Družba sv. Mohorja. Slovensko Ijudstvo nima prijateljev nikjer, pač pa šteje nasprotnikov vse polno in po vseh straneh delajo se mu overe, ako se vspenja do višje omike na podlagi jezika, ki mu je, če smetno tako reči, lasten po naravi. Zato pa nam je treba bolj, kakor drugim srečnišim narodom. da se postavimo na lastne noge in se držimo društev, ki nam skrbijo za napredek in omiko našo. V tem oziru pa je prvo — družba sv. Mohorja. Ona je društvo, na katero smemo biti ponosni in zato se ga oklenimo vsi, brez ozira na levo ali desno. Odbor te družbe nas vabi tudi letos, naj va-nj pristopimo, kolikor nas največ more. Njegove besede pa so te-le: Mesec svečan je velike važnosti za družbo sv. Mohorja, kajti v njem se večinoma vrši in končuje nova nabira društvenikov. Dal Bog, da bi bila zopet tako srečna, kakor zadnja leta, potem bi se nam res izpolnilo upanje, izrečeno v družbinem ^Oglasniku", da bomo letos šteli 50 tisoč udov. Tega si z nami vred želi pač gotovo vsak zaveden Slovenec. Prepričani smo, da si bodo v rodoljubni gorečnosti nepresežni gg. poverjeniki in vsi gg. duhovniki po možnosti prizadevali in tudi pomagali, zaželeni uspeh doseči. Mi jih tega prelepo prosimo iz dvojnega ozira. Kakor kaže družbin imenik ter so to še podrobneje razpravljali razni naši listi, družba dozdaj še v marsikaterib. župnijah. in pokrajinah ni zadostno razširjena in morda še tudi ne zadostno poznana; preveč je še krajev, kjer od sto prebivalcev nista niti po dva, kolikor bi jih vsaj moralo biti, ali pa še celo po jeden ne pri družbi. Takšna razmera je tem žalost nejša in naravnost nevarna, ako je ob jezikovnih mejah. Znamenje je to, da si verska nemarnost in narodna zaspanost roke podajate. Družabnikov sv. Mohorja število — je verskega in narodaega življenja merilo. Zato prosimo in prijazno opominjamo rodoljube v takib. krajib. in razmerah naj se iz ljubezni do dobre stvari še posebno potrudijo za našo družbo in se gg. duhovniki poslužujejo zlasti cerkvenih pripomočkov, da se število udov, kar mogoče, pomnoži. Prvo besedo med družbinimi knjigami imajo pa letos neprecenljivi rodoljub in škof Anton Martin Slomšek v svojih: ,,Pastirskib. listih". V njih govorijo tako po domače, da jih bode razumel vsak, tudi najpriprostejši Slovenec; tako milo, da se njih beseda mora poprijemati vsakega količkaj čutečega srca; tako krepko ob jednem, da se mora vzdramiti še tako dretnotna duša; tako prepričalno, da ne bode nikogar, ki jiin ne bi pritrdil; tako raznovrstno, da ne bode ne mladega ne starega. ne gospodarja ne posla, ne predstojnika ne podložnika, ki ne bo zaj61 nauka, potrebnega mu k pravi časni in večiii sreči. Slomšek nas bodo učili vsega, česar najbolj potrebujemo, da zmagovito prebijemo sedanje in morda še hujše prihodnje preskušnje, stiske in navale, ki pretijo našemu rodu v gmotno in duševno pogubo. Ob nedeljah, ali vsaj od časa do časa dajte le po jeden list prebrati v vsaki družini pa se bode sčasoma naš narod v krščanpkem in rodoljubnem duliu krasno preobrazil; po Slomšeku duševno prerojen postane ne aamo nas ponos, temveč prava dika pred Bogom in ljudmi. Takemu narodu se ne bode "več bati ničesa; najboljše zagotovilo bode lepše bodočnosti. Zato pa preiskreno želimo iu prosimo, naj nikar ne zamudi nijedna slovenska hiša in družina ugodne prilike, pridobiti si Slomšekovih pastirskih listov s pristopom k družbi sv. Mohorja. Naznanjamo, da družbeniki ne prejmejo samo I. dela ,,pastirskih listov", kakor smo bili s prva namenili, ampak oba dela na jedenkrat v celotni kajigi, obsežni kakih 16 pol, ki bi se sicer že sama prodajala po goldinarji. Kdor želi prejeti izvirno v platno vezano knjigo, naj doda letnini še 40 kr. Priprosto v trd papir (karton) pa se veže vsaka knjiga tudi po 10 kr. Za 6. knjigo smo društvenikom namenili: nDomači živinozdravnik", ki ga je apiaal priljubljeni in izkušem živinozdravnik g. Fr. Dnlar v Beljaku ter je uatregel s tem večkrat izrečenim željam slovenskih gospodarjev. Knjiga bode imela tudi mnogo podob, ki bodo spia pojaanjevale, in domačo lekarno, v kateri bodo navedena za prvo in hitro pomoč najbolj potrebna zdravila. Koncem še izrekamo prijazno prošnjo do čč. gg. poverjenikov, naj blagovolijo vpisovalne pole, kar najbolj mogoče, ob naatavljenem obroku, do dne 5. marca dopošiljati, da prej ko prej izvemo, koliko izvodov posameznih knjig da je treba tiskati in se izognemo nepotrebnih stroškov.