Za podok in kratek čas. Trdnjave pod Pohorjem in za Dravo. II. Srce mi je veselja igralo, ko izvem, da so omabljivega, skrivnega, pretegnenega streljača posiliaemška lepoživotaa ,,frava", se dali zapisati v bukvice aemškega šnlfereina Podajmo se aaprej do pete trdajave. Ta je uže grad. Na eai straai je okovarjen od farofa, aa dragi ga zakriva konjsk blev. Ia streljač? On je v lice kosmat. kakor lisica od zaja Pa ne zaa nič streljati, ker v šulfereiaski kosarni še ni nturausa" aapraviL. Tudi vedel ni, v kakšae bukvico se je zapisal on ia ajegova ,,fravica". Zatorej sem rnu ves klavern djal, naj v božjem ia svojem imenu iz šulfereiasko kože smukne, dokler je mlad, kajti v starosti ge bo težko naučil po nemškntarsko streljati. ako se v mladosti ni. Pritrdil mi je, da rad to stori, prvič, ker ima krčmo, drugič. ker moia vsako leto goldiaarček dati za stavljeaje šulvereinskib šol. Narocil se je aa ,,Gospodarja" tistega, ki v Mariboru vsak četrtek beli daa zagleda, od katerega se baje govori. dajeaeaiškutarjem punčica v očesu. Sesta trdajava. Ta je pa5 zaaimiva. Oaa ima naprej vrt, ia streljač hodi z aabito puško pri zaprtib dverih vea ia aotri. Akopram jaz nemškutarijo posebno ljubim, Kem veadar eakrat v to šesto trdnjavo šel, v aji prebivajočega aemškutarskega streljaca gledat. To je bilo tako. Rekli so Ijudje, da je ta šesta trdnjava kristijanska, če tudi z uemškutarskim maslom žganke belijo. Jaz sem tudi kristijan in so napravim nekega jutra v le to trdnjavo. Poskusiin, duri takrat niso bile zakleujene; prav na ozko odmaknem zapah in se zmuznem čez prag v vežo, tiho, da me niti miš ni čula. Hišna vrata odprem in stopim pred streljača. On ti je hrust, da malo para. Ima baruse pod nosom in preko ušes in tako lisieje gleda, da bi se človek v njega kar zaljubil, ako bi so mu hlače no tresle. Tudi meni ni bilo kaj po volji, ko ie me tako gledal. Ker sem mu na nosu bral, kar je v srci mislil, zato sva bila kmalu pri kraji. Ko nekaj zaropočeva, nekaj pošepečeva, nekaj pomolčiva, sem se mu poklouil iu on meni hrbet obrue v zuamenje, da je ,,audijenca" končana. Pa sera se mu bil vendar prikupil: skoraj da mi ni dal Bforel" ali posterv za Ožbaltsko nedeljo in bi mijib dal, ko bi jih sam ne jedel. Sedma trdnjava. Kakšen je streljao ? Ta je že star in pravijo, da se je piav na stare dni naučil po nemškutarsko streljati in plesati. Jaz ne vem, le to moram reči, da po nemškutarsko hudo, hudo gleda. In kar je tudi nekaj: ta streljač je boter vseh nemškutarjev. Kako to ? Hočemo brez ovinkov razodeti. Odkar je streljaS bil v nemškrttariji krščen, je s takim ognjem zaeel v nemškutarsko-liberalni rog piskati. da so ga njegovi sobratje in sostreljači izvolili za botra. Vsakokrat, ko je birma novih šulfereinskih udov, tudi naš streIjač spolnjuje ondi svoje botrove dolžnosti. Reč je taka. Ako se kdo zapiše v šulferein, se vsi streljači zberejo. Bukve se prinesejo. Zdaj starosta in pokrovitelj šulfereina na oder stopijo in imenitnost in slavo in čast povdarjajo biti ud nemškega šulfereina. Na to begunce in popihače iz narodnega tabora vprašajo: ,,Kaj želite od nemškega šulfereina? Odgovor: Sprejeti biti želimo. Njih imena se vpišejo v društveno knjigo in boter zamolklo končajo: Amen. (Konec prih.) Smešnica 1. Krčmar vpraša gosta, ko je ta iz spalnice pri.šel k zajuterku: no, gospod, kako ste kaj spali ? Gost mu reče: hvala. še precej dobro, vsakako pa bolje, kakor vaše stenice in bolhe, te pao niso celo noč imele miru.