti prepuščamo drugim.« Imenitno! »Slovenec« prepušča neokusnosti drugim, tisti »Slovenec«, ki je bil med slovenskimi listi edini, ki je vedno in vedno brskal po najbolj skritih kotih rodbinskega in pri vat nega življenja!
Lampetov shod na Čatežu.
Na nedeljskem shodu na Čatežu se je dr. Lampe prelevil iz finančnega ministra v poljedelskega. Ob navzočnosti kakih 30 poslušalcev je kazal svojo nezmotljivost tudi na tem polju. Njegova izvajanja so bazirala na tem-le temelju: Kdor hoče biti živinorejec, mora imeti prvič živino, drugič hlev, no in tretjič mrvo. Backi so gledali prevzetno okoli sebe, češ, da jim je to nekako znano, kar so učeni gospod povedali. V zgled jim je stavil češke kmetovalce, toda s tem večina ni bila zadovoljna, »Mi smo mi in tvoji hlapci, o gospod,« so govorili in g. Lampe je bil seveda zadovoljen. Le žalibog, čete hlapcev se malo manjšajo. Kaj bo gosp. Lampe t Tukajšnji župnik, gosp. Povse, je tožil ob spominu, ko so brezvestni liberalci svoj čas tako neusmiljeno razbili shod in oder, da so prireditelji morali bežati, zato smejo biti danes navzoči samo povabljenci. Da ni
manjkalo neizogibnega župnika Oblaka, se samo ob sebi razume. Prišel je v taki družbi, ki jasno kaže, da izginjajo zavezniki. Razume se: konkurenca rodi nasprotnike, četudi se trguje samo z jajci. Obljub tudi ni manjkalo na shodu. Vsi čevljarji, ki še nimajo dovoljenja za svojo obrt, naj samo še nekoliko počakajo. Dobijo ga kmalu, saj je tako gosp. Lampe obljubil. Kako jih je še vlekel, ne moremo poročati, to mora ostati tajno, kakor je bilo »tajno« vse zborovanje. Naprednim političnim društvom priporočamo Čatež, zakaj različni sivi in črni oblaki prav dobro namakajo zemljo.
Iz Notranjih Goric pri Brezovici
se nam poroča: Kakor vsako leto, je bila tudi letos pri nas sv. maša. Vse se čudi, ko namesto domačega duhovnika stopi drugi mašnik v cerkev. A glej čuda! Namesto da bi oznanjeva-li božjo besedo, so nas povabili kot na kakšno pojedino, na »političen shod pri Jožetu Sojerju p. d. Savincu« pred štalo na dvorišče. Res je prišlo precej starih ženic, a tudi veliko Sokolov je prišlo pogledat, kaj da bo. Vse pogleda, ko stopi neznatna ose-bica župana Svederca iz Horjula na govorniški prostor. Čenčal je nekaj, kar ni nobeden razumel; ali glej spa-ka, nazadnje se mu pa zareče. Ko bi imel pohvaliti »Čuke«, pa pohvali »Sokole«, nakar mu navzoči »Sokoli« odgovarjajo z živahnimi Na zdar- in Živio - klici. Potem je govoril župnik iz Brezovice, ki je grozil med drugim tudi, da bo prihodnjič vsakega s prižnice povedal, kdor ni bil pri spovedi. Posvarite svoje podrep-nike, da se bodo bolj spodobno obnašali in ne napadali pri belem dnevu mirne ljudi na cesti. Vse se je oddahnilo, ko so gospodje odšli iz Notranjih Goric. Le tako naprej in kmalu bodo kmetovalci spoznali, kaj da ste.
Preganjanje   in   zapostavljanje slovenskega učiteljstva na Koroškem.
Letos je izšlo iz celovških učiteljišč pet učiteljic, ki so vse maturirale z odliko in trije učitelji. Deželni šolski svet je že dvakrat imenoval nove moči, a Slovenec je nastavljen le 1, dočim učiteljica še nobena nima službe. Na šole v slovenskih krajih so zopet imenovali Nemce, s Slovenci pa čakajo, da jih pošljejo v nemška gorovja — suplirat. Vsi lanski abi-turijenti so nastavljeni po nemških krajih, dva pa sploh še do danes nimata službe. Tu pokaži slovensko šolsko društvo s svojim dr. Brejcem in Grafenauerjem vpliv in moč. Kaj nam pomagajo papirnate razsodbe, ako pa bodo kmalu vsi slovenski učitelji na Nemškem, na slovenskih šolah pa ljudje, ki jih pošiljajo med nas, da se uče slovensko od — otrok v šoli.
LISTEK.
Zaljubljeni kapucin.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti.
(Dalje.)
XII.
Gostilničar v »Peklu« je bil mož trdnih načel. Gostov, ki niso točno plačevali in gostov, ki so imeli opraviti s policijo, ni maral in jih je kruto odganjal. Na Angelika je bil pa še posebno hud, zakaj imel je zaradi njega toliko potov na policijo in je prestal toliko strahu zaradi koncesije, da mu tega ni mogel odpustiti. Ko je Angelik ystopil v njegovo krčmo ga je pozdravil z grdimi pogledi in z osornimi besedami.
»No, kje smo se pa toliko časa
klatili!«
»Kdo se je klatil?« se je razhudil Angelik. »Ko bi se le bil klatil kjerkoli, bi bilo bolje zame. Pa sem sedel, vi moj ljubi mož, sedel ves čas, sedel tako, da so se mi hlače strgale. Ali veste kaj se to pravit In po nedolžnem sem sedel!«
Gostilničarju pa se Angelik ni prav nič smilil, še privoščil mu je prestano trpljenje in zlobno ga je vprašal:
I
»Ali vam je bilo kaj dolgčas v zaporu ?«
»O, dolgčas pa prav nič«, je ravnodušno odgovoril Angelik. »Kaj bi mi bilo dolgčas! Po dnevi sem stenice preganjal in sem pri tem na vas mislil, ponoči sem pa sam sebi storije pripovedoval. Ce hočete, še Vam katero povein. Xa primer tisto o gostilničarju, ki je moral toliko vode popiti, kolikor jo je vinu pritočil.«
Gostilničarju pa tak pogovor nikakor ni ugajal in naredil mu je hitro konec.
»Slišite,« je rekel osorno, »če hočete, vam tudi jaz katero povem, na primer o kapucinu, ki so mu jih deset nabrisali na zadnjo stran in ga iz klo-etra vrgli in ki ga bodo še za jezik cbesili, če bo poštenim obrtnikom in davkoplačevalcem sitnosti delal. Ali hočete?«
»Ne, hvala«, je odločno izjavil Angelik. »Ne maram vzbujati neprijetnih spominov. Na zadnje bi se mi še rane odprle . .. Rajši mi dajte kaj dobrega jesti in piti.«
Angelik ni dobil samo jesti in piti. Gostilničar mu je izročil tudi drobno pisemce, češ, da je prišlo zanj že pred tremi tedni. Ko je Angelik to pisemce preči tal, je samega veselja skoro s stola padel, prevrnil steklenico in kozarec, potegnil prt za seboj in hotel kakor blazen bežati iz ♦ gostilne. A zadržal ga je krčmar in ga šele izpustil, ko je vse plačal.
»Saj sem zmerom rekel, da je norec«, se je ljutil gostilničar. »Najbrž je v kloštru toliko polenovke jedel, da mu je to stopilo v možgane.«
A kaj je bilo Angeliku v tem tre-notku za gostilničarja, ko je imel v rokah pismo svoje ljubljene Adel-gunde, naznanjajoče mu njeno stanovanje. »Špelica, Špelica«, je sopel ko je dirjal v Gosposko ulico, planil v hišo, koder je stanovala Adelgunda in se zapodil po stopnicah gori ter tekel, dokler ni moral obstati.
»Malo previsoko sem zašel«, je menil, videč, da stoji pred zaklenjenimi vratmi v podstrešje. »Bom pa od zgoraj dol začel izpraševati.«
In izpraševal je od zgoraj dol pri vsakih vratih, kje da stanuje Ceš-minova Špelica in izpraševal toliko časa, da je prišel zopet do hišnih vrat, kajti Cešminove Špelice niso nikjer poznali.
»Pa ne, da se je kam preselila v tem času, ko sem bil jaz zaprt t« se je vpraševal Angelik in tužno gledal na cesto. »Ali pa si je izbrala drugo ime, ker sirotica ne ve, da je ne morejo več v klošter vtakniti t Kaj naj sto-t rim t Najbolje bo, da začnem novic izpraševati.«
In začel je zdaj od zdolaj gor grede vpraševati in sicer zdaj po gospodični Adelgundi, ki je bila v uršulin-skem kloštru tako preganjana, da je morala pobegniti. Zdaj je hitro izve-
del, da stanuje še v hiši in sicer v drugem nadstropju. Kakor bi mu bile zrasle peruti, tako hitro je prišel Angelik v drugo nadstropje, a njegovo srce ni bilo več veselo, kajti izvedel je bil še več kakor je vprašal. Ženica, ki mu je dala zahtevano pojasnilo, je to namreč formulirala z besedami, »a, tista nuna Adelgunda, ki ima starega Laha za ljubimca«, in te besede so padle Angeliku kakor kamen na srce in pregnale iz njega vso radost.
Dekla, ki mu je odprla, je pač potrdila njegovo vprašanje, da tod stanuje gospodična Adelgunda, a v sobo ga ni hotela pustiti, češ, da gospodična ob tako pozni uri ne sprejema obiskov. Toda Angelik se ni dal odpraviti.
»Punica, ne delaj mi napote«, je rekel s svarilnim glasom. »Danes grizem«. In s trdo roko je porinil dekle na stran. V tem trenotku pa so se tudi že odprla sobna vrata in na pragu se je v okusni nočni obleki prikazala Adelgunda.
»Špelica, moja Špelica« je iz globine srca vzkliknil Angelik in z laz-pro8trtimi rokami se je bližal Adelgundi. »Daj, da te objamem, ti moja ljuba Špelica,« pojdi na moje srce, ki kriči po tebi kakor žejen osel v puščavi po vodi.
■ Toda Adelgunda se ni dala ob-I jeti, nego se je bolj prestrašena kakor
Iz sodne dvorane.
Okrajno sodišče ljubljansko.
Manire   klerikalnega poslanca.
Klerikalci postavijo včasih za po-klanskega kandidata v svojih volilnih okrajih človeka, ki je za vse prej kot za poslanca. Nima za izvrševanje svoje poslanske dolžnosti niti izobrazbe, niti zmožnosti — da, včasih mu manjkajo celo najprimitivnejši pojmi o oliki. Klerikalci seveda lahko postavljajo take kandidate, ker lahko računajo z nerazsodnostjo svojih volilcev. Klerikalni volilci bi še škofovo kuharico volili, če bi jim klerikalni gospodje tako zauKazali. Zdaj si pa človek predstavi takega puhloglavega klerikalnega poslanca! V glavi nima ravno veliko, zato jo pa prav ošabno po koncu nosi. Misli si, da je kaj več, brez skrbi zmerja in psuje, ker ve, da ga ščiti poslanska imuniteta in da ga imunitetni odsek ne bo izročil sodišču. — Poslanec Dimnik je klerikalni poslanec, da si ga je res vredno ogledati malo bližje. V deželni zbornici sicer res ni bogve kaj storil; tistih par govorov, ki jih je imel v deželni zbornici — dolgi niso bili in duhoviti tudi ne — so mu itak sestavili drugi. Kar pa poslanca Dimnika diči, je njegova olika, ki jo je lepo ilustrirala včeraj obravnava pred okrajnim sodiščem ljubljanskim. Stvar je •ledeča: Dne 24. junija je peljal voznik Janežič po Prisojni ulici težko naložen voz lesa. Nasproti mu pride z vozom, na katerem je bilo nekoliko pokošene trave. poslanec Dimnik. Ker je uliea tam preeej razorana, je (lejal posestnik Jak. Mojškere iz Bizovika, naj bi se Dimnik umaknil na desno; to pa Dimnikovi prepotenci ni bilo prav in priložil je Mojškercu malo vabljivi priimek »baraba«. Mojškere seveda tudi ni bil tiho in je i lejal. »če sem jaz baraba, si ti tudi«. Dejal mu je tudi. »če si prov poslane, pa si le en vosu«. In nazadnje . ♦> Dimnika kar na kratko karakteri-ziral takole: »Takšenle drekač, pa je za poslanca!« — Pozabiti se ne sme, da je ves prepir izzval edinole Dimnik, ki je prvi jel zmerjati. Za svoje psovke se Dimniku seveda ni bilo treba zagovarjati in tudi sicer ne bo dal Mojškrcu nobene satistak-cije, zagovarjati se je pa moral včeraj Mojškere, ki je le reagiral na Dimnikovo zmerjanje. Mojškere je bil obsojen na 30 K globe, in Dim-nikova poslanska čast je za enkrat srečno rešena.
Več je pričakoval. Hlapec Josip Crne je pustil zadnjič stati na cesti brez nadzorstva neupreženega konja. Konj se je spi asi] in dirjal po cesti, na srečo pa se ni zgodila vsled tega nobena nesreča. Ko ga je zaradi ma-b.marnosti klical stražnik na odgo-\or. je Črne stražniku povedal napačno ime. Sodnik mu je včeraj za
oba greha prisodil tri dni zapora. »Ali ste razumeli? Tri dni hote sedeli ! Ali se hočete morda pritožiti t« »Eh, kaj čem«, je odgovoril črne prijetno iznenađen — oči vidno je pričakoval več. Z veselim licem je zapustil sodno dvorano.
Klerikalni »špila vee«. Jernej Kalan je znana klerikalna kapaciteta na Spod. Poljanah. Za klerikalno stranko si je stekel že marsikatero zaslugo, posebno ob dobi volitev. Zaradi prevelike gorečnosti je pri zadnjih volitvah v Ljubljani zašel tudi na napačna pota in je bil obsojen na denarno globo — menda 150 kron. Včeraj pa se je proti njemu vršila obravnava zaradi prepovedane igre. Nekaj časa so v njegovi gostilni na Poljanah »kupčkali«, potem pa »mavšljali«. Pri tem je Kalan baje tudi goljufal — vsaj nekatere priče to trdijo. Drugi dan se je baje sam okoli ha hal, češ »tkole se mora našti-mati, pa se dobi«. Obravnava se je preložila, da se zaslišijo še nekatere nove priče.
Razne stvari.
* Krvava statistika. Po uradni statistiki je bilo od 1. julija 1909 do 1. julija 1910. v Združenih ameriških državah vsled železniških nesreč usmrćenih 8722 oseb, težko ranjenih pa 95.526 oseb.
* Umetni nosovi. Te dni je popolnoma zdravji zapustila londonsko bolnišnico neka 501etna dama, kateri so dali zdravniki popolnoma nov nos. Dama je več let bolehala na neki bolezni, ki ji je razjedla ves mesnati del na nosu. Ko je zdravnik odstranil z nosu vse kali bolezni, je odrezal na čelu bolnice toliko kože, kolikor je smatral potrebno za primeren nos, in sicer tako, da se je koža samo med obrvmi le nekoliko še držala. Kožo je zdravnik zasukal navzdol in napravil iz nje čisto pravilen nos z nosnicami vred. Brezkožno mesto na čelu je pokril s kožo, ki jo je odrezal na drugem delu telesa. Ravno na ta način so v Londonu operirali nekega 231etnega Grevesa. Tudi na njem se je operacija popolnoma posrečila. Greves je zdaj jako vesel, ker je dobil nos po najnovejši modi.
* Nekaj o nohteh. Kakor znano, ni nič ostalo neopazovanega na človeškem telesu, s čimer bi se dalo izslediti razne značaje ljudi. Lasje, oči, zobje, hoja itd., vse to je že služilo raznim opazovalcem k dosegi teh ciljev. Nek iznajdljiv človek je priključil tudi nohte na roki; in glejte, kaki so bili rezultati njegovih raziskovanj: kdor ima na nohtih bele lise, ta je poseben oboževatelj in ljubitelj ženskega spola ter je nestanovitnega značaja. Kogar nohti so spokani, ta
presenečena naglo umaknila pred Angel ikom v sobo. Šele ko ji je sledil Angelik in so bila vrata zaprta, se je dala objeti in poljubiti, a ni se pri t ♦ * t j i ganila in ni vrnila nobenega poljuba.
Tako pozno prihajaš«, je rekla nejevoljno. »In kaj si bo dekla mislila.«
No kaj drugega, kakor da se imava rada«, je menil Angelik. »To pa lahko ve ves svet, zakaj postava le poslušaj — nova postava pravi, da naju ne morejo več vtakniti v samostan. Ali slišiš, ftj>elicaf Nič več!« In lahko se vzameva kadar nočeva.
VTo vem že davno«, je hladno odgovorila A del gnn da. »Kje si pa borni toliko časa, da te ni bilo?«
Angelik se je vsedel na mehko zofo in začel na dolgo in na široko poročati o svojih doživljajih od dneva njegove neprostovoljne ločitve od Adelgunde pa do tega večera. Vmes S1 Je ogledoval stanovanje, občudoval JejM) opravo in druge lepe stvari, ki so bile v sobi in končno posvetil >v'\jo pozornost postelji.
»Krasna postelja je to«, je menil zadovoljno. »Imenitna postelja in tako mehka in tako prostorna.« In z zaljubljenim pogledom na Adelgun-do je vzdihnil: »In se bo prav dobro in sladko spalo, kaj Špelica?«
Adelgunda pa se ni odzvala njegovemu    zaljubljenemu vabljenju.
["videvala je, da mora enkrat za vselej i>ovedati Angeliku, da mora njiju razmerju konec biti in storila je to s krutimi besedami, vedoč da sicer nič ne opravi.
»Ljubi prijatelj«, je rekla mirno in odločno, »najino razmerje mora ]»ostati drugače, kakor je bilo doslej. Naj!>olje bo, da se kar danes pomeniva. Jaz te imam sicer prav rada, ti si splob edini človek, ki sem ga kdaj ljubila, a tvoja ljubica ne morem več biti. Če bi ti kaj bil in kaj imel, bi z veseljem postala tvoja žena ia vem, da bi bila oba srečna. Ali iz tebe ne bo nikoli nič. Ti nisi nič in ti ne znaš nič. Jaz pa ne maram ži eti v beraštvu in ne maram trpeti. Sebi bom pomagala, tebi pa ne morem in zato je najbolje, da se ali razideva za vedno ali pa da ostaneva samo prijatelja, vežejo naju skupni spomini, ki se ne dajo izbrisati, ali vzlic temu hočem jaz hoditi svojo pot, ti pa hodi svojo.«
Trdo in brezobzirno je govorila Adelgunda, dasi ji je bilo težko pri srcu. Kakor udarci s kladivom, tako so Angelika zadele te besede; kar omahoval je in zmanjkovalo mn je sape in ves potrt se je sesedel na mehko zofo. Po dolgem molku, je prišel toliko k sebi, da je bridko ihteč vzkliknil:
(Daljo prihodnjič.)
je ponosen. Kdor ima mesnate prstna konce ia nohti niso dobro prira-ščeni, tak se ne sme ženiti, ker ga v zakonskem življenju čakajo same nesreče! Kratki nohtovi značijo potrpežljivost — in pa poglavitno vdanost proti usodnim udarcem. Rožnati in prozorni nohti — so znak živega, krotkega in prikupljivega človeka. Dolgi in ozki nohti so znak, da je njihov lastnik obdarjen z velikimi talenti za umetnost. Debeli nohti značijo oduren in grd značaj. Robasti noht na kazalcu leve roke znači posebno razvito sposobnost za vzgojo otrok. Okrogli, gladki nohti so znak miroljubja in dobrote. — Kdor nohte neravno striže, tak človek je bister in odločen v svojih delih!
Petnajstletnica pevskega in tamburaškega društva „Zvon" v Trbovljah.
V nedeljo, dne 24. julija je praznovalo pevsko in tamburaško društvo »Zvon« v Trbovljah petnajstletnico svojega obstanka. Lepo število let, ako pomislimo na vse težkoče, na vse hude boje, ki jih je društvo moralo dobojevati v tej dobi. Pevsko društvo »Zvon« ni samo gojilo pesmi, nastopalo je tudi kot prvi boritelj za narodno idejo v Trbovljah. Nekaj minut po napovedanem času se je začela polniti Fortejeva dvorana na Vodah z občinstvom. V sredi med pevci iz Trbovelj in Zagorja, zbranimi na odru, je imel gosp. Kuhar slavnostni govor. Poda v kratkih potezah zgodovino in razvoj društva »Zvon«. Našteval je, s kakimi težkočami se je imelo društvo boriti, vendar so se pa vedno pravočasno našli možje, ki so društvo rešili propada in mu z vztrajnim delom zagotovili obstanek in razvoj. Nato je zaorila slavnostna pesem iz krepkih grl trboveljskih in zagorskih pevcev. Besedilo je zložil Josip V e 1 k a v r h, uglasbil pa jo je nekdanji zagorski učitelj, Emil Adamič v Trstu. Ni ravno lahka skladba, vendar pa so jo pevci zapeli dovršeno lepo. Občinstvo jih je odlikovalo z burnim aplavzom. »Glasbeno društvo« iz Zagorja je zapelo »Nazaj v planinski raj« tako ubrano, da je moralo pesem ponavljati. Trboveljski pevci so zapeli »Dneva nam pripelji žar«, pevsko društvo »Kum« iz Radeč pri Zidanem mostu pa »Mladosti ni«. Nato je nastopil gosp. P o-čivavšek kot solist. Zapel je krasno otožno pesem »Na tujih tleh.« Trboveljski in zagorski pevci so skupno izvajali pesem »Hercegovsko«. Na splošno zahtevanje so jo morali ponoviti. Kot zadnjo točko pa so vsi pevci skupno zapeli himno »Slovenec in Hrvat«, ki je provzročila med občinstvom izredno navdušenje. Pevsko društvo »Zvon« je dostojno proslavilo svoj jubilej, kakor se spodobi, s pesmijo. Naj se tudi v bodoče tako lepo razvija, kakor doslej, in naj čuva s slovensko pesmijo Trbovlje pred nevarnostjo potujčenja.
Za kratek čas.
— Lep kavalir ta moj doktor! Obljubil mi je sto kron, zdaj pa me je pustil na cedilu. Glej, ti si stara in izkušena primadona; svetuj mi, kaj naj storim f
= Piši mu: Igrali ste se z mojimi najsvetejšimi čustvi in kot kavalir morate vedeti, da se igralski dolgovi plačajo v 24. urah.
Isdajatelj i* odgovara! urednik:
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 25. julija 1910. Ttrsiii.
Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 958
Pšenica za april 1911.  .  .  za 50 kg 9-84
Rž za oktober 1910 ...  za 50 kg 7 14
Koruza sa avgust 1910 .  .  za 50 kg 564
Oves sa oktober 1910  .  .  za 50 kg 7 26 Efektiv*
Borzna poročila.
LlmUfanska
„ Kreditna banka v Ljubljani ■
i
4% majeva renta   .  . . 4*2°/o srebrna renta .  . . 4°/0 avstr. kronska renta • 4°/* ogr. 4°/o kranjsko deželno posojilo 4% k. o. {pike dež. banke
i*
»
Srečke iz 1. 1860 '/» . • n »t i» 1864 .... „ tiske ..... „    zemeljske I. izdaje
n 1L »»
„    ogrske hipotečne dun. komunalne avstr. kreditne . ljubljanske  . . „    avstr. rdeč. križa ogr.
„ bazilika . . . „    turške ....
Dalnloe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe Južne železnice .  . . Državne železnice   . . Alpine-Montan    .   . . Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. .
Cekini Marke Franki Lire Rublji.
25. jalija	1918.
	
9380	94 —
97-75	97*45
9375	93-95
9195	9215
96*50	—
94*25	9525
23550	239-50
324 -	330-—
154-25	160-25
297-75	30375
278-75	284-75
247-25	25325
531-—	541-
526 —	536-
82 50	88 50
64 25	6825
38*40	42-40
28-60	32*60
257-50	260-50
445 —	447 —
66850	669 50
546 50	547-50
108-50	10950
737-	738*—
738-50	739 50
233 50	235-
261-50	262 25
11-36	11-38
117 376	117-57*
95-35	95-45
94-70	94.90
253 —	25375
k MSI fe rak n. (M k MSI
£o) šlS fl£aa*£s Safc
Išče se
47
obstoječe iz 2 velikih in 2 malih sob, predsobe, kuhinje in poselske sobice, če možno s pravico do soporabe vrta, za avgustov termin.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda".
Josip Šteh naznanja v imenu svojih otrok in sorodnikov, da jim je preminula nepozabna soproga ozir. mati, gospa
Terezija Šteh
trgovca in posestnika soproga
v nedeljo zjutraj, dne 24. junija v Toplicah na Dolenjskem v 42 letu svoje starosti. 59
Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo, 27. t. m. dopoldne ob 10. uri na Vidmu pri Dobrepoljah.
Žalnloii ostali.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nepozabna soproga, oziroma mati, gospa
Antonija Pilny
soproga sprerodnika c. kr. dri. železnice
danes ob V« 1- uri popoldne v starosti 42 let, previđena s tolažili sv. vere, po dolgotrajni mučni bolezni, udano preminila.
Pogreb rajnice se vrši v sredo, 27. t m. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. 60
Bodi ji blag spomin.
Ljubljana, 25. julija 1910.
PUmy.
v
oso
1
*HsIE
2 dl ] hA
(Grobschleifer) sprejme taksi V trajno delo kranjska tvornica ma teleznino v Kamnika na Kranjskem. 53
3IŠIE
t
Prntrim slike
Mtija li vstala n pora rani
Iv. Bonač v Ljubljani.
2073
Ustanovljena leto 1802.
23
Kmetska posojilnica Ijublji
registrovaaa zadruga z neomejeno
v lastnem zadružnem doma ¥ LJubljani ia
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.....
upravnega premoženja
cesti it. 18
K 00,110.121-11 K 20,775.510*39
obrestuje hranilne vloge po 4 VI«
brez vsakega odbitke rentnego davka, katerega plačuje posojilnico
sama ia vložnike.
Sprejema tudi vlogo na tekoči račun v zvozi o čekovnim prometom in jih obrestuje od dno vlogo do dno dviga.
Stanje hranilnih vlog nad .   . ............K 20,000.000
Posojuje na zemljišča po 51 4°   z I1,0    na amortizacijo oli po po 5l 4°   brez amortizacije | na menice po O0 „■
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede araortizovanja dolga.
URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izvon nedelj
in praznikov.
Telefon si. 185. Postne hranilnice rsčaa st S2S.405.
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel
9
Urno iastspti e .Prve te¥ ZiMe zavarovaloice.
X
3
X X X X
Xw a^j ^of ^of ^ef "^a? ^of ^ef ^eP ^ef ^m* ^oT ^eT ^oT ^ef ^a" TsW "aW *^s" V1 S^^ *    •  a^% a^i S^^  S^^  aWi  S^^  S^^ S^^ ST^i
X X X X
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno ^
vsakovrstna posojila in kredite x
kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. X
Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. J
?
44
registrovana zadruga s omejenim jamstvom
flfilii iroston: tempa iti fl.7. oapli elavne poste.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4litQU; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe  bodisi   ustmeno ali pismeno v zadružni
pisarni. 10
Uralu ure vsak daa dapoidae od 8. do 12., popoldne od 3. do 5.
x
i
K
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani.
Delniška glavnica:
K 5,1
Stritarjeva ulica štev. 2.
Sprejema vloge na knjiiice ia m tekati raca« ter fin obrestuje od dne vloge po 4' 2 o cisto. — Kupaje ia prodala vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzib,
^odjr-CLŽ    ce    r Spl3et-o., Oslove
Rezervni zaklad:
K 450.000-
3C
JE
1F
=1E
vsakega  Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo    bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj mo torej domač   slovanski zavod,  da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu.
I
SLAV
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
.-. Ograni rneml I.Ddl K 48^12.797'— ]am61|« ia pop.lno varnoet .'.
Banka „SLAVTJA" Banka „SLAVUA" Banka „SLAVIM" Banka „SLAVUA" Banka „SLAVLIA"
Banka -SLAVIJA«
ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. -
razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. -
I
gmotno podpira narodna društva, dobrodelnim namenom. -
zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
organizacije in prispeva k narodnim
generalni
stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje
zastep banke „Slavlje" v Ljnblja
Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji
k svojim U Osamosvojimo   se na narodno  - gospodarskem polju 1 Ne podcenjuj mo se 1 Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma 1
.\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod«
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3.
.-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
promet do 81. decembra 1909 nad 518 m
Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem pre molenjem in z vao SVOJO mO&jOi Izguba vloženega denarja je
nemogoči! ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema
ilijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov deoar.
Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj */4% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike«, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4
78
^047
86
30
8A
QX