Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 15. julija 1934. Štev. 28. Cena 1 Din. Naročnina doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806 Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. vsaka reč 2 Din Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Sirotišnica vTurnišči „Dom sv. Frančiškaˮ po svojih pravilaj skrbi tüdi za siromaško deco. Pred tremi leti je obhajao na Malo mešo prvi dečinski den v Črensovcih. Te se je rodio tüdi „Marijikin Ograček". Vse ma edenisti nathen: pomagati mladini v düši i teli. Slovenska Krajina je blagoslovlena z decov i tüdi s siromaštvom. S sirotami brez oče i matere tüdi. Zaveda za te sirote pa nemamo. Zato smo se odločili, gda so prvi dečinski den obhajali v Črensovcih, da pod naslovom „Sirotišnica Deteta Marijikeˮ, odpremo z pomočjov smilenih düš hišo za siromaško deco Slov. Krajine, v šteroj te sirote dobijo preskrbo i odgojo, da se ne pogübijo v vrtinci živlenja, nego postanejo vredne kotrige človečanstva. Zdaj, gda obhajamo 1900 letnico našega odrešenja, 1900 letnico tistoga Večnoga Božega Smilenja, štero je siromake i njihove smilene pomagače za blažene imenüvalo i obojim obečalo nebesko Kralestvo, zdaj ščemo tüdi mi odpreti prepotrebno hišo za našo siromaško deco. Hišo odpremo v Turnišči i do jo vodile šolske sestre, ki so tü nastanjeno v starom farofi. Sestre šo küpile te farof, majo jako dosta dugov na njem, a z vüpanjom v očo sirot vzemejo na sebe sladko breme pri odgoji siromaške dece. Dugovje je toti terejo, a jih ne sterejo. Dobre düše njim bodo pomagale, ar dobro poznajo Jezušove reči, ka njega samoga sprejme, ki sprejme siromaško dete. Kak bi se pa dalo sestram, pomagati? Na dva načina. 1. Lepo prosimo vse tiste, ki majo vlogo v törjanskoj posojilnici, naj dajo z te vloge nekaj prepisati na sirotišnico. Sestre majo dug v toj Posojilnici, i z danimi vlogami bi se po dobroti vodstva posojilnice dug sester zmenšao. Vsaki da, ka prevüpa. Sirote so z vsakim najmenšim darom z globokov zahvalnostjov zadovolne. Vendar bi prosili prav lepo z Jezušovim Srcom vse vlagatele turniške posojilnice, naj odstopijo 2% od svoje vloge. To teliko pomeni, ka če što ma 1000 Din. vloge, da 20 Din. sirotam. Pa ar ma notri obresti, njemi vloga itak ostane nedoteknjena. Po Jezušovom obečanji pa stoterokrat bo te dar povrnjen na tom sveti z božim blagoslovom, na drügom sveti pa z obilnov nebeskov plačov. To je prvi način pomoči za sirotišnico. 2. Drügi način pomoči je: naprej darüvati na „Dom sv. Frančiškaˮ. Sirotišnica je najmre dete Doma sv. Frančiška i te de se skrbo za njeno gordržanje. Kembole te zato darüvali na Dom sv. Frančiška ali peneze, ali obleko, šker, ali živež, tem več dobi sirotišnica. „Dom sv. Frančiškaˮ od svojega začetka podpira siromake vse kak i siromaško deco. Vnogo te dece že nahrano i obleko. Ali ka de njim mogo stalno streho dati, potrebüje veliko pomoč. Vsaki, ki šče kaj darüvati na „Sirotišnico Deteta Martikeˮ v Turnišči, naj se zglasi pri odbori „Domá sv. Frančiškaˮ v Črensovcih. Tü dobi vsaki potrebna pojasnila. So tüdi plemenite düše, štere bi rade ostale skrite. Tem odgovorimo, naj se z vüpanjom javijo pri odbori, pa samo Bog bo znao za njihovo dobro delo. Ka se pa tiče Vlog, prosimo vse vlagatele turniške posojilnice, naj idejo v posojilnico i dajo z svoje vloge prepisati na „ Sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči„, koliko le prevüpajo, ali konči 2%. Gospod Greif Ivan, župni upraviteo, so dali razglasiti po g. Godina Ignaci kaplani to prepotrebno delo i sami darüvali 100 Din. na sirotišnico. Ki bodete dali iz svo- | jih Vlog kaj prepisati na sirotišnico, javite pri sestraj v Türnišči, keliko ste dali i častite sestre bodo nam v Črensovce javile. Na té način bomo v odbori meli vsikdar jasno sliko od gmotnoga stanja sirotišnice. „Ka ste tomi najmenšemi svojemi brati včinoli, meni ste včinoli“ pravi Gospod Jezuš Kristuš. Črensovci, 2. julija, na god Srpne Marije. Klekl Jožef, vp. pleb. predsednik odbora za Zidanje „Doma sv. Frančiškaˮ. Nedelska šola. VI. „Borci“. Dnes vlada svet kapital, kapitalist je vsemogočen gospod. Kapitan i kapitalisti se more vzeti prevelka i prenevarna moči kriza vmrje. Ali: kak? Zadnjo nedelo smo povedali, ka sta za rešitev dve poti. Edna je pot, po šteroj hodijo boljševiki, ali po domače povedano komunisti. Tej pravijo: vzemimo kapital i dajmo ga v hasnüvanje delavnomi lüdstvi. Ar je pa večina lüdij, posebno listih, šteri majo kakšo malo vrednoščo, kapital, proti tomi ka bi dali svoje siromaštvo iz rok, ka bi postali težaki države.. na to pot ne moremo misliti. Ostane teda drüga pot: pot fašistov. Fašisti pravijo: ne vzemimo za ednok velki kapital, ali postavimo ga pod nadzorstvo naroda i države. Najbolši sinovje države i naroda naj majo svojo reč zraven, kda se odločijo kapitalisti kaj i kak bi delali. Po domače povedano: kapitaliste bi radi dali pod tutorstvo pametnih i poštenih lüdi. Nekaj spodobnoga majo na Italijanskom, v Nemčiji, v Avstriji, tak ravnajo svet na Bolgarskom. V drügi državaj se ešče bije boj med kapitalisti i fašisti, šteri neščejo pod tutorstvo. V Rusiji so si pa zvolili drügo pot, tam majo kapital za državno, sküpno last vseh kmetov i delavcov. Oblika kapitalističnoga vladanja brez tutorstva je tak zvana demokracija i parlamentarizem. To se pravi: gde vlada kapital i kapitalist, tam prej narod zvoli... svoje poslance, tej idejo v parlament in tam prej v imeni naroda... delajo postave. Vej če bi v istini tak bilo, bi pravili: dobro je, naj ostane demokracija, naj živi Parlamentarizem. Ali so ne tisti zvoljeni, šteri bi narodi največ pomagali, nego večkrat tisti, šteri so povoli vsemogočim kapitalistom. Tej prek svoji plačanih lüdi i novin tak dugo i tak spretno lažejo, ka na konci siromak volilec tüdi vörje, ka se je sam odločo za toga ali drügoga kandidata, v istini pa je tak, kak to želi hasek kapitalisti. To je poprek povedano, ne tiče se vnogo poslancov. Ravno na Francoskom se je spoznalo, kak strašno veliko moč majo kapitalisti, šteri milijone potrošijo za mite, se ne strašijo morije, samo ka bi vse tak šlo v državi, kak to žele njuv edini bog: — dobiček. Mi, ar smo osvedočeni, ka sta kriza i kapitalizem brat i sestra: moramo misliti na novo pot, na rešitev iz denešnjega pekla. Moramo se odločiti za edno od opisanih dve poti. Izbira ne more biti težka, vsi Znamo, ka se moramo odločiti za tiste, šteri prinašajo tutorstvo nad vsemočnim kapitalom. Ne zato, ar ne bi vörvali, ka narod si sam potom volitve ne bi mogeo zvoliti pametnih, vrednih i sposobnih voditelov, nego zato, ar nas na novo pot sili soseščina. Svet je istina dnes razdeljen na države, ali niti edna držáva ne more mirno gledati kak je pri sosédaj. Živlenje v soseščini nas sili najbole na novo pot. Na pot Jugoslovanskoga fašizma. No in to novo pot pripravlajo — BORCI, šteri prle, ali sledi pridejo tüdi k nam, šteri bodo meli tüdi v Slovenskoj Krajini svoje zagovornike i organizacije. Tak smo prišli do pitanja, kak bi sprejeli to novo gibanje? Edno si moramo včasi dobro zamerkati : fašisti so liibši kapitan, zato zavoženi kapital, se zna ka skrito, ali itak pomaga fašistom, če je potrebno s penezi, če je potrebno s pametjov, ali celo z — orožjom. Za kapitaliste je fašizem menša nevola, oni teda v skrajnoj sili pomagajo fašistom, ar najbrž mislijo, kda se svet malo pomiri, pa lejko začnemo našo staro pesem... Zato se je že zgodilo i se dogaja tüdi dnes, ka se oblečejo v gvant fašisti dobro poznani kapitalisti, izkoriščevalci delavnoga lüdstva; ki kričijo, kak strašno lübijo oni naš mili narod, kak jako Živijo i vmerajo za narodno i državno edinstvo, v istini pa poznajo samo edno: svoj.žep. Takšim fašistom mi ne vörjemo i od takših fašistov se sploj ne bojimo, naj majo potem dnes ešče vekšo moč i oblast. Vörjemo pa, •ka naš narod ma ešče telko zdravja tv sebi, ka spozna svoje prave prijatele ,i če tej iz lübezni do trpečega lüdstva Se odločijo za fašiste, no potem je lejko podporno, potem njim lejko damo moč, da za nas i v našem imeni napravijo vse potrebno, ka naj pride požrešen kapital pod zaslüženo tutorstvo. - Če nam takše lüdi prinašajo BOR-CI, potem smo njuvi, potem majo naše srce i naše trde pesnice. Ali joj njim T stokrat joj nam, če bi meli v svojoj po našoj sodbi dnes poštenoj drüžbi mesta za vuke. Ešče edno Povemo: brez Boga ne poznamo rešitve. Človek, če je pameten, odločen i dober, dosta zmore, ne vörjemo pa, ka bi več zmogeo kak naš križam Gospod, v šteroga so vörvali naši očevje, naše matere i vörjemo, pa tüdi ščemo vörvati mi. Bog nam je dao moči, ka smo prenesli vse težave, štere nam je naložo poganski kapital, Bog nam je dao moči, ka smo prenesli strahé lažnikov i tovajov lüdskoga imanja, zato mi zavüpamo v Boga i rajši prenašamo naš dnešnji zemelski pekeo, kak pa da bi se odločili za novo pot, Štera ne bi poznala Boga. Borci, če prinašale tutorstvo nad kapitalisti, — borci, če mate trdo pesnice za tiste, šteri so nas duga leta strahüvali i nam kradnoli poštenje, — Borci, če vörjete v Boga, potem dobro došli, narod v Slovenskoj Krajini vam poda svojo pošteno bratsko roko i bo z vami v sreči i nesreči proti vsem, šteri sovražijo naš jugoslovanski narod i našo lepo, od Boga blagoslovleno sküpno domovino — Jugoslavijo. Borci, vi pravite, ka ste vdani i zvesti našemi krali. Mi tüdi. Naš narod je držao svojo prisego vladari, kda je za nas po krvi i jeziki tihinec noso vladarske čast, dnes, kda mamo vladara svoje krvi, šteri je našim siromakom potom agrarne reforme dao krüh i zaslüžek, je naša vernost trda kak skala. Na to zvestobo lejko zidate, te zvestobe ne more porüšiš ne laž, ne veliki viher. Borci, če bi radi meli verne i i poštene pomagače za velko delo, za pošteno, narodi, državi i krali hasnovito delo, potem pridite, radi vas Sprimemo. Pripomba! Borci so ne politična stranka, nego samo drüštvo, štero se bori proti korupciji, to je proti kraji državnih penez i drügim krivicam. Nova predelana pravila so zdaj poslali na ministerstvo v Odobritev. Vr. Najboljši katoliški list. Prekmurski pápa. „Slovenski Gospodarˮ je v svojoj 27. številki od 4. julija pod član-kom „Razno z Prekmurjaˮ objavo sledeče reči: „Dolžnost vsakega katoličana je, da si naroči katoliški list i najbogši katoliški list v mariborski škofiji je ravno Slovenski gospodar“. Te reči majo teliko zmot v sebi, da ne smemo mimo njih brez toga, ka ne bi istine povedali. To pa záto, ar majo tüdi nešterni naročniki naših Novin po našem priporočili,.Slovenskogágospodara" i ar je kat. lista dužnost, da vsikdar i vsepovsedi i vsakomi pove istino po Kristušovoj zapovedi. Dobre tri mesece nekak piše z Slov. Krajine v Slov. Gospodara pod naslovom „Razno iz Prekmurjaˮ i se imenüje za „poročevalciˮ. Mi bi tomi „poročevalciˮ mogli biti iz srca zahvalni, če bi odkrivao Slov. Krajino, njene rane, potrebe, njene radosti, žalosti iz lübezni. Nas veseli, če se zve od nas med brati, da se vežemo kem bole vküp po lübezni. A na žalost moremo povdariti,da je poročevalce dostakrat poročao neistinite stvari, štere neso hasnite, nego škodile našem kraji i lüdstvi. Zato naj ne zameri, če javno odgovorimo v našem listi od njegovih poročil, ide se tű za istino i dobrobit cele Slov. Krajine, njegove osebe se ne dotikamo, tüdi ne vemo što je te poročevalce. Prvo, ka moramo obsoditi, je trditev, da je v mariborskoj, popravici lavantinski püšpekiji najbolši katoličanski list Slov. gospodar. Ta trditev je nedovoljena i je jako krivična. Tü nega guča od naših Novin, ar one so list apoštolski administrature Slov. Krajine, ne pa lavantinske škofije. Od njih nega tű guča. Gornja trditev se zato nanaša na drűge kat. liste v lavantinski škofije. Tü pa poznamo „Oglasnikaˮ lavantinske škofije, ki je list prezvišenoga g. škofa i našega apoštolskoga administratora, v šterom oni svojim dühovnikom i vernikom razlagajo Kristušov navuk i davajo odredbe v moči oblasti, štero so dobili od samoga Kristuša po njegovom namestniki, sv. Oči. Püšpekov list naj se zato skrije po trditvi poročevalca pred Slov. gospodarom, te je najbole katoličanski, mil. püšpekove reči se ž njega, z Slov. gospodara morejo včiti pravoga katoličanskoga düha?! Pa ne samo one, tüdi preč. gospodje jezuiti naj se skrijejo s svojim Glasnikom Srca Jezušovoga, šteroga v Maribori, to je v lavantinskoj škofiji izdajajo. Njihovi misijonarje, ki v daljnoj Indiji trpijo za bože kralestvo i od svoje borbe za Kristušovo Kralestvo poročajo v Glasniki, so daleč odzajaj za „poročevalcom članka: Razno iz Prekmurjaˮ, največ Kristušovoga düha majo njegovi članki, ne pa njihovi. Tüdi kat. akcija naj se skrije s svojov „Nedeljov“. Slov. gospodara »Razno z Prekmurja" je najbogši kat. list, kat. akcija se od njega mora včiti pravoga katoličanstva. Isto vala za bogoslovce, gda izdajo glasilo svojega krožka. Prle naj je ne izdajo, dokeč je ne censurira poročevalce z Prekmurja. Ravnotak naj se od vnogih škofov pohvaljen i v Mariboru vrašünan „Slovenecˮ, katoličanstvo vči od poročevalca „Razno iz Prekmurjaˮ!? „Najboljši kat. listˮ v mariborskoj, popravici v lavantinskoj škofiji je Slov. gospodar. Tak trdi prekmurski poročevalce. A ka pa pomeni ta trditev. Ta trditev je neke vrste razglasitev verske istine. Poročevalce razglašüje, ka v Slov. Gospodari ne samo, ka nega nikaj proti Kristušovoj veri, nego ka se v njem v najpopolnejšoj svetosti drži Kristušova sveta vera bole kak v drügih listaj.“ Dozdaj je samo sveti oča, rimski papa davao takše razglase, ar je samo on nezmotliv, NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj osma Evangelium sv. Lukača XVI. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim priliko eto: Bio je niki bogat Človik, ki je meo oskrbnike, i te je bio obtoženi njemi, kako da bi rasipavao blago njegovo. I zvao ga je, i pravo je njemi: ka to čüjem od tebe? dáj račun od oskrbnine tvoje; ár že ne bodeš več mogo oskrbüvati. Velo je pa oskrbnik sam vu sebi: ka bom činio, da Gospod moj vkraj jemle od mene óskrbnijo? kopati ne morem, kodivati me je sram. Znam, ka včinim, da, gda bom vö vrženi z oskrbništva, vzemejo me vu hiže svoje. Prizvavši zato vse dužnike Gospoda svojega, velo je Prvomi: keliko si dužen Gospodi mojemi? on je pa pravo: sto tün o) ja. i veli njemi: vzemi tvoj dužni list: i doli sedi hitro, i piši petdeset. Potom veli drugomi: ti pa keliko si dužen ? on je pa pravo: sto keblov pšenice. Veli njemi: vzemi tvoj list, i piši osemdeset. I pohvalo je Gospod krivice oskrbnika, ka je spametno včino, ar so sinovje etoga svejta spametnejši od sinov svetlosti vu svojem narodi. I jas velim vam: včinte si prijatele z nepravičnoga mammona, da, gda pomenkate, primejo vas vu vekivečna prebivališča. ♦ „Daj račun od svojega oskrbništva!“ Luk XVI. 3. Čim bole se razširjava moderna brezvemost v vsemi svojimi zmotami i zablodami, tem bole minjava čüt i zavest odgovornosti. Nevernost, brezvörstvo je morilka vesti, na šteroj stoji vsakši čüt i zavest odgovornosti. „Ka koga to brigaˮ... čüjemo pogosto tak od mladij, kak od starij, ta reč je izraz brezvernosti i neodgovornosti... Brez vseh, brez odgovornosti pa je na sveti nemogoči red, je nemogoča pravica, poštenost itd. Kristuš nas opomina v denešnjom sv. evangeliumi na to velko i važno resnico živlenja, na odgovornost, kda pravi i veleva: „Daj račun od svojega oskrbništva!ˮ To se pravi: Odgovarjati bomo mogli ednok od celoga svojega živlenja svojemi Bogi. Bog žele račun od vsakoga človeka, od vsega njegovoga dela, od vsakoga činenja, celo od vsake misli i žele. Račun bomo davali od vsega, ka smo dobroga opüstili... Račun bomo davali od vsega, ka smo hüdoga včinoli... Račun bomo davali od vsakoga 2 NOVINE 15. julija 1934. gda razglašüje kak Višji Pastir verske istine. Drügi nišče. I če se ide zato, da li je v šteroj knigi ali v šterom listi krivi, ali pravi navuk notri, je znova Rim tisti, i samo Rim, ki določa v toj zadevi. A prinas je pa nači. V Slov. Krajini se je polastio pápove oblasti poročevalce Slov. gospodara. Naša zavržena Slov. Krajina je dobila čast, kak nieden kraj na sveti ne, dobila je svojega pápo. Poročevalce Slov. gospodara za: „Razno iz Prekmurjaˮ je „prekmurski pópa“. Razglaša verske resnice. Samo ka njemi nekaj fali, ka ma rimski papa, odnosno ka nekaj ma, ka nema rimski papa: ne je nezmotliv, nego jako-jako je zmotliv. Te njegove zmote bomo odsehmao prikažüvali našim čtevcom samo iz lübezni, naj se Zvedi istina. Drügoga namena nemamo. To nam je pa sveta dužnost. Dnes omenimo samo edno zmotlivost prekmurskoga, pape. V 26. Štev. Slov. gospodara od 27. junija je v notici: „Črensovci”razglaso po celem sveti, da je neki bistrički dečko „izvlekel iz žepa nož ter z njim zabodel komaj 16 let starega fanta, ki se je na mestu mrtev zgrudil .“ Tak razglaša prekmurski papa v najbolšem kat. listi mariborske, popravici -lavantinske škofije, v Slov gospodari. Istina pa je to, da smeknjeni dečko žive i bo za kratko vremen zdrav. V Črensovcih ne mogoče,da bi šteli g. duhovniki je notice, ovak gvüšne ne bi dva dni po objavi notice, 29. jun. v cerkvi g. kaplan priporačati Slov. gospodara, kak najbolšega kat. lista mariborske škofije.Ki majo Slov.gospodara so se najmre po predgi začüdeno pitajte že laž tüdi spada k popolnomi katoličanstvi? Javno se vse to godilo, zato javno Povemo po dužnosti vse, ne da bi samo piknjico želeli komi kakši kvár napraviti. Kvar dela samo laž, nikdar pa istina. Naše reči so tüdi ne proti Slov. gospodari, ve smo ga sami priporačati poleg naših Novin, nego so samo opozorilo za njega, da pazi pri sprejemali raznih glasov, da ne bo nikaj objavlo, ka bi istini, škodilo. (Dale) svojega nakanenja, bodisi dobroga ali hüdoga. To istino nam je Stvoriteo vcepo globoko v naše srce, v našo človečo naturo. Zato že po naravi čüti vsaki človek odgovornost, se njemi oglaša vest i ga hvali ali graja. To resnico pa je ešče Bog posebi povdaro v svojem nazveščenji, ali razodetji. Kristuš. Gospod večkrat povdarja i govori od odgovornosti. Iz toga pa se ravno vidi, kak važno je to za živlenje i za večnost! To istino glasi vse čase sv. Cerkev celomi sveti od sirmaškoga kmeta do casarskoga prestola! Sv. Paveo piše: „Sojeno je človeki enkrat vmreti, po tem pa pride sodba!“ Odgovornost Bogi! Odgovarjali pa bomo božoj vsevednosti, pred šterov se ne da nikaj skriti: večnoj Svetosti, pred šterov se ne da nikaj spremeniti: božoj vsemogočnosti, pred šterov se nemre nišče ognoti i skriti. Vest, čüt i zavest odgovornosti je ravniteo živlenja. „Sodimo samoga sebe, ka ne bomo sojeni!ˮ 1. Kor. II. 31. Kakše delo so si zvolili dečki v kat. akciji v Črensovcih. Obečao sam v članki od 20. maja, da popišem kak so začeli delati dečki pri kat. akciji v Črensovcih. Pripomnimo, da je bilo celo delo samo Priprava za kat. akcijo. Ta za mladino ešče zdaj ne obstoji, vse so samo priprave. Sv. Oča najmre želejo, da se tisti, ki ščejo biti vodilni apoštolje v kat. akciji, morajo dobro pripraviti. Dečki, ki ščejo voditi kat. akcijo, morajo meti takšo odločnost v svojoj düši, da ráj vmerjejo, kak Boga s premišlenim malim grehom razžalijo. Morajo biti čisti, kak lelije, trezni v lübezni do Boga kak hrast, vdani Cerkvi kak dete svojoj materi, bogati v jakosti i želni trpeti za pravico Kristušovo. Takše düše pa ne zrastejo par tjednov. Duga Priprava je potrebna. Po škofijskih pravilaj pa je tüdi potrebno, da odbor sveta kat. akcijo odobri že presküšeni odsek deškoga odseka kat. akcije. To se pa dozdaj tüdi ne zgodilo, zato smo ešče samo pri pripravaj. Mi smo delali v smisli zahtev same kat. akcije prvo za okrepitev dühovnoga živlenja. 1. Vsako nedelo smo se zbrali pred velkov sv. mešov v maloj dvorani Našega doma i tam opravili dühovno čtenje. Čteli smo od Kristušovoga mladca“ „Sinclaire Marjeteˮ itd. En je čteo na glas, ovi poslüšali. Pri čtenji posebno omenjene važne čednosti smo si pa še spozosed raztolmačili i pogučali, da je mladina bole zapopadne i se bole navdüši za nje. Začeli i končali smo dühovno čtenje z molitevjov edne zdrave Marije. Navzoči je bio vseli dühovnik, ki je mladino pelao v cerkev k božoj slüžbi, pri šteroj je mladina lejko bila zbrana, z Bogom zdrüženo, ar se je z dühovnim čtenjom lepo pripravila na najsvetejše opravilo vse pobožnosti, na sveto mešo, štere nieden zmed dečkov i dekeo ne mogeo zamüditi, šteri so bili pri dühovnom čtenji, ar je dühovnik sam vodo mladino v cerkev, šo na predganico, predgi je pa Sledila sv. meša. 2. Poleg te pobožnosti se je naj-toplej priporočala gosta sv. spoved. So bili dečki, ki so tjedensko, ki dva-tjedensko, ki mesečno pristopali k spovedi i k obhajili, ali konči dvámesečne. Spovednik nikdar ne se njim je določo. Koga so šteli, so si izvolili. Držali smo se strogo cerkvenih predpisov, da damo prostost düšam za vreditev svoje vesti. Dečki so opravili pod vodstvom O. jezuitov dühovne vaje. 3. Vsako drügo nedelo po večernici smo se zbrali na sestanek. Začeli i dokončali smo ga vseli z ednov Marijinov pesnikov, štere so se dečki štiriglasno navčili. Sledü je potem navuk, ki ga je ali držao dühovnik, ali pa v njegovoj navzočnosti je eden z med dečkov čteo z kakše pobožne knige. Meseca junija so se čtela Iepa premišlavanja od prsv. Srca Jezušovoga, na Alojzijovo so dühovnik držali navuk. 4. Po navuki je prišla kakša narodna pesem, nastopo je tamburaški zbor, pa izvajao se je kakši smešni prizorček kak »od fotografa* itd. 5. Da se dečki navčijo samostojno nastopati, smo vpelali tak zvane »monologe*. Dečko je nastopo i Pripovedavao gda smešne, gda resne reči. Med pripovedniki sta se posebno odliküvala Horvat Joško Francekov za smešnice i Horvat Anton za resne stvari. Te drügi je prečteo kakšo pripovedke i jo Pripovedavao drügim. Oboje je vleklo, oboje je hasnilo, ar je melo vsebi vsikdar zdrav navuk. 6. Ne smo se pa spozabili tüdi s hasnoviti reči, ki se tičejo posebno mladine. Takša je bila spoznanje če-mera nikotina pri kajenji. Poleg versko jakostnih navukov je predavanje od kajenja bilo najlepše skoz vseh nedel.Predavatelje so pa bili sami dečki. Zbrali so se na odri kak doma pod drevom na klopi, z sebov so meli tamburice i so si začeli pogučavati. Njihovi pogovori so pomali prešli na kajenje i toga škodlivost tak lepo razložili, da je veselo bilo poslüšati. Zmes so si kaj zaspevali i zigrali. Na ta predavanja ešče zdaj z najvekšim veseljom mislim, ar so obetala obilen sad. Za kajenjom bi prišli na vrsto alkohol, pajdašija, spolno pitanje, nočna tepe-šija, nabori, rekrutna doba, vojaška slüžba, gostüvanja z pozvačinstvom i drüžbanstvom, delo, proščenja, nedele, svetki, starši, bratja, rod, Ženitev i vse drüge potrebne reči, ki se tičejo dečkov. Vse to bi se zdelalo v kat. dühi po navuki sv. Cerkve i dečki bi po danih razpravaj sami to predelati v lepih pogovoraj med sebom na ses-tankaj, da bi njim vse to šlo v meso i krv, düši i teli na hasek. 7. Če mladina nema zavüpanja do cerkve í njenih slugov, dühovnikov, je vso delo zaman. To zavüpanje pa se ne da zapovedati, to more zrasti samo od sebe iz semena, ki se poseja v te namen. Mi smo porabili priliko naših dve primicij lansko leto za sejanje -toga semena.- MladinUsmo razložili pomen novih meš. Povedali smo njej, ka je dühovnik ika potrebüje. Kristušova čast je v vsakom dühovniki, ta se v vsakom mora poštüvati i za vsakoga se mora moliti, da düše prído do svojega Cila, do Boga. Posebno se je pa ravno mladina dužna se oklepati dühovnika, ar je najbole potrebna vodstva. I oprosili smo mladino, naj pristopi k svetom obhajili za oba novomešnika. I v najvekšo radost Jezušovoga Srca se je na stotine mladine obojega spola prečisto za našiva novomešnika i ravno mladina je bila tüdi tista, štera je pri zvünešnjoj slovesnosti primicij nájveč pripomogla. 8.