GLAS
LETO XX. ŠT. 47 (961) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 3. DECEMBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
  katedrali v Banguiju, glavnem mestu Sred-
njeafriške republike, je papež Frančišek 29. no-
vembra 2015 daroval slovesno mašo za prvo
adventno nedeljo, med katero je odprl vrata usmil-
jenja. Cerkev v omenjeni državi je tako stopila v leto
usmiljenja že pred 8. decembrom, ko bodo odprta
sveta vrata v Vatikanu. Papež je ob začetku nedeljskega
bogoslužja pristopil k afriškim vratom usmiljenja in
jih odprl, medtem ko je izgovarjal besede: “Odprite
vrata pravičnosti! To so Gospodova vrata. Vstopam v
tvojo hišo, Gospod”. Na pragu odprtih vrat se je usta-
vil v tihi molitvi, nato je vstopil v katedralo. Med
mašo je med drugim pozval vse, ki krivično upora-
bljajo orožje, naj odložijo ta orodja smrti ter naj se
oborožijo “s pravičnostjo, ljubeznijo in usmiljenjem,
ki so verodostojna zagotovila miru”.
V
www.noviglas.eu
Praznična Ljubljana
Bangui “duhovna prestolnica sveta”
Papež je odprl
vrata usmiljenja
Kot smo že večkrat pisali, so nas letos zelo prizadeli finančni rezi s
strani Republike Slovenije in Dežele Furlanije Julijske krajine, zato
pozivamo vse tiste zveste naročnike in naročnice, bralke, bralce
ter prijatelje Novega glasa, naj nam ostanejo blizu. Sporočamo pa
tudi, da nam lahko pomagajo tako, da v sklad za izdajanje našega
tednika darujejo denarna sredstva na naslednja računa:
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje,
IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643
SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
Čedajska banka:
IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280
SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
Že vnaprej se zahvaljujemo in vam vsem kličemo: “Ostanite nam
zvesti tudi v prihodnje”!
Ostanite nam zvesti!
To lahko storite tudi s podporno naročnino, ki znaša 100 evrov.
PODPRITE
Foto JMP 
Svet okrog nas
3. decembra 20152
Povejmo na glas
Osupljivo malo zaupamo v bližnjega
   ijanec se spreobrne,
ko se v jamo zvrne”!
In nomine Domini,
naj začnem ta zapis.
Na dan sv. Kozme in Damijana,
že globoko v času vinske trgatve,
čeprav se je včasih začenjala šele
za sv. Mihaela, sem zopet
zgrožen, s tira. Še vedno imam v
glavi nezaslišano dejanje vrlih
urednikov našega verskega tedni-
ka z datumom 14. junija letos,
kjer prostodušno oglašujejo: kaj
drugega kot VINO. Sprašujem se,
ali so uredniki tega tednika po-
polnoma zgubili moralno-etični
kodeks. Sprašujem, ali ni zava-
janje v greh – pohujševanje bral-
cev kaznivo de-
janje?! Torej,
verski časnik v
Sloveniji ogla -
šuje vino, kot da
je to popolnoma
nedolžna pijača.
Ali sploh nimate
več nikakršnega moralno etične-
ga čuta? Ali so pastirji duš postali
pohujševalci, zapeljevalci v zlo?
Ali ne veste, da je alkoholizem
slovenska večstoletna vnebovpi-
joča zabloda in da vino in alko-
holne pijače povzročajo, vsaj na
Slovenskem, po resnih podatkih
900 mrtvih letno. Povzroči nič
koliko zastrupljenih človeških
eksistenc, uničenih človeških
tkiv, razpadlih družin, pretepe-
nih žena, prometnih nesreč, po-
bojev in samomorov ter da je al-
koholizem v Evropi še vedno ena
največjih družbenih ran. Neza-
slišanih razsežnosti. Kje je sploh
še v vas kaj občutka za čast, po-
nos, dostojanstvo in predvsem
razsodnosti in zdrave pameti. Ne
morem dojeti. Ali s tem početjem
oglaševanja vina zanikate vsa ab-
stinenčna gibanja slovenskih ka-
toliških prosvetljencev, kot so
Slomšek, Jeglič, Mrkun, Kalan,
da ne govorimo o socialističnem
Janezu Ruglju.
Gorje vam! Tudi vi podlegate
vplivom hudičevega uživaškega
liberalizma, ki uničuje našo civi-
lizacijo. Namesto da bi vzgajali
ljudi v odpor do uživanja, jih za-
vajate v popivanje! Sramota! Al-
kohol je težka, pretežka droga, ki
možgane in živce razkraja in
uničuje! Kje je vzdržnost od stru-
pa?! Dovolj te nespameti in ne-
morale!
Ogorčeni Pavel Bračko
P. S.: “Mojo dušo žeja po Bogu,
živem Bogu”. Preklet dan, ko
sem izpil prvi kozarec vina! Mo-
ralni nihilizem – celo na straneh
katoliškega lista?!
“P
  SSk na 9. Kongresu Nove Slovenije
Uradno srečanje med SSk in
Stranko modernega centra
SEŽANA 
  olitična situacija v obeh
državah, čezmejno sodelo-
vanje, vloga avtonomne
manjšinske stranke in zlasti pa iz-
zivi prihodnosti so bile glavne te-
me na dnevnem redu prvega
uradnega srečanja med preno-
vljenim vodstvom stranke Slo-
venska skupnost in Stranke mo-
dernega centra, kateri danes v
Sloveniji pripada predsednik vla-
de Cerar in večji del ministrov ter
predsednik Državnega zbora
Brglez s parlamentarno skupino
petintridesetih poslancev in po-
slank. Na srečanju, ki je bilo v
Sežani in za katerega je dal pobu-
do pokrajinski tajnik SSk v Trstu
Marko Pisani (z njim so bili člani
tržaškega vodstva Alessandro
Počkaj, Maurizio Vidali in stran-
kin deželni tajnik Igor Gabrovec),
so SMC zastopali predsednik
strankinega lokalnega odbora
Goran Mijatović in regijska koor-
P dinatorka Eva Černigoj, poslanecv DZ Tilen Božič ter namestnikgeneralnega sekretarja SMC
Horst Hafner.
Zastopniki SSk so sogovornikom
najprej orisali zgodovino stranke,
ki je načelno s samostojnimi li-
stami že vse povojno obdobje pri-
sotna na vseh krajevnih upravnih
volitvah, medtem ko za politične
in evropske volitve navadno skle-
pa dogovore z ostalimi manjšin-
skimi vsedržavnimi strankami.
SSk predstavlja številne aktivne,
sposobne in narodno zavedne
javne upravitelje od rajonskih
svetov pa vse do deželnega parla-
menta. O nastanku, vsebinah in
namenih SMC je predstavnikom
SSk spregovoril namestnik gene-
ralnega sekretarja Horst Hafner.
V razpravi, ki je sledila, so se ude-
leženci srečanja podrobneje lotili
nekaterih aktualnih tematik, od
deželne reforme krajevnih uprav
in njenih odsevov na interese slo-
venske narodne skupnosti v FJK
do begunske krize, ki je Slovenijo
postavila v ospredje tudi evropske
politične kronike. Nadalje je tekla
beseda o razvoju obmejnih ob-
močij, gospodarskem načrtovan-
ju in pospeševanju stikov med
upravitelji na obeh straneh
meje, pri čemer izvoljeni iz vrst
slovenske manjšine igrajo po-
membno spodbujevalno in
posredniško vlogo. Ob koncu
srečanja so se navzoči že do-
menili za novo soočenje, ki bo
v začetku prihodnjega leta v
Ljubljani.
Prvi sestanek med SSk in SMC
sodi v niz srečanj, ki jih bo
vodstvo SSk imelo z vsemi par-
lamentarnimi strankami v ma-
tični domovini. Pred kratkim se
je zastopstvo SSk udeležilo tudi 8.
Kongresa stranke Nova Slovenija
– krščanskih demokratov v Dra-
vogradu. Zbrane na skupščini je
pozdravil pokrajinski tajnik SSk
za Goriško Julijan Čavdek, ki je
med drugim spregovoril tudi o
najnovejših napadih na dostojan-
stvo in samobitnost Slovencev na
Videmskem. V Dravogradu se je
Čavdek ločeno sestal z glavnim
tajnikom NSi Robertom Ilcem ter
s poslancem Jožefom Horvatom,
ki predseduje Odboru za zunanjo
politiko Državnega zbora.
Razmišljanje
Ob koncu sinode o družini
  ričakovali so, da bo
sinoda izglasovala neki
skupni dokument z
določenimi napotki. Prišlo
pa je vse nekaj drugega. Po
svetu so se do nedavnega
vrstili mastni naslovi:
Zmaga konservativcev ali pa
Zmaga Frančiška.
Danes je vse to že
drugovrstna tema,
ker so jo zasenčili
teroristični napadi
v Evropi.
V nemškem svetu
je pritegnila mojo
pozornost misel,
da Cerkev ob
pogledih na konec
sinode nima nič
novega povedati
družini, kar bi
ustrezalo njeni
stvarnosti. Vse
razprave in zapisi
namreč kažejo, da
se Cerkev ni
dokopala do nekih reform,
ki jih je marsikdo
pričakoval. To je za nekatere,
milo rečeno, “prepir brez
napredka”. Tisti, ki mislijo,
da je bila sinoda “prepir
brez napredka”, vidijo v
sinodi papeževo željo po
njej in ne željo škofov.
Papežev sklepni govor na
sinodi je bil preudaren pa
tudi perspektiven. Papež
hoče čas, ne pa neki
zaokrožen prostor. Vsi tisti,
ki trdijo, da sinoda ni
prinesla nič novega,
prezirajo Frančiškovo misel
– lahko jo imamo tudi za
stvarnost –, da hoče proces
in ne odločitve.
Papeževa okrožnica Veselje
evangelija, če se vanjo
poglobimo, nima kakih
novih, vnaprej določenih
pozicij, ampak jasno
papeževo stališče:
spreobrnitev Cerkve. Vsaka
spreobrnitev, tudi
spreobrnitev v Cerkvi, je v
dinamiki, torej tokrat v
P dinamiki Cerkve, ki toodpošlje na potspreobrnitve, da ne zastane.
Vse to zahteva žrtve in
napore, vendar vsaka
resničnost, tudi resničnost v
Cerkvi, je in ostane
pomembnejša kot katera
koli ideja. Kdor hoče ob tem
spoznati podrobnosti, naj
prebere papežev sklepni
nagovor, četudi zveni
marsikje zelo trdo, deloma
tudi negotovo, ker nima
nekih jasnih odločitev, ima
pa vizijo procesa, v katerem
se je v sodobnem času
znašel verujoči človek –
kristjan.
Mimo je čas, ko so se vsi z
vsem strinjali. Imeli smo
dve ideologiji, ki sta to
prakticirali: prva je bila
komunizem, kjer ni bilo
kritike, ampak je veljalo, kar
je rekel CK. Drugo se je
dogajalo v Cerkvi. Ni se
smelo misliti z lastno glavo,
ampak tako, kot je bilo
“zgoraj” miselno
odmerjeno, drugače si bil
“obglavljen”.
Res je, da v debatah kljub
vsemu danes velikokrat
prihaja do pretiravanj.
Odločitev za ali proti postaja
v nekaterih zadevah
svobodna. Teološki
pomisleki so bili vedno
blokada, zato se marsikaj
sklepa za težje, kot je v
resnici. Je pa končno to del
tega, kako znamo ljudje
ravnati drug z drugim. To
velja tudi za škofe, in to ne
samo za tiste, ki so bili na
sinodi.
Kljub Božjemu v Cerkvi
ostaja tudi človeški element,
zato se mora vodstvo Cerkve
kljub vsemu še veliko
naučiti. Začetek tega učenja
je bila škofovska sinoda.
Papež Frančišek je za
vatikanske zidove prinesel
nemir. Ta se je razširil na
vesoljno Cerkev. To se kaže v
tem, da cerkvene reforme ne
potekajo gladko. Opravka
imamo namreč s človekom,
njegova misel pa ni ujeta v
neki kalup, še posebej če gre
za konkretne ljudi in
konkretne kulture. Lahko se
komu vse to zdi prepočasno,
obžalovanja vredno, pa
vendar je to pristnost
Cerkve. Ta je bila preveč
ukalupljena, misli ali
predlogi izza vatikanskih
zidov pa premalo
upoštevani. Kljub vsemu ves
ta veter ali nemir odraža
živost Cerkve in tu se kaže
tudi njena prihodnost.
Ambrož Kodelja
  e je bila nedavna raziskava Istat izvede-
na verodostojno, potem se lahko resno
zamislimo. Na vprašanje, kako je z zau-
panjem v sočloveka, se pravi v bližnjega, je
skoraj 80 odstotkov vprašanih odgovorilo, “da
je treba biti z bližnjimi zelo pazljiv” oziroma
da jim ne velja več kot toliko zaupati. Podatek
je več kot osupljiv in sodi med tiste, ki nas ne-
prijetno presenečajo, so nam pa vendar lahko
v pomoč. Stopnja medsebojnega nezaupanja
vsekakor daleč presega kritično mejo, a nam
pomaga pojasniti težo sveta oziroma življenja,
ki jo tako ali drugače čutimo vsi. V svetu torej,
v katerem se v nekem smislu moramo paziti
drug drugega in biti v svoje dobro oprezni,
pot vsakogar od nas ni in ne more biti z rožica-
mi posuta. Večina hudih in lepih stvari prihaja
namreč do nas in v nas s strani drugega člove-
ka in obratno, kar pomeni, da so odnosi z dru-
gimi slej ko prej najvplivnejši za naše boljše
ali slabše počutje, za našo srečo ali nesrečo.
Sedaj pa ugotovitev, da drugemu, bližnjemu
ne moremo brez skrbi zaupati in da se mora-
mo postaviti na tisto razdaljo, ko smo še varni
pred bolečimi presenečenji. Na severu Italije
zaupa v bližnjega komaj 23 odstotkov ljudi,
na jugu manj kot 16 odstotkov. Kar se tiče sta-
rostnih skupin, tista nad 65 leti premore 20
odstotkov zaupanja do bližnjega, generacija
med 25 in 35 leti komaj nekaj več, pomenljivo
pa je, da se za dosti več zaupanja v bližnjega
ne odločajo niti najmlajši, saj jih zaupa le 26
odstotkov. Pri tem velja dodati žalostno dej-
stvo, da je nezaupanje prisotno celo v odnosu
do tistih, ki jih imamo ob sebi. In če se ob
vsem tem vprašamo, kateri so razlogi, da smo
kot družba tako izvotljeni in tako oddaljeni
drug od drugega, potem je to na prvem mestu
slaba izkušnja, se pravi razočaranje. Bodisi iz-
daja prijatelja, manjkajoča solidarnost, neod-
kritost, neiskrenost, odklonjena ali razpadla
osebna ljubezen. Zaradi teh in drugih podob-
nih prizadetosti se primerno zavarujemo,
umaknemo ali obzidamo svoje srce, kot pač
hočemo zadevo poimenovati. In še več: če so
ali smo vsi storili isto, se namreč umaknili v
tolikšno nezaupanje, da nas morebitni udarci
ne dosežejo in s tem uidemo trpljenju, smo
se že znašli v območju, ko sočloveku pripisu-
jemo predvsem slabe lastnosti. Zato menda
nimamo druge možnosti, kot da se z njim bolj
ali manj ostro borimo za svoj prostor, ki bi
nam sicer bil vzet. Seveda pa v tem ni rešitev,
nasprotno, medsebojno nezaupanje se le stop-
njuje in lahko preide v mržnjo in zadajanje
škode bližnjemu. Nujno bi bilo razkleniti ta
zlovešči krog in preprosto tvegati, točno tako,
tvegati: zaupati v druge bolj in kar najmočne-
je. Tvegati, biti odkrit v medsebojnih odnosih,
stopiti do človeka, biti iskren, mu ponuditi
svojo zaupljivost in bližino. Videti v njem ne-
kaj dobrega v trdnem prepričanju, da bo vesel
takšne razpoložljivosti. Saj enako težko pre-
naša sedanje stanje in je v bistvu osamljen, kot
smo v tem trenutku osamljeni vsi.
Janez Povše
Č
V zadnjih letih posveča Zadružna kraška banka
posebno pozornost mladim generacijam. Med
uspešne pobude openske bančne ustanove prav
gotovo spada letna podelitev štipendij svojim
mladim članom in njihovim otrokom, ki so se izkazali
pri študiju. Letos je bila že enajsta izvedba, v vseh
teh letih pa je bilo nagrajenih kar 137 študentov in
podeljenih okrog 100 tisoč evrov štipendij.
Letošnja razglasitev dobitnikov s slovesnostjo je bila
v petek, 27. novembra, v razstavni dvorani ZKB na
Opčinah in je potekala na večeru za mlade. Vsako
leto banka namreč prireja dogodek, kjer lahko mladi
prosto izrazijo svoje misli in mnenja o lokalni
stvarnosti.
Petkov večer je bil tokrat rožnato obarvan. ZKB je
povabila skupino mladih in uspešne ženske, ki so
prisotnim zaupale svojo zgodbo o uspehu. Razkrile
so, kako jim je uspelo, kaj so se naučile na svoji
življenjski poti in kakšno popotnico bi dale mladim.
Gostje so bile Meta Starc, pediatrinja v bolnišnici
Burlo Garofolo v Trstu, uspešna fotografinja Nika
Furlani in Dunja Fabjan, astrofizik in hkrati
asistentka na Fakulteti za matematiko in fiziko v
Ljubljani, in vizažistka Nicole Husel. Drugi del večera
je bil namenjen predstavitvi novega projekta “ZKB
Starter” in podelitvi štipendij maturantom višjih
srednjih šol in študentom z univerzitetno diplomo.
Letos je bilo nagrajenih 27 mladih, kar je tudi
svojevrsten rekord.
Vsi prejemniki štipendij ZKB
Diploma višje srednje šole (500 evrov): Marija
Pertot, Henrik Leghissa, Sara Malalan, Jadran
Vecchiet, Ester Gomisel, Matej Jazbec, Chantal
Zeriali,  Katja Stefančič, Roberta Abrami.
Univerzitetna diploma prve stopnje (750 evrov):
Ivana Arduini, Branko Kante, Mateja Počkaj, Anja
Colja, Sara Košuta, Alen Čok, Nada Sossi, Jasmina
Smotlak. Magistrska univerzitetna diploma (100
evrov): Taja Luxa, Maruška Guštin, Lara Devetak,
Agata Venier, Alan Mahne Kalin, Tina Kralj, Danijel
Simonettig, Verena Zeriul, Daniel Košuta, Valentina
Oblak.
Štipendije Zadružne kraške banke 2015
Prejeli smo
Še nekaj o vinskem
oglaševanju …
Aktualno 3. decembra 2015 3
  Srečanje pod lipami / Akad. slikar Andrej Jemec
“Slikarstvo je stvar odnosov”
GORICA 
  o srede januarja so v ga-
leriji Kulturnega centra
Lojze Bratuž v Gorici na
ogled dela enega največjih sodob-
nih slovenskih akademskih slikar-
jev, Andreja Jemca. Dobra dva ted-
na po odprtju razstave, ki je nasta-
la v sodelovanju z Galerijo Rika
Debenjaka iz Kanala ob Soči, sta
kulturni hram in Krožek za
družbena vprašanja Anton Gre-
gorčič še enkrat povabila umetni-
ka, kulturnika in intelektualca, da
bi na Goriškem kaj več izvedeli o
njegovem življenju in delu. Na
“Srečanju pod lipami” v četrtek,
26. novembra, sta se z njim - z
dveh različnih zornih kotov - po-
govarjali umetnostna zgodovinar-
ka Verena Koršič Zorn in časnikar-
ka Erika Jazbar.
Gost je kmalu povedal, da prek in-
terneta s simpatijo spremlja do-
godke v zamejstvu. Kulturni cen-
ter je neposredno odkril pred krat-
kim, to je “zelo lep dom”. Sin
Gašper, “ki veliko hodi po svetu”,
je rekel, da je to “eden najlepših
slovenskih domov, kar jih je vi-
del”. Vsak slikar ima verjetno naj-
večjo željo, da bi svoja dela videl v
prostorih, ki so “vizualno snažni”;
tako, kot želijo glasbeniki imeti
akustično dvorano, da slišijo to,
kar so napisali, čim bolj verodo-
stojno. “V tako impozantnih pro-
storih” je bila njegova skrb ta, da
bi sestavil pravi izbor, da bi dela
primerno razvrstil in dobil novo
celoto. Podobno kot sestavijo gla-
sbeniki program za koncert, slikar
sestavlja izbor za razstavo.
Jemec ima za sabo nešteto razstav,
njegova dela so tudi po velikih ga-
lerijah, je dejala Verena Koršič. V
njegovih delih vidi tri razsežnosti:
razum, čustvo in občutek pre-
sežnosti. V kakšnem okolju se je
tega navzel? Za risanje se je začel
zgodaj zanimati. Posebno lep mu
je bil občutek, ko si je izboril svo-
bodo, da nekaj dela po svoje. Kot
otrok je šel z očetom gledat razsta-
vo impresionistov v Moderno ga-
lerijo. Z nje je odnesel vtis, da je
Jakopič imel toliko svobode, da si
je upal neke stvari narediti, pa tudi
zabrisati, da so bile skoraj abstrakt-
ne. “To mene fascinira”. Občutek,
da si za svoje videnje lahko vza-
meš toliko prostosti in da to nare-
diš. Pravilo je “izključno to, ali si s
tistim, kar si naredil, vsaj približno
zadovoljen”.
Doma so ga podpirali, ker je bil pri
delu vztrajen. Kot srednješolec si
je pod streho že naredil manjši
atelje in je slikal; namesto platna
je na okvir napel robec: “Stvari se
začenjajo zelo enostavno”.
Na akademijo se je vpisal leta
1953, na razstave je hodil že prej.
V Moderni galeriji Društva sloven-
skih likovnih umetnikov so sode-
lovali Stupica, Pregelj, Jakac, De-
benjak, Mihelič, Kregar itd., “to je
bila garda izvrstnih profesorjev”.
Leta 1954 so šli na beneški biena-
le: tam je dobil nagrado bienala
France Mihelič. “Na to smo bili vsi
zelo ponosni”, saj so v Benetkah
D
razstavljali Picasso, Kan-
dinski in drugi. Mihelič
“je pokazal, da se da mar-
sikaj narediti”.
Jemec je pa doživljal tudi
drugo plat medalje: “Te-
mu, da si šel čez mejo, je
sledila cela vrsta za-
slišanj, da si dobil potni
list”. Ker je moral po-
ročati in ga je drugič še
hotel dobiti, je pač pove-
dal, da je videl Kandin-
skega in Picassa … “So bi-
le stvari, ki smo jih mo-
rali silno previdno obrav-
navati, če smo sploh ho-
teli doštudirati”.
Še en primer: s književni-
kom Igorjem Torkarjem
je Jemec igral odbojko, še
prej je bil njegov profe-
sor, poznaje pa kolega.
“Dal mi je rokopis dela Umiranje
na obroke…” O tem sta se dolgo
pogovarjala, Torkar “je bil zelo
nervozen”. Iz pogovora je izluščil,
da so “morali biti včasih tiho, bolj
kot je bilo potrebno, da so lahko
doštudirali”. Sam Jemec je imel
na začetku nekaj težav, pa sta ga
zaščitila Marij Pregelj in Božidar
Jakac. “Tega se zelo rad spom-
nim”...
Doživljal je stiske, nesvobodo, uje-
tost, prepovedi, frustracije, po dru-
gi strani pa hlepenje po izhodu iz
vsega tega. Že kot otrok je enačil
svetlobo s svobodo.
Vsakdo začne risati figurativno,
“pozneje se tega tudi učimo, lah-
ko se pa tudi oddaljimo, rišemo
trikotnik, krog, kvadrat”. Vprašan-
je je, kaj v določenem času po-
skušamo slikati, kaj povedati,
kakšno stališče zastopati do pojav-
nega sveta, je povedal umetnik.
“Barve so stvar slikarjeve abece-
de”. To je vprašanje teorije jezika.
V barvi izraža čustva, spomine,
doživljanja, imaginarni prostor.
Uresničuje to, kar živi. “Gre pre-
prosto za odslikavanje nekih pred-
stav, kot gre pri pisanju za sledenje
nekim miselnim tokovom, ki pa
niso jasni vnaprej, ampak šele te-
daj, ko so stvari postavijo nasproti
v odnose. Slikarstvo je stvar odno-
sov”.
Lani je Jemec v Mednarodnem
grafičnem centru v Lju-
bljani razstavljal svoje sito-
tiske. To je posebno po-
glavje v njegovem ustvar-
janju. “Sitotisk je izrazito
industrijska tehnika, toda
za določene stvari je zani-
miva”, je dejal. Lotil se je
je potem, ko se je preizku-
sil z linorezi in z litografijo.
Pri tem mu je bil pomem-
ben vodnik prof. Marjan
Pogačnik, ki se je veliko uk-
varjal s številnimi tehnika-
mi, veliko so mu dali tudi
švicarski in ita-
lijanski umetni-
ki, s katerimi se
je tedaj družil.
Mednarodni grafični bienale, ki je
nastal leta 1955 v Ljubljani, je po-
stavil slovensko prestolnico in li-
kovno umetnost v svetovni kon-
tekst: z njim je Jemec sodeloval
skoraj od začetka, tam je spozna-
val umetnike od povsod. “Sodelo-
vali so izredni umetniki in gra-
fični ustvarjalci”. Bienale je bil za
celo vrsto umetnikov priložnost,
da so pokazali svoja dela; ugledna
imena so dobila direktno vabilo,
mladi umetniki pa so lahko šli na
natečaj. Študentje na likovni aka-
demiji v Ljubljani, ki so se potru-
dili in šli skoz izbor žirije, so lahko
stopili na mednarodno areno. Ko
je bil Jemec v Tokiu leta 1986, mu
je direktor muzeja moderne
umetnosti priznal, da je Ljubljana
z bienalom naredila pravi čudež.
Žal se je ta zgodba končala, in to
“zaradi znatnega vpliva politike”.
Kot eminenten grafik je Jemec do-
bil pomembno priznanje v tujini
leta 1964. “Naši generaciji je bilo
jasno, da je naš prostor mačehov-
ski”, je povedal s kančkom gren-
kobe. Problem je bil, kako se pred-
stavljati. Do Japonske je prišel s
pomočjo knjižničarke v NUK-u
Melite Steletove, ki je njegove gra-
fike videla v Zagrebu, in mu sve-
tovala, naj kaj pošlje na natečaj v
Tokio. Pri teh stvareh je treba ime-
ti precej sreče, je dejal, “so pa to
pomenile reference”, prišla so va-
bila. Imel je veliko raz-
stav po raznih biena-
lih.
“Slovenska umetnost
je natančno taka, kot
je”, je zatrdil. Pred
vprašanjem, kako jo
svet vrednoti, je
vprašanje, kako jo sa-
mi vrednotimo. “Na
svoje stvari - ne mi-
slim samo na umet-
nost - nismo preveč
ponosni”. Svojih stva-
ri “ne promoviramo dobro”. Aka-
demija ima danes desetkrat več
umetnikov kot v času, ko je študi-
ral on, in vendar Slovenija ni zgra-
dila nobenega velikega muzeja za
prostorske umetnosti.
Na goriški razstavi, ki nosi naslov
Med tukaj in onkraj, je tudi nekaj
risb, ki jim umetnik sam pravi
dnevniški zapisi. Risba je “zabe-
leženje nekega stanja, zamrznitev
neke ideje”. S pisateljem in slikar-
jem Marijanom Tršarjem je veliko
ur razpravljal o tem in onem. Vi-
deval ga je, kako je Tršar zvečer
vedno pisal, ker “za to, kar sem da-
nes videl, najdem besede, ki se mi
jutri ne pojavijo več”. Te zapiske
je potem uporabljal za knjige.
“Sveže navdušenje je prelil na pa-
pir, ko je še imel prave izraze”. Za-
to “zapis, ki nastane brez spekula-
cije, da bi to šlo v okvir ali na raz-
stavo, nosi ne-
kaj s sabo, česar
nima nobena
velika risba, ki
je preračuna-
na, da bo učin-
kovala”. Take
risbe so zani-
mive kot teksti,
ki so napisani v
nekem razpo-
loženju.
V zgodovini
umetnosti je
fenomenalen
Van Gogh.
Opus njegovih
ključnih slik je
nastal v petih
letih. “Skoraj
vsak dan je
končal sliko. Do-
kazal je visoko
stopnjo koncen-
tracije in zagreto-
sti za nek pro-
blem, da gre tudi
za vprašanje časa,
ki ga ni mogoče
odložiti”.
Dela so skrbno
datirana, vedno z
naslovom, ki je včasih tudi poe-
tičen, je dejala Verena Koršič Zorn.
Grafiko je v zadnjih letih malo
opustil, ima pa “ogromno slik, ki
niso nikdar bile razstavljene. Rad
bi jih pokazal. Včasih tudi neke bi-
zarne stvari, neke figuracije iz
srednjega obdobja”.
Ukvarjal se je tudi s kiparstvom, z
lesenimi sestavljivimi objekti in
tudi z izdelki v steklu. Maksimal-
no bi se mu zdelo najti prostore,
kjer bi lahko razvrstil stvari, ki se
mu zdijo v življenju pomem-
bnejše. “Mnogo dela v času gre
mimo, se pozablja”. Zmeraj znova
je govor o jeziku, čopiču, barvi, o
tem, kako se vse to obravnava itd.,
“to so čudeži, ki imajo svojo
draž”!
Slovenci žal nimamo pravega od-
nosa do umetnosti, umetnikov,
razstav, je dejala umetnostna zgo-
dovinarka. Njen sogovornik je po-
trdil in dodal, da je poznal Avgusta
Černigoja, ki je v Lipici zapustil
svoj opus. “Nikoli nisem zasledil
v naših prerekanjih za konje in tu-
rizem, da je tam tudi Černigojeva
galerija. Ali res tako podcenjujemo
svet, da se zanima samo za ne-
kaj”?
Erika Jazbar je Jemca označila za
“prodornega opazovalca našega
časa, okolja in zahodnega sveta”.
V pogovoru z njo je umetnik za-
trdil, da je 11. september 2001
povzročil usodne posledice. O
množici priseljencev, o katerih do-
sti ne vemo, je pred
več kot 10 leti že pisala
“kontroverzna novi-
narka” Oriana Fallaci. S svojimi
zajedljivimi negativnimi ocenami
ga je nekako očarala. “Koliko časa
bo človek moral živeti, da bo
prišel do odgovorov na vprašanja,
ki si jih zastavlja, pa ni vedno pre-
jel verodostojnih informacij”?
Madžarski premier Viktor Orban
je naredil to, kar je bilo najbolje,
“kajti gre za vprašanje, ki mu kon-
ca ne poznaš, če tega ne boš nare-
dil”. Tudi v Sloveniji naj bi posta-
vili ograjo, potem pa je prišlo do
“komedije”, češ da so tehnične
ovire, “joj, to je hecno, brez kon-
cepta”! Sicer pa gre za vprašanja,
“ki presegajo mene”.
Intelektualec je tisti, ki razume,
izobraženec tisti, ki ima neko kul-
turo, je nadaljevala Jazbarjeva.
“Kje so se izgubili slovenski in-
telektualci, ki so gradili sloven-
sko samostojnost” in bi nam
danes lahko pomagali iskati
ključe, da bi razumeli današnjo
stvarnost? Jemec je obžaloval,
da so “nadarjene ljudi postavili
v kot, vajeti pa so prevzeli v ro-
ke ljudje, ki jih zanima samo,
koliko bodo pokasirali … Očit-
no je premalo kritične mase, ki
bi bila toliko močna, da lahko
kaj reče”. Slovenija ni nikdar bi-
la mala Švica, je še podčrtal Je-
mec, saj to, “kar se v Sloveniji
sedaj dogaja, se je zgodilo v Švi-
ci pred 200 leti”. Švicarji danes
na vse mogoče načine varujejo
svojo avtonomijo.
Jemec je med drugim tri leta
poučeval na osemletki.
“Vprašanje je bilo, ali sem več
dobil ali več dal mladim”. Poz-
neje je bil 25 let na akademiji.
Soočanja s kolegi in študenti so bi-
la “zelo produktivna”.
Koliko se v Sloveniji goji čut za le-
poto? Gotovo premalo. Čeprav je
umetnik “oddaljen od strankar-
skih bitk”, pa občuti splošni strah,
ki ga povzročajo stalni konflikti.
“Svetloba je v zaupanju”.
Kako naj gledalec stopi pred
Jemčevo sliko? “To je zelo osebno.
Nimam recepta za to. Seveda je
predpogoj poznavanje jezika. Ko-
liko pa je danes tega, je tudi
vprašanje”. Na neki način danes
na Slovenskem pograša “stroko,
kritiko, ki bi povedala, kaj je, kaj
je manj, kaj ni. Ni ne iskrivosti ne
javnega dialoga”.
Slika z naslovom ima v ozadju ve-
liko več razmisleka. Ko se slikar
česa loteva, gre v to pod nekim vti-
som, z informacijami, vzdušjem.
“Kaj nastane, to je drugo vprašan-
je. Vnaprej se ne ve. Hvala Bogu,
pravim jaz”. Kaj je ustvarjalno de-
lo? “Če bi vnaprej skiciral, se mi
zdi, da bi se obnašal kot birokrat”.
Mislim, da “pri ustvarjalnem delu
gre za inovacijo, malenkostno, bi-
stveno inovacijo”.
Še eno vprašanje: slovenska grafi-
ka je bila dolgo let paradni konj:
kjerkoli se je pojavila, je bila
opažena in tudi nagrajevana... Kaj
naj naredi danes v Sloveniji mlad
nadarjen likovni umetnik? “Išče
naj nekoga, da bo ta ‘luster’, ki je
ugasnjen, spet prižgal”! / DD
E. Jazbar, A. Jemec, V. Koršič Zorn
Kristjani in družba3. decembra 20154
Prva adventna nedelja pri sv. Ivanu v Gorici
“Nič nam ne koristi, če se Jezušček
tudi tisočkrat rodi v Betlehemu ...”
  og prinaša luč na
naš svet! S temi
močnimi beseda-
mi je g. Marijan Mar-
kežič v Slovenskem pa-
storalnem središču pri
sv. Ivanu v Gorici začel
praznično mašo na
prvo adventno nedeljo,
29. novembra. Bog je
obljubil, da bo popravil
Adamovo in Evino na-
pako, da bi človek spet
iskal Njega, svetlobo, je
dejal. Advent zato po-
meni prihod majhnega
Boga, Jezuščka, v ta
svet, v naše življenje.
Nič nam ne koristi, če se
tudi tisočkrat rodi v Be-
tlehemu, ne pa v našem
srcu! Želi se roditi v
naših srcih, družinah,
župnijah. “Oglaševalci
in trgovci nas silijo, da bi pri-
hod veljal samo za njihove
žepe, da bi zaslužili čim več”.
Zato se moramo potruditi “za
čim boljši prihod najboljšega
gosta Jezusa na zunaj samo to-
liko, kolikor nam pomaga, da
bi bilo notranje srečanje z Njim
res pravo srečanje, da bi se du-
hovno pripravili na Jezusov
prihod v naše življenje”. Čudo-
viti so naše adventne pesmi, le-
pe navade in običaji, predvsem
skupna izdelava adventnega
venca. Lepo je, da so jih otroci,
mladi in odrasli dan pred prvo
adventno nedeljo v Močniko-
vem domu skupaj delali zase in
za druge. “Zazrti v lučke, ob
molitvi, petju in pogovoru
lažje gledamo Luč Jezusa, ki
prihaja”. Evangelij nas opozar-
ja, da je življenje resno; v času,
B
v katerem živimo, je veliko pa-
sti, ki nas odvračajo od tistega,
kar je bistveno. Kristus nas va-
bi, da se ozremo kvišku in dvi-
gnemo glave, “saj se naše
odrešenje približuje kljub voj-
nam, terorizmu, boleznim,
smrti”. On nam prihaja napro-
ti, da v naših srcih prižge upan-
je in pogum. “Vsak Božič je
čudovit dokaz, da Bog ne obu-
pa nad nami”. Za vse je velik
izziv, da bi ob svetlobi sveč in z
venčkom pričakovanja zopet
poiskali bližino, medsebojno
človeško toploto in tako pripra-
vili srca za kralja, ki prihaja. Za-
to tudi ugasnimo televizijo,
računalnike in telefončke, iz-
koristimo te trenutke za
druženje in skupno molitev, je
pozval g. Marijan. “Drug dru-
gemu skušajmo biti lučka,
Cerkveni in družbeni antislovar (12a)
K kot KLERIKALIZEM (1)
  ri črki “k” mi je prišlo na
misel vse tisto, kar sem bral
pri italijanskem blogerju
Pietru, čigar spletni dnevnik se
imenuje Traditio liturgica. Da ne
bo pomote, ne gre za kakršnega-
koli “tradicionalističnega” kato-
ličana, pa naj to pomeni, kar
hoče, temveč za pravoslavnega
kristjana, ki pa je seveda odrastel
v italijanskem kulturnem okolju,
zato ga tudi dobro pozna,
odlično pa pozna tudi zlasti grško
sceno, sam je namreč strokov-
njak za klasično filologijo, torej
za grščino in latinščino, odlično
obvlada tudi sodobno grščino,
starocerkveno slovanščino in
ruščino. Ponavlja tisto, kar je de-
jal že pravoslavni kristjan m, da
je namreč za Cerkev,
tako zahodno kot tudi
vzhodno, klerikalizem
smrtonosna bolezen.
Ideja je preprosta – an-
tični in srednjeveški
model Cerkve, ki je
slonel na meništvu in
kontemplativnosti,
mističnosti, je zamen-
jal legalno-klerikalni
model. Ta je nad
prvim prevladal in ga
delno tudi zadušil.
Prišlo je do menjave
mišljenja, načina gle-
danja, perspektive, kot
rečemo s tujko. Premaknilo se je
središče. Ne da bi seveda vselej ta-
ko želeli, se je nekje sprožilo gi-
banje, ki je nazadnje privedlo do
sodobne sekularizacije, torej vdo-
ra posvetne miselnosti in gledan-
ja na stvari tudi v Cerkev samo.
Oba omenjena kristjana, Kalomi-
ros je žal že pokojni in je želel na
temo celo napisati knjigo, sta
mnenja, da je sodobno stanje po-
sledica starih napačnih izbir in
odločitev. Naj bo torej najprej ja-
sno, da ne govorimo o slabih na-
menih kogarkoli, ki je sprožil
proces, ki je razmajal in celo spre-
vrgel nekdanjo uravnoteženost,
saj je pogosto bilo treba kaj ukre-
niti – ni bilo druge izbire, dejstvo
P pa je, da je prišlo skozi stoletja dočedalje večjega odpiranja duhusveta, zlasti pri dejavnih kristja-
nih, tistih torej, ki so “hodili v
cerkev”, kot še danes pravimo. Sv.
Avguštin je trdil, da je “kristjan s
kristjani in škof zanje”, kar kaže
na močno, tudi notranjo, pove-
zanost med klerikom, torej po-
svečeno osebo, in laiki, torej “na-
vadnimi” verniki oz. tistimi, ki
niso posvečeni v duhovnike ali
škofe. Stavek kaže, kako so bili vsi
pravzaprav na isti ravni, čeprav
vsak s svojo posebno nalogo in
poslanstvom. V tej dobi in tem
obdobju krščanstva je vsak član
krščanske skupnosti, pa naj bo to
vernik, škof, patriarh ali papež, v
službi skrivnosti odrešenja, ki se
konkretno odraža v Cerkvi.
Nihče svojega položaja ni upora-
bljal za kak drugi namen, kot pa
je odrešenjski namen, zveličanje
duš. Sv. Pavel je zato dejal: “Ni-
smo gospodarji vaše vere, temveč
služabniki vašega veselja”, s
čimer jasno kaže na pravkar
omenjeno gledanje. Veselje, ja-
sno, ni mišljeno v posvetnem
smislu kot veselje tega sveta, tem-
več kot večno veselje, večna
sreča, kot življenje kristjana v Kri-
stusu. Zlasti v zahodni Cerkvi pa
danes nima smisla uporabljati to-
vrstnih stavkov, ker je ozračje po-
polnoma drugačno, tako iz zgo-
dovinskih razlogov kot tudi zara-
di strukturnih izbir v Cerkvi. Z
Luthrom je prišlo do dveh skraj-
nih izbir – po eni strani do po-
polnega zanikanja službenega
duhovništva, kar je prevzel pro-
testantski pol, po drugi strani pa
do ozračja sumničavosti in na
koncu do izključitve vernikov iz
“kontrolne sobe” v Cerkvi. Če so
v Nemčiji in drugih “reformira-
nih” deželah, lahko rečemo sli-
kovito, vrgli iz Cerkve duhovni-
ke, so po katoliških deželah du-
hovniki vrgli iz Cerkve laike, torej
vernike. Prišlo je do preloma, saj
vernik ni imel več nobene bese-
de, nobenega pomembnega po-
ložaja, ni več odločal o ničemer.
Pomemben položaj ima od takrat
naprej v Cerkvi le še posvečena
oseba, torej duhovnik ali škof. Ti-
sto, kar je sv. Benedikt dal v svoje
redovno pravilo, da torej Bog lah-
ko spregovori tudi po najbolj ne-
pomembnem bratu, zato mora
opat poslušati vsakogar, ni velja-
lo več. Na
eni strani
smo tako
imeli Cer-
kev, ki
poučuje, na
drugi Cer-
kev, ki se uči.
Eni ukažejo,
drugi ubo-
gajo. Najbrž
ni treba do-
datno pou-
darjati, kako
je isti model
pričel veljati
tudi znotraj
samega klera, kot se reče s tujko,
ko označujemo vse posvečene
osebe ali tiste, ki so na poti do po-
svečenja. Višji kleriki ukažejo,
nižji morajo ubogati. 2. vatikan-
ski cerkveni zbor je skušal zadeve
omehčati, namen je bil dober in
pravi, vendar pa je v resnici
prišlo, to si je treba priznati, do
nekaterih rezultatov protestan-
tskega sveta, duhovščina pa se je
postopoma “laicizirala”, postala
posvetna. V bistvu je položaj tako
slabši kot prej, saj se napačno da-
nes jemlje kot cerkveno tisto, kar
je posvetno, in za evangeljski
duh tisto, kar je le duh sveta.
/ se nadaljuje…
Andrej Vončina
PETER V JEZUSOVEM
POGLEDU
Radi bi vstopili v zadnje ure Jezusovega
življenja in odkrili težave, ki so jih imeli
apostoli v odnosu do Jezusovega trpljenja.
Boj z zlom je dosegel svoj vrhunec. Jezusa
je izdal njegov prijatelj in učenec, drugi
apostoli so spali in se v strahu razbežali.
Jezusa so prijeli in odpeljali, Peter pa je od
daleč spremljal to dogajanje. Tudi njega je
bilo strah, da se mu ne bi zgodilo kaj po-
dobnega. Ko se je grel na ploščadi velikega
duhovnika, ga je opazila neka dekla in ga
nagovorila kot Jezusovega učenca. On pa ji
je odvrnil, da ga ne pozna. Tako je storil še
dvakrat, celo prisegel je, da ni Jezusov
učenec.
Vendar se je tedaj oglasil petelin, kar je bi-
lo naznanilo, da se bo začel delati dan. V
Getsemanskem vrtu in na dvorišču velike-
ga duhovnika se ni Peter ničesar spomin-
jal, v tistem trenutku pa se je spomnil Je-
zusove napovedi, da ga bo trikrat zatajil,
preden bo zapel petelin. Spomin na Go-
spoda in njegovo napoved ga je pretresla
do globin. Začel je jokati, kar je bil izraz
resničnega kesanja. Njegovo srce je bilo še
vedno v noči, toda tedaj so mimo peljali
Jezusa. Ta se je obrnil in pogledal Petra do
njegovih globin. Bil je pogled sočutja,
usmiljenja in odpuščanja. Znašel se je v
pogledu, ki ga je prej zanikal, ni več poz-
nal Učitelja, drugih in sebe. V hipu so iz-
gubili moč njegovi predsodki, ni bilo več
starega napuha in samozadostnosti. Jezu-
sov pogled ga je povabil k spreobrnjenju,
da bi njegovo revščino napolnil z ljubezni-
jo. Pomembno je odkriti, da je Bog usmil-
jena ljubezen in ne tisti, ki se ga moramo
bati. Peter je po Jezusovem pogledu in od-
puščanju postal nov človek in vernik. V Je-
zusovem pogledu je videl svoje lastno vsta-
jenje. Sicer se bosta po vstajenju z Jezusom
še pomenila, toda skala njegove vere bo
okrepila in povezala mnoge brate. Odslej
bo na nov način zaupal Gospodu, bolj bo
verjel temu pogledu kot svojim načrtom
in sposobnostim, Gospod pa ga bo podpi-
ral s svojo milostjo.
GLEDATI SKOZI POGLED (11) Primož Krečič
Dobitnik nagrade za mir kliče k molitvi
Božje kraljestvo
trpi v zatiranih
  er je večina stvari
zdaj v znamenju isla-
ma, začnimo tudi
naše razmišljanje z musli-
manom. V Pavlovi cerkvi v
Frankfurtu je v Nemčiji
živeči iranski pisatelj Navid
Kermani prejel nagrado
nemškega knjižnega sklada.
Nič posebnega, če ne bi na-
grajenec zahvalo končal z
molitvijo, kar se v tej zgrad-
bi že od davna ni zgodilo,
kot je zapisal novinar. V svo-
jem govoru je poudaril po-
men in vlogo vere za
družbeno oziroma kultur-
no življenje narodov.
Končal pa je takole: “Dobitnik mi-
rovne nagrade naj ne kliče k vojni,
sme pa klicati k molitvi. Gospe in
gospodje, kličem Vas k nenavad-
nemu, čeprav to vendar ni tako
nenavadno v cerkvi. Rad bi Vas
prosil, da ob koncu mojega govora
ne ploskate, pač pa, da molimo za
patra Pavla in dvesto ugrabljenih
kristjanov iz sirskega Karjatajna,
otrok, ki jih je krstil pater Jacques,
parov, ki jih je poročil, starih, ki
jim je podelil zadnje maziljenje.
K
In če niste verni, bodite vsaj z žel-
jami pri ugrabljenih in tudi pri pa-
tru Jacquesu, ki se bori s samim
seboj, ker je bil samo on osvobo-
jen. Kaj pa so molitve drugega kot
želje, naslovljene na Boga! Verja-
mem v želje in da te z Bogom ali
brez njega delujejo v našem svetu.
Brez želja ne bi ljudje metali kam-
nov na druge, ki jih tako lahkotno
uničujejo v vojnah. In tako Vas
prosim, gospe in gospodje, molite
za Jacquesa Mourada, molite za
Pavla Dall'Oglio, molite za kristja-
ne v Karjatajnu, molite ali želite si
osvoboditve vseh talcev in svobo-
do Siriji in Iraku. Radi se dvignite
za to, da bi nasproti snufvideom
(morjenja) teroristov pokazali po-
dobo našega bratstva”.
Kako prepričljivo povabilo kristja-
nom, ki nas je pogosto sram, da bi
molili in po-
kazali svoj
božji obraz
nasproti zlu,
sovraštvu in
vsem voj-
nam sveta!
Ob
množičnih
morijah -
kot ob
množici be-
guncev – po-
gosto poza-
bimo, da gre
za posamez-
ne človeške
usode.
Nihče ne
umira na tisoče smrti, kakor so de-
lali krvniki ideologij, ki so za to
izumili tovarne smrti. Vsakdo
umira le svojo enkratno in posa-
mično smrt. Od tega sveta se vsak-
do poslavlja s svojimi sanjami,
spomini, upanji in hrepenenji,
posebno, če je moral mlad nasil-
no zapustiti ta svet. Odkar je bila
objavljena zgodba ilustratorja
Jožeta Beraneka v Slovenskem
času, mi je vedno pred očmi nje-
gova kruta smrt. Nekje na poti
med Ljubljano in Krimom je iz-
krvavel, ko so mu odsekali obe
dlani, da ne bi nikoli več mogel
slikati. In pred nami je polno po-
dobnih usod nasilno pobitih, za-
molčanih in odpeljanih neznano
kam. Tukaj je eno takih morišč,
kjer so zakopana ne le njihova
ustreljena trupla, pač pa so se tu
dvigale usode vsakega posamez-
nika v smrtnem kriku k Bogu
Očetu. Za njimi so ostale usode
pokojnikovih družin, svojcev in
narodov, ki jih je za stoletje in več
zaznamovala tragika njihove na-
silne smrti. Prav je, da rečemo, da
nas je zaznamovala vse, res vse, ta-
spodbuda k dobremu”! Jezuso-
vo kraljestvo se ne bo začelo ob
koncu sveta, ampak je že sedaj,
je še povedal g. Marijan. Po
maši je pred cerkvijo blagoslo-
vil venčke, ki so jih ljudje z ve-
seljem nesli na svoje domove.
Miklavževa nedelja
Naslednjo nedeljo, 6. decem-
bra, bodo člani skupine O'Kla-
pa takoj po maši, ob 10.45, v
sodelovanju z drugimi otroki
in mladimi v bližnjem Močni-
kovem domu uprizorili igrico
Dobrinček gre na zemljo. Pri-
pravili so jo sami mladi, saj je
za režijo poskrbela Sanja Vo-
grič, pomagali sta ji Katja Terčič
in Marta Fajt, ki je poskrbela tu-
di za sceno. Tudi tokrat bo v
dvorano prispel sv. Miklavž, ki
bo obdaril otroke “vseh staro-
sti”. Toplo vabljeni! / DD
Martin Luther
Navid Kermani
ko žrtve kot rablje, njihove potom-
ce in rodove narodov, ki nas je
oplazila ta zla usoda.
A pot iz te peklenske ujetosti je
molitev. Že starodavni predniki so
vedeli: Dostojen pokop in spomin
ter molitev so znamenje človeško-
sti, pogoji bratstva in miru, o
čemer govori musliman Navid
Kermani in o čemer so sanjali in
še danes sanjajo rodovi. Bratstvo
se rojeva v solidarnosti, dialogu in
sočutju. Zato Jezus blagruje čiste
v srcu ter vse, ki se zavzemajo za
resnico, pravičnost in mir. Božji
otroci zato prosijo očeta za mir
med seboj in za pokoj vseh svojih
sester in bratov. Božjim otrokom
ni vseeno za sestro ali brata, naj
bo živ ali mrtev. Božje kraljestvo
je kraljestvo sestrinstva in bratstva.
Čeprav bo dokončano šele v
večnosti, mu pripravljamo pota že
na zemlji, ko širimo med nami
Božjo pravičnost, se zavzemamo
za resnico in vzdržujemo zvesto-
bo, še posebej do zatiranih,
trpečih in zamolčanih sester in
bratov. Tako ustvarjamo novo ne-
bo in novo zemljo in prinašamo
upanje za rajne in za nas vse.
Amen
Janez Juhant
Kamniška Bistrica 31.10.215
Kristjani in družba 3. decembra 2015 5
  g. Tomažem Kodričem, ki upra-
vlja župnije Lokev, Divača, Vreme
in Vatovlje in je dekan Kraške de-
kanije, smo se pogovarjali.
Za pogovor se mu iskreno zahvaljuje-
mo.
Lahko rečemo, da spadate v mlajšo
generacijo duhovnikov koprske ško-
fije, ki je bila posvečena leta 1995, že
v samostojni Sloveniji. Kakšne spo-
mine imate na prva duhovniška leta,
v smislu povezave s slovensko pom-
ladjo in padcem komunizma, ki je
omejeval svobodno izražanje vere?
Ob duhovniškem posvečenju so mi
bratje duhovniki, ki so bili mojih sedan-
jih let, govorili o tem, da so duhovniki
srednjih let, in sam sem Bogu neizmer-
no hvaležen za dar duhovništva in za
20-letno služenje Njemu v skupnosti
Cerkve. Ko se oziram nazaj, morem od-
krivati velika Gospodova dela in mednje
zagotovo štejem osebnostno zorenje,
stalno prenavljanje Cerkve in dar samo-
stojne države in tudi vse dogajanje v do-
movini, tako tisto, na katero gledam z
veseljem in ponosom, kot tudi na do-
godke, ki predstavljajo preizkušnjo, ra-
zočaranje in klic po spreobrnjenju.
Ko gledam na dogajanje ob osamosva-
janju in potem na pot, ki smo jo naredili
v teh letih, ne morem, da je ne bi pri-
merjal s svetopisemskim izhodom iz
Egipta. Veliko je bilo hrepenenje po svo-
bodi, samostojnosti in zdi se mi, da smo
takrat zelo jasno presojali in prepozna-
vali suženjstvo, ki ga prinaša diktatura
enoumja. Nato je sledila izpolnitev
obljube in dobili smo dar samostojne
države, še več dar svobode, a z darom
smo prejeli tudi odgovornost zanj, ki pa
ni enostavna, nezahtevna. Zato se je
mnogim začelo kolcati po polnih lon-
cih čebule in mesa.
Izražanje vere, še bolje povedano
življenje po evangeliju, je pod diktaturo
in tudi v demokratični družbi podobno
preskušano. V obeh družbenih uredit-
vah je tisti, ki živi evangelij, nekakšen
“norec” za Kristusa in za to življenjsko
držo so potrebni pogum, plavanje proti
toku večinskega mnenja, predvsem pa
velika mera ljubezni in zvestobe Jezusu
Kristusu in skupnosti Cerkve.
Kako bi označili kraje, v katere ste bili
poslani? Od leta 1999 vodite štiri
župnije Divača, Lokev, Vatovlje in
Vreme. Že kaplansko službo ste opra-
vljali na Krasu v župnijah Povir in
Sežana, diakonsko leto pred po-
svečenjem pa v župnijah Rodik,
Hrpelje-Kozina, Klanec in Draga.
Najprej naj povem, da je zame osebno
najtežje pričakovanje nekoga, da mu ne-
kako označim človeka ali kraj. Odgovor
na to vprašanje je nehvaležen in zelo
tvegan. Verjetno ima prav vsak od nas
izkušnjo, kako je stavil na nekoga, pa je
prav ta prvi izdal ali zatajil. Po drugi
strani pa tudi druga izkušnja, ko smo
koga odpisali, pa je prav on ostal zvest.
Izhajam iz dejstva, da je vsak človek v
svojem bistvu dober, prav tako tudi
vsak kraj. Če je kakšen izziv, potem je
v tem, kako to dobro dobiti na dan.
Ko sem prišel na Kras in v Brkine, me
je zelo nagovorila misel, da so Krašev-
ci oziroma Brkinci kot Kras oz. Brkini
– prvi pogled je pogled na kamen in
brinje, na težko dostopen teren. Ko se
temu kamnu in brinju posvetiš, ti da-
ruje teran, pršut, brinjevec, sadje, sa-
me žlahtne dobrote. In tako tudi
doživljam Kraševce, Brkince in te
čudovite kraje. Veliko lepega je tu in
koliko je tega lepega še neodkritega!
Ti kraji veljajo za področje, kjer je
prejšnji režim pritegnil največ ljudi
in izpraznil cerkve. Kaj ste v teh le-
tih spoznali? Kakšne posledice je
prejšnji režim dejansko pustil v lju-
deh in življenju iz vere?
Zgodovina je naša učiteljica, zato ne
verjamem tistim, ki pravijo, da je po-
trebno pozabiti na preteklost in gle-
dati samo naprej. Nemogoče je dobro
zastaviti pogled naprej, če najprej ne
pogledaš na kakšnem “terenu” stojiš.
Si predstavljate planinca, ki bi brez-
glavo gledal naprej? Zagotovo bi
končal v prepadu! Prav zaradi tega
rad, če mi dopušča čas, pogledam tudi
v župnijske arhive in v njih je prava za-
kladnica, ki pogosto pojasni ali odgovo-
ri na krajevne in župnijske “skrivnosti”.
Eno od dejstev je tudi v tem, da so bili
ti kraji preizkušani s strani vseh treh to-
talitarnih sistemov: fašizma, nacizma in
komunizma. Vsak izmed njih je pustil
neizbrisen pečat, boleče rane, travme …
Ko obiskujem družine, se pogosto poja-
vijo pripovedi, včasih kar izpovedi, ob
katerih bi na koncu najraje podelil od-
vezo, a ob tem doživljam tudi strah, ki
se je zalezel globoko v kosti, in te izpo-
vedi žal ne bodo nikoli zapisane. Kot du-
hovniku pa mi pomagajo razumeti ljudi
in, kolikor je mogoče, prinašam tudi v
ta svet tolažbo odrešenja.
Delujete tudi v Brkinih, kjer so se vasi
v času režima množično izpraznile,
ker so ljudem obljubljali boljše
življenje v tovarnah in mestih. Pone-
kod je pri nedeljski maši tudi samo
ducat vernikov. Kako zmorete vztra-
jati in kako dolgo bo še lahko v tako
slabo obiskanih župnijah nedeljska
maša?
Brkini so se izpraznili po vojni. Vzemi-
mo za primer. Župnija Vatovlje je bila
ustanovljena l. 1947 in je takrat štela
1300 ljudi. Danes je v župniji še 180 lju-
di. Človeku se nehote pojavi vprašanje,
zakaj tako množično izseljevanje.
Spomnim se, da so nas v osnovni šoli
vedno učili o nerazvitih Brkinih, a to
težko razumem, saj je tam veliko narav-
nih dobrin in lepot. Neke vrste odgovor
na to vprašanje mi je dal tudi predhod-
nik, g. Koritnik, ki je vojno doživljal kot
kaplan na Vatovljah. Velikokrat je pri-
povedoval o morijah, likvidacijah, ki so
jih v imenu revolucije izvajali med voj-
no. Bilo je zelo hudo, a v Brkinih ni
kraških jam, brezen in ljudi so zakopa-
vali po njivah, izkopanih jamah za vodo
… Nekako logičen sklep je, da so Brkini
morali ostati nerazviti, da vse to ni
prišlo na dan. Župnija je danes kot težak
bolnik. Hvala Bogu za nekaj družin, ki
so se v župnijo priselile v zadnjih nekaj
letih in tako vlile malo upanja in
življenja. Pastoralno gledano, je taka
župnija zahtevna in včasih se pojavi
vprašanje, ali ima smisel. Toda to je sa-
mo človeško gledanje. Jezus Kristus se
je učlovečil za vsakega človeka in prav
to mi je v spodbudo, da ne ostajam ozi-
roma se naslanjam zgolj na človeška
merila. Tudi ti ljudje si zaslužijo Kristu-
sove ljubezni in kako veliko jim pome-
ni, da jih Cerkev ni odpisala.
Ali lahko spregovorite o zamolčanih
temah, o katerih se še vedno ne go-
vori? Mislim na 2. sv. vojno in izgi-
nule osebe v brkinskih gozdovih, kot
je salezijanski duhov-
nik Ludvik Novak iz
Vrem, ali pa dogodek,
kjer ste postavili spo-
minsko znamenje.
Kot sem že omenil, so
to vsebine, ki spadajo
na področje “javne
skrivnosti”. Vsi vedo, a
nihče se noče izposta-
viti, da bi o tem javno
spregovoril ali to zapi-
sal. Kvečjemu zapišejo
še kakšne dodatne pol-
resnice ali laži. Na
družinskih obiskih pa
ljudje želijo to pripove-
dovati. Ko sem izvedel
za duhovnika Ludvika
Novaka, sem se po po-
svetovanju s predhod-
nikom, g. Milanom
Prelcem, odločil, da
bomo na nedeljo
okrog 17. novembra,
ko je obletnica njegove
likvidacije, vpeljal sve-
to mašo zanj in vse
žrtve vojne in revoluci-
je. Potem je preteklo
nekaj let in zbrali smo
pogum ter postavili
spominsko obeležje na
duhovniškem grobu in tako vsaj na sim-
bolni ravni popravili eno krivico. Zgo-
dili so se tudi drugi lepi dogodki: nekdo
mi je poslal spominsko podobico, ki je
bila izdana ob njegovi smrti, drugi mi
je prinesel piksido, ki so jo našli na poti,
po kateri so ga gnali v smrt … Nekakšen
cilj poti je molitev za žrtve in odpiranje
vrat resnici. Prav tako smo iz pozabe iz-
trgali pokopališče delavcev južne proge.
Kar 150 jih je umrlo v slabih treh letih,
ko so kopali predore nad vasjo Dolnje
Vreme. Nekaj let smo o tem govorili, po-
tem pa se je začelo dogajati. Lansko leto
so vaščani obnovili studenec in posta-
vili restavrirani križ, letos smo naredili
še korak naprej in na pokopališču po-
stavili spominsko tablo, ki kliče spomin
in hvaležnost za te ljudi, ki so darovali
vse, zato da se lahko po železniški progi
vozimo proti Ljubljani ali Trstu. Resnica
vas bo osvobodila, pravi Jezus in zato je
iskanje resnice pravica in dolžnost vsa-
kega izmed nas.
Kakšno je danes versko življenje v
vaših župnijah? Kako se ljudje odzi-
vajo na vaše pobude?
Vsaka od štirih župnij je v čem posebna,
izvirna. Versko življenje je zaznamova-
no s tradicijo in iskanjem. Eni so zado-
voljni zgolj s tradicijo, drugi so iskreni
iskalci in gradijo na osebni veri. To mi-
slim, da ni nobena posebnost naših
župnij. Skupaj s sodelavci v ŽPS, ŽGS,
različnih skupinah iščemo poti, kako
odgovarjati na znamenja časa in na
iskanje ljudi. Velikokrat pravim, da ni
moj, naš problem, koliko rib se bo ujelo,
ampak kakšno “vabo” bomo nastavili.
Seveda sta želja in hrepenenje, da bi
ljudje začutili in odkrili v Jezusu Kristu-
su tisto, kar iščejo. Po drugi strani pa se
zavedam, da je Jezusov predlog življenja
zahteven. Človek je svoboden in izbira.
Moja izkušnja je vztrajno sejati in upati,
da bo seme rodilo. Poleg tega pa je po-
membno tudi osebno pričevanje, da je
vera v Jezusa Kristusa tista “točka”, na
kateri stoji ali pade moje življenje.
Ali je še prisotna tradicija? Kakšna je
verska praksa?
Tradicija je prisotna, a se, žal, velikokrat
prenaša brez vsebine. Če mladim ne po-
vemo, zakaj na primer nesemo sveče ali
cvetje na grob, zakaj naredimo adventni
venec ali postavimo jaslice, potem bodo
mladi rodovi to še nekaj časa delali, a
ne prav dolgo, ker tradicija brez vsebine
začne propadati, izumirati.
Podobno velja tudi za versko prakso. Tu-
di njej moramo dati vsebino. Ne da se
je prenašati iz roda v rod samo s sklice-
vanjem na tradicijo družine. Ko damo
verski praksi vsebino, potem postane
versko življenje zanimivo in aktualno.
Ali se vam zdi, da se bo negativna
težnja kdaj obrnila? Kaj se je po
vašem zgodilo s človekom, da je Boga
odrinil iz življenja in si ne želi zakra-
mentov?
Negativna težnja se pri posamezniku,
družini, ki tvega oseben odnos z Bo-
gom, že dogaja. Nikakor ne smemo in
ne moremo spregledati tistih posamez-
nikov in družin, ki so to storili in tudi
delajo vsak dan znova. V njihovih
družinah so molitev, obisk svete maše
in tudi velik čut oziroma odgovornost
za skupnost. Na teh posameznikih in
družinah stoji župnijsko življenje. Mi-
slim, da ne bom predrzen, če bom dejal,
da je na njih tudi prihodnost Cerkve in
naroda. Zakaj je Bog izgnan iz življenja
posameznika oz. družine? Odgovor
nam dajejo različne ideologije zadnjih
stoletij, vse do danes, ki človeku dopo-
vedujejo, da mu bo Bog vzel svobodo,
in mi smo ljubosumni na svobodo. Gre
torej za vprašanje, komu verujemo:
ideologijam, ki vodijo človeka žejnega
čez vodo, ali Bogu, ki je sicer zahteven
Bog, a prav v svobodno voljo ne pose-
ga.
Kaj ima po vašem prepričanju kato-
liška Cerkev še povedati današnjemu
človeku? Ali ima odgovor na izzive
današnjega časa?
Cerkev je podarjen Jezus Kristus, njegov
evangelij in Jezusa Kristusa, prav njegov
evangelij lahko podarja današnjemu
svetu. Verujem, da prav z Jezusom Kri-
stusom moremo odgovoriti tudi na iz-
zive današnjega časa.
Jana Barba
Z
  eš romanja po Frančiškovi poti
odraslih skavtov in prijateljev v As-
sisi se je v letošnji jeseni udeležila
tudi odrasla bratovščina Buški gamsi.
Poleg krajših romanj in planinskih izle-
tov so si, komaj leto in pol od ustanovit-
ve, zadali po zahtevnosti ambiciozno
nalogo: priključiti se slovenskemu ro-
manju po Frančiškovi poti odraslih skav-
tov in prijateljev v Assisi. Da so v Bovcu
javno in navdušeno spregovorili o svojih
doživetjih, ni bilo treba dolgo čakati.
Naslov tega (slovenskega) romanja v letu
Bogu posvečenega življenja je bil
Frančiškov vzklik: “Moj Bog in moje
vse”. Mnogi radi povedo, da so se sku-
pine, skozi celo leto, slovenskih odraslih
skavtov, ki so se odločili za to romanje,
skušale dotakniti z duhovnimi mislimi
nekaj področij: npr., kako me Bogu po-
svečuje delovanje pri skavtih. Na roman-
ju so se srečali z osebo – sv. Frančiškom,
ki ga je Bog pritegnil in vodil na svojski
način. Njegovo izkustvo je nenehen iz-
ziv, nenehno mlado in mladim nič manj
kot starejšim. Tudi ko se bodo še naprej
srečevali z njegovo življenjsko potjo, bo-
do poskušali najti sami sebe: kje sem na
svoji poti, kaj se mi na tej poti dogaja,
kaj naj naredim, kako naj odgovorim s
svojim vedenjem? Iz pripovedi je čutiti
iskreno občutje ob soočenju z življenjem
asiške bratovščine na začetku in skozi
stoletja. Ob tem vtisu danes čutimo nič
manj iskreno potrebo soočanja z novim
življenjem in z novim Upanjem v sedan-
jost, z izhodiščem tudi za prihodnost.
Iskanje v Njem svojega koraka v duhu in
dejansko po kamnitih tleh, po katerih
sta hodila sv. Frančišek in sv. Klara in
kjer ostaja njun pečat. Soočenje z nju-
nim življenjem pomeni izziv soočenja z
nečim novim, če -
prav v praksi megle
današnjega dne sko-
raj opuščenim. S
tem nagovarja sre ča -
nje v baziliki sv. Frančiška, v cerkvi Chie-
sa Nuova, cerkvi sv. Štefana … Do pod-
zavesti zaznamuje korak po gori La Verni
to soočanje z “novim” življenjem in z
novim Upanjem za prihodnost. Z iskan-
jem svojega koraka stopamo po kamnih,
kjer sta doma sv. Frančišek in sv. Klara.
Korak, koraki po gori La Verni, kjer se
čuti bratstvo z naravo, z vremenom, kot
so dež, mraz, megla …, smeti to doživlja-
ti - piti isti zrak, kot ga je sam sv.
Frančišek nekoč, po tesnih sobicah v vo-
tlinah... Za Buške gamse je na posebno
simpatičen način opisala doživetja peš
romanja po Frančiškovi poti v Assisi Na-
taša: Poldrugo leto stara bratovščina
Buški gamsi smo s kondicijskimi pripra-
vami in s pomočjo izkušenj drugih ro-
marjev pričeli takoj ob objavi oktobrske-
ga romanja v Assisi za leto 2015. Povabili
smo še druge odrasle skavte, s katerimi
smo imeli nekaj
skupnih pohodov.
Devetim buškim
gamsom so se pridru -
žili še štirje peš romar-
ji na železniški postaji
v Forliju. Našo trinaj-
stdnevno pot smo po
prejemu “kredencija-
lov” in prvi skupni
noči pričeli v Dova-
doli, prečkali pokraji-
no Emilio Romagno,
Toskano in Umbrio.
Prebijali smo se skozi
dež in veter, skozi pi-
sane gozdove, v tišini in molitvi obsijani
v soncu prečkali vinograde in številna
polja, spoznali prijazne gostitelje ter
Giordana, snovalca Fran či škove poti. Pol
poti nas je spremljal bovški župnik Vil-
jem ter naše romanje obogatil z dnevni-
mi svetimi mašami. S pesmijo in hva-
ležnostjo ter občudovanjem sv.
Frančiška in sv. Klare smo se na cilju
združili v tridnevno druženje z ostalimi
odraslimi skavti in romarji v Assisiju in
preživeli še nekaj zelo milostnih dni.
Tako lepo gre to k besedam sv. Frančiška:
O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli te-
mine mojega srca.
Daj mi pravo vero, trdno upanje, popol-
no ljubezen, globoko ponižnost, razum-
nost in spoznanje, da se bom držala tvo-
jih zapovedi. Amen.
MM
P
Peš romanje po Frančiškovi poti odraslih skavtov in prijateljev v Assisi
Soočenje z nečim novim
“Ko damo verski praksi
vsebino, potem postane
versko življenje 
zanimivo in aktualno”
Utrinek s potovanja
  Tomaž Kodrič
“Prav s Kristusom lahko
odgovarjamo na izzive časa”
POGOVOR 
Goriška3. decembra 20156
Odprtje novega župnijskega doma
v Gabrjah
V nedeljo, 6. decembra, bodo v Gabrjah pri Vipavi praznovali
Miklavževo nedeljo, saj je župnija posvečena sv. Nikolaju, škofu. Ob
10.30 bo vodil praznično bogoslužje nadškof Karel, ob 11.30 pa
bosta odprtje in blagoslov novega župnijskega doma. Ta je zrasel iz
“ruševin” nekdanjega kmečkega poslopja, ki stoji tik pod zvonikom
ob gabrski cerkvi. Pobudo za njegovo obnovo je dal pok. župnik Viljem
Žerjal, župnijski gospodarski svet pa je bil nadnjo navdušen. Prve
načrte je izdelal geom. Jordan Vižintin. Po smrti g. Žerjala so se dela
nekoliko ustavila in lansko leto zopet pričela. Načrte za nov dom je
dopolnil in pripravil za državne urade geom. Angelo Spano', ki je tudi
vodil dela gradbenega podjetja Hlede iz Števerjana in podjetja Paulin
iz Štandreža. Novi prostori dopolnjujejo župnišče in bodo nudili vsem
obiskovalcem dve sobi za srečanja, urejene higienske prostore,
opremljene po zakonih za invalide, ter majhen, a simpatičen zunanji
prostor pod skalo. Dom je v prvi vrsti namenjen mladini in otrokom,
ne bo pa izključil nikogar, ki bo prišel vanj v goste.
Delo je podprla dežela Furlanija Julijska krajina, župniji pa so prišle
na pomoč tudi vse skupnosti, ki sestavljajo Pastoralno področje Soča-
Vipava.
Ta veseli dan kulture na Kostanjevici
Na Prešernov rojstni dan odprejo vsako leto svoja vrata kulturne
ustanove v Sloveniji. Na brezplačen voden ogled vabi tudi
samostanska Škrabčeva knjižnica na Kostanjevici nad Novo Gorico,
in sicer v četrtek, 3. decembra 2015, ob 10., 15. in 17. uri. Gostje bodo
lahko obiskali tudi cerkev in grobnico Burbonov.
Pričevanje in razmislek o sinodi za družino
Družinska pastorala goriške nadškofije vabi v soboto, 5. decembra,
ob 16. uri v auditorium Fogar v Gorici na srečanje s pričevanji in
razmislekom o sklepnem dokumentu, ki so ga po škofovski sinodi o
družini izročili papežu Frančišku. Sodelovala bosta msgr. Roberto
Rosa, delegat iz tržaške škofije, in goriški nadškof msgr. Carlo
Redaelli. Vabljeni!
Spessa / Tatjani Rojc so podelili nagrado
Auersperg
V očarljivem okolju graščine v Spessi so v nedeljo, 29. novembra,
podelili prof. Tatjani Rojc nagrado Emil in Janja Auersperg. Priznanje
si je prislužila za biografijo Boris Pahor. Tako sem živel. Stoletje Borisa
Pahorja, ki je
v ita l ijan -
skem pre -
vodu izšla pri
založbi Bom -
piani. Na po -
delitvi sta bila
prisotna sam
pisatelj in
založnica
Elisabetta
Sgarbi.
Kratke Vittorio Sgarbi in tržaški pisatelj o umetnosti, prerokih in marsičem
Boris Pahor je prerok in
umetnik, “ki vidi daleč”
  metnost je vizija,
prerokba, nov
način gledanja na
stvarnost. Umetniki so
preroki, ki z novega zorne-
ga kota razbirajo sedanjost
in napovedujejo prihod-
nost. To je izhodiščna mi-
sel odmevnega predavan-
ja, ki ga je maja 2012 imel
na zgodovinskem festiva-
lu eStoria v Gorici znani
umetnostni kritik Vittorio
Sgarbi. Organizator prire-
ditve, Libreria Editrice Go-
riziana, je prepis posega
objavil v bogato opremlje-
ni knjigi Arte e Profezia
(Umetnost in prerokba),
ki je pravkar izšla. Na krstni pred-
stavitvi v nedeljo, 29. novembra,
sta bila v (odločno pretesnih) pro-
storih knjigarne na Verdijevem
korzu navzoča, poleg avtorja, tudi
pisatelj Boris Pahor in prof. Tatja-
na Rojc. Srečanje je bilo lepa pri-
ložnost za pogovor med Pahor-
jem in Sgarbijem, prijateljema, ki
izhajata iz dveh zelo različnih sve-
tov, in vendar sta vsak na svoj
način ne le medijski zvezdi, tem-
več svobodoumna humanista, ki
ju je pravi užitek poslušati, velika-
na našega časa, sposobna izjem-
nih miselnih sintez. Na kultur-
nem dogodku, ki ga je usmerjala
literarna zgodovinarka in odlična
poznavalka Pahorjevega opusa
Rojčeva, je bil seveda govor o glo-
bokem smislu umetnosti, pa tudi
o preteklosti, sedanjosti in pri-
hodnosti, o zgodovini človeštva,
njegovih največjih zablodah in
najvišjih dosežkih, pa tudi o te-
meljnih človeških vprašanjih.
Sgarbi se je s sebi lastno “barvito”
govorico in kančkom pregovorne
samovšečnosti dotaknil neštetih
tem. Osrednja je bila tema umet-
nosti, ki kot prerokba uvaja nov
U
način gledanja na realnost. Veli-
kokrat se je zgodilo, da so največji
umetniki-preroki vstali na začet-
ku stoletij. Na začetku 21. stoletja
nas je vse zaznamovala podoba
terorističnega napada na ne-
wyorška dvojčka: v živo smo
spremljali tragedijo, gledali ljudi,
ki so skakali skozi okna... “To so
najmočnejše podobe na začetku
tega stoletja”.
Pahor je povedal, da prvič sliši, da
je umetnost prerokba. Ameriški
lingvist Noam Chomsky je po 11.
septembru dejal, da je napočil čas,
ko si moramo izprašati vest. Tega
očitno nismo storili, še naprej
smo hoteli uveljavljati prevlado
nad drugimi in pred nekaj tedni
so se zgodili pariški dogodki, ki so
neverjetni in grozoviti, prežeti z
nečloveškim maščevanjem, je de-
jal Pahor. Odkar je začel pisati, je
vedno bil zvest umetnosti, ki je
upoštevala človeka; umetnost, ki
nima opravka z njim in se ne lo-
teva človekove usode, “cenim, to-
da je ne odobravam”. Taborišče je
“vse najhujše, kar ga človek lahko
naredi na tej zemlji... Kje lahko
najdem v sodobnem slikarstvu
nekaj, kar je predvidelo tisto ka-
taklizmo? Človeško telo je bilo v
20. stoletju manj vredno od gnile
slame”. Če je prišlo do tega, po-
meni, da “nimamo vizije prihod-
nosti”.
“Očitno imava zelo različni
življenji”, je priznal kritik iz Fer-
rare, “kjer se nič ne dogaja od leta
1598”, medtem ko je “moj čudo-
viti prijatelj Pahor” preživel tri ali
celo štiri vojne. Razlika je še v tem,
da “jaz sem hudoben, Pahor je
dober”, je še dejal Sgarbi. Pahor je
“izstopil živ iz kraja, kjer je bil no-
tri mrtev. Živel je dve oz. tri
življenja... Zame, gizdalina, govo-
riti o umetnosti pomeni govoriti
o življenju; za tistega, ki je bil v
življenju toliko preganjan, pa je
razumljivo, da umetnost ni bila
bistven element”. V svojih raz-
mišljanjih je omenil najra-
zličnejše umetnike, kot npr. Ma-
saccia, Caravaggia, Bacona, Suti-
na, Duchampa, Warhola, Celiber-
tija, Giacomettija itd., pa tudi Zo-
rana Musiča, “ki je prikazal kon-
centracijska taborišča v
resničnosti smrti prek sublimacije
tragične snovi - teles, ki so bila kot
blato in gnila slama - v nekaj si-
jajnega”. Dvajseto stoletje je za-
pleteno in protislovno, prežeto z
zlom in z uničevanjem podobe,
je še poudaril. Prekinilo je odnos
med človekom in umetnostjo, ker
je slednji odvzelo univerzalno raz-
sežnost. In vendar so še umetniki,
ki slikajo človeško tragedijo, člo-
veka, ki s težavo išče pravo
pot.
Pahor je povedal, da se
strinja s papežem
Frančiškom, ki si prizadeva
za pomoč revnim, z druge
strani pa je proti francoske-
mu predsedniku Hollan-
du, ki bi rad uničil zlo, saj
ga očitno “ni mogoče
uničiti”. Vse od otroštva
doživlja svet s tragičnega
zornega kota: človek je ved-
no ravnal zlobno in to bo
verjetno delal še naprej.
Zgolj razumsko pisatelj ne
vidi rožnate prihodnosti za
človeka, in vendar upa, da
se bo našla rešitev. Zvest
ostaja ideji o ljubezni, o ka-
teri je pred krščanstvom govorila
že Antigona, “rojena za ljubezen”.
Rešitev bi bila “družbena ljube-
zen”, ljubezen do bližnjega, “to,
kar je učil Jezus”.
S koncem 20. stoletja nihče ni več
največji ali najboljši slikar, prerok,
mesija itd. Ustvarjalnost je postala
“temeljna pravica vseh”. Umetni-
kov je zato več, je dejal Sgarbi, ni
pa več takih, kot so bili Masaccio,
Caravaggio, Picasso itd.
Danes ima velike možnosti spre-
meniti življenje ženska, ker ima
bolj razvita čustva, čut za resnico
in resničnost, je pripomnil Pahor.
Morda obstaja umetnina slikarke,
ki vsebuje drugačen pogled, tak,
ki nima nič skupnega z moško
umetnostjo.
“Vedno sem cenil Pahorja, ker je
mlajši od mene”, je na koncu v
šali dejal Sgarbi. “Če je povedal to,
pomeni, da je že pred 50 leti pre-
hodil poti, ki jih jaz še nisem...
Svet je danes v rokah ženske”.
Človek, ki je na tak način dosegel
tako starost, je najboljša priča pri-
hodnosti, je o Pahorju povedal
Sgarbi. Pahor je prerok in umet-
nik, človek, “ki vidi daleč”. / DD
Praznik čudodelne svetinje pri Marijinih sestrah
Ob 200-letnici rojstva
matere Leopoldine
  arijine sestre, ki
že 52 let opra-
vljajo svoje dra-
goceno poslanstvo v Do-
mu Marije Kraljice na
Korzu Italija 120 v Gorici,
so 27. novembra obhajale
praznik čudodelne sve-
tinje. Na ta dan so se
namreč spomnile 200-
letnice rojstva ustanovi-
teljice s. Leopoldine Bran-
dis, v tem jubilejnem letu
pa so tudi začele pripra-
vljati postopek za njeno beatifika-
cijo.
Za dar njenega življenja in za re-
dovnice, ki v našem mestu in
naših družinah delajo veliko do-
brega, smo hvaležni Gospodu, je
uvodoma povedal msgr. Renato
Podbersič, ki je vodil somaševanje
ob msgr. Oskarju Simčiču in g.
Jožetu Zupančiču, predstojniku
lazaristov na Mirenskem Gradu.
Ob rojstnem dnevu mame je ve-
sela vsa družina, je dejal mašnik;
slavje je bilo namreč v veselje
vseh, ki so bolj ali manj povezani
z Marijinimi sestrami in “do-
mom, kjer živi duh matere Leo-
poldine”. V njej, ki je s svojim iz-
M
jemnim delom v službi ubogih
vplivala na razvoj bolniške oskrbe
tudi v naših krajih, je Bog dal lju-
dem svetel zgled, kako naj bo
naše življenje posvečeno Njemu
in bližnjemu. Leopoldina se je ro-
dila v grofovski družini v Gradcu.
V samostan je stopila l. 1837, od
l. 1850 pa vse do smrti januarja
1900 je bila prva vizitatorica veli-
ke avstroogrske province, “v me-
zincu je imela pregled celotnega
življenja tedanjih usmiljenk”. V
Ljubljani je l. 1878 ustanovila bol-
niška dekleta za strežbo bolnikom
po domovih pod okriljem sester
usmiljenk. Leta 1926 so bolniške
sestre postale samostojna družba
z imenom Marijine sestre
čudodelne svetinje, ki ima-
jo torej Leopoldino za svo-
jo duhovno mater in usta-
noviteljico. “Bila je izredna
žena, ki je z materinskim
čutom skrbela za uboge in zelo
požrtvovalno delovala na dobro-
delnem, pa tudi duhovnem po-
dročju”. Še danes lahko občudu-
jemo nesebično služenje m. Leo-
poldine, ki je “zelo sodobna tudi
v današnjem času”. Njena beati-
fikacija bi zato “bila res velik dar
leta Božjega usmiljenja”. Razpoz-
navni znak Marijinih sester je
čudodelna svetinja, ki so jo začeli
kovati leta 1832, po Marijinih pri-
kazovanjih sv. Katarini Laboure v
Parizu. Svetinjica govori o Mariji,
srednici milosti, in Mariji, ki se
bori s Satanom. Marija posreduje
med Kristusom in Cerkvijo: ne
dela čudežev, saj ni Bog, ampak
človek, po svoji
svetosti vrhu-
nec človeštva.
Bog dela
čudeže po njeni
priprošnji. Ma-
rija nas uči držo
zrenja v Kristu-
sa, da bi imeli
Njega za vir
naših navdihov
in moči. Božja
beseda nam
želi nekaj spo-
ročiti: pravi
nam, da “Cer-
kev, ki bi bila zagledana sama va-
se, ni Cerkev, ki služi”. Včasih nas
na to spomni tudi “kakšna klofu-
ta zgodovine”... V tem trenutku
je to npr. veliki val beguncev: Bog
nam hoče sporočiti, “da smo
morda bili preveč zagledani vase,
v svoje obilje”. Marija nas tudi uči,
da je treba se boriti, saj je “hudič
vedno na delu, zlasti takrat, ko
nas zapelje na poti egoizma... Če
nismo povezani s Kristusom, ne
zmoremo boja proti hudemu”. Iz-
brati Kristusa in ne hudega duha:
“To je prvi pogoj, če hočemo iz-
polniti naše osebe”. Zato se raz-
veselimo, “saj nismo sami! Z na-
mi je Marija”, je dejal msgr. Pod-
bersič.
Kot je že lepa navada, se je praz-
novanje v domu prijaznih in na-
smejanih Marijinih sester nadal-
jevalo ob bogato obloženih mi-
zah. / DD
B. Pahor, T. Rojc, V. Sgarbi
O. Simčič, R. Podbersič, J. Zupančič
Goriška 3. decembra 2015 7
  tandrež je bil cel zadnji te-
den v novembru, v
pričakovanju na godovni
dan farnega zavetnika, posebno
praznično razpoložen; v njem
se je zvrstilo veliko
raznih aktivnosti in
prireditev. Središče
dogajanja so bila do-
mača cerkev, župnij-
ski dom Anton Gre-
gorčič, župnijski
park in kapela sv.
Jožefa.
Teden se je začel s
srečanjem na temo
Krščanstvo včeraj,
danes in jutri. Msgr.
Renato Podbersič je
vodil duhovni pogo-
vor. V soboto, 28.
novembra, so otroci
izdelovali adventne
venčke, ki so jih v
nedeljo prinesli v cerkev pred
oltar za blagoslov.
Pritrkovalci so naznanjali slove-
sno sv. mašo v nedeljo, 29. no-
vembra, ki jo je vodil ljubljanski
pomožni škof msgr. dr. Anton
Jamnik. V homiliji je, ob zgledu
sv. Andreja in sedanjega sv.
očeta, poudaril, da se moramo
kristjani in tudi drugi v sedanjih
nelahkih časih pogumno zavze-
mati za resnično ljubezen do
sočloveka in pozitivno gledati
naprej. Samo dobri in resnicol-
jubni odnosi, bogastvo vere in
veselje do življenja nam bodo
napolnili našo vsakdanjost in
razveselili tudi z majhnimi
stvarmi vsak trenutek našega
življenja. Večkrat je zelo
sproščeno nagovoril otroke in
jih spodbujal, naj bodo srečni in
veseli, saj je Gospod vedno z nji-
mi. Zahvalil se je župniku in de-
kanu Karlu Bolčini za njegovo
prizadevnost na raznih po-
dročjih, pohvalil je vse, ki so
Š skupaj z njim sooblikovali svetomašo, in povabil prisotne, najzaploskajo cerkvenim pevcem
za lepo petje, ki sta ga vodila Ti-
ziana Zavadlav in Silvan Zava-
dlav.
Sveti maši je sledila na trgu po-
delitev priznanja Klas 2015 za-
služnemu domačinu Alešu Ho-
banu, ki izhaja iz zavedne slo-
venske štandreške družine. Kot
vse ostale družine se je tudi nje-
gova preživljala s kmetijstvom.
Po domače so jim rekli pri Ku-
metvih.
Rodil se je 7. aprila 1943. V Štan-
drežu je obiskoval osnovno
šolo, slovensko srednjo šolo pa
v Gorici, kjer je končal študij
računovodske smeri.
V Hobanovi družini sta bila gla-
sba in petje vsakodnevna hrana.
Njegov ded Silvester je bil dol-
goleten navdušen pritrkovalec
in se je povzpel na visok zvonik
domače cerkve še pri 82 letih.
Včasih je peljal s seboj tudi ma-
lega Aleša, ki se je navdušil nad
pritrkovanjem in tudi v odraslih
letih zahajal na štandreški zvo-
nik. Oče in mama pa sta imela
lep glas in več let pela v do-
mačem zboru. Tudi njegova
brata sta bila nadarjena za pet-
je.
Aleš Hoban se je učil klavir pri
prof. Mirku Fileju. Še danes se
mu oči zaiskrijo, ko se spomin-
ja, kako je navdušeno vadil na
mogočnih orglah v domači cer-
kvi, kjer je župnik Jožef Žorž
upal, da bo postal organist. Na
štandreškem koru je večkrat za-
pel ob kaki slovesnosti prijatel-
jev in znancev.
Leta 1965 se je vključil tudi v
moški zbor društva Oton
Župančič, ki ga je vodil Franc
Lupin, in v njem pel veliko let.
Od leta 1975 je pel tudi v
mešanem zboru. Istega leta je
vodil moški zbor, s katerim je
nadaljeval tudi po ustanovitvi
mlajše pevske skupine Sraka, v
kateri se zbirajo pevci iz raznih
krajev Goriške. S starejšimi pev-
ci še vedno spremlja k zadnje-
mu počitku prijatelje in znance.
Od leta 2005 do leta 2014 je vo-
dil Ženski zbor slovenskih go-
riških upokojencev.
Od leta 1981 do leta 1984 je
predsedoval društvu O.
Župančič, nato pa je bil do leta
1986 podpredsednik.
Priznanje Klas 2015 je Aleš Ho-
ban prejel za dolgoletno
uspešno delo na kulturnem,
predvsem zborovskem po-
dročju. Priznanje mu je izročil
goriški župan Ettore Romoli,
motivacijo pa je prebral pred-
sednik društva sKultura 2001
Marjan Breščak. Ker je Aleš pred
kratkim praznoval 50-letnico
poroke z ženo Bredo, so tudi
njej podarili šopek, vokalna sku-
pina Sraka pa je zapela in nato
so jima vsi nazdravili. Čestitke
in voščila jima je izrekel tudi lju-
bljanski pomožni škof.
Na trgu je bila tudi adventna
tržnica, na kateri so mladi po-
nujali lepe venčke in sladke do-
brote. No voljo so bile tudi knji-
ge Goriške Mohorjeve
družbe.
V okvir praznovanja sodi tu-
di lepa razstava izdelkov iz
posebne tehnike, makrame,
v spodnjih prostorih župnij-
skega doma Anton Gre-
gorčič. Avtorico del, mlado Fa-
biolo Torroni iz Jeremitišča, je
predstavila Majda Zavadlav, ki
je kot njena prva šolska učitelji-
ca povedala, “da je že kot otrok
izkazala svoje likov-
ne in ročne spretno-
sti ter nagnjenje do
oblikovanja. V pro-
stem času - med štu-
dijem in delom - in
za razvedrilo pa jo je
vedno spremljalo ve-
selje do ročnih del,
ki ji ga je posredova-
la mama Miriam, ko
jo je vključevala v
pripravo raznih praz-
ničnih in priložno-
stnih okrasnih izdel-
kov. Vseskozi jo je
navduševala in
vzpodbujala in ji je
postala vodnik na
poti umetnosti. Fabioli se je dan
za dnem večalo zanimanje za
razne oblike ročne dejavnosti, v
njej se je stopnjevala želja po ne-
nehnem ustvarjanju. Ob kle-
kljanju mame Miriam pa si je
zaželela in čutila potrebo, da bi
tudi sama gojila svojo obliko
umetnosti. Ko je pred dvema le-
toma obiskala kreativni sejem,
t. i. Abilmente v Vicenzi, jo je
pritegnila umetnost makrame-
ja, za katerega so značilni vozli.
Ko je opazovala izdelovalke pri
delu in povpraševala po tehni-
kah tega izdelovanja, se je do-
končno odločila: MAKRAME, to
bi rada ustvarjala. Takoj se ji je
porodila misel in že je nastala
tudi njena nadaljnja oznaka,
njena “etiketa” Macrame mon
amour. Nadalje je izvedela, da je
prav v Gorici zelo znana in
odlična učiteljica te umetnosti
Adriana Lazzari. Pri njej se je
začela šola makrameja. Poleg
dragocenih napotkov ji je
učiteljica Adriana posredovala
tudi veliko vnemo in ljubezen
do te umetnosti.
Makrame je starodavna umet-
nost vozlanja v določene vzor-
ce, ki jo lahko uporabljamo za
različne ustvarjalne namene, od
nakita, dekoracij doma in
oblačil do visečih mrež in stolov
pa celo do delov pohištva. Je iz-
jemno priljubljena tehnika
ročnih del, pri katerih okrasne
in uporabne predmete na nešte-
to različnih načinov vozlamo
kar z rokami. Ne potrebujemo
posebnih pripomočkov, le vrvi-
co različnih debelosti, bom-
bažne in kovinske niti ali volno
ipd.
/ str. 15
DP
In memoriam
Elvira Devetak
  inulo nedeljo, 29. no-
vembra 2015, je umrla
Elvira Devetak, mati
našega dolgoletnega sodelavca
Davorina Devetaka. Pokojna El-
vira je bila doma z Vrha, kjer se
je rodila 23. decembra leta 1930.
Poročila se je s
Teodorjem Deve-
takom, ki je bil
isti letnik kot ona,
v zakonu so se ji-
ma rodila sinova
Davorin in Igor.
Elvira Devetak je
bila po rodu iz
ene tistih kraških
družin, ki so pri-
hranjeni denar
investirale v na-
kup zemlje v
Laškem, kamor je
družina Devetak tudi odšla živet.
V Ronkah je v bližini, kjer je sta-
novala družina Devetak, zgradi-
lo svoje domove več slovenskih
družin; jasno je, da so bili med
seboj povezani. Tako se je v
Laškem govorilo tudi slovensko
in pokojna gospa Elvira je bila
med tistimi, ki so tedanje levičar-
ske občinske uprave v Laškem
nagovorili, da so tem slovenskim
družinam pomagale prevažati
otroke v slovensko šolo v Dober-
dob, najprej s taksijem, kasneje
s kombijem. To je bil pravzaprav
zametek šole s slovenskim
učnim jezikom v Romjanu in
M istočasno tudi zametek organizi-ranega delovanja Slovencev vLaškem. Pokojno gospo Elviro so
odlikovali umirjenost in preu-
darnost in velik socialni čut, zato
ne preseneča, da je družina Teo-
dorja (imenovali so ga Dojo) in
Elvire leta gostila
otroke iz Metlike,
saj je občina Ronke
pobratena s to belo-
krajnsko občino.
Prav tako se je takoj
vključila v delovan-
je slovenskega pev-
skega zbora iz
Laškega, pela je tudi
pri slovenski maši,
kot je bila tudi de-
javna v slovenskem
društvu Jadro, pri
katerem je od sa-
mih začetkov pomagala duši
društva, prof. Karlu Mučiču, da
se je društvo razširilo in je še da-
nes osrednje središče Slovencev
v Laškem. Pokojna gospa Elvira
je bila načitana in širokih obzo-
rij, milega značaja in toplega
srca. Bila je tudi naročnica No-
vega lista in Katoliškega glasa
prej in Novega glasa vse do da-
našnjih dni, redno je prebirala,
dokler je niso zapustile življen-
jske moči. Našemu sodelavcu
Davorinu in njegovemu bratu
Igorju ter ostalim sorodnikom
pokojne Elvire izrekamo občute-
no sožalje!
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič vabita v četrtek,
3. decembra 2015, ob 20. uri na
Srečanja pod lipami. Gost večera
bo goriški pesnik, glasbenik in
profesor David Bandelj, ki bo
predstavil literarno-znanstveni
monografij i  V iskanju jaza:
dnevnik v svetovni in slovenski
literaturi in Obrazi slovenske
literature ter pesniško razglednico
Gorica/Gorizia v prevodu Jolke
Milič s fotografijami Valentine
Brunello. O omenjenih in
prihodnjih snovanjih se bo z
avtorjem pogovarjala dr. Jadranka
Cergol.
PD Rupa-Peč prireja
Miklavževanje v soboto, 5.
decembra, ob 19. uri.
Miklavž bo razveselil štandreške
otroke v soboto, 5. decembra, ob
19.30 v župnijskem domu A.
Gregorčič. Za najavo otrok
pokličite po telefonu 0481 21849
(Martina).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja tradicionalno
silvestrovanje v torek, 29.
decembra, v kraju Corno di
Rosazzo; srečanje bo v
zgodovinski beneški vili Nachini.
Vpisujejo po tel.: 0481 884156
(Andrej F.), 0481 20801 (Sonja
K.), 0481 882183 (Dragica V.),
0481 78138 (Sonja Š.).
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2,
Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV
Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali
0481 547569.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
št. 0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31
449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Prodajamo več vrst domačega
mladega vina. Tel. št. 0039
3391997101.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko: A.
H. 100 evrov.
Čestitke
Predraga Jožica in Ivo, slavila sta
50 let ljubezni, medsebojnega
razumevanja, nepozabnih
trenutkov. Iz srca vama čestita PD
Rupa-Peč.
Družini Jane Soban in Mateja
Pintarja se je pridružil mali
Danijel. Iz srca jim čestitajo in
želijo veliko lepih trenutkov člani
dramske družine, mešani zbor in
odborniki društva F. B. Sedej ter
števerjansko župnijsko občestvo.
Zahvala
Šolske sestre Zavoda Svete
Družine se zahvaljujemo vsem
posameznim darovalcem in
slovenskim župnijam, ki so ob
zahvalni nedelji delili z nami
sadove zemlje. Zahvaljujemo se
tudi vsem tistim darovalcem, ki
čez leto prinašajo svoje darove.
Ob tem gre zahvala tudi tistim, ki
ste ob raznih priložnostih darovali
svoj dar za zavod. Vsem Bog
povrni!
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 4.12.2015 do 10.12.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 4. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 5. decembra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 6. decembra, ob 21. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 7. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Novice iz naših
krajev - Obvestila in večerni vic.
Torek, 8. decembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 9. decembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Ptice
ob zimski krmilnici - Izbor melodij.
Četrtek, 10. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
V petek, 27. novembra, sta praznovala zlato poroko
LUCIO in MARIUCI iz Sabličev.
Otroci z družinami jima iz srca želijo, 
da bi še naprej njuna ljubezen trdno kljubovala
in da bi še dolgo let hodila 
z roko v roki po poti življenja.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
BRAZILSKO-SLOVENSKI SLOVAR
Marijana Breclja
O delu bo spregovoril avtor.
V četrtek, 10. decembra 2015, 
ob 10. uri 
v Katoliški knjigarni 
na Travniku 25 v Gorici
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
DRUŠTVO ARS
Vljudno vabi na odprtje likovne prodajne 
razstave v dobrodelne namene
UMETNIKI ZA KARITAS
Razstavljena dela bo predstavila Jožica Ličen
Galerija Ars na Travniku, Gorica
Četrtek, 3. decembra 2015, ob 18. uri
Foto DP
  Ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Andreja
Slavnostno, bogato in pestro
ŠTANDREŽ 

Kultura 3. decembra 2015 9
  gra kresnic – Mojim prednikom se glasita
naslov in podnaslov po vrsti zadnje pe-
sniške zbirke Magdalene Svetina Terčon.
Avtorica, sicer slovenistka in ravnateljica Ko-
sovelove knjižnice v Sežani, je doma v Štor-
jah na Krasu. Na svoji pesniški poti je do da-
nes izdala že štiri samostojne pesniške zbir-
ke, eno pa v sodelovanju s soprogom Davi-
dom Terčonom, tako da je Igra kresnic prav-
zaprav že njena šesta knjiga. Magdalena Sve-
tina Terčon je svoj pesniški prvenec objavila
pred dobrima dvema desetletjema, prišteva-
mo pa jo lahko k ožji skupini kraških ustvar-
jalcev, ki se združujejo v hommage Srečku
Kosovelu, poimenovanem pesniškem
društvu Zlati čoln.
Ena temeljnih značilnosti današnje družbe
je, da ima posameznik v njej vse manj opor-
nih točk in gotovosti, na katere se lahko za-
nese. Najbrž se prav zaradi tega marsikdo da-
nes zateka v raziskovanje preteklosti lastnega
rodu in korenin, iz katerih izvira. V le-teh
išče življenjsko limfo, pa tudi trdno oporo, s
katerima bi previharili današnje zahtevne
čase. Po tej poti stopa tudi že omenjena av-
torica, kar je razvidno iz naslova pesniške
zbirke same.
Vsebina knjižice A6 formata, ki se razteza na
slabih osemdesetih straneh, je razdeljena na
tri pesniške cikluse, katerim sta dodana
spremna beseda Jasne Majde Peršolja iz Križa
pri Sežani ter zapis o rodovniku Svetin, ki ga
je sestavil Robert Fonda. On je namreč razi-
skal tako korenine avtorice same, in sicer do
preloma med osemnajstim in devetnajstim
stoletjem, kakor tudi Antona Svetine, roje-
nega leta 1810 v Danah pri Divači. Podatki
o njegovem rodu tako, denimo, segajo v
prvo polovico sedemnajstega stoletja.
Kar se same pesniške vsebine Igre kresnic
tiče, je zbirka razdeljena na štiri razdelke.
Prvi je posvečen avtoričinemu nonotu, dru-
gi noni, tretjega avtorica piše sebi, zadnjega
pa očetu. Kakor je Magdalena Svetina Terčon
dejala na predstavitvi svoje zbirke, ki je bila
na polovici novembra v Kosovelovem domu
v Sežani, želi biti Igra kresnic predvsem
hommage prednikom, ki so preživeli dolga
stoletja na skopi kraški zemlji. Poročali se ni-
so iz ljubezni, ampak zaradi preživetja. Kljub
vsemu so v tistih časih drug do drugega
zmogli gojiti poštene odnose, v katerih je
bolj poredko bila ljubezen, bilo pa je vsaj
spoštovanje.
Kot smo že zapisali, je atavična sla naredila
avtorici prvi pesniški razdelek, ki nosi naslov
On, posvetiti nonotu po mamini strani, in
sicer Jožefu Svetini iz Dan pri Divači. Zani-
mivo je, da v tem ciklusu lirski subjekt na-
stopa v prvi osebi, seveda v moškem spolu,
medtem ko se v naslednjem, ki je posvečen
noni, največkrat pojavlja tretja oseba. Avto-
ričin slog je čista lirika, saj se podaja v naj-
bolj skrite in globoke kotičke človekove in-
time. Prvi ciklus premore deset krajših pe-
smi, ki so v prostem verzu, poseben učinek
pa v njih (seveda tudi drugod) dosega epifo-
ra, torej ponavljanje besed na začetku
več verzov. Motivi iz narave so moj-
strsko spleteni v pripoved vsakdana, ki
je bil zahteven in naporen, a kljub te-
mu ne tragičen.
Drugi pesniški ciklus z naslovom Ona
uvaja enajsta zaporedno oštevilčena pe-
sem, ki izraža vso zahtevnost tedanjega
časa, piše pa o noninem prihodu v
moževo hišo, kamor je prišla kot neve-
sta. Tako se glasijo njeni verzi: “Nihče je ni
pozdravil. / Nihče je ni objel. / Ni bilo časa.
// Zvečer je legla med rjuhe, / kot so ji rekli”.
Težavnost pri izražanju čustev v okolju, ki je
bilo človekovemu preživetju neprijazno, saj
se je moral stalno boriti zanj, pa najbolje pri-
haja do izraza v naslednjih verzih petnajste
pesmi. “Nikoli me ni objela. / Nikoli me ni
posedla na kolena. / Nikoli se ni nasmehni-
la. / Nikoli me ni pobožala. // A se mi kljub
temu zdi, / da je to počela ves čas”.
Tretji pesniški razdelek z naslovom Jaz je de-
janska avtoričina samoizpoved, ki je zasta-
vljena predvsem v poklon njenima dvema
kraškima vasema, torej Štorjam in že omen-
jenim Danam pri Divači. Pesniški slog tu po-
staja znova bolj lirsko poudarjen, količinsko
pa je razdelek enak prejšnjima, saj vsebuje
natanko deset pesmi.
Četrti in zadnji ciklus Moj oče je seveda po-
svečen avtoričinemu očetu, ki je, kot je raz-
vidno iz rodovnika, preminil pred sedmimi
leti. Avtoričin slog se tu znova nekoliko spre-
meni, saj so pesmi daljše, že podobne pe-
snitvam. Lirika mesto počasi prepušča neka-
terim skoraj epskim prvinam. Niso več ošte-
vilčene, ampak naslovljene z besedami ozi-
roma besednimi zvezami. Prvotno so nam-
reč nastale kot prozni fragmenti. Tudi temat-
sko so besedila širša, saj vanje poleg
vsakdanjih človeških občutkov tu svoje me-
sto najdejo družbeni odnosi na podeželju,
pa tudi velikokrat težka, čeprav nujna sim-
bioza med Krasom in Trstom, ki je sloven-
skega človeka potreboval, a je do njega gojil
predsodek o njegovi manjvrednosti.
Pesniško zbirko Magdalene Svetina Terčon,
ki je v samozaložbi izšla v nakladi dvesto iz-
vodov, končujeta že omenjena spremna be-
seda Jasne Majde Peršolja z naslovom Mag-
dalenina Igra kresnic ter zapis Roberta Fon-
de Rodovi Svetina. Brošura je izšla s pomočjo
sponzorjev, katerim se avtorica zahvaljuje na
zadnjih straneh svoje tokratne zbirke.
Primož Sturman
I
  ira Sušić, ki že nekaj
let uspešno sodeluje z
ljubljansko založbo
Ekslibris, je konec lanskega leta
izdala svojo tretjo knjigo, na-
menjeno otrokom, z naslovom
Čarobna noč. Izdaja prijetno
preseneča tako oblikovno kot
slogovno, saj je prikupnega vi-
deza, pa tudi vsebinsko prilago-
jena sodobnemu otroku, ki še
vedno verjame v čarobni in mi-
kavni svet igrač, a obenem živi
v svetu modernih tehnologij.
Knjiga zajema štirinajst pripo-
vedi, ki bi jih prej kot pravljice
označila kot zgodbe, čeprav se
v njih pojavljajo čarobni rekvi-
ziti, kot npr. čarob-
na igla, čarobna pa-
lica in čarobni čaj.
Kajti poleg gozdne
vile in čarovnice
odigravajo važno
vlogo vsakovrstne
igračke od lesenih
vlakcev in plišastih
medvedkov do pa-
jackov, avtomo-
bilčkov in punčk.
Seveda so tu tudi
otroci, željni daril,
a vendar ne nagaji-
vi in poredni, tem-
več bolj preprosti,
zadovoljni z ma-
lim, dobrosrčni.
Vezno nit knjige
predstavlja čarobna
noč: noč, v kateri
se po nekaterih pri-
povedih odpravlja
M na pot tudi Božiček. Tega otrocidanes videvajo na televizijskihekranih, zakaj bi torej ne nasto-
pal tudi v knjigi?
Prav gotovo se oko najprej po-
mudi na lepi svetlo lilasti plat-
nici z linearno začrtano podo-
bo medvedka in gozdnih
drevesc, nato pa na enako
sodobnih in prijetnih no-
tranjih ilustracijah. Kot ved-
no je zanje poskrbela odgo-
vorna urednica založbe Je-
lena Lasan, ki barvno obde-
luje svoje računalniške za-
misli. Tokrat prevladujejo
temnejše barve ozadja, od
sive, modre, vijoličaste in
črne, vendar ne učinkujejo
turobno, saj jih poživljajo
stilizirana gozdna drevesca,
božične smrečice in bele
snežinke. V zimsko vzdušje
lepo uvajajo prve tri zgod-
be: z nekaj uvodnimi zama-
hi Mira Sušić predstavi
čarobnost snežink v plesu
vetra, belo pikčasto zaveso
in se sploh zaustavi na detajlih
zimsko obarvane snežne pokra-
jine. Glede na prejšnji dve
otroški knjigi iste avtorice so
zgodbe slogovno bolj dovršene,
jezikovno bogatejše, zato na-
menjene bralno bolj veščim
otrokom, ki obiskujejo zadnje
razrede osnovne šole. Ti bodo
v knjigi poleg privlačnih zgodb
našli tudi veliko zanimivih izra-
zov in prispodob.
Glavni junak Božiček ni klišej-
ski rdeče oblečeni decembrski
dobrotnik, ki nastopa v
televizijskem oglaševan-
ju, temveč je bolj člo-
veško krhek, pozabljiv,
celo bolan. Daril ne pri-
naša samo on, temveč se ga
spomnijo tudi pričakovanja
polni in dobri otroci. Tu Matjaž
poskrbi za njegovo malico, tam
Špela prosi zanj pikčastega
kužka, vsi skupaj pa se napo-
sled spomnijo, da bi ga obdaro-
vali z računalnikom, saj bradač
postaja pozabljiv. Predvsem pa
so otroške želje večkrat usmer-
jene nesebično: deček prosi, da
bi dobrotnik razveselil s
sneženim možem njegovo ba-
bico, da ne bi bila tako sama,
drugje si Alenka skromno
zaželi spet nazaj zguljenega
plišastega medvedka, ki so ga
odrasli odvrgli na smetišče. Do-
gajalni prostor je poseljen z
otrokom priljubljenimi kla-
sičnimi igračkami, ob njih pa
seveda odigrava važno vlogo
sodobna tehnologija, vključno
z elektronsko pošto. Božičku, ki
mu je ponagajala hudobna
čarovnica, pajacek na primer
daruje satelitski navigator, da se
ne bi izgubil v brezzvezdnati
noči.
Iz zgodb prenikajo človeške
vrline solidarnost, do-
brosrčnost, čut za sočloveka: vi-
deti je, da pisateljica, sicer tudi
profesorica, dobro
pozna poslanstvo in
stvarnost svojega po-
klica. Zaključna zgod-
ba Tovarna igrač se
obarva izrazito social-
no, saj se v njej posta-
vlja problem igrač z
napako, česar stroji, ki
so v tovarni nadome-
stili človeško delovno
silo, ne morejo pre-
gledovati in popravi-
ti. Božiček, ki sam
pregleda in popravi
pokvarjene igračke,
razmišlja tako: “Preti-
rano uvajanje strojev
in računalnikov v to-
varne, pisarne in usta-
nove povzroča od-
puščanje delavcev in uslužben-
cev, zato bi morali ljudje temel-
jito premisliti, kako smotrno
uskladiti uvajanje strojev in
računalnikov s potrebami ti-
stih, ki se morajo preživljati z
delom in prehraniti družine”.
Knjiga je primerna za sodobne-
ga otroka, v katerem je ob do-
mišljiji in bogatenju jezikovnih
zmožnosti potrebno vzpodbu-
diti in gojiti tudi socialno
občutljivost.
Majda Artač Sturman
S knjižne police za otroke
Mira Sušić: Čarobna noč
Pesniška zbirka Magdalene Svetina Terčon
Igra kresnic v poklon
pesničinim prednikom
Miklavžev večer
Na cesti slišim tih korak,
kdo stopa tam, je striček mrak?
Ne veš, da je poseben dan,
ko na večer prihaja k nam
predobri naš Miklavž?
Bradati mož je vzel na pot
daril, bonbonov zvrhan koš.
Ponoči bo domove obiskal,
na krožnike slaščic nasul
in malčke obdaroval.
Angelčki s krilci frfotajo,
hudički z verigami rožljajo.
Če malce nagajiv si bil,
umirjen bodi vsaj ta dan.
Za dobrega svetnika še je čas...
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Ob 150-letnici rojstva Maksa Fabianija
“Kdo sem?”
  ako se ob koncu gledališke-
ga prikaza z naslovom Fa-
biani - Umetnost bivanja,
namenjenega velikemu arhitektu
in urbanistu Maksu Fabianiju ob
njegovi 150-letnici rojstva,
sprašuje sam protagonist Fabiani,
ki je bil iz premožne družine
mešanega porekla. Čutil se je Slo-
venca, Avstrijca, Italijana; ob tem
pa se je gotovo spraševal, kam se-
gajo njegove najgloblje življenjske
korenine. Verjetno tudi zato, ker
mu je marsikdo očital, da se je pu-
stil vpreči v fašistični voz; morda
je to storil zaradi tega, ker so bili
pač taki hudi časi in se je vsakdo
moral nekako znajti za svoje
preživetje. L. 1935 je bil celo ime-
novan za župana Štanjela in je na
tem mestu ostal do l. 1945. Pode-
staji pa so bili seveda le ljudje iz
fašističnih krogov. Čeprav genia-
len ahitekt in urbanist je bil ven-
dar le človek s svojimi svetlimi in
temnimi stranmi, ki si je utiral pot
za svoje delovanje v medvojnih
časih, ko je fašizem zmeraj bolj
dvigoval svoj greben, in se je ver-
jetno moral nekako znajti, če je
hotel ostati na površju in ustvar-
jati. Pri tem je ubral tudi take sme-
ri, s katerimi se danes ne strinja-
mo in mu jih lahko očitamo in se,
ko občudujemo njegove arhitek-
turne bisere, ki se harmonično
skladajo s prostorom, sprašujemo,
ali je bil tudi velik umetnik svoje-
ga bivanja v danih okoliščinah.
Kakorkoli že, v Slovenskem narod-
nem gledališču Nova Gorica so se
mu poklonili z gledališkim prika-
zom njegovega življenja, delovan-
ja in razmišljanja, ki je bilo gotovo
bogato, kot je bilo njegovo umet-
niško ustvarjanje. V svojem zad-
njem življenjskem obdobju, ko se
je s Krasa dokončno vrnil v Gori-
co, potem ko je v svojem življenju
prepotoval pol sveta, se je posvetil
pisanju in spisal knjigo Akma –
duša sveta.
Avtorici dvojezičnega scenarija Fa-
biani - Umetnost bivanja – v njem
je tudi nekaj besed, izrečenih v
T nemščini - sta Neda Rusjan Bric,igralka in režiserka ter v. d. direk-torice v SNG Nova Gorica, in pre-
vajalka Ana Duša. Iz besedil same-
ga Maksa Fabianija, Srečka Koso-
vela, Carla Michelstaedterja in Ge-
orga Trakla je vzklila posebna
uprizoritev v sodelovanju med
SNG Nova Gorica, Združenimi
umetniki iz Gorice in glasbeno
akademijo Naonis, ki v zgoščeni
obliki spregovori o Fabianijevi
življenjski poti in njegovem umet-
niškem snovanju. Vsebinsko štiri-
desetminutna upizoritev nima
namena poglabljti se v Fabianijeve
politične izbire in na ta račun kaj
moralizirati, ampak navaja gola
dejstva in se ob tem sprašuje, ali
je bil Fabiani tudi umetnik bivan-
ja.
Pri uresničitvi te “čezmejne” za-
misli sta kot prevajalki sodelovali
Marinka Počkaj in Tatjana Rojc. V
tej posebni “predstavi” imata kar
precejšnjo vlogo glasba in petje,
ki jo pevke Jessica Interdonato,
Tatjana Mihelj in Sara Simondi iz-
vajajo ob klavirski spremljavi Val-
terja Sivilottija, ki je tudi avtor gla-
sbe. Ti glasbeni intermezzi so še
posebno intenzivni in izrazno
močni. Besedilo v dinamičnem
ritmu orisuje Fabianijevo življenje
in nakazuje njegovo razmišljanje
in arhitekturne vzgibe in njegovo
obširno ustvarjalno delo skozi
prizmo učinkovitih interpretacij
igralcev iz SNG Nova Gorica in ita-
lijanskih gostov, Adriana Giraldija,
Jožeta Hrovata, Mire Lampe Vu-
jičić, Danieleja Molina in Marjute
Slamič, pod režijsko taktirko Nede
Rusjan Bric. Vrednost tega gleda-
liškega dogodka je še posebno v
tem, da sta se ob spominu na ar-
hitekta, ki je pustil markanten
pečat na Dunaju, v Gorici, Trstu,
Ljubljani, na bližnjem Krasu …,
združile umetniške moči obeh
Goric in da je nastala v sodelovan-
ju obeh občin, Gorice in Nove Go-
rice.
/ str. 15
Iva Koršič
Dvojezična predstava Fabiani - Umetnost bivanja
Magdalena Svetina Terčon
Tržaška3. decembra 201510
V Trstu so osvetlili lik Marice Nadlišek Bartol
V seznamu različnih prireditev, ki sta jih podprli tržaška občinska in
pokrajinska uprava ob dnevu ozaveščanja proti nasilju nad
ženskami, so 24. novembra v dvorani Bobi Bazlen v palači
Gopcevich v Trstu osvetlili lik Marice Nadlišek Bartol.
Večer, posvečen urednici in pisateljici Marici Nadlišek Bartol, je bil
najprej poklon ustvarjalni, bistri in javno angažirani ženski, saj je
bila urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, ki je kot
priloga tržaškega političnega časnika Edinost začel izhajati v Trstu
leta 1897 z naslovom Slovenka. Istočasno pa je bil to tudi večer, ki
je ob njenem liku želel oživiti v javnosti večji občutek za vlogo, ki so
jo številne ženske odigrale za duhovni razvoj samih žensk in splošen
napredek vse družbe.
Kot je uvodoma poudarila tržaška podžupanja Fabiana Martini, gre
za večer, ki se idealno vklaplja v niz dogodkov ob 25. novembru,
dnevu ozaveščanja proti nasilju nad ženskami, istočasno pa pomeni
tudi dragoceno dopolnitev naporov vseh, ki se zavzemajo, da bi v
Trstu zaslužnim ženskam posvetili več ulic ali trgov. Predsednica
Ženskega foruma Ester Pacor je orisala cilje, ki si jih postavljajo kot
organizatorke tovrstnih večerov, ki so namenjeni vidnejšim in
zaslužnim ženskam. V slovenščini je prisotne nagovorila Elena
Cerkvenič, ki je obenem gonilna sila Društva ženska toponomastika.
Lik Marice Nadlišek Bartol in njeno delovanje v Trstu, ki je na
prelomu 19. in 20. stoletja doživljal vsestranski razcvet, je osvetlila
zgodovinarka Marta Verginella, redna profesorica na ljubljanski
filozofski fakulteti, ki je med drugim izrisala vlogo meščank v
narodnostno prebujajočem se Trstu in spregovorila o pomenu
časopisa Slovenka, ki je odigral pomembno literarno, a tudi
izobraževalno in predvsem narodno ozaveščevalno funkcijo. Po
nekaj letih izhajanja je začel list več pozornosti namenjati tudi ženski
problematiki in širiti skrb za žensko enakopravnost, izobrazbo in
večjo socialno neodvisnost. Vsebinsko zelo sporočilen in bogat
večer je povsem utemeljil napoved, da bo občinska uprava v
kratkem po Marici Nadlišek Bartol poimenovala neki mestni vrt v
Trstu.
Predstavitev knjige Jolke Milič Ne znaš
izbirati v Trstu
Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci je na tržaškem
sedežu pred kratkim priredil srečanje, na katerem so predstavili
knjigo Jolke Milič z naslovom Ne znaš izbirati ter vrteli film
Dolcijevega sina Dio delle zecche.
En Dolci je najmlajši sin Danila Dolcija; živi na Švedskem, saj je
njegova mama Elen Norman Švedinja. V filmu izpoveduje svojo
pripoved o očetovem angažmaju med ljudmi na Siciliji, od koder je
izhajal Danilov oče, ko si je prizadeval za zapostavljene nižje sloje
v primežu mafije, za razvoj in delavske pravice. Za to svoje delo je
bil Danilo Dolci trikrat kandidat za Nobelovo nagrado za mir, prejel
pa je tudi več nagrad. En je tudi na fotografiji v knjigi, ki jo je Jolka
Milič posvetila njegovemu
očetu Danilu. Knjiga nosi
naslov Ne znaš izbirati, izšla
pa je pri Kosovelovi knjižnici
v Sežani. O delu je na
tržaškem srečanju
spregovorila univerzitetna
profesorica Gabriella Valera.
Danilo Dolci se je namreč
rodil v Sežani leta 1924,
slovenski materi in
italijanskemu očetu. Bil je
predvsem mirovniški aktivist,
pa tudi pesnik, arhitekt, pedagog in sociolog. Jolka Milič in En Dolci
sta se spoznala v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je Danilo prišel z
družino na obisk v rodno Sežano, kjer je bil med drugim med
pobudniki nagrade Vilenica. Jolka Milič je prevedla tudi več njegovih
poezij, ob samih fotografijah sežanskih obiskov pa v knjigi ponuja
tudi več izvirnih informacij o njegovem življenju.
Kratke
  Ob 40-letnici ustanovitve SSk
Gabrovec: “Nadgraditi moramo to,
kar je bilo ustvarjenega leta 1975!”
DSI 
  aj nam gostje okrogle mize, ki je bila
v ponedeljek, 23. novembra 2015, v
sklopu rednih srečanj Društva sloven-
skih izobražencev, tokrat na temo 40-letnice
delovaja stranke Slovenska skupnost, ne za-
merijo, če zapis začnemo z mislijo, ki jo je
med debato skorajda ganjeno izrazil Aleksan-
der Furlan - Šandrin.
Furlan, ki je bil na nedavni
akademiji stranke lipove ve-
jice tudi odlikovan kot akti-
ven član SSk od samega
začetka, se je SSk zahvalil z
besedami: “Sam bi moral
SSk podeliti priznanje, saj
mi je dala priložnost, da
sem v življenju nekaj dobre-
ga storil. Pozivam mlade, da
se vključijo v SSk, ker bodo
kot aktivni člani te stranke
imeli v življenju lepa zadoščenja”. Človek iz
drugih časov, boste rekli, drage bralke in bral-
ci; nedvomno je Furlan res govoril o časih, ko
je politično udejstvovanje imelo drugačen
prizvok kot danes …
O tem se je lahko prepričalo občinstvo, ko je
spremljalo pričevanje Rafka Dolharja, Hadri-
jana Corsija, Petra Močnika, Silvana Primožiča
in Igorja Gabrovca. Dejansko so snovalci
večera zbrali okrog predavalne mize ljudi ra-
zličnih generacij, ki so bili v različnih obdob-
jih dejavni v politiki oziroma v “narodnoo-
brambni politiki”, kot jo je imenoval Sergij
Pahor, ki je vodil večer.
Veteran Rafko Dolhar je v svojem izvajanju se-
gel v obdobje pred uradno ustanovitvijo SSk.
Bil je to čas, ko je ena izmed predhodnic SSk
in hkrati ena izmed njenih ustanoviteljic, Slo-
venska demokratska zveza, že delovala pri
upravljanju našega področja v sklopu Sloven-
ske liste. Zanimiva je bila anekdota, s katero
je Dolhar obrazložil nastanek skupnega
tržaško-goriškega političnega osebka na dežel-
ni ravni. “SSk se je rodila na pogrebščini. Leta
1975 je umrl Dušan Černe. Somišljeniki smo
se po pogrebu zbrali v odmaknjeni sobi go-
stilne Nanut in ustanovili pripravljalni odbor
za kongres Stranke, predsednik katerega je bil
Drago Štoka. Aprila je bil nato v Devinu prvi
kongres”, je obrazložil Dolhar, ki je poudaril,
da so SSk oziroma njene predhodnice vse do
Osima vedno sodelovale v levosredinskem ta-
boru, se pravi s Krščansko demokracijo in So-
cialisti, “česar slovenski komunisti nam niso
nikdar odpustili”. Kot je izpostavil Hadrijan
Corsi, nekdanji števerjanski župan in predsed-
nik Gorske skupnosti iz Brd in Benečije, se je
naveza s Krščansko demokracijo obrestovala
tudi na Goriškem, saj je na tej podlagi lahko
dr. Sfiligoju in dr. Kacinu uspelo izposlovati
šolski zakon. Števerjanski bivši župan je tudi
izpostavil, da je simbol slovenskega demokra-
tičnega političnega gibanja ostala lipova vejica
vse od leta 1951. Dodal je tudi ugotovitev, ki
so jo nato ostali gostje poglobili, in sicer, da
SSk ni nikoli delovala na podlagi izključevan-
ja, ampak je vedno imela vrata na stežaj od-
prta za ljudi dobre volje (omenil je Gradnika,
Bukovca, Bednarika), ki so se vedno zavzemali
za ‘narodnoobrambno politiko’.
Na vprašanje Sergija Pahorja, kaj je slovenska
narodna skupnost v Italiji zamudila, ker se ni
strnila v neki zbirni politični subjekt po zgle-
du Južnih Tirolcev, sta Peter Močnik, sedanji
deželni predsednik SSk, in Silvan Primožič,
dolgoletni akter stranke lipove vejice na Go-
riškem, dala različna odgovora.
Močnik je ugotavljal, da so Južni Tirolci go-
spodarji na svoji zemlji in strnjeni v narodno
pripadnost. Pri nas ni tako. Sprti smo na vseh
ravneh, kar jemlje energijo za narodnoobram-
bno delovanje. Levica je v vseh povojnih de-
setletjih živela na račun privilegiranega od-
nosa z Jugoslavijo, ki ji je jamčila gospodarsko
podlago. “Proletarizirali so slovenskega kme-
ta”, ki je zapuščal svojo zemljo; danes poli-
tična garnitura na deželni ravni z izgovorom,
da vrsto desetletij
slovenski človek ni
obdeloval svoje
zemlje, na vrat na
nos uvršča naše
področje v zaščite-
na območja. “Iz-
gubili smo stik z
našim krajem, z
našim podežel-
jem, opustili smo
ozaveščenost gle-
de lastništva naše
zemlje. Mislimo,
da smo na njej go-
spodarji le zato,
ker imamo naša
kulturna društva, a v resnici ni tako”, je gren-
ko pripomnil Močnik.
Silvan Primožič pa je mnenja, da je bila nekoč
kmetijska dejavnost objektivno težja kot da-
nes: “Nismo mogli biti vsi kmetje takrat. Pro-
blem je v tem, da je naša narodna skupnost
ostala vezana na ideološke vozle izpred 70
let”, je dejal in obenem opozoril na hiranje
slovenskega etničnega telesa, ko je v naših
šolah, društvih in športnem svetu vse več Ita-
lijanov, ker dejansko Slovencev ni! “Če se tega
položaja ne bomo zavedali, nas zemlja kot ta-
ka ne bo rešila”. Po njegovem mnenju je po-
trebno v stranki iskati dejanja, še prej kot ljudi
dobre volje. Strogo je obsodil odnos, ki ga po-
litični zavezniki imajo do SSk, začenši z da-
našnjo Demokratsko stranko: “Partnerji v po-
litiki nas izigravajo, ne glede na to, ali so na
levi ali na desni”, je dejal. Dolhar je pristavil,
da je danes na vseh ravneh – od krajevne do
državne – na vladi leva sredina oziroma DS, a
je z njo vse težje sklepati sporazume; zaneslji-
vih političnih partnerjev dejansko ni, je ugo-
tavljal Corsi. Prav zato bi po mnenju Petra
Močnika morala manjšina kakorkoli in ne gle-
de na levi ali desni nazor trenutnih vladajočih
garnitur vsekakor podpirati vladno politično
opcijo, kot to dela italijanska manjšina v Slo-
veniji. Kot je ugotavljal že Primožič, je tudi
Močnik mnenja, da je danes podoba sloven-
skega etničnega telesa krepko drugačna od ti-
ste izpred nekaj let, za kar bo potrebno prila-
goditi tudi prizadevanja in politiko SSk.
In ravno o tem je spregovoril deželni tajnik
stranke Igor Gabrovec. Srčika njegove analize
je temeljila na prepričanju, da je potrebno te-
meljito proučiti danosti sedanjega manjšin-
skega okolja in na podlagi izročila SSk izpred
štiridesetih let izdelati ustrezne strategije: bo-
disi na strogo političnem nivoju bodisi na
družbenem. Sedanji politični ustroj in volilni
predsedniški sistem nalagata izvrševalno
kompetenco eni sami močni
osebnosti, kar privede do te-
ga, da je politično odločanje
tudi izredno hitro. Res je, da
politični dogovori še obsta-
jajo, praksa pa je pokazala,
da zaradi okoliščin in ra-
zličnih interesov lahko kma-
lu tonejo v pozabo. To je pri-
mer predvolilnega dogovora
Terpin – Serracchiani, ki se
ga deželna predsednica ni
držala, posledično tudi SSk
ne. Gabrovec je svoj pogled usmeril v trenut-
no politično populacijo in v odnos, ki ga zlasti
mladi imajo do politike. Ugotavljal je, da je
baza SSk trdna, ampak generacijsko šibka.
Spremenilo se je tudi slovensko etnično telo.
Kot primer je deželni tajnik prav tako izbral
šolo: “Šolsko populacijo lahko spremeni le ce-
lotna slovenska manjšinska družba, ne samo
slovenska stranka. Le-ta se lahko le bori na pri-
mer za to, da se dodatno ojači ponudba slo-
venskega jezika v šoli”, je dejal in svaril pred
dejstvom, da bi v šole s slovenskim učnim je-
zikom ne vdiral model špetrske dvojezične
šole: ta šolski pojav je nastal za potrebe in na
podlagi okoliščin točno določenega področja.
V Trstu in Gorici je naša specifika drugačna!
Deželni tajnik je poudaril, da morata politika
in tudi SSk izdelati nove vsebine, ki bodo kos
sedanjim problemom: “Nadgraditi moramo
to, kar je bilo leta 1975 ustvarjenega”!
Med debato se je z Gabrovčevimi besedami
strinjal nekdanji akter slovenske skupnosti na
Tržaškem Martin Brecelj (“Stranka ima smisel,
če služi manjšini, taki, kot je”), Aleš Brecelj pa
je ostro obsodil sedanji državni volilni zakon,
ki je do manjšine krivičen (Močnik je odvrnil,
da bo to določilo prav zaradi pomankljivosti
v odnosu do manjšin končalo na ustavnem
sodišču). Marij Maver je na koncu načel tema-
tiko, ki bi zahtevala posebno obravnavo ozi-
roma ad hoc večer DSI. Ugotavljal je namreč,
da odbori manjšinskih (t. i. skupnih) ustanov
težijo k levici (npr. Slori in SSG, kjer je bila
zamrznitev sodelovanja po njegovem mnenju
zgrešena poteza, ker gledališče gre itak svojo
pot naprej). SSk bi morala te dinamike sprem-
ljati, budno jim slediti in tudi ukrepati za bolj
ustrezno ravnotežje moči in prepričanj.
IG
N
Repentabor
Srečanje Medžupnijske
družinske skupine
  nedeljo, 22. novembra,
se je novonastala med -
župnijska družinska sku-
pina iz kraško-tržaških sloven-
skih župnij zbrala v župniji na
Repentabru. Družine so se ude-
ležile sv. maše in se nato srečale
z župnikom g. Bedenčičem. Po-
V govor je temeljil na prebiranjunedeljskega evangelija in na ak-tualnih temah našega časa.
Otroci so se z animatorji pogo-
varjali o adventnem času ter iz-
delovali adventne venčke. Sledi-
lo je skupno kosilo.
K nastanku nove medžupnijske
družinske skupine je pripomo-
gla želja po sodelovanju med
družinami in župnijami
naše okolice. Skupi-
na ima med le-
tom redna sre ča -
nja, na katerih se
lahko odrasli in
otroci spoznajo in
družijo. Župnije, ki sodelujejo,
segajo od Križa do Mačkolj,
srečanja pa so v različnih župni-
jah. Med letom je tudi čas za kak
skupen izlet, skupne počitnice
ali skupno silvestrovanje, ki bo
letos na Planini pri Postojni.
Družinska skupina je tudi
življenjska učilnica, kjer se za-
konci ozaveščajo o po-
membnosti medse-
bojnih odnosov,
ki so potrebni ne-
nehne skrbne nege
in pozornosti obeh.
Prijateljske vezi in
dobri odnosi se tkejo tudi med
našimi otroki.
“Skupaj je lepše” in zato pu -
ščamo vrata naše skupine vedno
odprta za nove družine, ki bi se
nam morda želele pridružiti.
(info: dipefvg@yahoo. it)
V nedeljo, 8. novembra 2015, smo se pevci in prijatelji iz
župnije sv. Vincencija v Trstu odpravili v Bazovico na ogled
Naravoslovnega muzeja. Tu nas je prijazno sprejela gozdna
straža gospa Anastazija Purič. Ogledali smo si kratek, a zelo
zanimiv film o našem Krasu. Nato smo se sprehodili po
muzejskih dvoranah ob imenitni razlagi gospe Anastazije.
Za praznično kosilo s patrom Rafkom smo se peljali do
Lipice. Tam so nas okusno pogostili, mi pa smo v dobri
družbi kakšno lepo slovensko pesem zapeli ob spremljavi
pianole profesorja Andreja Pegana.
Končali smo s prečudovito, izvrstno torto in seveda
nazdravili našemu patru Rafku, da bi ga Bog še dolgo let
obdržal pri zdravju.
Ob rojstnem dnevu patra Rafka Ropreta
Foto Damj@n
I. Gabrovec, S. Primožič, R. Dolhar, H. Corsi in P. Močnik (foto Damj@n)
Jolka Milič (foto JMP)
Tržaška 3. decembra 2015 11
Obvestila
Gledališki vrtiljak vabi v
nedeljo, 6. decembra, na
predstavo Čarobno ogledalo v
izvedbi Slovenskega odra iz
Trsta. Prva predstava bo na
sporedu ob 16. uri, druga ob
17.30, v dvorani Marijinega
doma pri Sv. Ivanu, ul.
Brandesia 27.
Področni svet slovenskih
vernikov iz Trsta - Milj in
Vincencijeva konferenca
vabita ob prihajajočem prazniku
Božiča na obisk gostov v domu
za starejše ITIS, ul. Pascoli 31,
v sredo, 16. 12. 2015: v novi
kapeli v I. nad. ob 16.10 molitev
rožnega venca, nato ob 16.30
sv. maša, ki jo bosta darovala
msgr. Franc Vončina in p. Rafko
Ropret, ob sodelovanju
slovenskega verskega občestva
župnije Sv. Vincencija in
slovenskih skavtov in skavtinj;
po maši prijateljsko druženje;
toplo vabljeni k udeležbi.
Tržaško knjižno središče na
Oberdankovem trgu 7 vabi na
ogled razstave stolov Sunrise
design vsak dan med
obratovalnim časom, od
ponedeljka do sobote od 8.30
do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
Slovenska maša v ul. Risorta 3
je vsak četrtek ob 9. uri.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Lidija Godnik 20 evrov.
  Zveza cerkvenih pevskih zborov
Jubilejna pesem jeseni
BOLJUNEC 
  ržaška Zveza cerkvenih
pevskih zborov se je rodila
v letih, ko je drugi vati-
kanski koncil določil zgodovin-
ske spremembe v cerkveni gla-
sbi. V tem obdobju je slovenska
organizacija zbrala okrog sebe
skladatelje, ki so tolmačili nova
navodila s pisanjem maš,
mašnih pesmi, novih duhovnih
skladb v slovenskem jeziku. V
tem obdobju si je Zveza zamisli-
la tudi način, da bi podprla stike
med zbori, ki so navadno vezani
le na domače kore: nastala je ta-
ko revija odraslih zborov, ki jo
danes poznamo kot Pesem jese-
ni. Ob 50-letnici ustanovitve re-
vije se je tiste prve izvedbe spom-
nil msgr. Franc Vončina, ki je bil
takrat kaplan v Bazovici in je da-
nes predsednik Duhovske zveze
v Trstu. Besede, s katerimi je
poudaril vzor, ki ga vsi zbori da-
jejo s harmonično povezavo in-
dividualnih značilnosti, so v gle-
dališču Prešeren v Boljuncu od-
prle jubilejno izvedbo revije, ki
se je je udeležilo enajst zborov,
žal pa ne sorazmerno veliko šte-
vilo poslušalcev. Trud pevcev in
zborovodij so v večji meri pod-
prle prisotne avtoritete (med nji-
mi tudi predsednik SSO Walter
T Bandelj, občinski svetnik IgorŠvab in podžupan dolinskeObčine Goran Čuk) in Slovenska
prosvetna matica, ki je vsakemu
od nastopajočih dodelila nagra-
do, ne nazadnje tudi sami orga-
nizatorji, ki so štirim zborom po-
delili priznanja za preko petin-
dvajsetletno sodelovanje na re-
viji. Zbor, ki se je po vztrajnosti
najbolj izkazal, je moška skupina
Fantje izpod Grmade, ki od same
ustanovitve neprekinjeno soo-
blikuje program revije. Sledili so
mešani zbor Mačkolje s 44 izved-
bami, mešani zbor Sv. Jernej z
Opčin z 41 udeležbami in še
mešani zbor Skala-Slovan iz Gro-
pade, ki je na reviji do sedaj pel
29-krat. Pred-
sednik ZCPZ
Marko Tavčar je
ob podelitvi
priznanj pove-
dal, da je ta revi-
ja nastala kot
prva pomem-
bna priložnost
nastopanja ob
začetku vsake
pevske sezone, a
tudi, kako je
nekdanji pred-
sednik Zorko
Harej vztrajal,
da morajo take
revije opozarjati
na obletnice
skladateljev in
pesnikov, saj so le-te kažipot za
določanje vsebin, ki se jih želi-
mo držati. Navodila organizator-
jev za jubilejno izvedbo revije so
upoštevala 150-letnico rojstva
Ignacija Hladnika, 110-letnico
rojstva Ubalda Vrabca, 100-letni-
co rojstva Karla Boštjančiča in
50-letnico smrti Stanka Premrla.
Zbori so s svojimi programi
počastili te obletnice in so se na
splošno izkazali s premišljenimi
izbirami, ki so ovrednotile do-
mače avtorje, čas cerkvenega le-
ta, vsebinsko povezavo med iz-
branimi skladbami, tudi dodat-
ne obletnice. Nivo izvedb je ni-
hal, skupno, konstruktivno pri-
zadevanje in spoštljiv odnos do
priljubljene revije pa sta osvetlila
prav vse nastope. Ob povezovan-
ju Urške Šinigoj so se na odru
zvrstili Združeni zbor ZCPZ,
MePZ Igo Gruden, ženski cer-
kveni zbor Zgonik, MePZ
Mačkolje, mešani in moški zbor
Lipa, ŽePZ Prosek-Kontovel,
MePZ Sveti Jernej, združeni
mešani zbor Repentabor, MePZ
Skala-Slovan in MoPZ Fantje iz-
pod Grmade. Vodili so Edi Race,
Janko Ban, Zulejka Devetak, Ma-
tej Lazar, Tamara Ražem, Marko
Štoka, Anastazija Purič, Kristina
Cotič, Jari Jarc in Herman Anto-
nič.
Zbori so zastopali celotno pokra-
jino, z močnim prevladovanjem
skupin s Krasa. Dejstvo, da je pu-
blika teh koncertov pre-
težno lokalna, je verjet-
no vplivalo na obisk,
saj se dvorane navadno
izpraznijo, ko na odru
ni otrok, ki bi potrebo-
vali spremljevalca v
dvorani. Res je tudi, da
se ljudje sredi množice
ponudb in kroničnega
pomanjkanja časa naj-
pogosteje odločajo za
izstopajoče dogodke z
vrhunskimi izvajalci in
da zato tudi dobri do-
mači zbori lahko posta-
nejo “druga izbira”.
Zbori našega vsakdana
pa so verjetno najbolj
pristno znamenje pove-
zanosti in pripadnosti vaški
skupnosti, imajo tisti morda
“ne-gurmanski”, a domači okus
po preteklih časih, po navadah
in čutenju naših dedov. Verjetno
bi bilo vredno najti nekaj časa
tudi zanje, kot pevci in poslušal-
ci, da bi njihova pohvalna priza-
devanja lahko zadihala s krep-
kejšo motivacijo.
PAL
  lasbena matica je rav-
nokar praznovala 70-
letnico neprekinjene-
ga povojnega delovanja s slo-
vesnim koncertom v Kultur-
nem domu, kjer so zapele in
zaigrale vse zbo-
rovske in orke-
strske zasedbe
ustanove. Nekaj
dni prej pa je po-
tekala uradna
predstavitev
zbornika pri-
spevkov z znan-
stvenega posve-
ta, ki ga je Gla-
sbena matica
priredila leta
2008 v Narod-
nem domu v
Trstu ob stoletni-
ci ustanovitve. V
dvorani Trgovinske zbornice
v Trstu so knjigo predstavili
predsednica Glasbene matice
Milena Padovan, urednik
Aleksander Rojc, generalni di-
rektor Inštituta italijanske en-
ciklopedije Treccani Massimo
Bray in prof. Tatjana Rojc. V
knjigi so uvodne besede pod-
G pisali deželni odbornik za kul-turo Gianni Torrenti, predsed-nica tržaške Pokrajine Maria
Teresa Bassa Poropat in nek-
danja predsednica Gm Nataša
Paulin. Publikacijo je izdala in
založila Glasbena matica s so-
delovanjem založbe Znanstve-
noraziskovalnega centra Slo-
venske akademije znanosti in
umetnosti.
Tema posveta je bilo kulturno
ustvarjanje v Trstu od 19. sto-
letja do prve svetovne vojne.
Vanjo so se poglobili sloven-
ski, italijanski in
hrvaški strokovnjaki in
raziskovalci, zato je
knjiga tudi trojezična.
Posvet je izhajal nam-
reč iz prepričanja, da je
upoštevanje različnih
pogledov edina možna
pot za analizo zgodovine in
kulturnega tkiva obmejnega
območja. Kot je napisal ured-
nik Aleksander Rojc, “brez
poznavanja miriade mikro-
kozmosov ni mogoče sistema-
tično obdelati in izrisati do-
ločenega območja, njegove
narodnostne ter mednarodne
razsežnosti”.
Zbornik se začne z uvodnim
esejem Miloša Budina, nato
sledi zaporedje prispevkov v
poglavjih zgodovinskega ori-
sa, literarne premise, umet-
niškega zaklepaja in glasbe-
nih utrinkov. Aleksej Kalc piše
o oblikah organiziranosti slo-
venskega Trsta v času družbe-
nega in narodnega vzpona,
Borut Klabjan o češki, sloven-
ski in slovanski narodni zave-
sti od leta 1848 do prve sve-
tovne vojne, Salvator Žitko pa
o odmevih tržaške Edinosti na
francosko družbeno-politično
stvarnost na prelomu 19. in
20. stoletja. Literarne prispev-
ke uvede Tatjana Rojc z esejem
Od Prešerna do
Cankarja: od lite-
rarnega subjekta
do namenskosti,
Cristina Benussi
pa oriše temo In-
terventizma v
književnosti. O
slovenski likovni
dejavnosti in o
kulturnih usta-
novah in umet-
nostni politiki v
drugi polovici
19. stoletja pišeta
Milček Komelj in
Donata Levi.
Tržaško glasbeno stvarnost,
operne ustvarjalce, a tudi
hrvaški glasbeni preporod in
podobo južnih Slovanov v ita-
lijanski operi obravnavajo
Aleksander Rojc, Stefano
Bianchi, Stanislav Tuksar in
Ivano Cavallini.
RP
Kako se je treba obnašati v zvoniku 
Nazor pritrkovalcev
  osnovi je pritrkovanje
zaporedno, ritmično
udarjanje na zvonove.
Veda o pritrkovanju pa zobje-
ma poleg glasbenega področja
še paleto dodatnih poznavanj,
med katerimi se umešča, med
najbolj izrazitimi, nazor ali
drža pritrkovalcev; to je skupi-
na navodil za dostojno ob-
našanje v zvoniku in pravilno
ravnanje z zvonovi-glasbili.
Zvonoslovec Ivan Mercina, ute-
meljitelj pritrkovanja na Slo-
venskem, v svojem delu Slo-
venski Pritrkovavec namenja
posebno pozornost drži pri-
trkovalcev. Mercina izpostavlja
dejstvo, da je pritrkovanje
častno opravilo in mora biti za-
radi tega deležno posebne po-
zornosti in omike. Čemu pa ta-
ke zahteve? Zvonovi so po-
svečena glasbila, ki služijo cer-
kvenim opravilom. Svetost pri-
dobijo po škofovem maziljenju
in ob posvetitvi. V preteklosti
so na zvonove igrali izključno
duhovniki ali v koretelj
oblečene posvečene osebe. Da-
nes prihajajo v neposreden stik
z zvonovi najpogosteje pritrko-
valci, občasno cerkovniki.
Pritrkovalci se povzpnejo v zvo-
nik ob večjih cerkvenih prazni-
kih, med katere sodijo Velika
noč, Božič, praznik Vseh svetih,
razna opasila idr., da privablja-
jo k molitvi in cerkvenim obre-
dom vernike s posebno igro
zvonov. Pritrkovalci naj bi se
pri zvoniku zbrali dovolj pra-
vočasno z namenom, da sesta-
vijo program pritrkovanja in iz-
ključijo električno zvonjenje za
nadaljnjo varnost v zvoniku.
Vzpenjanje v zvonik naj bo tiho
in umirjeno. Spokojno vedenje
naj prevladuje tudi ob zvono-
vih. Pritrkovanje naj poteka po
dogovorjenem programu, brez
kakršnegakoli vmesnega pose-
ganja in pogajanja. Zamudniki
naj ne motijo izvajanja!
Zaznavno je, da so se med pri-
V trkovalci ukoreninile nekatererazvade, ki so zvoniku in zvo-novom tuje. Med najizrazi-
tejšimi izstopajo kajenje, puhlo
klepetanje in režanje, nasilnost
nad zvonovi. Kajenje je grob,
brezobziren pristop k zvono-
vom in posredno cerkvenim
svetim prostorom ter k samim
sopritrkovalcem. Kronanje
omenjenega dejanja je ned-
vomno odmetavanje cigaret-
nih ogorkov naokrog ali
puščanje le-teh v zvoniku za
pouk prihodnjim rodovom. Le
pomislimo, kako bi izgledalo,
da bi v cerkvi duhovnik, orga-
nist ali cerkovnik nemoteno
počeli to, kar počenjajo neka-
teri brezbrižni pritrkovalci, Bog
nas obvaruj! Puhlo klepetanje
in režanje sta si med seboj kom-
plemetarna dejavnika, ki se
med pritrkovalci v zvoniku raz-
bohotita v svoji najobsežnejši
obliki med procesijami. Takrat
se iz zvonika razlegajo vsemo-
goči glasovi. Med procesijami,
ki niso nič manj pomembne od
ostalih slovesnosti, je naloga
pritrkovalcev ta, da spremljajo
potekanje le-teh s tišjim pri-
trkovanjem in ob morebitnih
postankih ostajajo v tišini in
zbranosti. Poleg navedenih ne-
spodobnosti se nekateri pri-
trkovalci lotevajo še drugih. Ze-
lo priljubljena razvada je okle-
panje brnečih zvonov. Tako
početje je nadvse škodljivo za
sam obstoj zvona. Umetno za-
viranje zvonovih vibracij nam-
reč sčasoma privede do njego-
vega počenja. Pomnite, da je
zvon dragoceno in nežno gla-
sbilo in potrebuje zato največjo
pozornost. Zvonov ne dušite,
temveč pustite, da se hvalo-
spevno izpojejo!
V adventu naj se pritrkovalci še
posebno posvetijo učenju no-
vih melodij, da bodo vernike
skozi ves božični čas napajali z
radostno pesmijo zvonov.
Martin Tul
  Glasbena matica
Poznati moramo tržaški
kulturni mikrokozmos
KNJIŽNA NOVOST 
Foto Damj@n
V prvi vrsti Igor Švab, Walter Bandelj, g. Jože Markuža,
g. Franc Vončina in Irma Piščanc (foto Damj@n)
Milena Padovan, Aleksander Rojc, Massimo Bray in Tatjana Rojc (foto Damj@n)
Videmska / Aktualno3. decembra 201512
Skoraj 20 let dela združenja katoličanov v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini
Nepogrešljiv “Blankin”
  druženje, poimenovano
po beneškoslovenskem
duhovniku Evgenu Blan-
kinu, že skoraj dvajset let pove-
zuje slovenske katoličane v vi-
demski pokrajini. Nastalo je 29.
marca 1996 in ima sedež v Čeda-
du. S svojim delom je postalo
nepogrešljiv dejavnik za Sloven-
ce v Benečiji, Reziji in Kanalski
dolini.
V združenje so včlanjeni posa-
mezniki z vsega območja, na ka-
terem so prisotni Slovenci, in
društva ter skupine. Le-teh je
osem: združenje don Mario Cer-
net v Kanalski dolini, Muzej re-
zijanskih ljudi v Reziji, društvo
Prosnid v občini Tipana, društvi
Lipa in Joanac v Čenieboli, pro
loko Nediške doline, Skupina
slavistov in skupina Svetega Hie-
ronima-Slovenci v Vidmu. Včla-
nili pa bi se radi tudi druga
društva in skupine.
Dejavnost združenja Blankin in
njegovih članic je vse večja. V le-
tošnjem letu je opravilo polno
hvalevrednega dela. Predvsem je
treba omeniti sveto mašo v slo-
venščini, ki je vsako soboto v
špetrski farni cerkvi. Združenje
Blankin skrbi zanjo. Ta je edina
redna maša popolnoma v slo-
venščini v vsej videmski nadško-
fiji in nudi priložnost vsem Be-
nečanom, da molijo in pojejo v
materinem jeziku. Včasih pri
mašni daritvi pojejo povabljeni
pevski zbori.
Na prazniku sv. Treh kraljev (6.
jamuarja 2016) skupaj s pokra-
jinsko SKGZ organizira s SSO
največji kulturni in politični do-
godek Slovencev v videmski po-
krajini, Dan emigranta.
Dne 27. junija letos je bila zlata
maša ob 50-letnici duhovniške-
Z ga posvečenja msgr. MarinaQualizze, ki vsako soboto darujesv. mašo v slovenskem jeziku,
msgr. Dionisija Mateuciga, g.
Maria Gariupa in g. Boža Zuanel-
le. To je bil tako lep in velik praz-
nik, sejem, ki bo ostal dolgo časa
zapisan v spominu Benečanov,
Kanalčanov in vseh Slovencev v
Italiji. Na stotine vernikov je do
zadnjega kota napolnilo veliko
špetrsko farno cerkev. Blankin je
poskrbel za organizacijo.
Skupina sv. Hieronima-Slovenci
v Vidmu že drugo leto v sodelo-
vanju z združenjem Alpi in
občino Videm organizira tečaj
slovenskega jezika za predšolske
otroke od drugega do petega leta
starosti. Udeležuje se ga lepo šte-
vilo otrok slovenskih staršev, ki
živijo v Vidmu. Dejavnosti, ki jih
vodi slovenska vzgojiteljica, po-
tekajo ob sobotah v šoli Dante v
Vidmu skozi celo šolsko leto.
Člani skupine so na raznih
tečajih in pobudah v Vidmu in
Furlaniji predstavili slovensko
skupnost v videmski pokrajini.
Združenje je 24. aprila organizi-
ralo v Špetru zanimiv in odme-
ven posvet ob 70-letnici konca
druge svetovne vojne. Govorili
so evropska poslanka Isabella De
Monte in Lojze Peterle, zgodovi-
nar Fulvio Salimbeni in načel-
nik upravne enote Tolmin
Zdravko Likar.
Združenje Blankin je letos izpel-
jalo tudi projekt Učimo se, go-
vorimo, odkrijmo in ohranimo
jezik v šoli, doma in v cerkvi. V
sklopu projekta je Skupina slavi-
stov, v sodelovanju z občino So-
vodnja, pripravila publikacijo Te
rogamaus, audi nos z molitvami
in DVD z dokumentarnim fil-
mom o procesijah po polju na
Tarčmunu in v Matajurju. Gre za
staro navado, ki so jo ohranili v
teh vaseh in tudi v drugih Ne-
diških dolinah, ki pa kaže, kako
so bili naši ljudje navezani na
svoj kraj, na delo na polju itd.
DVD in knjigo so predstavili 23.
aprila v Sovodnji.
V sodelovanju z Muzejem rezi-
janskih ljudi v Reziji je Blankin
pripravil CD Te solbaške svete
wuže po nes, na katerem so
zbrane domače cerkvene pesmi;
natisnili so tudi partiture in be-
sedila. Gre za hvalevredno zami-
sel, ker so nekatere pesmi šle že
v pozabo.
Zato so jih ponudili Rezijanom,
naj jih še pojejo in ohranjajo v
svojem spominu. CD in knjižico
so predstavili na lepem koncertu
na Solbici 5. septembra letos.
V Kanalski dolini še lepo pojejo
po slovensko. Ukovski cerkveni
pevski zbor je na pobudo svoje-
ga dirigenta Oswalda Erratha
posnel CD Bogu in Mariji v čast,
ljudem pa v veselje in mu dodal
knjižico z besedili. Predstavitve-
ni koncert je bil 9. oktobra v far-
ni cerkvi v Ukvah.
V projektu Učimo se, govorimo,
odkrijmo in ohranimo jezik v
šoli, doma in v cerkvi je zdru -
ženje Blankin tudi digitaliziralo
raziskave o slovenskih tradicijah
v videmski pokrajini, ki so bile
objavljene v petnajstdnevniku
Dom.
Združenje Blankin je tudi letos
tesno sodelovalo z združenjem
Cernet. Pred tremi leti je dalo
pobudo, da bi oživilo delovanje
in ga popolnoma podprlo. Načrt
je uspel in letos, 24. oktobra, so
z velikim kulturmim dogodkom
odprli sedež v Ovčji vasi. Že dve
leti Blankin podpira izdajo slo-
venskega stenskega koledarja.
Še pred koncem leta bodo izšle
zajetne knjige o toponomastiki
in onomastiki v dolini Idrije
(občine Prapotno, Dolenje in
Kanal), ki jih ureja Skupina sla-
vistov.
Ne smemo pozabiti niti na orga-
nizacijo in sodelovanje na raz-
nih vaških sejmih al’ žegnih,
drugih iniciativah, predstavit-
vah … Še posebno moramo pou-
dariti sodelovanje članov Blan-
kina na posvetih v Furlaniji Ju-
lijski krajini in Sloveniji, da bi
predstavili življenje, delo in
težave Slovencev v Benečiji, Re-
ziji in Kanalski dolini.
U. D.
V Ukvah na pobudo združenja Černet in središča Planika
Kanalska dolina se je poklonila
Pavletu Merkuju
  soboto, 21. novembra,
zvečer je bil v lepo
obiskani dvorani vaške
skupnosti v Ukvah pevsko-
literarni večer z naslovom
Poklon Pavletu Merkuju:
koncert Po poteh skladatelja
Pavleta Merkuja ženskega
pevskega zbora Biser in
predstavitev pesniške zbirke
ziljske rojakinje Marije
Bartoloth Zilšče pušelč -
Pesmi s Spodnje Zilje.
Dogodek so priredili oško
Združenje Don Mario
Černet, ukovško Slovensko
kulturno središče Planika in
Slovenski narodopisni
inštitut Urban Jarnik iz
Celovca.
Kot je na začetku dogodka v
imenu vseh soorganizatorjev
pojasnil podpredsednik
Planike, Rodolfo Bartaloth,
so večer organizirali, da bi
prispevali k poznavanju in
ohranjanju pevske besede,
tako v slovenskem knjižnem
jeziku kakor in predvsem v
V sosednem ziljskem narečju,ki je Kanalčanom zelo blizu.Saj je narečje tudi “krajšnica”
do knjižnega jezika; knjižni
jezik pa bi moral biti
sredstvo za ohranjevanje
narečij. In sam Merku', ki ga
je Bartaloth tudi osebno
poznal, si je prizadeval za
rabo narečij.
Podobne misli je kasneje, ob
predstavitvi pesnice Marije
Bartoloth, izrazil tudi
Luciano Lister iz Združenja
Černet, ki je opozoril na
zgodovinske podobnosti
med Kanalsko in Ziljsko
dolino. Prisotne je tudi
pozval, naj doma čim več
govorijo slovensko in ziljsko
slovensko narečje – še
posebej z otroki, saj šola ne
more sama posredovati
jezika.
Na večeru je občinstvo
prisluhnilo kakovostnemu,
pestremu narečnemu
repertoarju ŽePZ Biser iz
Grosuplja, ki je pod
vodstvom Ane Erčulj nastopil
s pesmimi iz raznih predelov,
kjer se govori slovensko - pa
tudi z dvema pesmima v
ziljskem narečju, ki jih je
zbral Pavle Merku'.
Prava poslastica, za katero so
se močno
zavzemali pri
Združenju
Černet, je bila
vsekakor
predstavitev
pesniške zbirke
Zilšče pušelč, ki
jo je v
domačem
ziljskem narečju
pred kratkim
objavila pesnica
Maria Bartoloth
iz Gorij na
Zilji/Göriach im
Gailtal.
Kratek uvod v zbirko je
ponudila Martina Piko
Rustia, ki je sicer ravnateljica
inštituta Urban Jarnik v
Celovcu in je kot slovenistka
in etnologinja prispevala k
nastajanju nove zbirke. Med
večerom je sama
Bartolothova recitirala svoje
pesmi; Reinhold Jannach pa
je prebral svoje prevode le-
teh v knjižno slovenščino in
včasih tudi v nemščino.
Poklon lani umrlemu Pavletu
Merkuju je bil potreben tudi
v Kanalski dolini. Znani
slovenist, etimolog,
skladatelj in poznavalec
ljudskega izročila je od l.
1968 do l. 1972 posnel veliko
ljudskih pesmi tudi v Ukvah.
U. D.
Einspielerjeva nagrada 
Letošnji dobitnik je časnikar
Hubert Budai
  etošnji dobitnik Einspie-
lerjeve nagrade, ki jo po-
deljujeta Narodni svet ko-
roških Slovencev in Krščanska
kulturna zveza, je avstrijski
časnikar časnika Kleine Zei-
tung, Hubert Budai. Nagradili
so ga zaradi zavzemanja za
enakopravnost koroških Slo-
vencev ter za pospeševanje
medsebojnega spoštovanja in
sprejemanja.
Budai, časnikar in vodja regio-
nalne redakcije Kleine Zeitun-
ga v Velikovcu, je nagrado pre-
jel, ker se je skupaj s svojo eki-
po zavzemal in se še zavzema
za enakopravnost koroških
Slovencev, predvsem v okraju
Velikovec.
Budai je v izjavi za STA dejal,
da je to vsekakor veliko priz-
nanje tako zanj osebno kot tu-
di potrditev za delo celotne re-
gionalne pisarne Kleine Zei-
tunga v Velikovcu, ki jo je
začel voditi leta 2000. Takrat
je kot izziv videl poročanje in
javno predstavljanje kulturne
raznolikosti kot posledice dvoje-
zičnosti na jugu avstrijske Ko-
roške ter na sploh predstavljanje
celotnega kulturnega spektra te
regije.
O slovenski manjšini se mu zdi
pomembno pisati, ker je del
tamkajšnje kulture in del države,
prav tako pa je “pomemben no-
L silec kulture in obogatitev zaskupno življenje”.Einspielerjevo nagrado so Budai-
ju podelili 23. novembra v Ce-
lovcu. Slavnostni govornik je bil
predsednik NSKS Valentin In-
zko.
Inzko je v izjavi za STA pred po-
delitvijo poudaril, da so napori
Budaija bistveno prispevali k iz-
boljšanju vzdušja in odnosov
med manjšino in večinskim pre-
bivalstvom v okraju Velikovec.
Predsednik NSKS je povedal, da
je Budaiju uspelo v svojo redak-
cijo pritegniti “lepo število sode-
lavcev slovenskega porekla”, ki
redno poročajo o političnem in
kulturnem življenju slovenske
manjšine. Pohvalil je tudi
njegovo konsistentno upo-
rabo dvojezičnih krajevnih
imen in pisanje slovenskih
imen na slovenski način.
Od leta 1988 dalje NSKS in
KKZ podeljujeta Einspieler-
jevo nagrado, da počastita
posameznike iz večinskega
avstrijskega prebivalstva za
zasluge tako za slovensko
narodno skupnost na av-
strijskem Koroškem kakor
tudi za vsestransko sodelo-
vanje med deželo Koroško
in Slovenijo.
Einspielerjeva nagrada je
poimenovana po sloven-
skem duhovniku, politiku,
publicistu Andreju Einspie-
lerju, ki je deloval v ra-
zličnih krajih na avstrij-
skem Koroškem. Zavzemal
se je za enakopravnost slo-
venskega jezika in Slovencev, za
sožitje obeh narodov na Ko-
roškem, za splošno volilno pra-
vico in politično svobodo. Kot
vodilna politična osebnost ko-
roških Slovencev je bil v letih
1862-63, 1871-78 in 1880-88 po-
slanec v deželnem zboru avstrij-
ske Koroške.
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice je
minuli konec tedna sodeloval na regijskem
tekmovanju odraslih pevskih zasedb v Postojni,
ki ga prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti
Republike Slovenije. Goriški zbor se je v zadnjih
mesecih pod vod st -
vom dirigenta Davida
Band lja vestno pri -
pravljal na ta
pomemb ni izziv in zato
okrepil predvsem delo
na vokalni tehniki in
glas beni inter preta ciji.
Tekmovalni program
so sestavljale štir i
sklad be, in sicer so -
dobni Pa ter noster
Američana Johna
Augusta Pa min tua na,
psalm Beati quo rum
via irskega skla da telja Charlesa Villiersa
Stanforda, Ave Maria izpod peresa Ambroža
Čopija ter ljudska iz Bele krajine Aj zelena je vsa
gora, ki jo je priredil mladi goriški skladatelj
Patrick Quaggiato.
Žirija tekmovanja, ki so jo sestavljali ob
predsednici Urši Lah še Gregor Klančič in Marko
Vatovec, je goriškemu zboru pripisala 76,3 točke
in mu s tem dodelila srebrno priznanje.
Vsakršno priznanje na tekmovalnem odru
pomeni vsekakor lepo nagrado za vse, ki so v
ta namen vložili veliko truda in prostega časa.
Za goriške pevce je bila to nedvomno nova,
bogata izkušnja, ki je vnesla energijo, nove
oprijeme dela, utrdila prijateljstva in ekipno
zavest. Za to gre zahvala dirigentu in vsem
korepetitorjem, ki znajo z velikim zanosom učiti
in prenašati ljubezen do petja in sporočilnost
glasbe. Nastop na tekmovanju pa ni konec,
ampak začetek, saj so rezultati in mnenje
strokovnjakov nova iztočnica in nov kažipot dela.
Postojna / MePZ Lojze Bratuž prejemnik srebrnega priznanja
Slovenija 3. decembra 2015 13
Marija Sreš o svobodi žensk
Slovenska misijonarka Marija Sreš se je v Indiji 40 let zavzemala za gudžaraške
staroselke, jim pomagala do samospoštovanja, dostojanstva, samostojnosti in
enakopravnosti z moškimi. Indijke so namreč zatirane, manjvredne in brez pravic.
Indijka nikoli ne hodi vštric z možem, ampak vedno za njim. V javnosti se ga ne
sme dotikati. Ženska velja za nesamostojno bitje, ki se ne more samo preživljati,
vedno je pod nadzorom moškega. Do poroke je pod očetovim nadzorom, po njej
pod moževim, kot vdova pa pod sinovim. Nikamor ne more sama, saj sicer velja
za prešuštnico in največjo
grešnico.
Indijska družba je kastno
raz deljena, vendar pa
staroselci ne spadajo v
nobeno kasto, kar pomeni,
da so bolj svobodni
(dogovorjenih porok ni,
denimo) in živijo bolje od
ljudi iz nižje kaste. Ti
namreč trdo delajo v
prepričanju, da se v tem življenju oddolžujejo za grehe iz preteklega življenja in se
bodo s trdim delom z reinkarnacijo preselili v višjo kasto.
Marija Sreš je pri 22 letih zapustila Slovenijo in šla najprej v Španijo, kjer so jo
pripravili na velik preskok iz evropske v hindujsko kulturo. V Indiji je živela s
staroselci, opravljala njihovo vsakdanje delo in prenašala njihove težave: tropsko
podnebje pomeni šest mesecev suše z lakoto in žejo in šest mesecev dežja s
trdim delom. Naučila se je gudžareškega jezika in iz njega celo diplomirala. Sreševe
staroselci sprva niso sprejeli, ker je belka. Zanje so vsi belci slabi, zaradi slabih
zgodovinskih izkušenj iz časa britanske kolonizacije. V njihovo skupnost je bila
sprejeta šele po petih letih, ko so spoznali, da je tam zaradi njih in da jim hoče
pomagati.
Za ženske je pripravljala sestanke, na katere so lahko prišle le z dovoljenjem mož.
Pomagala jim je pri osnovni izobrazbi, saj je večina žensk bila nepismenih. Dvigala
jim je samozavest in budila občutek dostojanstva. Spodbujala jih je k pravici do
dela, da so začele prodajati domača in ročna dela. S tem jim je pokazala, da so
tudi one sposobne in lahko samostojne. Premik na boljše se je pokazal tudi pri
moških. Osnovala je kar tri organizacije: Žensko gibanje, Lučka, Naprej, staroselke!.
Zaradi teh uspešnih premikov je indijska vlada Marijo Sreš in druge misijonarje,
ki so se ukvarjali z revnimi, prepoznala kot politično nevarne in jih izgnala iz države.
Poslej se v Indijo lahko vrne le za krajši čas kot turistka.
V Indiji je pisala dnevnik, iz katerega je črpala gradivo za svojih pet knjig: Tam, kjer
kesude cveto; Ženska ženski; Doma sem, kjer je moje srce; Najprej je bila ženska
in Pod krošnjo stare jablane. Zadnjo knjigo, ki ima podnaslov Zgodbe žensk z
Vzhoda in Zahoda, je predstavila v Izoli. Za svoje pisanje je v Gudžeratu dobila več
nagrad, nekaj pa tudi v Sloveniji.
Marija Sreš je prva, ki je indijske staroselke vpeljala v literaturo. Na petkovem
predavanju, ki ga je organizirala založba Iskre, je posebej poudarila, da se ona teh
40 let ni žrtvovala za te revne ljudi, ampak da je od njih več dobila, kot pa jim
dala. Omenila je, da je tamkajšnja družba bolj topla, polna odnosov in vesela,
kljub skromnosti pa je njihovo življenje polno. Pravi, da so indijski dom ljudje in ne
prostor. V misijonu se ji je podoba Boga povečala in ob prihodu v Slovenijo je
rekla: “Vi ste tega Boga tako pokvarili! Čisto ste ga zmanjšali”! / Rebeka Mamić
Pod krošnjo stare jablane
  Ljubljani, Mariboru in zagotovo
še kje v Sloveniji so prižgali luči,
po ulicah in v trgovinah pa
razširjajo blišč z barvami in ponudbami
za praznične nakupe, vse v skladu z na-
vadami in tradicijo, ki so nemara najbolj
trdožive spremljevalke naših usod in
življenja. Toda vsaj na prehodu iz le-
tošnjega leta v novo leto 2016 bi moralo
biti v naši zavesti drugače. Praznične luči
z vso svojo simboliko naj bi se umaknile
resničnim razmeram, kakršne so in se
dogajajo v Sloveniji.
Hvala Bogu, v življenju slovenskega na-
roda sta kljub krizi, ki se kaže neprekin-
jeno na mnogih področjih, še zmeraj
živi in uspešni dve vrednoti: knjiga kot
ena izmed jeder in sestavin slovenske
kulture in dobrodelnost. Obe vrlini, la-
stnosti in vrednoti, sta se v preteklih
dneh ponovno potrdili in uveljavili. V
ljubljanskem Cankarjevem domu je po-
tekal 31. Slovenski knjižni sejem. Naši
založniki, pisci in drugi avtorji del in po-
vabljenci iz tujine so na 84 stojnicah po-
stavili na ogled 12.000 knjižnih naslo-
vov. Časnik Delo je zapisal, da Slovenski
knjižni sejem pomeni pet dni knjižnega
razkošja, na njem pa je živahno, kljub
temu da panoga ni v razcvetu. “Z zado-
voljstvom ugotavljamo, da so tudi na le-
tošnjem Slovenskem knjižnem sejmu
sodelovale vse slovenske založbe, ki de-
lujejo v Italiji in na avstrijskem Ko-
roškem. Posebej smo zadovoljni, da so
na sejmu tako kot vsako leto doslej s svo-
jimi avtorji, deli in zbirkami sodelovale
vse tri Mohorjeve družbe: Goriška, Cel-
jska in Celovška”.
Da ostaja tudi dobrodelnost kljub hu-
dim in kriznim časom še vedno sloven-
ska narodna značilnost in vrednota, pa
dokazuje zelo uspešno in razširjeno de-
lovanje organizacije
Karitas. Ta je nastala na
pobudo in z vztrajnim
zavzemanjem katoliške
Cerkve, zdaj pa prosla-
vlja 25. obletnico delo-
vanja z uspehi, ki vzbu-
jajo občudovanja tudi
v mednarodnih okol-
jih. “Vera nas odpira
sočloveku. Karitas ima
skoraj 10.000 prosto-
voljcev, veliko takih, ki
se razdajajo skrito, ti-
ho, brez hrupa. Gre za
poslanstvo, ki smo ga
dobili s krstom. To je
odlika Karitas, ki nam
jo včasih drugi tudi za-
vidajo”. Tako ob jubile-
ju Karitas razmišlja He-
lena Zevnik-Rozman,
ki je v organizaciji od-
govorna za izobraževanje in prostovol-
jstvo. V komentarju z naslovom V službi
človekovega dostojanstva, objavljenem
v novi številki slovenskega katoliškega
tednika Družina, se je Imre Jerebic zah-
valil župnikom, vodstvu Cerkve na Slo-
venskem, prostovoljcem za 25-letni dar
služenja, pa tudi podpornikom in daro-
valcem Karitas za zvestobo in zaupanje.
Omenil je nadškofa dr. Alojzija Šuštarja,
“ki je pogumno odprl vrata Karitas v cer-
kveni in družbeni prostor. Tudi škofje
ste vseskozi bdeli nad našim delom. Tudi
ko je čez čas Karitas postala ena naj-
močnejših in najbolj prepoznavnih ne-
vladnih organizacij, ste nas nenehno
opozarjali na naše poslanstvo in zvesto-
bo evangeliju Jezusa Kristusa”. Spodbud-
ne in pomenljive pa so tudi ugotovitve
novega predsednika Slovenske karitas,
nadškofa Alojzija Cvikla. Pravi, “da Ka-
ritas za razliko od drugih dobrodelnih
organizacij na človeka gleda celostno,
zato njena pomoč ni samo v zbiranju
materialnih sredstev, ampak daje pomoč
ženam v stiski, odvisnikom, hrano in
dom brezdomcem, zavetišče za begun-
ce, azil za žrtve trgovine z ljudmi. Vedno
bolj je dragocena pomoč v obliki psiho-
loške, čustvene in duhovne podpore”.
Seveda pa se razmere in življenje kažejo
še na najrazličnejše druge načine, za
mnoge kruto in s spoznanjem, da razvoj
ne prinaša vsem tudi boljšega življenja
in ugodnejših upov zanj. Policisti mora-
jo stavkati tudi za enomesečno plačo, ki
jo premier in vrhunski uslužbenci v Na-
rodni banki Slovenije in v Novi ljubljan-
ski banki zaslužijo s triurnim delom sa-
mo v enem dnevu. Zelo slab je tudi
gmotni položaj slovenskih vojakov, ki
zato izrekajo polno solidarnost stavka-
jočim policistom.
Mnogi delajo toli-
ko časa, kolikor
zahtevajo deloda-
jalci, brez plačila
dodatnega dela, le
zato, da ne bi izgu-
bili zaposlitve. Si-
cer pa naj bi Slove-
nija po zatrjevanju
sociologa dr. Mate-
ja Makaroviča
čedalje bolj posta-
jala tudi domovi-
na povprečnežev.
Za funkcioniranje
države so seveda
ključnega pomena
politika in ukrepi
vlade. Pri tem se
nadaljujejo spori z
opozicijo o tem,
kako ravnati s pre-
bežniki, ki še zmeraj v trumah prihajajo
v Slovenijo. Nekdanji izvedenec varno-
stnih služb dr. Damir Črnčec, ki je v zad-
njih mesecih pogosto opozarjal na var-
nostni vidik emigrantske krize in bil zato
napadan, da širi sovražni govor, ugota-
vlja, “da z vsakim dnem ilegalnih pre-
hodov naša neumnost postaja večja,
večja bodo tudi škoda in posledice. Spre-
jemamo te ljudi, pa sploh ne vemo, kdo
so. Med njimi so tudi tisti, ki želijo sejati
teror in povzročati grozo, zato je skrajni
čas, da Slovenija popolnoma zapre
južno mejo”. Dodajamo, da se medtem
nemoteno nadaljuje gradnja džamije
oziroma Islamskega verskega in kultur-
nega centra na območju Bežigrada v Lju-
bljani.
Naša javnost še ni seznanjena z možno-
stjo, da bo Evropska komisija ukrepala
zoper Slovenijo zato, ker ob sprejemu
emigrantov pri veliki večini ni ugotavlja-
la njihove istovetnosti, kot je to do-
ločeno s predpisi. Istovetnost se ugota-
vlja s prstnimi odtisi, Janez Janša pa od
predsednika vlade, ministrice za notran-
je zadeve in direktorja policije ne dobi
odgovora na preprosto vprašanje, koliko
prstnih odtisov so policisti odvzeli ob
prehodu več kot 200.000 migrantov pre-
ko državne meje. Ker niso bili odvzeti
prstni odtisi, so bila kršena pravila
Schengena, kar je storila samo še Grčija.
Med sankcijami zoper Slovenijo omen-
jajo tudi možnost uvedbe omejitev pro-
stega prehajanja naših državljanov čez
meje v druge države članice EU. Reagiral
je Janez Janša z izjavo v tedniku Demo-
kracija, “da se bomo morali v primeru
raznih omejitev državljani za zavarovan-
je meja naše države, spoštovanje zakoni-
tega reda in v obrambo svobodne Evro-
pe brez notranjih pregrad in vladavine
strahu organizirati sami”. SDS je tako že
vložila predloga sprememb dveh zako-
nov. S prvim predlaga prepoved nošenja
burk in nikab, to je muslimanskih ver-
skih oblačil za ženske, na javnih mestih.
Janez Janša opozarja, da je takšna pre-
poved potrebna iz varnostnih in kultur-
nih razlogov. Varnostni so očitni, kul-
turni pa v tem, “da v Sloveniji tudi glede
pokrival spoštujemo slovenske navade
in slovenske tradicije in si prizadevamo,
da se te tradicije ne spreminjajo”.
SDS predlaga tudi spremembo zakona o
mednarodni zaščiti, s katero bi zaostrili
pogoje za pridobitev azila v Sloveniji.
Svoj predlog sprememb zakona o azilu
pa pripravlja tudi vlada.
Marijan Drobež
V
  priljubljeni oddaji Pričevalci na
nacionalni televiziji je primorska
zgodba spet presenetila z gledano-
stjo. Kljub pozni uri. Skupaj z dvema po-
novitvama pa si jo je ogledalo več gledal-
cev, kot jih imajo mnoge dolgoletne in
drage oddaje.
Novinar in režiser Jože Možina je tokratno
oddajo Pričevalci pripravil v Skriljah na
Vipavskem. Obiskal je Nado Kravos (87),
ki mu je opisala pretresljivo življenjsko
zgodbo družine v viharjih treh totalita-
rizmov. “Mama in tata sta imela šest
otrok. Tata je bil krojač in borec za sever-
no mejo. Pravil je, da si med vojno dva
meseca ni sezul čevljev”, je začela pripo-
vedovati Nada Skalonova. A kmalu je
zgodbo prekinila, saj je zamesila kruh. Po-
tem je spet sedla pred kamero.
Premalo nežnosti
Življenje je bilo težko. Pogrešala je
nežnost: “Smo morali delati že od male-
ga. Nič nas niso 'cartali'. Se ne spomnim,
da bi me mama poljubila. Smo morali
ubogati na prvo besedo”. So pa starši otro-
ke vzgajali v globoki veri. Eden od sinov,
Zdravko Kravos, je postal misijonar marist
in v Afriki
in Južni
Ameriki
otroke učil
jezike. Du-
hovnik je
postal tudi
Nadin
nečak Peter Kravos, sin njenega brata Mir-
ka, ki je zaživel v Angliji.
Nadin oče Mirko Kravos je veliko bral in
bil velik protifašist. Bral je, kaj se je doga-
jalo v Rusiji po revoluciji, in je zato ko-
munizem odklanjal. Med vojno so jih so-
vaščani - revolucionarji imeli na piki, saj
je oče svoje mnenje povedal na glas. Ma-
mo in njo so tako
ponoči aretirali in
odpeljali na ne-
kakšno komando
mesta v Šmarje,
kjer sta pod prisilo
ostali in delali pol
leta. 22-letno se-
stro Stano Kravos
pa so že po koncu
vojne partizani v
Gorici aretirali, hu-
do mučili in ubili
pri Lokavcu. Dolgo niso vedeli, ali je živa
ali mrtva. Posebej pretresljiv je tisti del Na-
dinega pričevanja, ko se ji je v sanjah pri-
kazala sestra in ji povedala, da so jo umo-
rili. Nada jo je še vprašala, če so jo mučili,
na kar je sestra odgovorila: “Kaj bo tako
trpljenje proti takemu veselju”. Sestro so
skupaj z drugimi enajstimi zamolčanimi
žrtvami pred leti prekopali, a spomini so
še vedno hudi in Nada ni mogla iti zra-
ven.
Življenje je bilo težko tudi po vojni. En
brat je padel med vojno, drugi je po vojni
zaradi domobranske uniforme moral
bežati v tujino, tretji pa je že prej šel v Tu-
rin v semenišče maristov. Od šestih otrok
sta ostali samo dve sestri, skrbeli pa sta še
za nepokretno teto. Potem so prišle ob-
vezne oddaje: “Vse je bilo treba dati, mle-
ko, junca. Vse, kar smo imeli”. Oče je
opustil krojaštvo in zasadil precej sadnega
drevja: “Dosti češenj smo imeli. Eno leto
smo jih nabrali 600 kg in za ta denar ome-
tali hišo”.
Zaradi vojne se ni poročila
Vojna je botrovala tudi temu, da se Nada
ni poročila. “Prav gotovo bi se, če ne bi
bilo vojne. Ampak toliko fantov je padlo.
Šturmovi so padli trije. Taki veliki fantje”!
Skriljani Nado še vedno vidijo na njivi. Na
Možinovo vprašanje, kaj jo v življenju naj-
bolj veseli in drži pokonci, je odvrnila:
“Še vedno rada delam”. In takrat je bil
kruh v stari peči pečen. Nada je vstala in
z loparjem povlekla dišeč hlebec iz peči.
“Kruha ne sme nikoli zmanjkati”, se je
nasmehnila novinarju in snemalcu. “Kru-
ha se ne sme rezati. Moramo ga lomiti.
Bog ga je lomil”.
“Vsega pa Bog ne more uslišati”
Zadnje vprašanje je bilo o veri. Kaj ji po-
meni? “O, meni veliko pomeni. Kaj pa
je, če ni vere? Pomeni mi vse. Saj ni
vredno živeti. Velikokrat sem molila
in bila uslišana. Prav očitno! Vsega pa
Bog ne more uslišati”.
Vseeno pa pravi, da se malce boji, saj
ne ve, če si bo zaslužila nebesa. “Z bra-
tom Zdravkom v Argentini sem govo-
rila tri ure, preden je umrl. Sem rekla,
naj mi odpusti, če ni bilo kaj prav, ko
smo bili skupaj. Je rekel, ti tudi odpusti
meni. Potem je rekel: nasvidenje v ne-
besih. Sem rekla: ja, če boš ti mene gor
potegnil. Ne, boš ti prej gor kot jaz, je re-
kel. Ampak zdaj, po toliko letih, je že gor
v nebesih, tudi če je kaj bil v vicah”.
Oddajo Pričevalci najdemo tudi na inter-
netu. Na portalu You Tube celo z angleški-
mi podnapisi. Oddajo je prevedel Peter
Kravos: “To je zgodba družine mojega
očeta in potemtakem del moje življenjske
zgodbe. Če si boste vzeli čas za ogled, sem
prepričan, da vas bo ganila”.
Tino Mamić
V
Zaradi kršitve pravil pri sprejemanju migrantov 
Omejitve za prehode slovenskih
državljanov čez meje držav EU?
Pričevanje 87-letne Skriljanke o viharnih časih
Nada Kravos je med
intervjujem spekla kruh
Na knjižnem sejmu v Ljubljani so se predstavile tudi slovenske založbe
v Italiji, med njimi tudi Goriška Mohorjeva družba (foto JMP)
Aktualno3. decembra 201514
NATUROPATSKI NASVETI (91)Erika Brajnik
ADVENTNI ČAS IN NATUROPATIJA
Začelo se je odštevanje, štirje tedni manjkajo
do božičnih prazničnih dni, ki se pričnejo z
Božičem in se vlečejo preko novega leta vse do
Svetih treh kraljev. Kaj bi moral fizično pred-
stavljati adventni čas v
naturopatskem duhu?
Adventni čas v naturo-
patiji pomeni počitek,
razmislek, odmor pred
velikim dogodkom,
prazniki! Tudi narava
nam o tem govori, saj se
vse do 21. decembra
(zimski solsticij) dan
krajša, potem se pa
začne daljšati. Po kitaj-
ski tradicionalni medici-
ni pravimo zimskemu
solsticiju tudi začetek pomladi. Dejansko na-
stopijo v zraku druge lažje energije.
Da se bomo kar najbolje pripravili na praz-
nični čas, je ključno, da se v adventnem času
izognemo kruhu in vsem podobnim izdelkom
(potica, panettone, pandoro, piškoti, kolač
idr). Kruh, predvsem moka, ki ga sestavlja,
močno obremenjuje kri, jo energetsko
upočasni in oteži, da postane težka in
počasna. Človek zato postane izrazito utrujen
predvsem zjutraj, zatečen, se že zbudi z zabu-
hlimi očmi. Iz njega vejejo utrujenost, brezvol-
jnost, melanholija, depresija, ki se ojačuje za-
radi kratkega dneva, saj je tema že ob 16. uri!
Če se izognemo kruhu v adventnem času in
mlečnim izdelkom kot naturopatski stalnici,
tudi zboleli ne bomo in bomo lažje prenesli
stres predbožičnega časa. Koliko ljudi dela pre-
veliko do praznikov, in ko nastopijo prazniki,
zbolijo, ker takrat
stres in preobremen-
jenost popustita.
Adventni čas je tudi
čas pričakovanja: brez
omejitev - odpovedi -
pričakovanja ni!
Najlažje bomo lahko
opravili in izpolnili
vsa pričakovanja in
obveznosti predpraz-
ničnega časa, če se
bomo kruhu in
mlečnim izdelkom
odpovedali, ker bomo dejansko imeli več ener-
gije, elana in tudi potrpljenja. Glede na to, da
je praznični čas zelo nasičen s težkimi energi-
jami moke, je zelo smiselno, da se pripravimo
tako, da se za adventni čas temu odpovemo.
Za nameček še zadnje dejstvo, glede na to, da
je Božič po zimskem solsticiju, ko se dan že
daljša, bo naše telo lažje presnavljalo moko v
prazničnem času. Takrat, kot že rečeno, nasto-
pijo v zraku že same posebej lažje energije. Če
se boste nasveta držali, zagotovo utrujenosti in
bolezni ne bo!
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Prepričljiv koncert priljubljenega pevca v Trstu
Cesare Cremonini 
je navdušil!
  mrzlem večeru se je v
nedeljo, 22. novembra,
pred tržaško športno
dvorano PalaRubini zbrala veli-
ka množica. Prav tu, v Trstu, je
zapel spet po dolgem času pril-
jubljeni italijanski pevec Cesare
Cremonini. Pesnik,
ki slovi po svojih
uspešnicah, ki so
poznane predvsem
zaradi romantične
vsebine in enostav-
nih besed. Cremo-
ninijeva priljublje-
nost sega vse do
njegovih začetnih
glasbenih stvaritev:
kot pevec skupine
Lunapop je prvič
nastopil, ko je bil
star devetnajst let.
Nepozabno
brezčasno popevko
Vespa 50 je spesnil
pri ranih šestnajstih
letih starosti.
“Neverjetno se mi
zdi, kako so lahko
nekatere pesmi še zanimive za
publiko in še vedno aktualne,
kljub temu da jih igram celih
dvajset let”! je vzkliknil pevec
med nastopom. Po ločitvi z
ostalimi člani glasbene skupine
Lunapop leta 1999 je pevec
pričel samostojno solistično ka-
riero. Pot v izdajo osebno izpo-
vednih avtorskih CD plošč se je
izkazala za pravo izbiro v Cre-
moninijevi glasbeni karieri.
Oboževalci pevca iz emilijan-
skega mesta Bologna zvesto
spremljajo vse od njegovih
začetkov, tudi na Tržaškem. Na
tržaškem koncertu ni priman-
jkovalo ljubiteljev Cremonini-
jeve glasbe. Ti so skupaj, ne gle-
V de na starost, bučno peli. Cre-moninijeva glasbena turnejaPiu’ che logico Tour 2015 letos
prišteva med svoje postojanke
tudi Trst, na katerega je, kot je
sam dejal med nastopom, zelo
navezan.
Piu’ che logico tour 2015 pred-
stavlja nadaljevanje lanskoletne
glasbene turneje Logico Tour.
“Logico-logično je beseda, ki
mi od nekdaj veliko pomeni. To
je ena izmed prvih besed, ki
sem jo izgovoril. Iz tega razloga
sem se odločil, da tej besedi na-
menim popevko in nato še tur-
nejo”, je povedal pevec med več
kot dve uri trajajočim koncer-
tom. Poleg oboževalcem zna-
nih popevk, med katerimi so
bile tudi pesmi Logico, Grey-
goose, Maggese, je pevec za
koncert v tržaški dvorani pri-
pravil še tri dodatne pesmi.
Med temi je bila tudi popevka
Io e Anna, pesem, ki jo je Cre-
monini poklonil preminulemu
kantavtorju Luciu Dalli. Pesem
je nastala po Dallovi pesmi
Marco e Anna.
Uspešnico Una come te je nato
Cremonini posvetil ženskemu
delu občinstva, saj: “Prvič v svo-
ji glasbeni karieri sem zasle-
dil, da mi sledi večje število
moških kot pa deklet. Mo-
ram nekaj ukreniti in popra-
viti sedanje stanje”!
Gledalcem so barvne anima-
cije in živahen glasbeni pro-
gram popestrili mrzel tržaški
večer. Med pesmimi na spo-
redu so bile tudi take, kot Le
tue parole fanno male, ki jih
Cremonini že vrsto let ni
igral na svojih nastopih. Te je
pevec združil v program sku-
paj s trenutnimi uspešnica-
mi, kot je poletni hit Buon
viaggio. Natančno izpolnjen
glasbeni program je pevec za-
snoval po lanskoletnem
uspehu turneje in tudi v tem
primeru ustvaril čudovito
dvourno glasbeno doživetje, ki
je po mnenju poslušalcev pre-
hitro minilo.
Poleg tržaškega občinstva se je
ponovnega obiska v Trstu nav-
dušil tudi Cremonini: “Predol-
go me že ni bilo tu. Tako lepega
sončnega zatona že dolgo ni-
sem videl”.
Glasbeni dogodek, ki sta ga or-
ganizirala Live Nation in Zenith
Srl skupaj s tržaško občino in
pokrajinsko upravo, je predzad-
nja postojanka letošnjih kon-
certov pevca. Piu’ che logico
tour 2015 se je končal s koncer-
tom v Veroni 24. novembra.
Ivana Paljk
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 1. decembra, ob 14. uri.
Druga številka mladinske revije Galeb
V objemu pravljičnih
zgodb in pesmic
  etošolci COŠ Pinko To-
mažič iz Trebč so s kolažem
izsekov kraških hiš požlaht-
nili naslovnico druge, oktobrske
številke Galeba, ki kar prekipeva
od pravljičnih zgodb in iz-
virnih ilustracij. Šolarji 2.
in 3. r. OŠ Albert Sirk iz
Križa so Galebu poslali ri-
sbice z morskimi motivi,
ki prikličejo v spomin mi-
nulo vroče poletje. Morje
je navdihnilo tudi Marka
Gavriloskega, ki je napisal
stihe o Jadranu, ki
“smešno je vozlišče, / na
vrhu razvito ima križišče”,
in o tem, kako je postal
slan zaradi jokajočega tu-
na. Dunja Jogan je pesmi-
co opremila z razburka-
nim morjem, tunom v
mreži in ribičem v čupi.
Majda Artač Sturman na-
daljuje predstavitev veli-
kih črk v verzih pod na-
slovom Abeceda živa zme-
da; tokrat so na vrsti D, E,
F G: živahno in z duhovi-
to ponazoritvijo njihovih
oblik jih je ilustrirala Jasna Mer-
ku’. Prvošolčki bodo gotovo nav-
dušeni nad njimi in si jih bodo
dobro zapomnili. O Zajcu Dane-
tu, “ki z repkom otresa, pozorno
opreza, napenja ušesa”, pa poje
pesmica Zajec Dane, ki jo je zložil
Jure Jakob. Protagonista in temni
gozd ponoči je upodobila Ana
Jerčič Jakob. V oktobrski številki
bodo mali in veliki bralci našli cel
kup zgodbic v nadaljevanjih in si
z branjem njihovih vsebin pridno
nabirali točke za bralno značko.
Maja Furman s pripovedjo Iztok
in Lunček, o fantičku in ve-
soljčku, ki je prišel na zemljo na
obisk, razkriva skrivnosti širnega
vesolja. Tokrat se bolj podrobno
zaustavlja ob Rimski cesti. Zapis
je dober učni pripomoček. Ivana
Soban je imenitno ilustrirala ve-
soljsko obzorje z navedbo vseh
pomembnejših zvezd. Marko Ga-
vriloski predstavlja Pobegavčke,
P zgodbico o gozdu, ki je izginil ne-ko noč ob polni luni … Prizor izgozda s protagonistoma polhico
Gliso in veveričkom Šikom je pri-
spevala Katerina Kalc. Kako se je
porcelanasti čajnik spoprijateljil z
bengalskim belim tigrom in dobil
v dar še čaj Darjeeling, opisuje Eri-
ka Cunja. Ob zapisu bodo bralci
izvedeli za značilnosti tega čaja.
Prizor spečega tigra in čajnik je
nežno upodobila sama avtorica.
O prečudnem dvigalu, ki so si ga
zamislili Šalčkarji, drobni prebi-
valci, ki so se naselili v bloku zra-
ven Človekarjev, s polno mero do-
mišljije piše in riše Marjana Šegu-
la – Miš. Posebej malim bralcem
je namenjena zgodba v nadalje-
vanjih o piščančku Pačku, ki se
mu je zdelo, da je že skoraj pete-
lin, in mu je bilo dvorišče prete-
sno, zato se je odpravil v svet in
se najprej nekoliko v strahu sez-
nanil s krtom. Detektivi iz 4. ra-
zreda so tokrat razvozlali zagonet-
ko, kdo je ukradel šolski oko-
stnjak. Zgodbo piše Helena Jova-
novič, ilustrira pa – tokrat kar po
“halloweensko” turobno – Štefan
Turk. Porednega tiskarskega škra-
ta, ki jo rad zagode pisateljem,
časnikarjem, urednikom knjig...,
predstavlja Darinka Kobal ob sim-
patični ilustraciji Žive Pahor. Mali
ljubitelji filmske umetnosti
bodo gotovo radovedno pre-
brali zapis Marjete Zorec, v
katerem je navedla odlomek
iz prvega slovenskega bar-
vnega filma Srečno, Kekec
(1963), posnetega po literar-
ni predlogi Josipa Vandota
Kekec na volčji sledi. V po-
sebnem razdelku so zabe-
ležene zanimivosti o tem fil-
mu.
Klarisa M. Jovanovič se v ru-
briki Iz stare slovenske ku-
hinje mudi pri kaši, o kateri
so nekoč pravili, da je naša
mati. Zapisala je, kako lahko
kašo pripravimo iz različnih
žitaric, a najbolj znana je pro-
sena kaša, ki je v zadnjem
času spet “pridobila ugled” v
kuhinjskih knjigah. Zapisu je
priložen tudi recept. V Gale-
bu bodo bralci prebrali še o
slikarju Avreliju Lukežiču
(1912-1980), rojenem v Škednju.
Likovnega umetnika in tehniko,
ki jo je rad uporabljal pri slikanju
(lavirana risba), opisuje Jasna
Merku’. Iznajdljiva medved in
miška v stripu Maje Koren in Bo-
jana Jurca sta izdelala metalec
sendvičev, ki je dober za medve-
da, za drobno miško pa prav go-
tovo ne! Stripu so kot vselej pri-
ložene naloge, ki jih bodo mali
bralci zlahka rešili. Kako je deklica
Ti s pomočjo prijazne starke sple-
tla košarico iz jabolk, bodo rado-
vedneži izvedeli iz zgodbice Nine
Kokelj in Sabine Alibegić in se pri
tem ob shemi kvačkanja še sami
naučili kvačkati. Ilustracija je delo
Andreje Peklar. Vsebino okto-
brske številke dopolnjujeta še Ga-
lebov kviz in zmeraj zabavni strip
Ko-Ko-Krišna, ki ga sestavljata
Maša Ogrizek in ilustrator Miha
Ha.
IK
Aktualno 3. decembra 2015 15
   e boste deležni mojega
sovraštva, nikoli in
nikdar”, pravi mož, ki je
ostal sam in še vedno ljubi. Ve, da ga
bo ženina podoba spremljala skozi
vse življenje, dokler se spet ne bosta
srečala v raju. V raju svobodnih duš,
kjer tistih, ki so jo na tako krut način
ubili, zagotovo ne bo. Pismo je
kratko, kajti mož in oče pravi, da ne
more izgubljati časa. Ostal mu je sin,
s katerim se hoče igrati, danes, jutri,
vedno, kajti zanj želi, da bi bil
svoboden in srečen. Srečen, vesel,
sproščen otrok. Brez sovraštva.
Njegovega sovraštva teroristi, za
katere mladi oče sploh noče vedeti,
kdo so in v kaj verjamejo, ne bodo
nikoli deležni. Nikoli. In nikdar...
Ravno to veselje, ta radost nad
življenjem, je tisto, kar je bilo skupno
vsem tem mladim, ki so umrli pod
streli atentatorjev. In ravno to veselje
je eden najlepših
simbolov svobode,
svobodnega življenja
in svobodne izbire.
Ravno to naše veselje
bi nam radi vzeli
tisti, ki živijo v
frustraciji verskega ali
ideološkega
ekstremizma. Tem
ljudem primanjkuje
radoživosti, sreče,
svobode, lepote. Da,
tudi smisla za lepoto.
Italijanski umetniški
kritik Sgarbi je
predlagal, da v
odgovor na atentat v
Parizu odpravimo
vstopnino za obisk
vseh muzejev.
Umetnost in izobrazba naj bosta
zastonj, dostopni naj bosta vsem.
Vzrok terorizma in vsake skrajnosti
so neosveščenost, pomanjkanje
izobrazbe, pomanjkanje stika s
kulturo in z neizmerno, večno
lepoto umetnosti. Zato naj bo
kultura bogastvo celotne
družbe.
Atentat v Parizu je v nas pustil
zmedo. Mi smo na strani teh
mladih, ki so imeli vso pravico,
da živijo, polno in srečno. Kot
so jo imeli potniki ruskega
letala, ki je padlo nad Sinajem.
In kot jo imajo kurdske žene, ki
so doma pustile otroke in šle v
vojno. Nismo na strani
državnikov, nobenega, ker vse
bolj vemo, da nas zavajajo, da
ni informacije, da hočejo
nekaj, kar je nam tuje. Jaz sem,
vem, da nekateri tega ne boste
razumeli, tudi na strani vseh
teh muslimanskih žena, ki
hodijo pokrite, celo v burkah
in v njihovih očeh ni nobene
radoživosti. Samo vdanost. Ste
morda vedeli, da se pod temi
pokrivali skrivajo alergične
reakcije, celo hujše kožne
bolezni, odpadanje las. Nič nimam
proti temu, da tisti, ki jim je vojna
vzela vse, prihajajo v Evropo. A strah
me je, ko mi prijateljica, ki poučuje
nemščino na neki italijanski šoli,
pripoveduje, da se po nekaterih
okrajih v Frankfurtu evropske žene
pokrivajo z ruto zaradi varnosti.
Pariz nas je tako močno zabolel, ker
je Pariz del naše kulture, našega
načina življenja. Nas, preprostih
ljudi, ki nočemo nikomur nič
slabega, a vendar ljubimo dolge noči,
glasbo, veter v laseh in sončne žarke
na goli koži. Da, veter v laseh in
poletni žarki na zarjaveli koži. Tudi to
je del tega našega “zahoda”, te naše
kulture, ki je ne damo. In te naše
svobode, ki je vsak dan bolj
ogrožena. Ne samo zaradi verskih
skrajnežev, ampak tudi zaradi tistih,
ki govorijo o miru, a hočejo vojno.
Ker prinaša vojna dobiček in dobiček
je v naši družbi veliko bolj
pomemben kot življenje, kot
svoboda. Ta želja po dobičku pa je v
svet prinesla samo nemir in
sovraštvo. Nam, ki bi radi samo živeli
z vetrom v laseh.
/ konec
Suzi Pertot
“N
  red nami je tudi na športnem področju
veseli december ob nekaterih odmev-
nih dogodkih, ki se vrstijo ob rednem
tekmovalnem utripu. Slovenski šport v Italiji
se predstavlja z ostalimi zamejci v Ljubljani
na vsakoletni tiskovni konferenci, namenjeni
medijem iz matice. Pri Združenju
slovenskih športnih društev v Ita-
liji so napovedovali prisotnost pa-
radnih konjev našega športnega
gibanja Tee Ugrin, Tadeja Pivka in
Jerneja Terpina.
Precejšnje zanimanje vlada tudi za
letošnjo prireditev Naš športnik
2015, na kateri bodo – v torek, 29.
decembra, ob 20.00 v Kulturnem
domu v Izoli – združene medijske
hiše ob koncu leta imenovale naj-
boljše primorske športnike z obeh
strani meje. Skupna, čezmejna le-
stvica je v veljavi že tretje leto za-
poredoma, podelitev pa bo 32. po
vrsti. Lani je bila v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž naj športnica leta
idrijska gorska kolesarka Tanja Žakelj, tržaška
namiznoteniška igralka Ana Bržan je bila
šesta. Pri moških sta se uveljavila novogoriška
kanuista Sašo Taljat in Luka Božič, števerjan-
ski odbojkar Loris Mania' je bil tretji, jadralca
Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta šesta.
Primorska ekipa 2014 pa je bila članska vrsta
Nogometnega društva Gorica, košarkarji Ja-
drana so bili tretji, nogometaši Krasa pa četrti.
Športni novinarji sodelujočih medijev (Radio
in TV Koper, Primorske novice, Primorski
dnevnik, spletni portal Slosport in deželni se-
dež RAI za Furlanijo Julijsko krajino) se že se-
stajajo in bodo v kratkem – z enakopravnim
številom glasov - izvolili najboljše. Nomini-
rancev bo šest za vsako kategorijo, prvi trije
iz vsake pa bodo stali na odru in bodo nagra-
jeni na slovesni prireditvi. Termin med
Božičem in novim letom so obdržali zato, da
dajo možnost tudi poklicnim športnikom, da
so v času kratkega prazničnega oddiha lahko
prisotni na podelitvi.
Novinarji športnih uredništev treh omenje-
nih medijskih hiš z italijanske strani so med-
tem že evidentirali po šest svojih kandidatov
za vsako kategorijo, se pravi ženske, moški in
ekipe. Pravilnik veleva, da je nato v končnem
izboru šestih skupnih nominirancev vsaj po
en predstavnik z vsake strani. Pri ženskah bo-
do konkurirale na državni lestvici naša
najboljša namiznoteniška igralka Ana
Bržan, tenisačica Paola Cigui, smučarka
Katrin Don, umetnostna kotalkarica Mar-
tina Pecchiar, jahačica Irina Počkar in te-
lovadka Tea Ugrin.
Pri moških so zamejski nominiranci od-
bojkarja Loris Mania' in Jernej Terpin,
motociklist Mitja Emili, jadralski dvojec
Jaš Farneti – Simon Sivitz Košuta, rolkar
Niki Hrovatin in gorski tekač Tadej Pivk.
Za mesto med najboljšimi ekipami pa se
bodo potegovali nogometaši Primorca in
Vesna, odbojkarji Olympie, Sloge Tabor
in Soče ter namiznoteniške igralke Krasa.
Sam dogodek s podelitvijo izmenično po-
teka na dveh straneh meje, tako da se le-
tos vrača v Slovenijo, na Obalo. Prireditev,
ki bo v neposrednem radijskem prenosu po
Radiu Trst A in Radiu Koper, bosta povezovala
voditelj na TV Koper, preverjeni Iztok Novak
– Easy, in voditeljica oddaje Dobro jutro na
RTV Slovenija Erter Pust.
HC
P   zraz makrame je arabskegaizvora in pomeni obrobnonit, obrobni prišitek ali re-
sice na brisačah. Ta ročna
spretnost se je začela kot obrt
in se nato razvila v pravo
umetniško dejavnost. V 14. in
15. stoletju so to obrt prenesli
v Evropo, večinoma so se iz-
delki ohranili v cerkvah na ol-
tarnih prtih.
Potem je za nekaj časa ta
umetnost zamrla in spet
zaživela v 60. letih prejšnjega
stoletja in od takrat dalje ne-
prestano budi zanimanje
ustvarjalcev.
Tako je makrame očaral tudi
Fabiolo. Z navdušenjem in z
veliko mero radovednosti je
odkrivala to umetnost, ki črpa
svojo lepoto iz uporabe vozlov
in ponuja neomejene možno-
sti ustvarjanja. Domišljija pri
tem ne pozna meja. Istočasno
pomeni tudi sprostitev, saj
med ustvarjanjem vozlov ni
prostora za premlevanje težav
in izzivov vsakdana. Najprej se
je seznanila z osnovnimi vozli,
potem je te združevala in van-
je vpletala še druge in hkrati
še dodatke, naučila se je delov-
nih postopkov, sledila je da-
nim shemam in tako so nasta-
jali različni izdelki nakita, naj-
prej zapestnice, priložnostni
okraski, božične dekoracije,
potem vozlane čipke za brisače
in zavese, ovratniki, prtički,
uhani, ogrlice in torbice.
Poleg Fabiolinih unikatnih del
so razstavljeni tudi izdelki
štandreških otrok, ki so obi-
skovali delavnico makrameja,
ki je potekala pod njenim
mentorstvom”.
Za uvod v zanimiv večer so za-
pela štandreška dekleta pod
vodstom Tiziane Zavadlav,
župnik Karel Bolčina pa je po-
vedal, da vsako leto ob prazno-
vanju štandreškega zavetnika
vključijo v program tudi raz-
stavo del domačih ali drugih
ustvarjalcev.
Pri raznih dogodkih sta z žup-
nijo sodelovali društvi sKultu-
ra 2001 in Prosvetno društvo
Štandrež.
I
  njej je spet zaživela tista dvo-
jezična realnost, v kateri je
odraščal in delal Maks Fabia-
ni, rojen l. 1865 v Kobdilju, dokler ga
smrt ni odtrgala iz tega okolja l. 1962.
Arhivsko gradivo, uporabljeno v
predstavi, je iz Ustanove Maks Fabia-
ni v Štanjelu in Pokrajinskega arhiva
v Novi Gorici in se po liričnem začet-
ku s pogledom na čudovito obarvan
Kras v jeseni vrsti kot video projekcija
na treh platnih in s tem tudi sestavlja
odrsko kuliso – ti so elementi, ki jih
je Bričeva učinkovito uporabila v
vseh svojih dosedanjih, zelo
uspešnih predstavah, v katerih je pri-
povedovala življenjsko zgodbo letal-
cev bratov Rusjan, pesnika Simona
Gregorčiča, igralke Nore Gregor in
aleksandrink. Avtorice videa so Urša
Bonelli Potokar, Pia Rusjan in Valeria
Zabret. Dvojezična predstava je na-
stala kot vrhunec dogodkov, ki so se
zvrstili ob Fabianijevem letu. Novo-
goriška premierna uprizoritev je bila
v veliki dvorani SNG Nova Gorica v
četrtek, 26. novembra 2015, ob pri-
sotnosti županov “obeh” Goric, Ma-
teja Arčona in Ettoreja Romolija, ter
podžupna Mestne občine Ljubljana
Janeza Koželja, pa še drugih predstav-
nikov iz političnih in kulturnih kro-
gov.
Tudi ta predstava naj bi bila del vezi,
ki naj utrjujejo v medsebojni poveza-
nosti dve mesti, ki sta si geografsko
tako blizu, v razmišljanju in obliko-
vanju tega prostora pa včasih tako da-
leč. Lepo bi bilo, ko bi se take zamisli
porodile in se udejanjile tudi v “itali-
janskem” delu Goriške, ki želi biti
čim bolj čezmejna. Prav bi bilo, da bi
italijanski prebivalci Gorice “pogle-
dali” tudi, kaj se dogaja v novogo-
riškem gledališču, saj stoji to le lučaj
stran od nakupovalnega centra Qlan-
dia, kamor se vsak dan stekajo kot ra-
dovedni kupci.
Goriška premiera tega gledališkega
prikaza o Fabianijevem življenju in
njegovem bogatem delovanju v raz-
novrstnih dejavnostih bo v goriškem
gledališču Verdi 17. decembra 2015.
Pred predstavo bo odkritje Fabianije-
vega bronastega doprsnega kipa v
Ljudskem vrtu v Gorici, prav nasproti
impozantnega Trgovskega doma, za
katerega je, kot znano, načrt napravil
prav Fabiani. Model za njegov kip so
izoblikovali dijaki goriškega umetno-
stnega liceja, ki nosi ime po Maksu
Fabianiju. Na kipu bo beseda arhitekt
napisana v treh jezikih, slovenščini,
italijanščini in nemščini, ki jih je
gladko obvladoval Maks Fabiani in
odražajo (nekdanjo) jezikovno real-
nost našega mesta.
V
Z 9. strani
“Kdo sem?”
S 7. strani
Slavnostno, bogato ...
Zadnje čase gre vse še samo navzdol ... (2)
Veter v laseh
Preden je na odru SNG Nova Gorica zaživel lik Maksa
Fabianija, je bilo v foyerju novogoriškega gledališkega hrama
odprtje nenavadnega razstavnega projekta F 2 (Fabiani
Fashion), ki ponuja širše razumevanje pomena oblačenja in
mode s prenosom kompleksnih arhitekturnih in urbanističnih
rešitev Maksa Fabianija v sodobne različice uporabnih
oblačilnih predmetov. Avtorica projekta “oblikovalske oblačilne
podobe, ki odsevajo
inspirativne vplive
posameznih izbranih
arhitekturnih in
urbanističnih rešitev
Maksa Fabianija v
Ljubljani”, je Tanja
Devetak. Razstavo sta
podprli Mestna občina
Nova Gorica in Mestna
občina Ljubljana. Na
ogled bo do 9.
decembra 2015.
Modna kreatorka Tanja
Devetak je za
umetniško snovanje svojih oblačil navdih iskala pri šestih
Fabianijevih stavbah – pravzaprav fasadah -, ki plemenitijo
slovensko prestolnico. Te se med seboj likovno zelo razlikujejo
(prilagojene so lokaciji, izražajo svoj namen …), saj je Fabiani
med sabo kombiniral različne sloge. Le-te ponovno najdemo
v tkaninah razstavljenih oblek, kar je zelo zanimivo in izvirno.
Na odprtju razstave je pozdravila direktorica v. d. SNG Nova
Gorica Neda Rusjan Bric, o samih razstavljenih delih je pa
izčrpno in tehtno spregovoril podžupan MO Ljubljana prof.
Janez Koželj, tudi kot koordinator vseh dogodkov, ki so se
zvrstili v tem Fabianijevem letu. Prisotna sta bila župana “obeh
Goric”, Matej Arčon in Ettore Romoli. Prof. Koželj je o sami
razstavi dejal, da je nenavadna ne samo zaradi razstavljenih
umetnin, ampak zato, ker odpira vrsto vprašanj, npr. ali ima
arhitektura kaj opravka z modo? Kakšen smisel ima prenesti
arhitekturni jezik v oblačila? Arhitektura je namreč umetnost
praznega prostora, mi se pa srečujemo z umetnostjo oblačenja
polnih teles. - Oba ta dva pojma združuje človek, uporabnik
obeh -. Namen te razstave je vsekakor promovirati arhitekturno
delo Maksa Fabianija, ki je zelo obsežno in vsestransko, a je
glede na pomen arhitekture in urbanizma še premalo znano.
Kako bi lahko upravičili
te interpretacije
Fabianijeve arhitekture
pri modnem
oblikovanju, se je
vprašal govorec. Še
najbolj verodostojno je
poiskati vzporednice v
njegovem načinu
oblikovanja fasad in
oblikovanja oblačil.
Poleg prof. Koželja je
spregovorila tudi Tanja
Devetak in še sama
obrazložila, kakšni
vzgibi so jo vodili pri uresničenju teh oblačil, ki so seveda
nastala pod vplivom leta, posvečenega Maksu Fabianiju, in
razumevanja modnega oblikovanja v kontekstu arhitekturnega
razmišljanja. Opozorila je, da kreativni proces ni ozko polje,
ampak široka pahljača, ki je v vseh nas in nas navezuje k
temu, kako ustvarjati boljšo družbo in okolje.
Župan MO Nova Gorica Arčon je uradno odprl razstavo in o
njej dejal, da je čudovita, in se zahvalil vsem, ki so zasnovali
ta projekt in vse druge dogodke ob 150-letnici rojstva Maksa
Fabianija. V tem “Fabianijevem letu” so sodelovale občine
Ljubljana, Nova Gorica, Gorica in tudi Trst. S tem so se povezale
in približale ljudem arhitekturo Maksa Fabianija in njegovo
razmišljanje. Zahvala je šla še vsem malim občinam, ki so
pripomogle k izpeljavi načrtovanega.
Naš športnik 2015
Znani “zamejski” nominiranci
Utrinek z lanskega dogodka
Aktualno3. decembra 201516
   a verita' e' rivolu-
zionaria”, Resnica
je revolucionarna,
morda ste prebrali ta napis na
pročelju enega od poslopij
nekdanje tržaške umobolnice.
Avtor tega relikta, ki izhaja iz
časov Basaglieve protipsihia-
trične revolucije, je vsestranski
tržaški umetnik Ugo Guarino,
več desetletij živeč v Milanu, ki
mu je rodno mesto posvetilo
letos poleti obsežno življenjsko
retrospektivno razstavo v mu-
zeju Revoltella.
Ob vseh stvaritvah je Guarino
še najbolj znan po psihološko
in filozofsko dognanih vinjetah, ki so
izhajale v časniku Corriere della Sera kot
nepogrešljiva grafična priloga posebni
strani pisem La Stanza Indra Montanel-
lija. Pred tem je Guarino zaslovel s svoji-
mi ilustracijami za tednik založbe Rizzoli
Domenica del Corriere, ko je sodeloval s
pisateljem-časnikarjem Dinom Buzzati-
jem, oz. za posebne strani milanskega
dnevnika o zdravju, izobraževanju idr.
družbenih temah. Zato sta bila pobud-
nika razstave L'alfabeto essenziale di
Ugo Guarino, ki je bila odprta do pol no-
vembra, tržaška občina in sklad Rizzoli
Corriere della Sera, ki hrani večji del nje-
govih risb, ki so nastale v več desetletjih
za publikacije te založbe.
Gre za svojskega umetnika, ki je v svojem
dolgem življenju začel s karikaturami za
satirično prilogo Piccola la Cittadella (v
50. letih), v Milanu pa nadaljeval risarsko
delo za omenjene liste in revije. Ob tem
je vzporejal svoje slikarsko raziskovanje
(razstave v Trstu, Milanu, študijska bi-
vanja v Franciji, ZDA) in celo opravljal
slikopleskarska dela za ladje tržaške in
miljske ladjedelnice. Ob koncu 60. in v
70. letih se je lotil posebnega meha-
ničnega kiparstva s sestavnimi deli mo-
tornih koles v Milanu in v Trstu je sode-
loval s Francom Basaglio in njegovo eki-
po, psihiatri Peppem Dell'Acquo, Fran-
com Rotellijem, Danilom Sedmakom, s
kiparjem Vittoriom Basaglio in fotogra-
foma Fabiom Cappellinijem in Clau-
diom Ernejem, s snovanjem umetniških
delavnic, stenskega plakata “Arcobale-
no” za prosto izražanje bolnikov in ani-
macij z njimi, kot npr. znani polet nad
Jadranom.
Bil je pobudnik glasila odprte umobol-
nice “847”, njenega simbola “Marca Ca-
valla”, avtor instalacij in skul-
ptur, ustvarjenih z opuščenim
pohištvom in starimi vrati
umobolnice. Po maturi na
umetnostnem liceju na aka-
demiji Brera je poučeval in
nadaljeval s svojim grafično -
izraznim raziskovanjem po
šolah, a tudi tovarnah Sever-
ne Italije in še naprej
ustvarjal antropomor-
fne kovinske kipe, jed-
kanice, plakate, seri-
grafije, kolaže, mura-
les (na sliki: tisti v Ca-
vani s kontejnersko
ladjo, ki je namenjena
v največje svetovne
luke), skoro vedno z
izostrenim družbeno-
kritičnim, razmišlju-
jočim in angažiranim
nabojem. O tem
pričajo tudi njegova
knjiga Zitti e buoni! ,
izšla je pri Feltrinelli-
ju, in dela za revijo Li-
nus in založbo Milano Libri.
A to je zgodovina. Kaj pomeni danes nje-
gova še vedno dražljiva in razpoznavna
umetniška izraznost, ki se
je poskusila na toliko ra-
zličnih medijskih po-
dročjih? Prav je, da se je
krajevno občestvo
odločilo, čeprav pozno, za
zapoznel poklon. Morda
bi razstavo lahko uredili v
primernejši zgornji etaži
Revoltelle, ki je navadno
namenjena najbolj ugled-
nim predstavitvam. Tako
bi namenili več prostora
originalnim risbam in ka-
rikaturam, ki so nastale za
milanske časnike (te so bi-
le sicer na ogled na ekra-
nih). Enemu od najbolj
znanih tržaških umetnikov, pomislimo
na milijonske naklade tiskanih vinjet, so
posvetili razmeroma odmaknjeno pred-
stavitev.
Ne vem, koliko mladih in koliko šol si jo
je ogledalo. Vsekakor se lahko dobi na
spletu mnogo podob o njegovi bogati
produkciji, pa tudi lepo fotoreportažo o
otvoritveni slovesnosti, ki se je je udeležil
sam Guarino. Na posnetkih je kljub sta-
rosti (letnik 1927) še vedno čutiti sled
njegove nenavadne ustvarjalne in anar-
hične igrivosti, sorodne tisti, ki se je
spomnim z obrazov prav tako dobro
“postaranih mladostnikov”, kot sta Čer-
nigoj in Bambič.
Od razstave pa bo gotovo ostal krasen ka-
talog z naslovom L'alfabeto essenziale di
Ugo Guarino (Corraini Edizioni, 2015),
ki sta ga uredili kustosinji Silvia Magi-
strali in Francesca Tramma. Tu so obja-
vljene črno-bele, učinkovito izrezane fi-
gure, eskpresivne in tudi prefinjene,
opremljene z lapidarnimi izreki in be-
sednimi igrami, ki spominjajo na druge
mojstre (Saul Steinberg), a tudi izrazite
živobarvne kreacije, gvaši in pastelasti
izrisi fantastičnih bitij, arhaičnih likov,
vretenčastih pošastic in lahnih živalic,
fotoposnetki o umetniško-socialnih re-
volucionarnih akcijah basaglievske umo-
bolnice, bleščečih črno-belih kovinskih
konjenikih, ambasadorju, psičkih, urad-
niku-robotu ob Olivettijevem video ter-
minalu TCV 250 iz l. 1972...
Poleg reprodukcij razstavljenih del so tu
dokumentarni zapisi njegovih najbolj
izrazitih poznavalcev, prijateljev in so-
potnikov, ob uvodu umetnostnega zgo-
dovinarja Giulia Montenera še Lino Car-
pinteri, Dell'Acqua, Rotelli, Michele Za-
netti (predsednik pokrajine in eden glav-
nih pokroviteljev Basaglieve reforme),
Guido Botteri. Res sveža so pričevanja
časnikarja Alfreda Pigne o Guarinovem
sodelovanju z Buzzatijem, industrijca
Giorgia Lupierija o mehaničnih skulptu-
rah, ki so nastale v njegovi tovarni Offi-
cine meccaniche Tibaldi. Raffaelle Fien-
go piše o sodelovanju z Montanellijem
in s časnikom Corriere della Sera: na str.
159 je reprodukcija Montanellijeve sobe
5.6.1997 z naslovom Ugo Guarino. Sam
ne vem, če obstaja, v kateri Indro Mon-
tanelli pove, kako sodeluje že dobri dve
leti, ne da bi poznal tržaškega risarja. Ka-
ko mu dnevno pošilja pisma za objavo
in odgovore, ta pa mu vrača nazaj risane
komentarje. Guarino je delal tako tudi
za druge publikacije, tudi v rotaciji, ko je
bilo treba tik pred tiskom
opremiti komaj postavljen
članek. Claudio Erne' pred-
stavlja sedem lesenih “ob-
tožilnih prič”, tj. niz skul-
ptur iz starega pohištva, ne-
mih prič o nečloveških raz-
merah v umobolnici, ki so
bile pomotoma uničene...
Spominu na prijatelja Mi-
cheleja Zanettija sledijo še
zapisi iz nekaterih Guarino-
vih zgodovinskih galerijskih
postavitev, ki so jih prispe-
vali Alfonso Gatto, Enzo
Bettiza, Buzzati in kritičarka
Marisa Dalai Emiliani.
Davorin Devetak
“L
Retrospektivna razstava v tržaškem muzeju Revoltella
Ugo Guarino - poklon
vsestranskemu umetniku