STARA PESEM Sovjeti popuščajo, tako se bere v raz¬ nih komentarjih. Na Koreji gre sicer počasi, toda upati je, da bo ob božičnih praznikih dano povelje, da so sovražno¬ sti ustavljene. Potem se bodo začela pra¬ va pogajanja za premirje in ako se po¬ sreči sovjete ohraniti pri sedanji dobri volji, bo na Koreji kmalu spet vse v re¬ du. — V Parizu je sicer Višinski le malo popustil od svojih predlogov, toda tudi tam je Višinski vsaj enkrat rekel “da” in pristal na to, da naj posebna komisi¬ ja “štirih velikih” nadaljuje z razgovo¬ ri o omejitvi oboroževanja. O pomirjenju in popuščanju se govo¬ ri tudi drugod. V Washingtonu so skleni¬ li poslati za novega veleposlanika v Mo¬ skvo Georgea P. Kennana, enega izmed treh “velikih”, ki da so utemeljitelji se¬ danje ameriške zunanje politike. Poleg Dullesa in Bohlena je bil Kennan tisti, ki je pred leti opozoril ameriško javnost, da more koristiti ameriški politiki samo tisti, ki bo dovolj jasno in odločno pove¬ dal sovjetom, da je popuščanja konec in da je potegnjena črta, čez katero sovje¬ ti ne smejo več seči, ne da bi s tem tve¬ gali izbruh tretje svetovne vojne. Ken¬ nan je tedaj napisal v reviji “Foreign Affairs” poseben članek o tem in glavne misli članka so potem postale smernice sedanje ameriške zunanje politike. To¬ da pred kratkim je imel Kennan v Chi¬ cagu predavanje, v katerem je omenil, da bi bilo primemo nehati s tako togo negativno politiko s sovjeti. V sedanjo ameriško zunanjo politiko je vdrlo pre¬ več propagandnih gesel in preveč so v ospredju tisti, ki računajo samo na stra¬ teške prednosti proti sovjetom. Ameriška politika mora kreniti spet nazaj na pota diplomacije. Sovjete da je treba prepri¬ čati, da ni vse mišljeno tako na nož. Končno da imajo sovjeti vendarle prav, če jemljejo nekatere ameriške grožnje resno. Kmalu po tem predavanju pa je bilo nato objavljeno, da bo Kennan od¬ šel za novega ameriškega veleposlanika v Moskvo. Baje je bil zaprošen zanj že agrement, pa sovjeti še čakajo, ker le ne vedo, ali naj verujejo politiku, ki je med največjimi strokovnjaki za pozna¬ vanje sovjetske politike. Na drugi strani poročajo listi, da je Stalin ugodno sprejel novico o tem, da misli priti k njemu na razgovor pred¬ sednik angleške vlade Churchill. Stalin biva sedaj v svojem letovišču ob črnem morju v Sočiju in je tja sklical vse čla¬ ne politbiroja, da bi z njimi obdelal vse¬ bino razgovorov, ki bi jih imel s Chur¬ chillom. Po tej konferenci je bilo objav¬ ljeno, da je Stalin pristal na konferenco z angleškim predsednikom vlade, vendar bi moral slednji priti k njemu v Rusijo. V januarju gre Churchill v Washington in tako računajo, da bi bila konferenca v Moskvi v februarju ali v prvih dneh meseca marca. To novo epizodo v mednarodni politiki pa že bolj obsežno spremljajo razni krožki, ki imajo gradiva dovolj za trdi¬ tve, kako katastrofalna bo usoda člove¬ štva, ako se “mrzla vojna” ne ustavi in se med vzhodom in zahodom ne prepreči izbruh tretje vojne. V Evropi je vedno več dokazov za to, da je obramba pred vzhodom nemogoča, izvedba evropske unije še daleč in krepitev desničarskih političnih struj neizbežna. Gospodarska kriza je neizogibna, ako se vlaganje v oborožitev ne omeji in ako se ne odpro meje trgovanja med vzhodom in zaho¬ dom. Idejno se ta trenja vedno vidneje u- veljavljajo. Angleški zunanji minister Eden je v posebni izjavi potrdil, da je nujno treba izločiti idejne vidike iz med¬ narodne politike. Nazori protikomunistov se v politiki s komunizmom ne smejo vpoštevati, ker vodijo svet v razdelitev na dvoje in politika blokov nazadnje nujno privede do izbruha vojne. Postavi¬ ti se je treba na stališče, da lahko mir¬ no žive razni politični sistemi drug ob drugem in nikdo se nima pravice vme¬ šavati v notranje zadeve drugih naro¬ dov. Mimo in lojalno je treba priznati režim, ki so si ga narodi sami izbrali. Mostovi med vzhodom in zahodom pa naj se grade s trgovino in pa z delom posebnih organizacij in krožkov, ki so si včasih nadejali ime liberalizma in dela¬ li po naročilih masonerije. Interesi vseh so bili vedno najbolj varni, kadar je cve¬ tela politika sredinstva, ki je trgovini prinašala trenotne koristi, raznim taj¬ nim ali pa poltajnim krožkom pa dajala videz, da so oni tisti, ki vodijo niti te po¬ litike in nazadnje vrše nad njo svojo kontrolo. Tako se opaža v nekaterih ev¬ ropskih središčih naraščanje vpliva ma¬ sonerije, ki je dosedaj imela polovico svo¬ jih članov v protikomunističnih vrstah, polovica pa je delala s komunisti, sedaj pa stopa v ospredje z diagnozami, da je pri- ' šel čas koristnega pomirjenja na obe strani in se obeta plodonosna blaginja. Basen se pa končuje tako, kakor vse njej podobne: volk se bo pomiril, kadar se bo najedel in če bo vedno sit ostal. Tako je treba sovjetom priznati, da ima¬ jo prav, ko trde, da jim je treba dati toliko, da bodo sami rekli, da imajo do¬ volj. Kadar so veliki zbrani za zelo ob¬ loženo mizo, je tudi mnogo drobtin pod mizo. Tako bi lahko bilo za vse dovolj, za velike in male želodce. Taka je bila politika Chamberlaina, ko je šel na obisk k Hitlerju in obiskal na¬ to tudi Mussolinija. Taka je bila že poli¬ tika, ki je v Teheranu in Jalti dajala so¬ vjetom s polne sklede. Pa ni mnogo pomagalo. Oni, ki je je¬ del, je začel tarnati, da ima tem večji apetit, čim več je. Pred novimi konferencami V začetku prihodnjega tedna pride na obisk v Pariz predsednik angleške vla¬ de Winston Churchill. To bo njegova prva etapa, ki ga bo nato čez Washing- ton (sredi januarja) privedla v Moskvo na razgovore s Stalinom. V Pariz priha¬ ja Churchill na razgovore s predsedni¬ kom francoske vlade Plevenom, tistim državnikom, ki je prvi predlagal ustano¬ vitev skupne evropske oborožene sile. V svoji vladi trdno podpira politiko svo¬ jega zunanjega ministra Schumana, ki se te dni bori za ratifikacijo načrta, ki nosi njegovo ime. Evropska oborožena sila in Schumanov načrt o povezanosti evropske premogokopne in železne in¬ dustrije sta temelja, na katerih se gradi evropska unija. In o tej uniji noče sedaj Churchill mnogo čuti, dasi je bil njen velik zagovornik, dokler je bil v opozici¬ ji- Pleven — nosilec ameriške zamisli o evropski uniji Churchill prihaja na razgovore s Ple- I venom v posebnem trenotku. Napovedan 1 je že njegov obisk v Washingtonu in v j tradiciji angleške politike je vedno bi- ! lo, da je predsednik angleške vlade v ta- j kih trenotkih govoril tam tudi v imenu | Francije. Ko je Truman lansko leto na- j povedal, da bodo na Koreji uporabili a- ; tumsko bombo, je odletel v Washington j Attlee z mandatom francoske vlade, da tudi v njenem imenu odsvetuje upora- | bo tega radikalnega sredstva. Sicer je šel za njim v Washington tedaj tudi Ple¬ ven a se vrnil s posebnim mandatom: a- meriška vlada je sklenila podpreti izved¬ bo Schumanovega načrta, obenem pa je naročila Plevenu, da naj pospeši pripra¬ ve za organizacijo enotne evropske obo¬ rožene sile. Tedaj so komentatorji raz¬ lagali to naročilo kot ameriško protipo- tezo proti angleški vlad;, ki da ni pri¬ stala na radikalen konec vojskovanja na Koreji. > Sedaj prihaja v Pariz predsednik an¬ gleške vlade in poročevalci ameriških listov omenjajo, da so ameriški zastop¬ niki v Londonu ponovno pojasnili, da je angleško protivno stališče proti evrop¬ ski uniji in proti Schumanovemu načr¬ tu nevzdržno. Anglija se mora odločiti za večje sodelovanje s kontinentom in računati s tem, da je usoda Velike Bri¬ tanije vezana na usodo vse Evrope. Težak položaj angleške premogovne industrije | Do izbruha druge svetovne vojne je bila Anglija največji producent premo¬ ga in je premog vkljub velikemu razvo¬ ju lastne industrije jekla izvažala v vse dele sveta. Danes je Anglija v produk-1 ciji premoga deficitna in mora promog uvažati iz Združenih držav ter ga plače¬ vati z dolarji, ki jih ima premalo in bi jih lahko porabila za druge potrebe, a- j ko bi bil vpostavljen red v rudnikih. An¬ gleški rudniki imajo isto število delav- j stva kot prej, brezposelnosti v rudniških j področjih ni — produkcija pa je tako silno padla. Pod novim režimom nacio¬ nalizacij isto število delavstva več ne nu¬ di istega. Produkcija premoga je tudi zelo pad¬ la v francoskih rudnikih. Tako bodo mo¬ rali prihodnje leto spet pomagati iz Združenih držav in v enem letu prepelja¬ ti v Anglijo in Francijo premoga za 600 do 800 miljonov dolarjev, ako hočejo, da bo industrija jekla, tako važna za o- borožitev Evrope, mogla opraviti svojo nalogo. Produkcija jekla je bila v letu 1950 za 40 % višja kot je pa bila v letu 1938 , produkcija premoga pa v evrop¬ skih zahodnih državah v 1950 ni doseg¬ la 95 % one iz leta 1938 . — Angliji sve¬ tujejo sedaj ameriški strokovnjaki, da naj poveča število delavstva v rudnikih; v Italiji je tolikšna brezposelnost in ita¬ lijanski delavci komaj čakajo, da bi mogli oditi v angleške rudnike na delo... Francija da se že pogaja z italijansko vlado o prihodu večjega števila italijan¬ skih iipigrantov. Francoska in angleška vlada vedno trdita, da ne bosta zmogli stroškov za oborožitev; ameriški kongres je odobril veliko podporo, ki bo šla za evropsko o- borožitev. Vsa ta podpora pa ne bo u- spešna, ako se Anglija ugodneje ne preobrne v korist pripravam za evrop¬ sko unijo. Pravilna razdelitev surovin Churchillova vlada sedaj odklanja so¬ delovanje v evropski uniji in pravi, da to stališče popolnoma odgovarja tra¬ dicijam angleške politike. Angleško jav¬ no mnenje da je bilo vedno proti preve¬ likim obvezam na kontinenti; poleg te¬ ga pa mora imeti vlada posebne obzire do dominijonov, ki ne morejo prevzeti odgovornosti za preveliko sodelovanje v evropski politiki. Res je, da je produkcija jekla v Evro- La Argentina, miembro en el Consejo Economico y Social de las Naciones Unidas La Argentina fue elegida en la asamblea plenaria de las Naciones Unidas en Pariš para ocupar el puesto vacante en el Congreso Economico y Social de las Naciones Unidas por 56 votos de un total de 60. El doctor HIPOLITO JESUS PAZ, delegado argentino en la UN comentando la eleccion dijo: “Interpreto este voto tan amplio para mi pais como una prueba mas del in¬ teres y simpatia con que todos los paises siguen la politica economica y social del gobierno del GENERAL PERON. La importancia mišma del organismo y las posibilidades que ofrece aumentan el valor de la politica de justicia social que persigue el actual gobierno argentino. El voto para la Argentina, ganado en es- ta Asamblea de las Naciones Unidas es tambien un reconocimiento de la amplia obra de ayuda social que se cumple en mi pais, gracias a la Fundacion Eva Peron”. La eleccion de la Argentina responde fielmente al prestigio čada vez mas grande, obtenido por dicha nacion en el concierto universal, merced a los progre- sos realizados en los ultimos anos especialmente, que son reconocidos unanima- mente por todos los demas paises. Argentina - članica Gospodarskega in Socialnega sveta Združenih Narodov Na plenarnem zasedanju skupščine Združenih Narodov v Parizu je bila Ar¬ gentina od 60 predstavnikov posameznih članic izvoljena s 56 glasovi za člana Gospodarskega in Socialnega sveta Združenih Narodov. Argentinski delegat pri Združenih Narodih Dr. HIPOLITO JESUS PAZ je po izvršenem glasovanju izja¬ vil naslednje: “Tako lep izid glasovanja za mojo državo smatram kot dokaz več za zani¬ manje in simpatije, s katerimi vse države spremljajo gospodarsko in socialno po¬ litiko vlade GRALA PERONA. Pomembnost organizma samega in možnosti, ki jih nudi, zvišujejo važnost politike socialne pravičnosti, ki jo izvaja sedanja ar¬ gentinska vlada. Zaupnica Argentini, katero ji je izkazala ta plenarna skupščina je pa obenem priznanje velikopoteznega socialnega udejstvovanja Socialne usta¬ nove Eva Peron v Argentini”. Izvolitev Argentine v ta svet je veren izraz vedno večjega ugleda Argentine v svetu radi njenih velikih napredkov, ki jih je dosegla posebno v zadnjih letih, ki jih vse države ugotavljajo in priznavajo. pi zelo narastla, v Združenih državah pa primanjkuje jekla za oborožitveno industrijo. Toda Združene države so po vsem svetu prevzele kontrolo nad celo Vrsto surovin, ki sedaj Evropi, zlasti pa Angliji, primanjkujejo. O tem, da bi bi¬ lo treba trgovanje s surovinami pravil¬ no urediti in razdeliti na vse po nekem ključu, ne marajo v Združenih državah ničesar slišati. Angleško gospodarstvo se bo opomoglo ne z naslonitvijo na u- bogo Evropo, ampak v pravem razmer¬ ju z ameriško in svetovno trgovino. Med tem ko se evropskim državam mudi v pripravah za obrambo, se v an¬ gleški politiki opaža tok počasnosti, ki skuša s posebnimi borbenimi potezami angleški trgovini vrniti, kar je v dobi delavske vlade izgubila. Pariz, Washing- ton, Moskva so samo prve etape politi¬ ke, ki računa še na dolgo dobo in na mnogo novih prilik, predno bi se mogla čutiti ustaljena in Varna. IZ ZAPORA V KONFINACIJO Izpust na "svobodo” dr. Stepinca je po svetu izzval val komentarjev. Veči¬ na zahodnega časopisja se strinja, da ta "svoboda” ne pomeni svobode v zahod¬ nem smislu, ker bo nadškof moral o- stati v svojem rojstnem kraju Kraši- ču, dokler bo to hotel Tito. Londonski kardinal Griffin je izjavil, da korak ti- tove vlade ni zadovoljiv, ker s takim po¬ stopkom ni izbrisal krivice, ki jo je pri¬ zadejal Stepincu. Zadrževanje nadškofa, V Krašiču pomeni, da ga še vedno smat¬ ra za pripornika. Vatikanski govornik je poudaril, da predstavlja izpust Ste¬ pinca "korak v pravo smer, ne zadošča pa za popravo krivice njegovi osebnosti in katoliški Cerkvi v Jugoslaviji sploh.” Dr. Stepinac je imel takoj po prihodu V Krašič mašo. Po maši je izjavil: “Sem še vedno zagrebški nadškof in ne bivši nadškof, kakor je objavil jugoslovanski radio. Počutim se prav tako sedaj, ka¬ kor sem se počutil, ko sem bil v zaporu. Srečen sem in zadovoljen, ker vršim svo¬ jo dolžnost.” časnikarjem je odgovarjal na številna vprašanja in sicer, da ne sme zapustiti Krašiča brez dovoljenja in da ne namerava nikdar prositi za ta¬ ko dovoljenje. "Lahko izpolnjujem svo¬ jo misijo tu. Lahko ostanem tu vse živ¬ ljenje. Prva je dolžnost.” Na vprašanje, če ne bo proučil možnosti odhoda iz Ju¬ goslavije, kakor je pred šestimi meseci predlagal Tito, je dr. Stepinac odgovo¬ ril: “Nikdar ne bom zapustil te dežele, razen s silo. Ostal bom tq, dokler ne od¬ loči drugače sv. Oče.” Potem je po krat¬ kem premisleku dejal: “Tu ne more vla¬ da ničesar storiti. Odvedejo me lahko samo s silo.” Glede političnega položa¬ ja v Jugoslaviji je Stepinac dejal, da se ie le malo spremenil. Glede postopanja z njim v zaporih v Lepoglavi je izja¬ vil: “Ne morem se pritoževati, čeprav je bilo veliko težav. Mislim pa, da je bolje, če se o teh ne govori.” KOLEDAR SLOVODNE SLOVENIJE ZA LETO 1952 JE ŽE IZŠEL IN JE V PRODAJI PO 35 PESOV Vsi, ki so ga kupili in že pregle¬ dali, izjavljajo, da po vsebini in teh¬ nični opremi presega lanskega. Je knjiga, katere nas ni treba biti sram in s katero se lahko postavimo v svobodnem svetu. Če še nimate tega zanimivega in lepega zbornika, kupite ga čimprej in z njim obogatite svojo domačo knjižnico. Pohitite z nakupom in ga nikar ne odlašajte na poznejši čas. Naklada je radi pomanjkanja pa¬ pirja omejena. Komunisti zavlačujejo razgovore o premirju na Koreji Na Koreji so mirovna pogajanja spet v popolnem zastoju. Pa ratifikaciji prve točke mirovnih predlogov, da se potegne mirovna linija vzdolž sedanje bojne črte, komunis.i nočejo na noben način pričeti razpravljati vprašanja izmenjave vojnih ujetnikov. Zahtevajo najprej razpravo o tretji točki, t. j. o izvajanju kontrole premirja na obeh straneh, pa spet s svo¬ jimi zahtevami, da naj v prvi vrsti obe strani skrbita za izvrševanje mirovnih določb in da komisija, ki bi nadzorova¬ la premirje, ne more prej začeti kontro¬ le, kakor ko bodo to sporočili komuni¬ sti. Amerikanci zavračajo vsako raz¬ pravo o tej točki, dokler ne bi prišli do sporazuma glede izmenjave ujetnikov. Na bojišču je prišlo v zadnjih dneh spet do večjih prask, vendar brez več¬ jih menjav terena. Komunistični napa¬ di, ki so ponekod dosegli jakost bataljo¬ na, so vsi propadli. Letalstvo pa je bilo silno aktivno in so imeli komunisti v zraku spet precejšnje izgube. Ameriški sabotažni oddelki (koman¬ dos) so se izkrcali daleč v zaledju na sovražnem ozemlju ob vzhodni obali in pognali v zrak več železniških predorov in važnih vojaških objektov. Na drugi strani pa so komunisti z nenadnim iz¬ krcanjem Amerikance vrgli z nekega manjšega otoka ob zahodni obali. Napetost med Egiptom in Anglijo vedno večja V Egiptu napetost med egipčanskimi oblastmi in angleškimi zasedbenimi si¬ lami narašča. Pretekle dni je bilo več krvavih nemirov ob prekopu, ki so zahte¬ vali večje število egipčanskih in angleš¬ kih žrtev. Angleške čete so kljub opozo¬ rilu egipčanske policije s tanki Centu¬ rion porušile brez predhodnega obvesti¬ la veliko število egipčanskih hiš vzdolž obale, kjer so pričele graditi in v nekaj dneh dokončale cesto in vodovod do vo¬ jaških postojank ob prekopu. Egipčan¬ ska vlada resno proučuje prekinitev di¬ plomatskih stikov z Anglijo kot prvi važnejši korak v borbi proti angleškemu imperijalizmu v Afriki. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. XIL 1951 SMRT V DOMOVINI IZ TEDNA. V TEDEN 4 * * Dr. A. MILAVEC — ANA LEBAR Po smrti stolnega prošta Ignacija Nadraha in kapelnika g. Franceta Doli¬ narja je iz domovine prišlo te dni novo poročilo, da sta umrla zopet dva znana slovenska katoliška javna delavca in si¬ cer dr. Anton Milavec in Ana Lebar i pe¬ dagoška pisateljica. Pok. Dr. Anton Milavec je bil rojen januarja meseca 1. 1888 v vasi Jakovica v Planini pri Rakeku. Po končani ljud¬ ski šoli v Planini so ga starši poslali študirat klasično gimnazijo v Ljubljano. Po maturi 1. 1908 se je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu. Kot akademik je bil tam član Slov. kat. akad. društva “Zar¬ ja’’. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil takoj mobiliziran in poslan na boji¬ šče v Galicijo, kjer je pa bil po nekaj mesecih težje ranjen. Zato se je lahko Vrnil dcmov ter je nadaljeval in dokon¬ čal pravne študije in v Gradcu tudi dip¬ lomiral. Takoj nato je bil sprejet v služ¬ bo pri Deželnem odboru v Ljubljani, kjer mu je bil šef pok. dr. Evgen Lam¬ pe. Po razpadu Avstrije je bil nastavljen pri Deželni vladi v Ljubljani v komisi¬ ji za pregled invalidov v Poverjeništvu za socialno skrbstvo, kasneje pa je služ¬ boval v raznih oddelkih na Velikem žu¬ panstvu. L. 1927 je bil pri volitvah za oblastne skupščine izvoljen za oblastne¬ ga poslanca na listi SLS za krški okraj. Pri oblastnem odboru pod predsedstvom pok. dr. Natlačena je vodil kmetijski od¬ delek vse do razpusta teh odborov. Med diktaturo je deloval pri Zadružni zvezi V Ljubljani, leta 1935 pa je bil imeno¬ van za Predsednika Pokojninskega za¬ voda in ga je vodil vse do leta 1945, ko je z ostalimi slov. protikomunisti od¬ šel v emigracijo. V tujem svetu se je v njem vedno bolj odločno oglašalo domotožje. Domov ga je vabila žena in sam bi rad poma¬ gal otrokom svojega brata, katerega so 1. 1945 ubili komunisti na njegovi doma¬ čiji, ker je bil domobranec. Ko se je bi¬ lo treba odločiti za pot preko morja, se je pek. dr. Milavec 1. 1949 odločil za vr¬ nitev domov, čeprav je vnaprej vedel v kako novo trpljenje se vrača. Izgleda, da je že tedaj slutil, da se njegovo živ¬ ljenje bliža koncu. Sam je tedaj pisal svojemu bratu dekanu Cirilu, da se prav dobro zaveda kam se podaja, da bi pa rad še videl ženo in da bi rad še kaj storil za otroke svojega ubitega brata. Po vrnitvi v domovino je moral pre¬ našati najrazličnejša šikaniranja s stra¬ ni komunistov, ki so mu pobrali vse in zaplenili tudi hišo, ki si jo je sam dol¬ ga leta, gradil. Živel je skromno na sta¬ novanju sestre svoje žene blizu pokopa¬ lišča in počasi hiral. V zadnjem času je močno trpel zaradi sladkorne bolezni in srčne napake. Dne 23. nov. ga je zadela kap, pokopali so ga pa dne 25. novembra ob veliki udeležbi znancev in prijateljev pri Sv. Križu v Ljubljani. Pok. dr. Milavec je bila znana oseb- ! nost v slov. gospodarskem in političnem življenju. Svojo veliko delavnost je raz¬ vil predvsem kot predsednik Pok. zavo- j da, ki je pod njegovim predsedstvom zgradil velike stanovanjskega bloke v Ljubljani. Udejstvoval se je tudi poli¬ tično ter je zavzemal vodilna mesta v SLS pred diktaturo, med njo in po njej. Slovenci ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Pedagoška pisateljica Anica Lebarje¬ va je pa bila rojena 19. febr. 1887 na Brdu pri Kamniku. Ljudsko šolo je o- biskovala doma, meščansko šolo in uči¬ teljišče pa pri uršulinkah v Ljubljani. Maturirala je 1. 1907, usposobljenostni izpit je napravila 1. 1909, strokovni iz¬ pit za pomožne šole 1918 na Dunaju. Nato je službovala na I. dekl. šoli v Lj., od leta 1911 pa na pomožni šoli. Od 1918—26 je bila tajnica Slomškove zve¬ ze, od 1926 tainica Slomškove družbe. Pri Orliški zvezi je imela prosvetni re¬ ferat, urejevala je dekliški odn. ženski list “Vigred”, urejevala vzgojni del Do¬ moljubove priloge “Mati in gospodinja”, nekaj let je bila tudi urednica Domolju¬ bove priloge “Naši mali”. V Ljubljan¬ skem radiju je oskrbovala dekliško uro, vneto pa delovala ves čas v Slov. kr¬ ščanski ženski zvezi, naprej kot pod¬ predsednica nato pa kot predsednica. Ves čas se je udejstvovala tudi kot do¬ bra pedagoška pisateljica ter je napisa¬ la izredno število lepih sestavkov za de¬ kleta, žene, šolsko mladino ter celo vr¬ sto strokovnih člankov, s katerimi se je uvrstila med najboljše slov. pedagoške pisatelje. Uredila je tudi Dekliški oder (6 zvezkov), predelala 3. izdajo knjige Mati vzgojiteljica in poslovenila povest “Je pa davi slan’ca pala.” Sz svobodnega sveta USA: Truman je iznenada prekinil je¬ senske počitnice in priletel v Washing- ton na konferenco s šefi generalštaba in njihovimi diplomatskimi pomočniki. S konference ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, menijo pa, da se je razgovor tikal vprašanja premirja na Koreji, po¬ spešitve vojne na tem bojišču in morda vprašanja splošnega vojaškega položaja držav, s katerimi je USA v kakršni koli vojaški zvezi. / V Washingtonu z vso resnostjo pro¬ učujejo možnost revizije mirovne pogod¬ be z Italijo, zlasti člena o prepovedi o- berožitve te države. USA, Anglija in Francija nemeravajo spremeniti ta člen v direktnih pogajanjih z ZSSR, med tem ko hoče Sovjetska Zveza spraviti to vprašanje pred ZN in je v vsakem oziru proti spreminjanju določb italijan¬ ske mirovne pogodbe. Zaradi obsodbe petih kubanskih mor¬ narjev v dominikanski republiki na 30 let prisilnega dela vsled kršitve carin¬ skih določb te države, je prišlo med Kubo in Dominikansko republiko do precejšnje napetosti ter so Kubanci za¬ htevali objavo vojne proti San Domin¬ gu. V spor je posegla USA preko med- ameriške mirovne komisije ter skuša, preprečiti izbruh nemirov v karibskem morju. V USA bodo z novim letom zvišali maksimirane cene najvažnjšim živ¬ ljenjskim potrebščinam. Splošno priča¬ kujejo z novim letom nadaljni hiter dvig cen vs-mu blagu po vsem svetu. Svetov¬ ne ladijske družbe bodo že oktobra za 35% zvišano prevozno tarifo z novim letom še bolj navile, ko bodo prevozne stroške zvišale še za novih 10%. Amer. obrambni minister Lovett je objavil, da bo v prihodnjem letu ameri¬ ška zračna sila štela 143 letalskih sku- NOVA SLOVENSKA NABOŽNA KNJIGA G. duhovni svetnik Karel Škulj nam sporoča, da bo te dni izšla nova slov. nabožna knjiga “Z Bogom v tujino”. Spi¬ sal jo je slov. duhovnik č. g. Ivan Lav¬ rih v USA, ki je sam doživel vse stra- borcev na Turjaku in potem v kom. ko¬ čevskih ječah. Knjiga o vseh življenskih vprašanjih slov. izseljerfcev v obliki nedeljskih ver¬ skih premišljevanj bo obsegala 130 strani in bo stala v prodaji 10 Pe¬ sov. Čisti dohodek je namenjen za pod¬ poro slov. bolehnih starejših duhovnikov. Predgovor ji je pa napisal prevzvišeni g. dr. Rožman. O knjigi bomo obširneje poročali, ka¬ kor hitro jo bomo prejeli v oceno. Vso skrb je posvečala tudi Kolodvor¬ skemu misijonu ter je bila njegova pred¬ sednica. V zadnjih letih pred nastopom kom. diktature je delovala na prosvet¬ nem oddelku bansk§ uprave, kjer je lah¬ ko kot referentka razvila vse svoje bo¬ gate in izredne sposobnosti. Komunisti tudi tej zaslužni slovenski javni in kulturni delavki niso prizanesli ter so jo močno preganjali. To jo je ze¬ lo bolelo in ji skrajšalo tudi življenje. Umrla je v svojem rojstnem kraju na Brdu pri Kamniku, kjer so jo 3. decem¬ bra t. 1. ob veliki udeležbi hvaležnega ljudstva položili k večnemu počitku. pin, in sicer 126 bombniških, lovskih, izvidniških in drugih 17 prevozniških skupin. USA je izročila Italiji šest manjših križark in dva rušilca. KANADA: The Newsprint Associa- tion of Canada” je objavila statistiko svetovne proizvodnje časopisnega papir¬ ja ter ugotavlja, da bo produkcija do konca letošnjega leta znašala 10,196.000 ton, povpraševanje pa je doselo število 10,883.000 ton. Produkcja Kanade v le¬ tošnjem letu znaša 54% svetovne pro¬ dukcije t. j. 5,690.000 ton; USA je pro¬ izvedla 1,120.000 ton, Anglija 645.000, Finska 460.000, Norveška 168.000, Šved¬ ska 358.000, Avstrija 100.000, Francija 355.000, Zahodna Nemčija 215.000, Ho¬ landija 110,000,. Italija 123.000 in Ja¬ ponska 204.000 ton časopisnega papirja. ZSSR in sateliti so v istem času pro¬ izvedli 697.000 ton papirja. Poraba pa¬ pirja pa bo v 1. 1952 razdeljena tako: USA 58%, Anglija 7,4%', vsa južna A- merika 43%, Kanada 3,6%, Avstralija 1,6%, druge države 18,3% in sovjetski blok 6,4%. FRANCIJA: Francoska vlada stoji pred novo krizq ; ko bo parlament glaso¬ val o Schumanovem načrtu za združitev evropske težke industrije. Mesto in okolico Clermont Ferrant v Franciji je pokril radioaktivni sneg. V ZN so z 38 proti 5 glasovom (ZSSR in sateliti) izglasovali predlog o spre¬ jemu Italije v ZN. V Parizu so na zasedanju ZN veliki štirje po neuspelem poskusu sporazuma o razorožitvi in prepovedi atomske bom- ! be ustanovili podkomisijo, ki bo nadal¬ jevala s proučevanjem tega vprašanja. Nesporazum med USA, Anglijo in Fran¬ cijo na eni ter ZSSR na drugi strani je V tem vprašanju nepremostljiv. ANGLIJA: Predsednik vlade zahodne nemške republike dr. Adenauer se je mudil teden dni na obisku v Londonu. I Imel je več razgovorov s predsednikom vlade Churchillom in drugimi vodilnimi angleškimi politiki. Govoril je tudi v parlamentu ter je bil sprejet v avdijenci pri kralju Juriju. Dr. Adenauer je po končanem obisku izjavil, da je bilo nje¬ govo bivanje v Londonu zelo koristno za obe stran'. Predsednika Churchilla je povabil na obisk Zahodne Nemčije. PERZIJA: V Teheranu je prišlo spet do krvavih neredov z žrtvami na stra¬ ni policije in demonstrantov. Mosadeg je imel govor, v katerem je napadel tudi USA, češ, da mu je doslej poslala “le DDT’’, ne pa pomoči kakor bi jo potre¬ bovala Perzija. Odstavljen je bil dose¬ danji direktor nacionalizirane perziiske petrolejske industrije zaradi neodločne¬ ga zadržanja v perzijski petrolejski po¬ litiki. Vlada tudi grozi s prodajo petro¬ leja ZSSR in satelitom. Ovira jo pri V ZNAMENJU VARČEVANJA Med tem ko narod doma strada in trpi pomanjkanje najosnovnej¬ ših stvari za vsakdanje življenje je Titov veleposlanik v Londonu dr. Joža Brilej priredil slovesen sprejem za 29. november, na kate¬ rem je bilo kar 1.200 gostov. Po¬ dobni sprejemi so bili tudi v Tr¬ stu, Atenah (350 gostov), na Du¬ naju, v Berlinu, Bernu, Bruslju, New Delhiju (500 gostov), pa tu¬ di v prestolnicah posameznih dr¬ žav v obeh Amerikah. izvedbi te grožnje pomanjkanje petro¬ lejskih ladij. LIBIJA: Libija bo 15 decembra posta¬ la samostojna država, ko bo prenehal protektorat ZN na tem področju. Isto¬ časno bo zaprosila za vstop v ZN. FILIPINI: Na filipinskem otoku Ca- miguin je silovit izbruh ognjenika Hi- ; bok Hibok zahteval nad 300 smrtnih žrtsv in na tisoče prebivalstva je ostalo brez strehe nad glavo. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Prezidij Ljudske skupščine je odlikoval maršala Tita, Mošo Pijade in Borisa Kidriča z re¬ dom junaka socialističnega reda. Odli¬ kovanja je vsem podelil na slavnostni seji Prezidja dr. Ivan Ribar 29.11.1951. MADŽARSKA: Madžarska vlada je objavila, da je na njenem ozemlju pri- s.alo amer.ško letalo, ki se je izgubilo na poti v Beograd, Letalci so zaprti. Ameriška vlada zahteva vrnitev letalcev in letala. POLJSKA: V vseh rudnikih na Polj¬ skem je vlada uvedla vojaško disciplino “zaradi neprestanih sabotažnih dejanj’’. VZHODNA NEMČIJA: Dvanajstlet¬ ni denuncijant lastne matere. V vzhodni Nemčiji se je zgodila naslednja žalo- igra: 12 letni fantič si je v doma v svo¬ ji sobi uredil “mirovni kot”, v katerem si je naložil komunistične simbole in knjige. Mati mu je prepovedala izvrše¬ vati komunistično propagando doma, in mu sežgala rdeče tiskovine, fant pa jo je naznanil policiji, ki je mater aretirala in odpeljala. Oče je v obupu nad usodo žene in v strahovitem razočaranju ustre¬ lil nato izdajalskega sina in sebe. UNO JE PREDRAGA Preračunski odbor Glavne skupščine UNO, ki zaseda v Parizu, je sklenil zmanjšati vsoto denarja, predvidenega za vzdrževanje UNO; od dosedanjih 46 milijonov dolarjev, kolikor bi UNO pri¬ hodnje lelo veljala, bi črtali 11 milijo¬ nov, po sovj. predlogu pa kar 32 milijo¬ nov. V obrambo zahtevanih 46 milijonov je Lie dejal: “V letu 1951 je 60 držav članic izdalo preko 100 milijard dolar¬ jev za oboroževanje, vsota 40—50 mili¬ jonov, ki je malenkostna, pa za dosego miru nujno potrebna, se zdi previsoka. "Ker so se Mehiko, Burma in Egipt že pritožili zaradi previsokih letnih pri¬ spevkov, ki jih morajo plačevati v skup¬ ni fond za vzdrževanje UNO uradov, sklepajo, da bodo njih zgledu sledile še druge države. USTANOVITEV SLOVENSKEGA KRŠČANSKEGA DELAVSKEGA PREDSTAVNIŠTVA Novemberska številka “Dru ž a b n e pravde”, glasila istoimenske organizaci¬ je objavlja poročilo o ustanovitvi sloven¬ skega katoliškega delavskega predstav¬ ništva za Internacionalo krščanskih stro- kovničarjev v emigraciji, ki so morali zapustiti dežele Srednje in Vzhodne Ev¬ rope. Za ta mednarodni forum krščanskih strokovničarjev je slov. krščansko de¬ lavsko predstavništvo sestavljeno tako¬ le: Predsednik Dr. Ludvik Puš, USA; podpredsednik France žužek, Argentina; člani: prof. dr. Ivan Ahčin, Argentina, Andrej Križman, Ecuador, Jože Jonke, Argentina, Roman Rus, Italija, Janez Majeršič, Argentina, Albin Magister, Argentina, Avgust Malovrh, Argentina, Luka Milharčič, Argentina, Jože Koro¬ šec, Argentina in Jože Melaher, USA. ★ Pot slovenskih domobrancev v smrt. ★ Ilustracija g. Cirila Ske- beta Koroščevega od¬ lomka “V Palmanovo” iz romana “Prodani bata¬ ljoni” v Koledarju Svo¬ bodne Slovenije za 1952. * ARGENTINA Eva Peron, soproga gospoda pred¬ sednika republika, se je že toliko pozdravila, da je lahko zadnji dve nedelji z gralom Peronom napravila daljši izlet v avtomobilu po prestol- niških avenidah. Prejšnji petek zve¬ čer je pa že lahko prvič po svoji zadnji težki operaciji javno nastopila ter je imela radijski govor na narod. Posvetila ga je najlepšim dogodkom v razvoju peronističnega gibanja. Izrazila je tudi svoje veselje, da je lahko zopet v stiku z narodom, se za¬ hvalila Bogu, da ji je ohranil življenje in povrnil zdravje, sporočila pa za¬ hvalo tudi vsem tistim, ki so jo v času njene bolezni zdravili in negovali in se zanimali za njeno stanje. Naglaša- la je, da ljubezni, katero ji je izkazo¬ val narod v tem času z ničemer ne more poplačati .Zato njeno življenje več ne pripada njej, ampak samo gra- lu Peronu in narodu, kateremu bo zopet posvetila vse svoje moči, da mu bo lajšala terpljenje, ki ga je o- na sama v toliki meri občutila in zato tudi razume bol vseh trpečih in po¬ trebnih. Gral Peron je pred dnevi obiskal vojaško akademijo gral San Martin, kjer so ga navdušeno sprejeli vsi go¬ jenci te akademije s svojim poveljni¬ kom in učnim osebjem. Gral Peron si je ogledal vse učilnice in ostale pro¬ store v akademiji ter je tako bil tu¬ di v prostorih, v katerih je sam pred 40 leti začel svojo vojaško kariero kot kadet. “Juan Peron”, je največja ladja-ki- tolovka na svetu. Za argent. trgovsko mornarico so jo zgradile angleške ladjedelnice ter bo najkrajšm času odplula iz Bs. Airesa v antarktične vode na jug kjer bo nastopila služ¬ bo v.spremstvu ,šje 15 cjnigihimanjš^h, ladij za lov na kite. Kitolovka “Juan Peron” je obenem ogromna tovarna z najmodernejšimi napravami, s ka¬ terimi lahko največjega kita popolno¬ ma predelajo v pol ure. Lov na kite in njihova predelava s to novo ladjo bo Argentini vrgla letno nad 300 mi- Ijonov Pesov. “Alberto Dodero” je nova argen¬ tinska nad 14.000 tonska prekoocean¬ ska potniška ladja, katero so zgradi¬ le nizozemske ladjedelnice. Ladje je te dni prispela na svojem prvem po¬ tovanju iz Evrope v Bs. Aires. V Buenos Aires so 11. t. m. prepel¬ jali iz Francije posmrtne ostanke vseh sorodnikov Osvoboditelja Grala San Martina. V pristanišču jih je prevzel predsednik republike gral Pe¬ ron, nakar so jih v slovesnem spre¬ vodu prepeljali na sedež Sanmarti- nianskega zavoda. Iz Bs. Airesa jih bodo prepeljali v Mendozo kjer jih bo¬ do slovesmo pokopali v domači zem¬ lji. V Bs. Airesu so vsi dnevniki radi pomanjkanja papirja znižali svoje naklade, ker v zmanjšanem obsegu ne morejo objavljati vseh poročil, istočasno so pa zvišali ceno posam. izvodom listov od 20 na 40 centavov. Vsi tujejezični dnevniki so pa zvišali ceno posam. izvodom na 50 ctv. V prestolnici, še bolj pa na področ¬ ju Velikega Bs. Airesa, so postali psi brez gospodarjev, prava nadloga za ljudi. Med psi-klateži je bilo vedno tudi precej steklih, ki so v tem letu ugriznili okoli 1000 ljudi od katerih jih je potem umrlo kakih 100, ker se niso pravočasno zatekli radi cepljenja in zdravljenja v bolnišnice. Spričo vedno večje nevarnosti, ki so jo po¬ vzročali tj psi klateži-računajo, da je vseh psov na področju Velikega Bs. Airesa 1 milijon, — so sanitetne oblasti v prestolnici in v prov. Bs. Ai¬ res izdale najstrožje odredbe za za¬ varovanje ljudskega zdravja. Tako je na vsem področju Velikega Bs, Airesa proglašen najstrožji pasji kon- tumac, vse pse hišne čuvarje, mora¬ jo lastniki dati takoj cepiti proti ste¬ klini, vse pse klateže bodo pa orga¬ ni sanitetnih oblasti polovili in po¬ končali. Ti organi so sedaj samo v treh dneh polovili okoli 4.000 psov — klatežev. Za pokončavanje teh psov je mestna občina razpisala tudi nagrade. Mariji posvečen mesec v Bs. Aire¬ su in drugod po Argentini zaključijo s praznikom Brezmadežnega spočet¬ ja Marijinega. V Bs. Airesu je tega dno na tisoče in tisoče otrok prejelo prvo obhajilo ter so bile ob tej priliki po vseh cerkvah velike cerkvene slav¬ nosti. Buenos Aires, 13. XII. 1951 Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA 'Ilovice iz Sfajvenije^ Dve veliki umetnostni razstavi v Ljubljani. 1. okt. t. 1. je bila odprta sli¬ karska razstava skoraj vseh še ohran¬ jenih del Fortuna ta Berganta (1720— 1769). To razstavo je nameraval prire¬ diti že pred 10 leti zdaj v Argentini ži¬ veči umetnostni zgodovinar M. Marolt, ki je imel tudi že za tisk pripravljeno ob¬ širno monografijo o slikarju. Oboje, razstavo in izid knjige, je preprečila Vojna. Izšel je le izvleček iz monogra¬ fije. Qb razstavi je izdala “novo” mo¬ nografijo asistentka Narodne galerije Anica Cevc, Med prvimi obiskovalci raz¬ stave so bili generalni direktor UNESCO g. Torres Bodett in njegovi so¬ delavci, ki so se udeležili plenarne seje jugoslov. podružnice te svetovne kultur¬ ne organizacije. Vse tako kaže, da je bil prav obisk teh gostov povod za priredi¬ tev razstave.—V novembru je dala Na¬ rodna galerija na razpolago 5 dvoran za kolektivno razstavo slik Franceta Tratnika, ki je obhajal letos svojo se¬ demdesetletnico. Tratnik je prvi veliki mojster, ki ga je slovenski moderni u- metnosti dala Štajerska in s svojo eks¬ presivno noto predstavlja v modernem slikarstvu podoben pojav, kot je bil na koncu baroka Bergant. Tratniku bi pri¬ padalo mesto prvega rektorja umetnost- ne akademije, ki ga je pa dobil Jakac; š to razstavo mu je bila vsaj delno po¬ pravljena storjena krivica. Slikar Trat¬ nik je brat rajhenburškega župnika, nek¬ danjega agilnega poslanca SLS. Komunistom doma gre vse narobe. Vsi njihovi gospodarski načrti so doživeli ža¬ losten konec. Po šestih letih svojega eksperimentiranja, ki je narod stal tež¬ ke milijone in ga spravil na rob gos¬ podarskega propada, se morajo vrača¬ ti nazaj na stanje, ki je bilo pred nji¬ hovim prihodom in obnavljati razne go¬ spodarske ustanove prejšnjih “reakcio¬ narnih’’ časov. To vračanja nazaj, ko¬ munisti s svojo propagando prikazuje kot napredek in “poglabljanje sociali¬ stične demokracije 1 ”. Zato sedaj tudi u- kinjajo razne ustanove^ ki so bile moj¬ strovina komunistične birokracije ter jih poenostavljajo, kakor je bilo to , po¬ prej. V zvezi s tem so v ljubljani komu¬ nisti zopet spremenili svojo vlado ter je sedaj sestavljena tako le: Miha Marinko — predsednik vlade. Ivan Maček — podpredsednik vlade in predsednik Gospodarskega sveta, dr. Marjan Brecelj — podpredsednik vlade in predsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, Franc Lesko¬ šek —. minister predsednik Sveta za in¬ dustrijo Viktor Avbelj — minister, pred¬ sednik Sveta za kmetijstvo in gozdar¬ stvo, Boris Kraigher, — minister za no¬ tranje zadeve, Zoran Polič — minister za finance, Tone Fajtar — minister za delo. Boris Ziherl —• minister predsed¬ nik Sveta za prosveto in kulturo, dr. Jože Potrč, min. predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo dr. Helij Modic — mi¬ nister za pravosodje, Albert Jakopič — minister, predsednik Sveta za blagovni promet in Janez Vipotnik — minister, predsednik Sveta za gradbene in komu¬ nalne zadeve. Za guvernerja Narodne banke v Beo¬ gradu je imenovan Sergej Kraigher. Mi¬ nistrstvo za zunanjo trgovino so titovci v Beogradu ukinili tsr so njegov delo¬ krog prenesli na finančno in zunanje ministrstvo. Dr. Karel Pirjevec, ravnatelj biv Tr¬ govske akademije in Sedanje Ekonom¬ ske srednje šole je po 44. letih pedagoš¬ kega dela stopil v pokoj. Velik dogodek za Ljubljano je bil pri¬ hod prvega trolejbusa iz Italije, ki vo¬ zi na progi iz Ljubljane do Ježice. V vsem ima Ljubljana 4 trolojbuse, ki vo¬ zijo vsi na omenjeni progi. Umrli so: V Ljubljani: Anton Pirnat, slušatelj Delavskega tehnikuma (se smrtno ponesrečil), Neža Kastelic;, roj. Novljan, Romana Lepša-Živa, roj. Sin- čevič, akt. kom., članica uprave in sindi¬ kalne podr. Instituta za elektroveze, Jo¬ že Dagulin, transportni delavec v Li¬ tostroju, Marijan Lotrič, nemeščenec Avtoobnove v Ljb., Robert Dacar, član sindikalne podr. Slovenia —■ avto v Ljb., Marija Žirovnik, Rezi Leksander, Ivan Turk-Dolinar, Rozalija Tavzes, roj. Vid¬ mar, vdova po notarja, Anton Habe, kiojač, Franc Merkus, vojni invalid in Lucija Štempihar, roj. Bramor pri Sv. Jakobu ob Savi, Majda Jingling, roj. Ušlakar, žena luškega kapetana v Izoli, Zinka Dolinar, roj. Kodela v Celju, Ivan Kirsner, dolgoletni vratar KID na Jese¬ nicah, Jože Jeršin, elektromonter v Gro¬ supljem, Pepi Gabrič, gestilničar na Ra¬ ki, Marija Resnilj, roj. Pogačar v Hra¬ stovcu, Ivan Sever na Viču, Milka Strži- nar, roj. Škvarča na Vrhniki, Janez Peršin, pos. iz Dolnje Brezovice - Pre¬ serje, Jože Cepelin, uslužb. Cestne elek¬ trične železnice na Viču in Janez Oce¬ pek, uslužbenec Hidromontaže v Mari¬ boru. Slovenci v Argentini M&uem