27. Serijam beneške piesmi je uduobu igor Cerno iz Barda Novo življenje, novo sanje za doline Tera “Tvoje sarce bo poslušalo zgubljeno pravljico, ki parhaja k tebe tej lasta-vica, tej vilažema”. S telimi besiedami se zaključuje pesem “Novo življenje, novo sanje” Igorja Cerna, ki je udobila 27. Senjam beneške piesmi. An upanje vsieh je, de bi ries kot la-stovca oznanjala novo pomlad za Terske doline, saj se lahko pohvalijo s tako ustvarjalnimi mladimi kot so Igor an njega parjatelji, ki imajo veliko ljubezan do muzike an tudi do njih domače slovienske besie-de. Lepo znamenje pomladi je tudi v tem, da se Igor na Liesah počuti kot doma, v krogu društva Rečan pa ga imajo že vsi za svojega. Tala nit, ki nas veže an ra-tava le buj močna, pa daje muoč adnim an drugim an bi muorli vsi skarbiet za jo daržat živo. Na drugo mesto je par-šla zlo liepa piesam Davida Klodiča Lepemu glasu, ki jo je sam zaigru an zapi-eu, na tretje pa piesam Srečanje, ki sta jo piela Roberto an Gabriella, bla pa je na nieko vižo narbuj všeč, če pomislimo de je udobila tudi za narlieuš besiede (jih je napisu Giacomo Canalaz) an narlieuš glasbo (Pichi). Tisto kar nas je narbuj poveselilo v nediejo popu-dan na Liesah pa je bluo videt, kuo znajo bit simpatični an smiešni, kuo jim izik teče, se znajo premikat na odru an obnašat pred mikrofonam novi Igor Cerno (na levi) an Denis Pascolo pojeta piesam, ki je udobila lietošnji Senjam mladi presentatorji: Cecilia Blasutig, Valentino Floreancig, Claudia Matte- lig, Simone Qualizza an Veronika Trusgnach. Vsi hodijo vsi na gleda- >uper parki ovi presentatorji liški tečaj an je bluo veseje jih gledat an poslušat. beri na strani 3 Seznam pripravil paritetni odbor Zaščiteni v 27. občinah Iz videmske pokrajine jih je petnajst V petek, 7. decembra, se je v Trstu sestal Paritetni odbor, ki je bil ustanovljen na osnovi zakona za zaščito Slovenke manjšine v Italiji (št. 38). Na dnevnem redu je bil seznam občin, ki bodo vključene v zemeljepisno območje, na katerem bo veljal zaščitni zakon. Odbor, ki mu predseduje odvetnik Rado Race, je bil v petek sklepčen in je tako uvrstil v seznam 27 občin tržaške, goriške in videmske pokrajine. Za sejo je vladalo veliko pričakovanje, saj so na prejšnji seji člani desne sredine zapustili dvorano tako, da je bil Odbor nesklepčen. Nekaj dni pozneje so člani Obora, ki se prepoznavajo v stališčih Nacionalnega zavezništva in v Gombačevi prosluli Slovenski gospodarski prosvetni skupnosti sklicali tiskovno konferenco, na kateri so napovedovali eksplozivne dokumente. Počilo je nekaj petard na račun Danila Slokarja, ki pripada Severni ligi in seveda na račun predse- 29. SLOVENSKI NAREČNI NATEČAJ V soboto, 14. decembra ob 15. uri v občinski dvorani v Špetru V programu učenci Glasbene šole in... Sveta Lucija V Beneški galeriji bo razstava otroških knjig Beneški Studijski center Nediia Božični koncerti 15. decembra ob 16. uri Bamas: zbor Pod lipo, zbor Rečan 21. decembra ob 20.30 Kozca: zbor Pomlad, Nediški puobi, Beneške korenine 22. decembra ob 16. uri Gorenj Tarbi: zbor Matajur, Otroški zbor, duo Bont Bertossin Gorska skupnost Nadiskih dolin dnika Raceta, češ da dela neke strašanske nepravilnosti. Vse napovedane grozote so bile seveda pretveza, saj Nacionalno zavezništvo in njegova nova in čisto majčkena Gombačeva prikolica preprosto nočeta, da bi se izvajal zaščitni zakon za Slovence. Kot je na petkovi seji naglasil predsednik Race, Paritetni odbor ni politično ampak institucionalno telo, ki ima kot cilj izvajanje zaščitnega zakona ne pa strankarsko in politično konfrontacijo. Na tem stališču so bili tudi svetovalci desne sredine Slokar, Maria Cristina Pedicchio, Milan Koglot, Alex Pintar in podpredsednik Odbora Maurizio Lenarduzzi, ki so s prisotnostjo zagotovili sklepčnost. Tako Slokar kot Lenarduzzi sta svojo prisotnost zagotovila že od samega začetka delovanja Odbora. Polemično so bili odsotni Riccardo Basile, Marcello Perna in Renzo de’ Vido-vich. Deželni svetovalec NZ Adriano Ritossa pa je prišel le za to, da bi predsedniku izročil dokumentacijo, ki se nanaša na domnevno (ne)legitimno prisotnost Danila Slokarja. Brez desnice pa je delo Odbora steklo brez polemik in zastojev. V seznam so vključili 27 občin. beri na strani 4 ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 48 (1133) Čedad, četrtek, 12. decembra 2002 naroči se na naš tednik è ■ tednik Slovencev videmske pokrajine novi VEGO" ALI\ \ Minoranze, il difficile cammino A tre anni dall’approvazione della legge di tutela delle minoranze linguistiche storiche in Italia, la famosa 482, qual è il punto riguardo la sua applicazione? Questo il tema di un interessante confronto promosso venerdì 6 dicembre a Udine dallTsti-tut ladin - furlan “Pre Checo Piacere an” insieme al mensile bilingue “Int”. Il giudizio più severo è stato senz’altro quello del sindaco di Udine e componente della Commis- sione ministeriale per la 482 Sergio Cecotti. “Siamo al punto zero” ha affermato, ricordando tuttavia che qualche passo avanti è stato fatto sotto il profilo formale e giuridico tramite il regolamento. Toni diversi, ma giudizio sostanzialmente concorde degli altri intervenuti. Il presidente della Società filologica friulana Lorenzo Pelizzo ha lamentato la mancanza di regia e di mezzi invitando la Regione ad assumere un ruo- lo più incisivo. D presidente della provincia Marzio Stras-soldo ha fatto appello all’unità, sottolienando la necessità di un’azione coordinata e sistematica per l’affermazione della lingua friulana a tutti i livelli. Diego Corraine ha illustrato le difficoltà che la legge incontra in Sardegna. Ma il tema principe per la sua attualità è stato il contratto di servizio della Rai che scade il prossimo 31 dicem- bre e in cui nulla si prevede per l’applicazione dell’art. 12 della legge. Il senatore Besostri, già relatore della 482 in Senato, ha criticato l’interpretazione riduttiva della legge da parte della Rai. La legge va applicata e non sono necessari fondi aggiuntivi, ha dichiarato, il canone pagato dai cittadini deve essere utilizzato anche per la tutela e la valorizzazione delle lingue minori (art. 12). četrtek, 12. decembra 2002 2 Interessante dibattito promosso dai DS a Savogna Liste civiche, bilancio positivo Le Liste civiche di centro-sinistra, che si sono affermate a partire dalla metà degli anni settanta nelle Valli del Natisone e in tutta la fascia confinaria, sono nate con l’obiettivo di rompere il monopolio della DC, allargare la partecipazione attiva dei cittadini alla cosa pubblica, aumentare l’autonomia degli enti locali. La risposta nelle Valli del Natisone, dove hanno prodotto un ricambio della classe dirigente e dato un nuovo impulso all’attività delle amministrazioni, è stata senz’altro positiva. La questione è se quello della Lista civica sia ancora uno strumento utile e positivo. Su questo argomento i DS delle Valli del Natisone hanno organizzato un incontro mercoledì 4 dicembre a Savogna, a cui hanno partecipato numerosi amministratori e sostenitori delle Liste civiche. E la risposta unanime, con u-na sola voce fuori dal coro, è stata che la proposta delle Liste civiche è ancora oggi valida, ha bisogno semmai di essere rafforzata e di un coordinamento intercomunale. Nella sua relazione introduttiva Giuseppe Blase-tig, vicesindaco di S. Pietro al Natisone, ha evidenziato il ruolo positivo svol- to dalle liste civiche dicendosi convinto che altre forme di alleanze tra partiti non avrebbero un’uguale risposta positiva. Utile sarebbe un coordinamento, ha aggiunto, che favorirebbe una maggiore coesione e la possibilità di elaborare una proposta di governo sovracomunale come risposta a tutta la nostra comunità. Davide Clodig, capogruppo a Stregna, ha proposto una conferenza programmatica per raccogliere e ordinare il lavoro già fatto ma anche per elaborare una politica sui giovani, sulle aggregazioni sociali, sullo sviluppo econo- mico, sulla tutela della minoranza slovena. Il consigliere regionale dei DS Alessandro Tesini ha poi messo in luce l’innovazione profonda della politica determinata dalle Liste civiche, che negli anni 90 sono state una risposta efficace alla crisi dei partiti, aggregando forze ed energie nuove ed allargando la base della partecipazione politica. Il discorso si è poi naturalmente allargato all’attualità della politica regionale, alle prossime elezioni regionali, alla difficoltà delle Valli del Natisone di avere una propria rappresentanza a livello provinciale e regionale. E seguito un interessante dibattito nel quale sono intervenuti Stefano Gaspa-rin, Nino Ciccone, Firmino Marinig, Iole Namor, Piergiorgio Domeniš, Lorenzo Cemoia, Bruna Dor-bolò, Lorenzo Zanutto, Beppino Crisetig, Claudio Garbaz e Roberto Venturini. ima Stojan Spetič Naš predsednik vlade Silvio Berlusconi se zadnje Case vede kakor tisti, ki mu je v družbi ušla sapica v hlače, zato v zadregi glasno zbija šale, da bi odvrnil od sebe Čedalje bolj potrjeni sum, od kod neprijetni smrad, ki se širi v okolico. Zaveda se, da se mu je grad praznih obljub porušil v prah, gospodarstvo zastaja, dela je Čedalje manj, davki in tarife pa rastejo. Ljudje, ki niso slepi, pa so že zdavnaj spregledali, da Berlusconi in njegovi samo rešujejo lastni položaj in skušajo Italijo spremeniti v podružnico Fininvesta. Tako je že spet napovedal, da Zeli predsedniško republiko takoj, kar po domaCe povedano, pomeni izgon Carla Azeglia Ciampija iz Kvirinala, medtem ko bi Gian Franco Fini končno zagospodaril v Palaci Chigi. V svetu, predvsem pa v Evropi, je Berlusconi znan predvsem kot nepopravljiv “gaffeur”, da se mu poti-hem vsi smejejo. Nemški tednik si je zanj izmislil naziv “Al Cafone”. Spomnimo se na rogove, ki jih je med slikanjem pokazal za glavo španskega zunanjega ministra Piqueta, potem pa pojasnil, da je to le dokaz družabnosti in prijateljstva... Znani so politični “kiksi”, kakor sprenevedanje o vojni z Irakom. V Moskvi je Putinu zagotovil, da vojni nasprotuje, nato Bushu ponudil svoje Cete zanjo, konCno pristal na francoski recept, da se mora o vsem odločiti varnostni svet OZN. Kdo naj raCu-na s takim zaveznikom? Kaj pa doma? 2e od vsega začetka je Tremontijev ukrep o davCnem odpustu za ilegalno izvožene in vrnjene kapitale utemeljeval s prepričanjem, da ima vsakdo pravico, da plaCa Čimmanj davkov. Veselo novico so takoj razumeli davčni utajevalci, ki jih na polotoku ne manjka. In tako so sedaj državne blagajne prazne, saj so se utaje krepko povečale, ker nepošteni podjetniki Čakajo na obljubljeni “popolni” davCni odpust za neplačane dajatve, o katerem ravnokar razpravlja parlament. Potem je prišla kriza turinske FIAT. Berlusconi je staremu Agnelliju obrnil hrbet, Čeprav mu je dosmrtni senator zagotovil svojo politično in siceršnjo podporo, oCitno v upanju, da mu bo pomoC radodarno zagoto- vljena v trenutku velike stiske. Pa je Berlusconi zahteval zamenjavo v vrhu podjetja in postavil svojega kandidata, suhega Luco Corderà Di Montezemolo, znanega po Ferrarije-vem rdeCem konjičku in veCno zapeljivi Edwige Fenech. Potem si je privoščil “gaffe”, ko je predlagal, naj bi FIAT ogoljufala pò svetu svoje kupce in jim prodajala svoja vozila z znamko “Ferrari”. 2e res, da v poslovnem svetu ni morale, toda meje dobrega okusa je treba spoštovati. Potem si je privoščil poziv Fiatovim delavcem, ki bodo doma, v dopolnilni blagajni: “Poiščite si dodatni zaslužek, Čeprav z delom na črno!” Seveda na Crno, saj zakon prepoveduje zaposlitev, komur ima dopolnilno blagajno. Premier bi moral to vedeti. Vendar je za Berlusconija značilno, da ne spoštuje zakonov države, ki ji vlada. Ali pa misli, da je že nad zakoni, kakor srednjeveški cesar. Naj torej ne Cudi, Ce je dopisnici RAI med nogometno tekmo odklonil intervju in ji svetoval, naj presname izjavo, ki jo je dal za svojo Media-set, na njen ugovor, da RAI ni Medi-ašet, pa odgovoril: “Za sedaj še ne, vendar vas bomo kmalu pogoltnili.” Res je, Berlusconi se ne zna brzdati, pa mu prepogosto uidejo sapice, ki nam odkrito povedo, kaj ima zares za bregom. Tonetu Ropu dan mandat za novo vlado Predsednik republike Milan Kučan je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami in poslancema narodnosti predlagal parlamentu Toneta Ropa kot mandatarja za sestavo nove vlade. Na podlagi posvetov je Kučan ugotovil, da lahko Rop dobi podporo v državnem zboru. Kolegij predsednika državnega zbora je odločil, da bodo poslanci o podelitvi mandata Tonetu Ropu za sestavo vlade odločali ta teden, ko se bo zaCela izredna seja, na kateri bodo sprejemali državni proračun. “Ropu želim, da bi bil izvoljen, da bi lahko Cim prej sestavil vlado in da bi vlada uspešno delala v interesu Slovenije, prijaznega in varnega življenja državljanov, da bi uspešno pripeljala pogajanja z Evropsko unijo in za vstop Slovenije v Nato do konca. Predvsem pa da bi do konca pripeljala pred leti zaCe-te politične, gospodarske in socialne reforme. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da so enakega mnenja tudi poslanci,” je še poudaril Kučan. Na pogovorih z vodji poslanskih skupin so podporo Ropu napovedali predstavniki LDS, ZLSD in DeSUS in poslanca narodnih skupnosti, Rop pa je dobil tudi naCelno podporo SLS. Ropa ne nameravajo podpreti opozicijske SDS, NSi, SMS in SNS, saj ga na podlagi njegovega preteklega dela ne ocenjujejo kot primernega za predsednika vlade. Socialdemokrati sicer s proceduralnimi zapleti ne nameravajo ovirati imenovanja nove vlade, saj je Slovenija v pomembnem procesu vključevanja v Evropsko unijo in Nato. Tudi v NSi ocenjujejo, da je Rop kot minister za finance delal slabo, saj sta se Tone Rop po njihovem mnenju zvišala proračunski primanjkljaj in zadolževanje. Javne finance so razlog za negativno mnenje nacionalne stranke, podobno je mnenje Stranke mladih. Medtem pa se nadaljujejo pogovori o sestavi vlade. Po neuradnih informacijah bo Rop predlog liste ministrov poslal državnemu zboru že ta teden, torej isti dan, ko bo o njem kot mandatarju za sestavo vlade odločil državni zbor. Po informacijah bo izmed dosedanjih ministrov odšla iz vlade le Lucija Cok; nasledil da jo bo Slavko Gaber. Rop pa se je vCe-raj vnovič pogovarjal s pro-fesoijem z ljubljanske ekonomske fakultete Dušanom Mramorjem, ki ostaja resen kandidat za ministra za finance. Po vesteh, ki krožijo v političnih krogih, bo vlada predvidoma dobila tudi novo ministrstvo brez listnice za regionalni razvoj in koordinacijo strukturnih politik. Kandidata, naj bi predlagala Demokratična stranka upokojencev. Tonetu Ropu se po dosedanjih pogovorih in napovedih obeta podpora 60 na 90 poslancev. Koalicija ima namreč 58 poslancev (LDS 34, ZLSD 11, SLS devet in DeSUS štiri), podpirata pa ga tudi predstavnika manjšin. (r.p.) Con Rop inizia il dopo-Dmovšek Il mandato a Rop Il presidente della repubblica Milan Kučan ha ricevuto Tone Rop, ministro delle finanze nel governo Drnovšek, proposto dal partito liberaldemocratico alla carica di presidente del consiglio. Dopo aver consultato le forze politiche in parlamento ed avendo verificato l’ampio consenso (60 parlamentari) di cui gode, venerdì 6 dicembre ha dato mandato a Rop di costituire il nuovo governo. Chi ha ragione? Il Ministero della cultura sloveno, nell’ottobre dell’anno scorso, aveva re- spinto la richiesta della parrocchia di Bled che chiedeva la restituzione in natura degli immobili sull’isoletta. Non si tratta della chiesa dell’Annunciazione che era già stata consegnata alla parrocchia ma di altri edifici. La parrocchia aveva fatto ricorso ed ora il tribunale amministrativo sloveno le ha dato ragione disponendo che il Ministero deve valutare nuovamente se non ci siano le condizioni per la restituzione in natura degli immobili. Premio Prešeren La Slovenia non solo festeggia in modo molto solenne la giornata della cultura, l’8 febbraio, ma in quell’occasione vengono anche conferiti i più alti riconoscimenti a quanti si sono particolarmente distinti in campo culturale. In questi giorni sono stati annunciati i nomi dei premiati nel 2003. Si tratta dell’architetto Vojteh Ravnikar e dell’attore Zlatko Šugman. Slovenia al vertice Si è appena concluso il vertice dei ministri degli e-steri dei 55 paesi che fanno parte della OCSE, l’Organizzazione per la cooperazione e la sicurezza in Europa, che si è tenuto a Porto in Portogallo. In quell’occasione è stato deciso che nel 2005 sarà la Slovenia a presiedere l’importante organismo internazionale. Comprensibile la soddisfazione del ministro degli e-steri Rupel per il riconosci- mento alla Slovenia ed alla sua diplomazia. Amato a Lubiana Giuliano Amato, vicepresidente della Convenzione europea che com’è noto sta lavorando alla nuova Costituzione europea, è stato martedì 10 dicembre in visita a Lubiana. Suo ospite Lojze Peterle, anche lui vicepresidente della Convenzione in rappresentanza dei paesi candidati all’adesione. Amato ha iniziato la sua visita con una lezione alla Fa- coltà di giurisprudenza. Oltre ad incontrare gli esponenti politici del governo sloveno, è anche intervenuto con una relazione ad un dibattito sul futuro dell’Europa tenutosi nell’aula del parlamento di Lubiana. Visita di buon vicinato Una delegazione del parlamento sloveno, guidata dal presidente Borut Pahor, è stata nei giorni scorsi in visita in Ungheria. Si tratta della prima di una serie di visite ai paesi con i quali la Slovenia collaborerà come membro dell’Ue. Nel calendario anche le visite di Roma e Vienna. Kultura “Zarja, ki Se sveti” so dal ime večeru, ki takuo ki je jala predsednica Margherita Trusgnach je bila velika du-Znuost društva ReCan. Pa nieso tiel se zmislit nanj an se mu zahvaliti sami, saj je Checco imeu puno parjate-lju. An kupe so napravli pravi recital njega piesmi, lepo kulturno prireditvo, ki bi bila Sigurno vSeC an njemu. Z besiedami Margherite, z diapozitivami, z odlomki njega piesmi/poezij smo prehodil vso, prekratko, Življenjsko an ustvarjalno pot Checca. Se buj ku vsaki krat do sada smo se zavie-dli, kake lepe piesmi je pišu, kuo je znu zbrat prave besiede, ušafat prave akorde an zluošt posebne harmonije, spreguorit mladim an starim. Komocjon je bila velika. Večer sta odparla Alessandro Bertossin an Lia, ki je zapiela “Ist te prosim o muoj Buog” an je prava molitev. Potle nas je potro-štu s Checcovimi besiedami piesmi “Viermi” njega rezijanski prijateu Rino Chine-se. “Stupienjo za štupie-njo”, ki jo tud vsi poznamo so zapiele BeneSke korenine, Daniele Capra z njega kitaro je ganljivo interpreti-ru piesam “Zbuogam”. Martina Chiabai nam je storia poslušat veselo “Za te zahalit”. Med mladimi Checcovimi parjatelji je biu tudi Igor Cemo iz Terske doline. Z njega skupino je zapieu “Ponočne misli”. “Viermi, kar si ti nardiu na bo padlo na tla, o-stane med nam...” je biu napisu Checco. An kuo so resnične tele besiede za njega dielo smo lahko videl v saboto zvečer na Liesah, kjer je kulturno društvo Rečan napravlo vičer v njega spomin. Večer v spomin na Checca an 27. Serijam Beneške piesmi “Kar si ti nardiu ries nie padlo na tla...” Družina Dortih (Michele, Anita in Davide) Checcu v spomin Gabriella an Roberto sta paršia na tretje mesto Druga zlo liepa piesam je “Zima je nazaj paršia”, ki nam jo je ponudla druZina Dortih: Michele, Anita an Davide. Seviede ni mogla manjkat piesam, ki je ratala sigla oddaje za Benečane po radiu Trst A: “Nediški z-von” sta zapiele Anna an Martina. Michele, Roberto, Nino an Beppo so nam po-tlè storli poslušat “Dugola-sko”, vsi kupe so na koncu zapiel še zadnjo Checcovo piesam “Brani me”, ki jo je biu napisu za lanski cerkveni Senjam beneške piesmi. Biu je zaries občuten an to-peu večer v njega spomin. An tudi zahvala za vse kar nam je dau. Za Checca sta spet kupe zapiele Anna an Martina s prve strani Ce še ostanemo pri tistih, ki so v nediejo na sejmu “udobil”, na nieko vizo lahko dijemo, de so an tisti od kulturnega društva Rečan, saj so po dugem cajtu dobil spet strieho nad glavo. Kamun je postroju telovadnico. An kulturno Življenje v rečanski dolini lahko nazaj oživieje, pa tudi družabnost an parjatelj-stvo se lahko obnovi, saj je bila telovadnica nimar tu-diprostor, kjer se zbierat an za praznovat. Ce se dan vidi od jutra, se niemajo ki bat, saj se je v saboto an nediejo zbralo pru lepo š-tevilo ljudi. Lepuo, zlo lepuo je La poesia occasione di nuovi incontri “Različni jeziki - Linguaggi diversi" è un sottile libretto pubblicato dal circolo Ivan Trinko di Cividale in cui sono raccolte poesie di quattro poeti sloveni (Primož Čučnik, Taja Kramberger, Peter Semolič e Aleš S-teger) tradotte in italiano, bulgaro ed ungherese. Apre uno spiraglio sulla nuova poesia slovena, ma in realtà è molto di più come abbiamo potuto renderci conto, venerdì 6 dicembre, alla presentazione della pubblicazione a S. Pietro al Natisone. Perché è la testimonianza che nella poesia ci sono nuove possibilità di incontro. La traduzione non significa soltanto passaggio da una lingua all’al- tra, ma da un sistema culturale all’altro. E può unire persone, lingue e sistemi culturali diversi. Questi incontri sono molto fecondi e lo ha dimostrato il laboratorio di traduzione tenutosi l’anno scorso a Topolò e coordinato da Michele Obit che ha curato anche la redazione del libro dov’è raccolto il frutto di quel lavoro. Nella sua veste di presidente del circolo Ivan Trinko, venerdì a S. Pietro, ha introdotto una riflessione davvero stimolante a cui hanno contribuito anche i poeti Luciano Paronetto e Taja Kramberger. Entrambi si sono soffermati sulla ricca esperienza del laboratorio di traduzioni che ha pre- Luciano Paronetto, Michele Obit, Taja Kramberger e Gašper Malej so il via a Medana nel 1998, l’an- poi in Ungheria, l’anno scorso a no dopo si è tenuto in Bulgaria, Topolò e quest’anno ad Ancarano. SreCanje An dan sma se srečala in ku veliki vietar si stopnu tu moje življenje. Od tekrat Te niesam vie pustiu in nimar Te iščen kjer Ti si moje veseje mir in ljubezan. Vsako jutro se zbudim z upanjem na Te ti si moja njiva, ki z ljubeznijo siejem in z veliko zahvalo Zanjem. Bodi nimar z mano ti si za me luč, ki sviet in roka, ki z ljubeznijo me vodi po pot življenja. besiede: Giacomo Canalaz glasba: Pichi bluo, de se je vse nazaj začelo v imenu Checca an v duhu manifestacije, ki jo je puno ljubu an je puno sjau, de bo še napri rasla. Pa varnimo se na 27 senjam. Lietos je bluo o-sem novih piesmi. Mimo tistih, ki so udobile, naj povemo še, de smo poslušal še intimistično piesam “Naco luna je svetila”, besiede Linča Pisku, glasba Alessandro Bertossin, ki jo je zapiela Lia Bront, “Jesen”, ki jo je napisu Aldo Klodič, zapieu pa Valerio Bergnach. “Drugi stran magie” je naslov piesmi Daniele Capra, ki jo je tudi sam zapieu, “Piesam za te” je dielo starega prijatelja sejma Luciana Feletig, zapiela jo je Anita, pomagala ji je Margherita. Zadnja piesam je bila “Pesem ljubezni”, ki jo je napisala Carla Fran-zolini, zapiel an zlo lepuo so jo pod nje vodstvom tisti od zbora Pomlad iz Podbuniesca an Sv. Got-tarda. Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji “Vse kale, da se jim zelo mudi in prav imajo, Ce pomislimo, kako so nas imeli za norca, kako so nas vlačili za nos razni uradniki, ker nismo razumeli italijanskega jezika. Bolje in prej, ko se bodo naučili italijanščine, prej nam bodo pomagali. Saj se ne moreS nikamor ganiti, saj si ne moreš pomagati, če ne znaš italijansko. Vemo, da vaš stari drugače misli in z njim še neka- teri, a nimajo prav. Če hočeš v službo, moraš znati italijansko. Od naših ljudi ni prišel nobeden do važne službe, ker ni znal italijansko. Če se to sedaj popravlja, moramo biti samo zadovoljni in hvaležni. Gorje tebi, če boš pokazala, da ti ni mar za italijansko šolo!" Tako in drugače so ji govorile razne “babice" iz vasi. Tudi v njej sta se začela bojevati materinsko čustvo do otroka in razum. Sama ni vedela, kaj bi storila. Opoldne je dobila brzojavko, v kateri ji je direktor sporočil, da je sin pobegnil iz zavoda. Prosil jo je, naj mu nemudoma sporoči, če je prišel domov. Odločitev je padla! Sina bo spet peljala v zavod, a samo ona ve, koliko jo stane ta odločitev. Ko je sporočila otroku sklep, je imela solzne oči. Sin je sprejel ta sklep molče. Niti besede ni zinil. To je mater Se bolj zabolelo. Pričakovala je, da bo jokal, se upiral, prosil. Nič. Se oglasil se ni. Vrnitev v zavod je sprejel kot žalostno usodo, ki ga je zadela. Zdaj se mu je zdel tudi beg nespameten. Pomislil je, da je premajhen, da bi se upiral krivici. Drugi dan je odpotoval z materjo molče. Vse to jo je strašno bolelo. Mislila je, da ji bo srce počilo. V njem ni več čutila takšne bolečine že od tistega strašnega, usodnega dne, ko so ji sporočili novico, da je mož padel na ruski fronti. Sama ni bila gotova, če pravilno ravna. Ko sta vstopila v zavod, jima je bilo takoj sporočeno, da ju čaka direktor. Mati je bila pripravljena braniti svojega sina, ako ga bo direktov preveč ošteval in karal zaradi pobega, vendar je bil ta, proti vsakemu pričakovanju, manj oster, kot bi bil sicer lahko. Ko ju je povabil, naj sedeta, se je obrnil proti Tončiču in dejal: “Ah, dečko, dečko! Napravil si nespameten korak! Mi smo tu, da pomagamo tebi in takšnim, kot si ti. Ako tega ne priznate, kar je najmanj, kar vam lahko očitamo, je nehvaležnost. V tem zavodu, kakor po vseh zavodih sveta, mora biti notranja disciplina, katera velja za vse gojence enako. Proti gojencem, ki je ne spoštujejo, imamo ukor. Za večje, za resne prestopke pa imamo izključitev, izgon iz zavoda. Nikakor pa ne moremo dopuščati pobegov, ker to ruši ugled in dobro ime naše ustanove. V upanju in prepričanju, da ne boš nikoli več kaj podobnega napravil, ti odpuščamo tvojo neumnost in ne bomo proti tebi ukrepali disciplinsko. Hočemo ti biti dobri. Iz tebe želimo napraviti moža, ki bo sposoben prevzeti jutri svoj prostor, svoj odgovorni položaj v naši družbi. Pojdi in pridno uči se!” Izidor Predan gre naprej -11 četrtek, 12. decembra 2002 Stavkali uslužbenci deželnega sedeža RAI Rim ne spoštuje obvez do manjšin ZELENI LISTI / Ace Mei molja Zgodba o kozlostrelcih Prejšnji teden so stavkali uslužbenci deželnega sedeža RAI v Furlaniji-Julijski krajini. Novinarji, ki imajo v ustanovi poseben oddelek, so jim izrazili solidarnost. Stavkali so tako italijanski kot slovenski delavci. Kateri pa so razlogi za stavko? Dejstvo je, da vsedržavna ustanova RAI krči prispevke vsem deželnim sedežem. Glede tržaškega sedeža pa v Rimu preprosto ne upoštevajo, da je RAI v FJK večjezična postaja. Že zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti št. 482 jasno piše, da morajo jezikovne manjšine razpolagati z informativnimi sredstvi v lastnem jeziku. Za Furlanijo-Julijsko krajino to pomeni, da morajo razpolagati z lastnimi oddajami Slovenci, Furlani in Nemci v Kanalski dolini. Slovenci bi morali slišati in videti slovenske radijske in televizijske programe povsod, kjer so naseljeni. To pa se, kot vemo, ne dogaja. Dejstva so torej preprosta. RAI in država krčita osebje in sredstva. Slovenski programi nimajo več polnomočnega direktorja, kot je bilo nekoč. Upokojene uslužbence ne nadomeščajo z novimi. Slišnost in vidnost programov je v videmski pokrajini ista kot pred leti, medtem smo poslušali nešteto obljub. Novinarske ekipe(italijanske in slovenske) s težavo dobijo dovoljenje, da se lahko pomaknejo v sosednji državi, kjer se dogaja marsikaj zanimivega za našo deželo itd. Vse torej kaže, da v Rimu le čakajo, da deželni sedež RAI v Furlaniji- Julijski krajini izgori kot sveča... Glede omenjenih problemov in neizpolnjenih obljub na sedežu RAI v Trstu sta poslala posebno pismo predsedniku republike predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Sergij Pahor. Obrnila sta se na Ciampija, ker je slednji že 23. julija letos v svojem na- Da lunedì 9 dicembre gli abitanti della Val Resia hanno perso quello che era un punto di ritrovo, un punto di riferimento per abitanti e turisti, per il Centro visite del parco e per le numerose associazioni che o-perano in valle. Con queste parole alcuni resiani danno l’annuncio della chiusura dell’Albergo Val Resia. Dopo trentacinque anni stopu v parlamentu jasno izpostavil potrebo po pluralizmu v javni radiotelevizijski hiši. Pluralizem pa ni le političen, ampak tudi kulturni in jezikovni. Nova konvencija med državo in RAI bi morala izpostaviti to dejstvo. Kaže pa, da se tudi pri konvenciji hudo zapleta. Zato je nastopil sam videmski župan Cecotti. Manjšine so pač trn v peti desnosredinske vlade in zato s težavo desežejo karkoli... di attività, gestito dalla famiglie Fiorillo e Tosoni, e nel momento in cui è vivo ed acceso il dibattito sul perchè la montagna muore, proseguono, anche l’ultimo albergo della valle chiude i battenti. Negli anni 1960 - 1970 a Prato di Resia c’erano due alberghi, una locanda, numerose osterie ed abitazioni con alloggio. Ljudski pregovor pravi, da najbolj zabitemu kmetu zraste najdebelejši krompir. Ce pogledamo na sceno uspešnežev, se zdi ljudska modrost ponovno prava. Nima na primer smisla dodatno komentirati Berlusconijevih besed, naj delavci Fiata v dopolnilni blagajni zaokrožijo skromen dopolnilni prispevek z delom na črno. Človek se samo sprašuje, kako lahko odlično uspeva nekdo, ki v resnici pozna malo stvari, a svoj nič prodaja za zlato. Tak tip svojega neznanja ne skriva in prav nič ga ni sram, če kot ministrski predsednik svetuje svojim državljanom, naj ne spoštujejo zakonov. Morda pa tiči zajec prav v tem grmu, kjer sta cepljena nevednost in nesramnost. V bistvu lahko tudi pri manj kričečih in slavnih primerih ugotovimo, kako je recept za uspeh v blaženi nevednosti, v zvitosti in v neobremenjeni nesramnosti. Beseda nesramnost je celo zgrešena. Kdor se kot pav hvali, da malo ve in se prav nič ne sramuje, če ustreli kozla večjega od Matajurja, ta ni nesramen. Enostavno se ne sramuje samega sebe. Njegov jaz je tako razvit, da ga nič ne more zasenčiti. Ljudje pa občutimo določeno fascinacijo do ljudi, ki se iz srca smejejo v trenutku, ko bi se navadni smrtniki najraje pogreznili v zemljo. Sam sem v svojem življenju spoznal marsikoga, ki je brez sramu počenjal nore stvari ali pa lagal in se pretvarjal, ne da bi se mu sploh poblisnilo, da je vsem jasno, kako laže. Spoznal sem, da so marsikatere vrline, ki so nas jih učili v osnovni šoli, prazna šara. “Uči se!" je na primer ena izmed takih. Pa se ti oni, ki se ni nikoli učil in je bil vedno v oslovski klopi, prikaže v odlični obleki in iz vseh žepov mu štrlijo denarji. Se huje, kar diši po denarju. Ker pišemo pretežno o politiki, je v njej majhnih Berlusconijev kar nekaj. Niso tako bogati, vendar so sposobni klatiti tolikšne neumnosti, da jih ne zmore niti zadnji vratar v kletnih vratih. Primer je lahko tržaški župan Dipiazza. V resnici je simpatičen. Ustrelil pa je toliko kozlov, da jih odnašajo iz pristanišča z velikimi kontejnerskimi ladijami. Nič ne de: tam na Občini je in celo drugič bo izvoljen. Tudi ta-koimenovani tretji pol je v resnici hecen. Na plan stopajo že zdavnaj potopljeni politiki iz prve republike. In glej ga zlomka: duhovi iz preteklosti, kak Carbone na primer ali Biasutti, spregovorijo in opaziš, da mnogo bolje opletajo z jezikom kot sedanji veljaki. H ec je prav v tem, da več ne veš, če so boljši lumpi ali zabiti. Najhujša mešanica so lumpi in pametni, vendar je takih k sreči malo. Kljub temu niti opozicija ne zna še prav stegniti kril in zatemniti ljudi, ki ti iz najvišjih državnih položajev pravijo: kradi! In veseli so nad lastnimi izjavami. Kozlostrelce seveda ne najdeš le med mešetarji in politiki. Le ti so povsod: tudi v kulturi. Naj si kdo ne misli, da plemenite umetnosti in znanosti ne prikrijejo tudi kako suho lužo ali pošastno plitvino. Prav te pa znajo v pravem soncu najbolj zablesteti. Navadimo se torej... PS.: Komentarja nisem napisal iz zavisti ali zato, ker bi o sebi mislil, da sem pametnejši. Ni mi pa še uspelo, da bi soseda prepričal, da se pod karoserijo moje stare alfe 145 skriva naj novejši ferarijev model. On mi odgovarja:" Cio, ali misliš, da sem mo..?”In jaz nisem predsednik vlade ali župan. Morda pa mi ne verjame prav zato. Glasbena šola iz špetra vabi na BOŽIČNI KONCERT ki bo v četrtek 19. decembra ob 18.30. uri v dvorani občine Grmek pri Hlodiču Hotel Val Resia a Prato - Ravanca Da lunedì 9 dicembre dopo 35 anni di attività Chiude il “Val Resia” La Banca di Cividale apre uno sportello Borsa di Lubiana, cresce l’interesse In previsione dell’ingresso della vicina Slovenia in Europa e dopo l’integrazione della Kmečka banka di Gorizia, la Banca di Cividale ha avviato due significative operazioni che vanno nel senso dell’integrazione economica. Le ha annunciate il direttore generale Nereo Terreran. La prima riguarda la Borsa valori di Lubiana dove sono trattate 34 delle maggiori società in Slovenia. La borsa segna performance sostenutissime, segnando un più 57 per cento nel 2002. Risultato impensabile in questi tempi nell’Europa della moneta unica. La Banca di Cividale aprirà dunque un nuovo servizio di negoziazione di titoli azionari sulla Borsa slovena. Un Borsino sarà aperto nella sede di Gorizia con personale bilingue. Da tutte le filiali si potrà inoltrare il proprio ordine di compravendita allo “Ljubljana Stock Exchange”. Le attività di brokeraggio saranno svolte sulla base di un accordo con la Nuova Ljubljanska Banka. L’altro passo verso una più intensa collaborazione in vista dell’ingresso della Slovenia nella UE è la partecipazione ad un investimento di 2,5 milioni di euro che l’azienda Bre-med Italia di Gorizia, produttrice di areosol ed altri apparecchi elettromedicali, sta per effettuare in Slovenia. V seznamu 15 občin iz naše pokrajine Paritetni odbor vzel vpoštev 27 občin v FJK s prve strani V seznam so člani paritetnega odbora prejšnji teden vključili 27 občin. Iz tržaške pokrajine so v seznamq naslednje občine: Devin - Nabrežina, Repentabor, Dolina, Zgonik in Milje. Iz goriške pokrajine so v seznamu občine: Kr-inin, Doberdob, Tržič, Ronke, Steverjan, Sovo-dnje in sama Gorica. Iz videmske pokrajine so v seznamu krajev, kjer naj se izvajajo določila zaščitnega zakona, naslednje občine: Dreka, Foj-da, Grmek, Neme, Srednje, Tipana, Tavorja-na, Podbonesec, Špeter Slovenov, Sovodnje, Rezija, Sveti Lenart, Bardo, Naborjet in Prapro- tno. Seznam mora Odbor poslati v Rim, kjer naj ga z odlokom odobri predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi. V omenjenem seznamu manjkajo nekatere občine iz videmske pokrajine, kot sta Ahten in Trbiž. Najočitnejša pa je odsotnost Trsta, od koder občinski svetovalci niso še poslali nobene prošnje za vpis v seznam. Naj bralce opozorimo, da je za prošnjo po zakonu dovolj ena tretjina svetovalcev, kar pomeni, da bi za občino Trst zadostovali podpisi svetovalcev opozicije v palači Mihca in Jakca na trgu Unità. Con le Krivapete alla scoperta delle Valli del Natisone “Seguendo le Krivapete... alla scoperta delle Valli del Natisone”. Questo è il titolo del libro realizzato dal Consorzio A-rengo nell’ambito del programma Leader II ed edito Gal, gli Atti in comune Il Gal di S. Pietro al Natisone informa che i volumi “Atti di un percorso partecipativo” in cui è raccolta tutta la documentazione del Forum di sviluppo locale sono a disposizione per i cittadini delle Valli del Natisone. Ognuno potrà ritirarlo presso il suo comune di residenza a partire dal 15 dicembre. dalla Cooperativa Alea editrice di Cividale che verrà presentato nella sala consigliare di San Pietro al Natisone venerdì 13 dicembre alle ore 20. Prenderà parte alla serata anche la vice-presidente della giunta regionale Alessandra Guerra. Attraverso il racconto di alcune Krivapete, presentato in tre lingue, i lettori possono scoprire i diversi aspetti del territorio delle Valli del Natisone. Autori dei testi sono Giovanni Co-ren, Giorgio Banchig, Renzo Rudi, Giuseppe Pellari-ni, Živa Gruden e Marina Cernetig. Molto ricco è il materiale fotografico. Nel corso della serata le Valli del Natisone verranno presentate con alcuni canti e letture. Aktualno novi matajur Četrtek, 12. decembra 2002 5 La tua, Luisa, è stata una scelta? “Una volta o eri bravissimo a scuola o sceglievi un mestiere, io avevo delle prospettive artistiche, mi sarebbe piaciuto fare mosaico, ma poi ho abbandonato l’idea ed ho scelto di diventare parrucchiera.” Come è stato l’inizio? “Non ho mai voluto lavorare come le altre, fare i bigodini e poi aspettare leggendo il giornale, ho cominciato a guardarmi intorno, ad aggiornarmi, sacrificando anche serate e domeniche”. Ora c’è una decina di persone che lavorano con te... “Sì, pensando alle tante persone che collaborano e hanno collaborato con me, ho sempre creduto che la cosa fondamentale sia riuscire a formare un gruppo, è una delle cose che a me sta a cuore, se non si va d’accordo è brutto lavorare assieme”. 11 salone di Luisa Loszach a Cividale festeggia i cinque lustri pire le problematiche, saper trattare i capelli anche dal punto di vista curativo”. Da imprenditrice, come hai visto cambiare le Valli del Natisone in questi anni? “Devo dire che sono rimasta un po’ delusa dai giovani, che secondo me a-vrebbero tante risorse, ma non sono dotati di abbastanza spregiudicatezza per metterle in pratica. E’ ovvio, comunque, che dei cambiamenti ci sono stati, nelle Valli, lo dimostrano gli incontri di quest’ultimo anno organizzati dal Natisone gal, a cui mi sarebbe piaciuto partecipare”. Per i 25 anni del negozio di acconciature, Luisa ha organizzato per domenica 15, alle 18, nella propria sede, un rinfresco che sarà l’occasione per incontrare collaboratori vecchi e nuovi della fortunata a-zienda nonché i clienti, (m.o.) Venticinque anni per una bella impresa Sono cambiate le esi- anni? ma si guardava solo al ta- desso devi essere una sorta genze dei clienti in questi “Sono cambiate. Se pri- giio, o all’ultima moda, a- di ‘medico del capello’, ca- Venticinque anni di azienda, un bel traguardo per Luisa Loszach, di Seuza di Grimacco, che a Cividale è un’istituzione nel settore delle acconciature. Cinque lustri e, ancora prima, sei anni di lavoro presso altri negozi, di apprendistato, anche se Luisa fa dell’aggiornamento continuo la propria forza. Ha cominciato con la sorella Federica e con l’amica Maria, che le sono ancora accanto. Nel frattempo molte altre parrucchiere si sono avvicendate nel suo negozio, che al momento ne conta una decina. Un’azienda a tutti gli effetti. Koj nin pravejo naši te stari Za Sinto Lucijo To nuno Marcelino tu-w Osojanè bila pobarala Silvana Na pobudo kulturnega društva Rečan an Lieške fare Devetica Božična Začne se 15. dičemberja v Platcu, nje pot se zapre 23. v Seve Kulturno društvo Rečan an Lieška fara so napravli an lietos že tradicionalno De-vetico po vaseh garmiškega kamuna. Ne od hiše do hiše, od družine do družine ku ankrat, pač pa od vasi do vasi. Takuo se vsa lieška cerkvena skupnost kupe par-pravja za Božič. Devetica Božična se lietos začne v ne-diejo 15. dičemberja v Platcu, v stari mlekamici; bojo molile Loretta an Rosina Zefcjove, Stefania Mateužacova; zbirališče par Znamunji. V pandiejak 16. dičemberja bo v Dolenjem Garmaku v Cekovi hiši. Bojo molile Tonina, Maria an Antonella Ceko-ve. Zbirališče par Znamunji. V torak 17. dičemberja iz Lies do Hlocija, molile bojo v hiši Peginovi Teresa Peginova, Ljuba Kejacova an Mirella Katinčna). V sriedo 18. dičemberja v Podlaku. V hiši Buculajovi bojo molile Diana Bucu-lajova, Teresa Bledcjova an Erika Koko-cuova. Zbirališče dol par Jaslicah. V četartak 19. dičemberja bo na Zve- rincu, v hiši Pekni bojo molile Mariucci Mizertna, Gemma Simanova an Ernesta Juožulnova. Zbirališče bo dol par Znamunji. V petak 20. dičemberja v Topoluo-vem, molile bojo v Znidarjovi hiši Romilda Znidariova, Angela Vanoužova an Antonella Pihuova. Zbirališče dol par Znamunji. V saboto 21. dičemberja bo v Gorenji Kozci. V Zuančerjovi hiši bojo molile Andreina Dortih, Fabrizio Simulnu, Gior-gietta Zuančerjova. Zbirališče dol par Znamunji. V nediejo 22. dičemberja puode iz Gorenjega do Dolenjega Barda. Molile bojo v hiši Uršni Rosina Tonova, Lidia Uršna an Justina Vižna. V pandiejak 23. dičemberja, zadnji dan v Seuc, v hiši Tarbjanovi bojo molile Dora an Margherita Tarbjanove an Dela Matij acova. Precesja začne usako vičer ob 20.00 uri, samuo du Kosci začne ob 19.30, kier potlè bo Božični koncert. V dvorani Italia bo odprt do 22. decembra - Bogat izbor slovenskih izdaj V Krminu prodajni sejem knjige Revija Galeb, ki deluje v okviru zadruge Novi Matajur je komaj izdala tri nove knjige za otroke in sicer “Počasni pes Muf’ Tatjane Kokalj, ki jo je ilustrirala Magda Starec Tavčar, “Muckovi copatki” Janeza Bitenca, ki jo je ilustrirala Mojca Cerjak in “Zlati rog”. Marka Kravosa z ilustracijami Klavdija Palčiča. Vse tri so skupaj z drugimi otroškimi izdajami zadruge Novi Matajur in revije Galeb na obsežni prodajni razstavi knjig majhnih deželnih založb, ki so jo letos spet priredili v Krminu pod naslovom Colibrì. Promocijo krajevnih za- ložb in koristen knjižnji sejem pred božičnimi prazniki je letos popestril in obogatil Livio Sossi, ki je pojem za otroško književnost v italijanskem merilu. V okviru sejma je bilo v ' nedeljo 8. decembra tudi zelo prijetno in zanimivo srečanje z avtorjem Mar- kom Kravosom, ki je spregovoril o svojem odnosu do pravljičnega sveta in do otroka, ki je v njem. Na pogovoru z njim sta sodelovala tudi urednica Majda Železnik in sam Sossi (na sliki). Prodajni sejem bo odprt do 22. decembra. (Silvana bila pobarala to niino Marcelino tu-w Osojane, da koj ni so delali naši jiidi za Sinto Lucijo) ~A'" S.: Nas somò paršle ta-w Osojane nu samò paršle nalest no niino ka mislin, da wse wZé znata, no nii-no, ka na nan pravi pravice, Štorje, kaku je bila naša Rezija, kaku so bili naši ti stari jiidi; anu nas somo paršle jo nalest anu tò itaku lòpu gòrkic’u ò-kul taga špugerta lezdè, jiidi muji, za prow ja ba na vilažala bajte. Ja si nu malu zmàrla ma, injàn jà čon lòpu, lòpu, lòpu sa wóufnut gore na mizo lezdè anu jà čon dat drèt bisido ti nòne Marcelini. Kaku stè nòna, stè gòrkà kej? M.: À si gòrka baštanča anu lòpu stoji'n anu à sludawàn wsa ta jiide, ka ma znaò anu pa ti, ka ni na ma znaò. Alora à ba téla pravet kej gòré po Sinta Liicije, ka na mi pravilà ma babà prit, ma à vin kòj na dvi baside. Alora ni so hodile w armàrk prit anu ziz korbo anu dò za Oblazàn, tò karè dòlu, dòlu w Piišjo Vàs, ni so g’ale da Piišjo Vàs, invéce injàn dimò dòlu w... S.: Venzone. M.: ....Venčun, Venčo-ne, Venzone, anu prit PiiSjà Vàs. Alora, Slà dòlu ma mate ziz korbo anu, na bo bilà paalà pa migà bratra Vidà anu na ni mèla siià za pràt anu na hodilà na posorbo izdé, anu kadà ni so mogie ji posodet an kadà ni niso mogle pa ji posodet. Ma karè čas, ko dan è radè, da na mòrèn ti posodet ka doparan sa nima kuraže tet baràt spet. Alora na raklà: “Da hej ka ko bo paršol armàk màn tet à, na raklà, ziz korbo dòlu w Piišjo Vàs vidét da če màn morét parnastet dan soj gorè, če liih ji na-lizèn nu bo mèla kake frànk ta-nu w goofe”. Alora na šla ziz korbo anu na kupila tò ka na mèla kiipet, ma na kupila pa soj ti za pràt; però soj tò ni bil ti di plastika ka mamo injàn, tò bil ta prave soj. S.: Ta lésàn, nè? M.: Ta lèsane, anu pa tažel, anu mèl lòpu roka za wzet, nu lòpu narèt; dan lipe, lipe nòve soj. Tadej tò pa šlu h miše anu tò popilu kej, anu tò è par-šlu gorè tadej počasu, po-času anu na parSlà: na šla ka bilà nuč anu na parSlà, ka bilà spet nuč. S.: Nuna Marcelina, ja vin, ka mo mati mi pravila, da koj ti naši jiidi so hudili w Santo Lucijo, da utruce ta-par hiši ni so čakali riide kej. Ko ba stè čakala vi, da ni wan par-nasité? M.: Be! Na parnasia kake koločeč anu driizagà nikar vec’; kake oréha, ma somò mèle mi' tu-w hiše; abukicà somò mèle riide kiré, tò bilu tò ta-par hiše, magare no stiiane, ma tò bilu. Ni so nan dale o po ni pote o po ti driige, perke ni bilu palanka za kiipet. S.: Ma, Ciijté, Ciijtè! Nisté čakala nu malu nagà mandolata o ta mandolo-ne, ka ni so prodajali pa ta-na Ravanci, ta-par ti niini Luciji? M.: Ojmè!, Du ba znol mondulati itadej! S.: Kaku ni so hudili; vi sta raklà, da ni so šle pujiitréh anu parhajali zvèCara. Kucé ba ni so šle dòlu? M.. Po nogàh. Anu ni bilu mugu kurjera, lubò koj; po nogàh drèt dòlu anu ta-dòlè ni so šle h mise anu dopu bil merkjat an ni so si kiipile anu ni so paršle spet na gorè, ka ni so hodile, veramente, karè, karè jiide w Santo Liicjo. Pa ti šubaške, pa ti bi-ske, pa ti ravenske, ma né itaku te ta-na Ravance; somò bile bò ti osòjske, ti šubaške anu ti biske karjè za hodet, à ba télà račet, na vin če tò rawnu itaku. S.: Nòna Marcelina jà ba téla was barat, ja vin da pa ta-na Sulbici bila na Statua od Sinte Liicje... M.: G’ò, g’ò, g’ò. S.: ...ma zakoj ni so hudili ffs dò w Piišjo Vàs w pardun, če ta-dòlè jé Santa AnjeZa? M.: G’ò, ma ni so hodile, ka bò dalée ni so šle po nogàh prit, bò tò bilu, da tò bò devot, da tò bò éh!... S.: No merit. M.: Meret, na valikà rie tet po nogàh. Anu pa nešnji din tu-w Piišji Vase ni radè čakajo Rozajane. Pa litus tu-w našamu kumiino se mòrè baràt dan biljèt za mòrét wzet te din na Sveto Lučjo tu-w Piišji Vase dan plàt trip za jést anu se ogrèt. LN Šport Risultati 1. Categoria Nimis - Valnatisone 2-2 3. Categoria Stella azzurra - Savognese 3-1 Juniores Valnatisone - Rivignano 2-0 Allievi Valnatisone - Com. Lestizza 3-1 Giovanissimi Savorgnanese - Valnatisone 4-0 Pulcini Audace/A - Centro sedia/A 1-2 Audace/B - Centro sedia/B 3-1 Amatori Goricizza - Reai Filpa 0-1 Valli Natisone - Ziracco 2-1 Brigata brovada- Pol. Valnatisone 1-3 Osteria al Colovrat - Racchiuso 4-3 Calcetto Merenderos - Paluzza 4-5 Paradiso dei golosi - PV2 Rualis 5-5 Il santo e il lupo - Bronx team 5-5 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Union Nogaredo 3. Categoria Savognese - Cormor S: Gottardo - Audace JUNIORES Palmanova - Valnatisone Allievi Moimacco - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Virtus Manzanese Amatori Chiasiellis - Reai Ripa Valli Natisone - Ediltomat Osteria al Colovrat riposo Poi. Valnatisone - S. Lorenzo Calcetto Car Sen/ice - Merenderos Paradiso dei golosi - Amici della palla Bronx team - Special Five PV2 fìualis - Il santo e il lupo Classifiche 1. Categoria Tricesimo 30; Rumignano 25; Riviera 22; But-trio 19; Ancona 18; Valnatisone, Tre Stelle 17; Com. Faedis, Risanese 16; Lumignacco, Ni-mis 15; Tarcentina 14; Colloredo 13; Union Nogaredo, Buonacquisto 9; Trivignano 7. 3. Categoria Stella Azzurra 22; Fulgor 19; Moimacco 17; Fortissimi, Ciseriis 15; Cormor 14; Bearzi, Gaglianese 11 ; Savorgnanese 8; Libero Atletico Rizzi 7; Savognese 6; S. Gottardo 3; Audace 2. Juniores Tolmezzo 27; Com. Pozzuolo 25; Palma-nova 22; Pagnacco 21 ; Union 91 20; Civi-dalese 20; Pro Fagagna 18; Valnatisone 17; Manzanese 16; Tricesimo 14; Gemo-nese 11 ; Rivignano 8; Gonars 4; Centro sedia 3. Allievi Valnatisone 27; Moimacco 21; Tavagnac-co 20; Cussignacco 19; Buttrio, Virtus Manzanese 18; Com. Lestizza 17; Tre Stelle 15; Com. Faedis 14; S. Gottardo 12; Centrosedia 11; Chiavris 10; Gaglianese 8; Com. Pozzuolo 6; Buonacquisto 0. Giovanissimi Virtus Manzanese 30; Serenissima 26; Com. Pozzuolo 25; S. Gottardo 24; Centrosedia 19; Pasian di Prato, Torreanese 17; Gaglianese 13; Valnatisone 12; Sette Spighe 11 Tre Stelle 8; Fortissimi, Savorgnanese 7; Azzurra 4; Assosangiorgina 1. Amatori (Eccellenza) Bar Corrado 13; Valli del Natisone 12; Ottica L’occhiale, Warriors, Ziracco 11; Reai Filpa Pulfero 10; Goricizza, Mereto di Capitolo, Ediltomat, Termokey 9; Goricizza 8; Manzano 6; Al Cantinon 4; Chiasiellis 4; Baby Color 3. Amatori (2. categoria) Dinamo Korda 12; Birreria da Marco 12; Osteria al Colovrat 11 ; All'Ancona, Millenium 8; Racchiuso, S. Lorenzo, Gunners 8; Polisportiva Valnatisone, Bar agli amici 3; Ravosa 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana preceden- Nel campionato amatoriale di Eccellenza superato lo Ziracco Škrati al comando L’Osteria al Colovrat è ritornata alla vittoria superando il Racchiuso Nel derby di calcetto pareggio tra II santo ed il lupo e il Bronx team Rossi campione regionale di maratona La Valnatisone ha continuato la sua serie positiva di risultati ritornando a casa imbattuta dalla trasferta di Nimis. Passati per primi in vantaggio con la rete messa a segno da Quercio-li, i ragazzi guidati da Fulvio Degrassi sono stati raggiunti e superati dai padroni di casa. Nella ripresa i valligiani hanno pareggiato con Lorenzini, sprecando in seguito diverse palle gol. In Terza categoria l’Audace ha riposato, mentre la Savognese ha perso ad At-timis con la capolista Stella Azzurra. La rete dei giallo-blu di Cantoni è stata messa a segno da Buzzi che in precedenza aveva fallito un calcio di rigore. Pronto riscatto degli Juniores della Valnatisone E’ iniziato ieri, mercoledì 11 dicembre a Cussignacco, il Tomeo di Natale di calcetto per Pulcini, al quale partecipano le due formazioni dell’Audace. La prima giornata ha visto scendere in campo la squadra A contro l’Adrija di Nova Gorica, mentre la formazione B ha affrontato il Pagnacco/B. Sabato 14 alle 15 l’Audace A si misurerà con il Pagnacco, mentre alle 15,30 la B sarà impegnata con il Reai Feletto/B. Il torneo proseguirà lunedì 16 in campo alle 18 Audace/A - Reai Feletto, seguirà alle ore 18,30 la sfida tra Audace/B e Pasian di Prato. Le semifinali si giocheranno mercoledì 18 e giovedì 19 dicembre, mentre le finali sono programmate che hanno superato il Rivignano. Le due reti dei ragazzi allenati da Baulini sono state realizzate nella prima frazione di gioco da Suber ed Andrea Dugaro. Sabato con la gara a Palmanova si concluderà il girone di andata. Gli Allievi della Valnatisone hanno faticato per avere ragione della Comunale Lestizza. La gara disturbata dal vento ha visto i ragazzi guidati da Chiaran-dini andare a segno con Claudio Dorbolò, raddoppiando in seguito grazie alla rete siglata da Mattia Iu-retig. Gli udinesi accorciavano le distanze. Nella ripresa su punizione calciata da D’Odorico arrivava per i sanpietrini la rete della tranquillità. nella giornata di sabato 21 dicembre, a partire dalle o-re 15. Nella stessa giornata alle ore 19, la società del presidente Claudio Duriavig organizza la tradizionale “festa di Natale”, con tombola, lotteria e premiazioni. Ricordiamo agli appassionati del gioco della briscola, che proseguno nelle giornate del venerdì le gare ad otto coppie organizzate dalla società biancazzurra, dalle ore 20,30 nei Bar del comune di S. Leonardo. Domani ad Osgnetto presso il Bar da Giuliana; il 20 a Scrutto al Bar alla Posta; il 27 al Bar Centrale di Scrutto. Venerdì 3 gennaio 2003 a Zamir presso il Bar Boar’s nest gran finale a 32-64 coppie con pastasciutta per tutti i partecipanti alle gare. Dopo la vittoria sull’As-sosangiorgina i Giovanissimi della Valnatisone sono stati castigati a Savor-gnano. Gli Esordienti hanno giocato a Pradamano la prima delle due amichevoli previste prima della pausa natalizia. Nel finale della partita i ragazzi guidati da Renzo Chiarandini hanno vinto grazie ad un rigore trasformato da Vogrig e al gol di Polverino. La formazione A dei Pulcini dell’Audace di S. Leonardo, ha perso con il Centrosedia, sbagliando molto in fase conclusiva. La rete della bandiera è stata realizzata da Riccardo Miano. La squadra B con la doppietta di Federico Bait ed il gol di Michele O-Viszach ha chiuso il girone di andata con un successo. Nel campionato di Eccellenza amatoriale il Reai Filpa ha vinto a Goricizza con la rete messa a segno nel primo tempo da Alen Dzuzdanovic. La Valli del Natisone ha conquistato la vetta della classifica con il successo ottenuto alle spese dello Ziracco. Per gli Skrati sono andati a segno Congiu e lo sloveno Kavčič che ha centrato poi una traversa. In Seconda categoria l’Osteria al Colovrat è ritornata al successo superando il Racchiuso. I ragazzi del presidente Roberto Tomasetig sono andati a segno con Qualla, Iuretig, Martinig e Cristian Speco-gna. Vittoria esterna ad Udine della Polisportiva Valnatisone di Cividale sulla Brigata Brovada. I ducali di Pietro Boer hanno vinto grazie alle reti messe a segno da Petrizzo, Nigro e Ruggero Dominici. Nel campionato di Eccellenza di calcetto sconfitti i Merenderos andati in gol con Corredig, Petricig, Emiliano Dorbolò e Nicola Sturam. In Seconda categoria il Paradiso dei golosi grazie alla doppietta di David Specogna, alle reti di Bassetto e Marseu ed un autogol ha pareggiato con la PV2 Rualis. Infine il derby tra II santo e il lupo ed il Bronx team si è chiuso con un risultato di parità. A segno per II santo e il lupo Clarig (doppietta), Birtig, Peddis e Carlig. Per gli avversari tripletta di Matteo Trinco e doppietta di Bergnach. Paolo Caffi Rossi, Bucovaz e De Faccio Ottime prove dei podisti valligiani alla Maratona e 1/2 Maratona di Gorizia, con i percorsi a cavallo del confine italo-sloveno. Nella gara principale va segnalata la prestazione di Giovanni Rossi che ha conquistato il titolo di campione regionale della categoria M. 50 della FI-DAL. L’atleta di Ponteac-co con il tempo di 3hl ’ 12” si è classificato al 39. posto. Una grande performance per Ivano De Faccio di Azzida che ha fornito la sua migliore prestazione personale, con il tempo di 2h59’14” che gli ha permesso di classificarsi 35. assoluto. Una maiuscola prestazione anche quella realizzata da Graziano Vogrig, nativo di Savogna, che con il tempo di 4h20’40” è arrivato secondo nella categoria M60. Mario Bucovaz di Liessa ha disputato la 1/2 Maratona, realizzando il tempo di lh36’44” equivalente alla 165. piazza su 306 maratoneti arrivati al traguardo. Il prossimo appuntamento per i podisti è per le giornate 13 e 14 dicembre ad Udine per la 24x24 nell’ambito della manifestazione benefica di “Te-lethon”. Le premiazioni durante la cena sociale del sodalizio ducale presieduto da Giuseppe Paussa Il torneo del Circolo ippico ad una carnica E' carnica la campionessa 2002 del Circolo ippico Friuli orientale. Durante la cena sociale del sodalizio cividalese il presidente Giuseppe Paussa, che festeggiava il decennale alla guida del circolo, ha incoronato Paola Fasiolo di Invillino che ha preceduto Andrea Luciani di Gorizia, Giovanni Schnabl di Ugovizza, Stefano Zompicchiatti di Cividale e Franco Levorato di Lison di Portogruaro Per i Pulcini dell’Audace sfide di calcetto Torneo di Natale a Cussignacco Devetica, naša navada molit devet dni pred Božičem pred podobo matere Božje po naših vaseh je tele zadnje lieta spet oživie-la. Za resnico poviedat, par kajšnim kraju se nie bla nikdar zgubila (v Hrasto-vijem, v Podsriednje, v Marsine...)- Sevieda, ne vič ku ankrat, kar so s podobo Marije hodil od adne hiše do druge v vasi an vsaka vas je imiela svojo Marijo, pa vseglih vasnjani so se z-bieral v kajšnim kraju v vasi za molit posebne molitve, al v kapelici, al v stari m-lekarinci, ki na diela vič... Devetica je oživiela tudi v špietarski fari an molil jo bojo tudi lietos. Pogled na Klenje iz Klančiča Začnejo v nediejo 15. dičemberja se zberejo v Desdè les Alpes hasta a los Andes / Su je Miha z njega krošnjo puno / sladkih an liepih besied / za spoznat druge pesnike an an novi sviet. / Entre un verso y una mirada / Elisenia ya està “atrapada”. / Med no rumbo an no sambo / Miha je jau “me estoy enamorando". / Za na točit vič takih suzi / paršla 'je Elisenia miez naših judi / traendo todo el calor de su pueblo y de su pais... I Druzega jim na moremo ieliet / ku de njih velika ljubezan / puode napri puno, puno, puno liet. Vuestros amigos Nediških dolin Tarpeču, v družini Tinetta an Pie Chiabai. V pan-diejak 16. bo v Klenji, v cierkvi svetega Šintoniha. V torak 17. bo v Lipi, le v cierkvi. V sriedo 18. bo v Nokuii, v družini Suber. V petak 19. v cierkvi v Ažli. V saboto 21. v družini Dario Pittioni v Sarženti. V nediejo 22. v Mečani par Jolandi an v pandiejak 23. v cierkvi v Špietre. Devetica bo vsako vičer ob osmi, samuo tu nediejo 22. bo ob peti popudan. Spominski pohod V saboto 16. novembe-rja popudan, na petim spominskim pohodu, ki je biu na Krnu v spomin na vse tiste, ki so padli an umarli v parvi svetovni ujski na teli an na drugi strani meje, konfina, se je zbralo puno ljudi, med telimi so bli tudi predstavniki (rappresentanti) od Planinske družine Benečije. Sevieda, nie mu par-manjkat Livio, ki je biu, ku nimar, med te parvimi za prit gor. Na fotografiji videmo ta par njim, te parvega s če-parne roke, Borisa, ki je adan parjatel Planinske iz Gorice, ki je ratu že “na pu” pravi Benečan. Gor na Krnu so srečali puno slo-vienskih planincu, ki zve-stuo parhajajo gor na Matajur an v naše kraje. Za spominsko sliko so se parstavli pred fotografski aparat od Gianpaola Della Dora. Učiteljca je dala an tema: “Kristus an mi-druz”. Perinac je takole napisu: “Tu nediejo, ist, muoj tata, moja mama, moja tetà an moja sestra smo šli runat an pic-nic. Na zelenim travnjace smo se veselo norču-vali an ku je zazvonilo pudan, mama je stegnila an velik tava-juč na rahlo travico. Položla je gor na anj vsake sort dobruote: petelinove stegna, peršut, salam, ser, šta-kanje, gubanco an štrukje kuhane. Na zadnjo je venesla von s športe tri jabuke: adno je dala tatu, adno teti an adno je pardaržala ona. Ist an moja sestra srna se pogledala tu oči an uskliknila: Kristus, an midruz?!?!?! *** ’No jutro Perinac, ku je sreču učiteljco ji je jau: - Gospodična me-štra, ist vas imam rad! - Oh hvala Perinac, tudi ist te imam rada! - Pa če je takuo, zaki se na ložema kupe? - Nu, nu; Perinac, mene otroc mi niso ušeč! - Nič slavega, gospodična meštra, pride ree, de lahko uza-mete pirulo za jih na imiet! *** Perinac je kadiu an cigaret zad za drugim, ku an Turak. An mož ga je ustavu an ironično ga je pokregu: - Moreš imiet jà al ne dvanajst liet an kadiš, ku an mož.... lo-žemo, uadjo, de si ratu že tata... - Oh ne, tiste na more bit, zatuo ki sem začeu ljubit samuo dva miesca od tegà! *** Perinac an njega mama sta šla v slaščičarno za kupit kiek dobrega za božične praznike. - Pogledi Perinac, kajšne lepe pipine von s čokolade, vebe-ri adno za te. Prodajalka ga je poprašala: - Al češ puobčja al čičico? - Oh, rajš puobčja, ker bom imeu an koščic čokolade vič! SPETER Pogreb v vasi V mieru je za venčno zaspala Gina Causerò iz S-pietra, buj poznana kot Romana. V žalosti je pustila si-nuove Giordana an Glauca, hči Loredano, brata, na-vuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v sriedo 11. dičemberja popudan v Spietre. Ažla - Matajur Zbuogam Marija Buog je poklicu h sebe Marijo Franz, uduovo Go-sgnach. Umarla je v čedaj-skem Spitale an je imiela je 87 liet. Tri lieta je šlo napri, odkar nas je zapustu Luciano (Lucio) Marchig iz Sauodnje. Imeu je samuo 56 liet. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se zmislejo na anj Anita, Daniele, Silvia an vsi v družini an parjatelji. Za Lucia zmolemo par sveti maši, ki bo v cierkvi v Sauodnji v petak 13. ob 18.30 uri. Sauodnja Giovanni Pagon 17.12.00-17.12.02 Martedì 17 saranno due anni che non sei più qui con noi, ma il ricordo di te è sempre vivo. Ci manchi tantissimo. Con amore e tristezza — Kronaka —— ------------- Božična devetica po vaseh Spietra Parvo vičer v Tarpeču, zadnjo pa v Spietre novi mata j ur četrtek, 12. decembra 2002 Carmen, auguri per i tuoi 4... anni Si dà il caso che anche Carmen (Fantini in Della Dora!) compia “ogni tanto” gli anni. Recentemente ne ha compiuti 4.... (metteteci voi la cifra che volete sui puntini). Per i festeggiamenti si è “rifugiata” lassù, sul Matajur, al dom (o koča) della Planinska družina Benečije, che ha in lei ed il suo Gianpaolo due delle colonne portanti. Fra un brindisi ed un dolcetto, con il solenne taglio della torta, ha avuto il tempo di immortalare questo evento importante con le sue gioie più grandi: Desirèe, Cristina e Debora (l’altra sua “gioia” è l’autore di questa foto). Cara Carmen, a te gli auguri di un felice compleanno (non è mai troppo tardi) dagli altri del 195..., dagli amici e amiche della Planinska e da tutti quelli che vuoi tu! (La prossima volta gli auguri te li faremo in sloveno perché siamo certi che, una parola oggi, una domani, imparerai anche questo!) SOVODNJE wmmmmmmmmmmmmmmmm Lucio Marchig 13.12.99 -13.12.02 Sono trascorsi tre anni da quando ci hai lasciati. Maria je bla iz Matajura, kupe z nje možam, ki je biu Petar an je dielu kot maringon, sta šla živet v Azio. Tle je zrasla njih družina an tele zadnje cajte jih je preživiela par hčeri Giovanni. Z nje smartjo je v žalost pustila njo, drugo hči Livio, zete Giorgia an Uga, navuode Diega, Cristiana, Flavia an Stefana an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu torak 10. dičemberja popudan v Ažli. Con tanto amore ti ricordiamo i tuoi Anita, Daniele, Silvia, parenti ed amici tutti. Una santa messa verrà celebrata venerdì 13 alle ore 18.30 nella chiesa di Savogna. ti ricordano Maria e tutti i tuoi cari. Dvie lieta od tegà si nas za venčno zapustu, pa si nimar v naših sarcih. Z veliko ljubeznijo an žalostjo mislemo na te Maria an vsi toji te dragi. Četrtek, 12. decembra 2002 Camilla je veseje “Tata an mama, kar so me Sele Čakal so študieral, kaka bom, kake oCi an lase bom imiela, kamu bom podobna... kar sam se rodila so bli pru veseli, zak sam bla zdrava an ku an bonbo-nac. An vsi tisti, ki me hodejo gledat pravejo, de sam lie-pa. Boh! Ist na viem Se, ka pride ree liepà, viem samuo, de sam zlo vesela, kar me vaijejo, kar z mano guorjo, kar videm veseje tu oCi v-sieh tistih, ki so blizu menè. Sam vesela, kar drugi so veseli me videt, sam vesela, kar pravejo, de so veseli me imiet... Vi, ka’ praveta? San Sele mikena, saj sam se rodila na 15. novemberja, pa ’no rieC sam 2e zastopila: de imiet kajšnega, ki te ima rad je narguorS bogatija na sviete, zatuo pošiljam an poljubček (bacino), vsiem tistim, ki me poznajo, de bojo viedli, de an ist jih i-mam puno rada an de sam pru vesela, de so želiel me imiet med njim.” Draga CiCica, mi ti Zel-mo, de bi bla vesela med nam an de tudi kar bos velika, boš imiela okuole sebe nimar puno ljudi, ki te bojo imiel radi. (CiCica, ki nam jo fotografija kaže kar se je kumi rodila, je Camilla. Tata je Massimo Medveš - Steficju iz TarCmuna, mama je pa Valentina (al pa Lara, al pa Val) Cedarmas iz Zapatoka, kjer mlada družina živi). SVETA MAŠA PO SLOVIENSKO v saboto 21. dičemberja ob 18. uri v cierkvi v Podutani Planinska družina Benečije vabi člane, parjatelje an vse tiste, ki jim je par sarcu naSa domača slovienska besieda, naj na parmanjkajo. Po sveti maSi Planinska ponudi vsem čaj in sladčine an tuole bo parložnost, da si bomo voščili za božične an novoletne praznike Iz fotoalbuma naših noviču V družini od Rine Jurčkove na Briegu (nje mož je biu Lino Biznarju, le iz tele vasi) se tele zadnje cajte gajajo vesele, zlo vesele stvari. 6. novemberja se ji je rodiu nje parvi navuod, Leonardo, an za tuole se muore zahvalit hCeri Beatrice an zetii Renatu. Kak 1 miesac priet je pa imiela novice, saj se je oženila nje hci Dolores an takuo Massimo Gus - Partenu iz Lombaja je ratu nje zet Je že lepuo, de an puob an ‘na CeCa se srečajo, se ljubijo an se oženejo. Se lieuS je za nas, de tel mladi par se je oženu go par svetim Stuoblanke, kjer poroka je riedka stvar, an de živi gor na Briegu, kjer Dolores z nje družino dar-Zi tratorijo “Al Colovrat”. Na fotografiji videmo Dolores an Massima na dan njih poroke, na 14. se-temberja, kar okuole njih se je zbralo puno Zlahte an parjatelju an se z njim veselil. Za jim uošcit vse nar-buojse v njih življenju, pa tudi za jih zahvalit, de ostanejo tle, v Dreki, kjer nie malomanj vic mladih družin, so jim bli nardil pru lepa purtona , adnega na Lombaju an drugega pa gor na Briegu. Se ankrat jim Zelmo veselo an sreCno življenje. Tina in Boštjan vse najboljše! Tina je ’na CeCa iz Kobarida, ki jo tle par nas, tle po NediSkih dolinah lepuo poznamo. Moremo reC, de je tudi nomalo “beneška”, saj uCi naše otroke plavat vsako saboto že puno, puno caj-ta. Na varh tega hode vsako sriedo an petak pa v Spietar, kjer “športniki” Planinske družine Benečije imajo telovadbo (palestra). Med ’no “hoja!” an adan “leva - desna - leva -desna” Tina nas lepuo uCi tudi po sloviensko, mi njo pa po beneško. Muormo reC, de se pru lepuo zasto-pemo! Na 6. luja Tina je ratala Zena zak se je oženila, takuo, ki moremo videt na fotografiji tle par kraj, an nje mož je an fajan puob iz Zage, Boštjan. Čeglih je šlo napri že kak miesac, nie prepozno za de parjatelji od Planinske družine Benečije, pru vsi tisti, ki jih poznajo tle par nas, jim željo še ankrat puno sreCe, zdravja, veseja an... otročiču! Gli annunci sono riservati agli abbonati del giornale che hanno diritto a 4 inserzioni gratuite all’anno novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR u l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PEWTAGRAPH s.r.1. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 ao raCun SOK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Vdanjen v USPI Associato alTUSPI m Občina Spietar - Ana Nediških dolin v saboto 14. dičemberja ob 20.30 “Sala polifunzionale” v Špietre , KONCERT SOLIDARNOSTI CONCERTO DI SOLIDARIETÀ’ HarmonikaSki ansambel Glasbene matice Speter Corpo bandistico Città di Cividale del Friuli Kar ponudita bo za Via di Natale, ki je tista hiša, kjer so buniki an njih družine, ki se zdravijo v Spitale Cro v Aviano. Zatuo, pridita vsi an bodita radodarni, generožasti! VENDO appartamento bicamere arredato in San Pietro al Natisone. Tel. 348/2299255 Signora impartisce lezioni di spagnolo (madrelingua) e flauto. Tel. al 328/5625335 TELEFRIULI nedelja 15. ob 18.30 - sreda 18. ob 18.30 posnetki Tv Primorke BENEŠKO GLEDALIŠČE SENJAM BENEŠKE PIESMI VENDESI a Moimacco ampio appartamento tricamere in quadrifamiliare con ottime finiture, zona tranquilla. Telefonare ore serali 340/2557680 BREZ MEJE - TV KOPER CAPODISTRIA v soboto 14. decembra ob 18.00 uri POTOVANJE DRUŽINE RUTTAR Redaktorica Martina Kafol se je z ekipo odpravila v Benečijo k družini Ruttar. Prikazala vam bo zanimivo in nevsakdanjo zgodbo deda Matevža Ruttar ja, njegovo pot v daljne dežele Azijske Rusije in povratek potomcev nazaj v rodno Benečijo. Vnuk Riccardo je o prigodah družin zbral zanimivo in obširno gradivo, redaktorica pa je z ekipo izbrala nevsakdanjo zgodbo. Oglejte si jo! Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 14. DO 20. DIČEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Mojmag tel. 722381 VENDESI Cividale - zona Castello vendesi villa a schiera di testa 3 camere, 2 bagni, sala con caminetto, 250 mq di giardino, rimessa a nuovo. Telefonare allo 3357764573