★ ra Lela II. Šteo. 4. p Sorica, sobota 26. ianuarja IS46 M Cena L. 3.— Kaf pomeni predlog o internacio-nalizacifi Trsta in Julijske krajine 3>o i p cimo ^^acEi^aasfci iaian To je naša dolžnost! Primorsko ljudstvo se je dvignilo k u/joru proti fašističnim nasilnikom m je v nadčloveško naporni boroi tudi izvojevalo težko bitko. Iz gonškega okrožja jih je padlo v parlizansKih vrstah na tisoče, pogrešanih pa je nad 560. Vsi ti so aat ovali svoja življenja tudi za to, da ljudstvo ne bo več suženj protinarodnih reakcionarnih klik, da ne bo brez pravic in Kruna. Padli so za boljše življenje vsega delovnega primorskega ljudsiva za tako obliko države, v kateri ne bo ne zatiranja naroda po narodu, niti izkoriščanja človeka po človeku. Žrtve so padale zato, ker so se bonu za ljudsko oblast. Borba je terjala ogromno materialno škodo. Na Goriškem je porušenih nad h)78 hiš, 1050 hlevov in o-krog 1000 drugih gospodarskih posioptj. Vsa materialna škoda se ceni nad 374,859.143. Iz teh številk je razvidno, da ljudstvo, ki se je tako junaško borilo danes tudi upravičeno pričakuje, da mu pomagamo, ker je pomoči potrebno. Zveza Primorskih partizanov, ki je upravičena naslednica velikih slav in zmag narodnega odpora bo prihodnji teden posvetila temu vprašanju vso pozornost in razvila med ljudstvom akcijo za večjo ljudsko solidarnost. Na-ioga vseh oiuvencev, vsen organizacij na Goriškem je, da podprejo zvezo partizanov v njenem človekoljubnem delu in sleherni Slovenec naj prispeva po svojih močeh. Mi niti kot narod, niti kot bojni tovariši ne moremo preko teh bridkih žrtev. Svojci padlih so lačni, invalidi pa brez zaslužka. To ne smemo pozabiti. Prevelike so to žrtve, pretežke in predragocene. Živi morajo ostati pred našimi duševnimi očmi, v večni opomin in spomini Naučiti se jih moramo ceniti, spoštovati in ljubiti. Ni dovolj, da za njimi samo žalujemo, ne da bi doumeli ves smisel njihovega žrtvovanja. Takrat, kadar mislimo zgolj na to, kaj smo z njimi izgubili, kaj radi pozabljamo kaj so nam s svojo smrtjo rešili in pridobili. Prav gledamo na nje le takrat, ko jih gledamo ne le kot osebna in družinska, ampak tudi in v prvi vrsti kot narodne žrtve. Vsi so se žrtvovali in darovali svoja življenja le za to, da bi osrečili in rešili ves narod. Nepozabljen nam bo ostal spomin nanje le tedaj, če bomo tudi mi darovali vse, da osrečimo njihove nepreskrbljene družine, otroke, da bodo tudi oni živeli življenje dostojno človeka. Padli so, da bi rno. Lt mi živeti, da bi se združili z irati v Jugoslaviji in kot narod siovenski ohranili pravico do življenja. Zgodovinski smisel in prava vre.nosi teh naših padlih je prav v tem, da so nam te žrtve plačale odkup za življenje. Prostovoljno in zavestno so padli, da bi nas rešili narodne smrti. Posameznik med njimi ni umrl le za se, za svojo družino, za svobodo in srečo bodočih narodov, ampak jc padel kot živ ud narodnega telesa, duhovne sile, ki niti s silo, niti z mečem ni mogo'e ugonobiti. Vsi oni so priča, da slovenski narod živi, da hoče živeti, čeprav za ceno najtežjih žrtev. Pred 27 leti so nas — Primor- Ehonomshi razlogi Mnogo govore o ekonomskih vzrokih, češ, da je Trst obče srednje in vzhodno evropsko pristanišče in da zato ne more pripasti eni sami državi. To je celo glavni vzrok, ki naj utemelji upravičenost zahteve po internacionalizaciji. Poglejmo, kako je s tem razlogom, kdo postavlja te ekonomske pomisleke. V okviru Jugoslavije je predvidena po predlogih, ki jih je predložila jugoslovanska delegacija v Londonu, internacionalizacija dela luke in luških naprav. Mogoče je torej postaviti upravo, nad delom luke iz predstavnikov držav, ki imajo interes na tržaški luki. Tako je mogoče zasigu-rati izkoriščanje luke v korist tem državam, s tem pa tudi v korist Trstu in Jugoslaviji. To pomeni, omogočiti gospodarsko izkoriščanje luke s strani srednje in vzhodno evropskih držav, ne da bi bila s tem bistveno kršena demokratična načela suverenosti ljudstva — suverenosti prebivalstva Trsta, prebivalstva Julijske krajine in končno ljudstva1 in narodov Jugoslavije. Internacionalizacija dela luke in luških naprav pomeni skupno mednarodno upravo na osnovi nekega mednarodnega statuta za ta del luke. V bistvu to pomeni, da je Jugoslavija pripravljena, dati mednarodne garancije, da se •ne bo posluževala svoje suverenosti nad Trstom v kakršno koli škodo drugih držav in da ne bo vodila v lul^i politike.jjti hi mogla ovirati naraven gospodarski razvoj Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in drugih srednje in vzhodno evropskih držav. Glede na ta predlog ne more biti nobenih upravičenih mednarodnih gospodarskih razlogov, ki bi mogli upravičevati drugačno rešitev, kot je ona, ki je pravična s stališča demokracije, s stališča samoodločbe, s stališči} priznanja suverenosti naroda. To tudi priznavajo zainteresirane države, ki so v bolj ali manj ofi-cialni formi izjavile, da se strinjajo z jugoslovanskim predlogom o rešitvi problema Trsta. To je edina rešitev, ki rešuje vse gospodarske probleme, ne da bi kršila osnovna demokratična načela. Za resnične, pravične gospodarske razloge torej ne gre, ko nasprotujejo pravični in naravni rešitvi in ko iščejo rešitve v internacionalizaciji Trsta in celo ske Slovence — obsodili na smrt. Ta vojna bi nas izbrisala iz zemeljske oble, če bi zmagala italijanski in nemški fašizem. Sežigali so nam slovenske knjige, u-ničili vse kar je bilo narodnega. Na tisoče jih je pomrlo v taboriščih. Vsa Primorska je zalita s krvjo našega ljudstva. Nas ne bi bilo več, da se niso dvignili partizani, ki so prekrižali račune in peklenske načrte fašizma. Fašisti so nas imeli že za na pol izbrisane. Plamen domovinske ljubezni pa je bil tukaj čistejši zato je uničil fašistično surovost in vse njegovo zvijačo. Skupaj z njimi so bankrotirali tudi vsi tisti, ki so nas nagovarjali, da še ni čas borbe za svobodo in ki so nas nagovarjali na sodelovanje z okupatorjem. Isti elementi nas skušajo, danes znova opehariti za vse pridobitve, ki smo jih izvoje-vali v dolgoletni borbi. Ljudstvo na Goriškem bo z srcem in razumevanjem podprlo in prispevalo da se v partizano- Julijske krajine kot celote. Kaj se torej skriva za temi ekonomskimi razlogi? Ne gre za ekonomske zahteve držav, ki so na Trstu zainteresirane, ampak gre očitno za razloge nezainteresiranih sil. Ko govore o ekonomskih razlogih, jim torej ne gre za reševanje resničnih ekonomskih problemov, ampak gre za ekonomske, politične in vojaške interese tistih zunanjih sil, ki hočejo svobodnega naravnega gospodarskega in političnega razvoja v tem delu Evrope, ampak, ki hočejo ta del Evrope potisniti v gospodarsko in s tem tudi v politično odvisnost od zunanjih sil. Ne gre torej za problem, kako stvar z narodnega in mednarodnega stališča najpravičnejše rešiti, ampak gre ravno nasprotno za poizkuse mednarodnih reakcionarnih sil, kako preprečiti pravičen in demokratičen razvoj prilik v tem delu Evrope. S tem pa seveda nismo več na področju reševanja problemov med prijatelji, ampak imamo o-pravka s poizkusi povampirjenih imperialističnih sil, ki hočejo prenesti svojo kolonialno politiko in prakso tudi v Evropo. Ne gre torej za reševanje vprašanja Trsta v interesu miru, gospodarskega,. in demokratičnega razvoja srednje evropskih držav, ampak nasprotno, gre za ustvarjanje pozicij, preko katerih bi mednarodna reakcija lahko ekonomsko in s tem tudi politično neposredno zavirala normalen razvoj v srednji Evropi in spravila srednjo Evropo in njene države neposredno v svojo odvisnost. Internacionalizacija pomeni u-trjevanje mednarodne in domače reakcije. Taka rešitev ugaja lahko v Trstu in Julijski krajini seveda samo protiljudskim silam. Te si obetajo profitov od sodelovanja pri gospodarskem izkoriščanju srednje in po možnosti tudi vzhodne Evrope. Poleg tega pa si obetajo tudi pomoči za svojo protiljudsko akcijo proti demokratičnim silam Trsta in Julijske krajine. V Trstu in v Julijski krajini je zato internacionalizacija danes parola tistih družbenih grupacij, ki so se v preteklosti vem tednu oddolži svojim padlim. Od maja pa do decembra leta 1945. se je razdelila vsota od 16,314.069 Ur katere so bile deležne v prvi vrsti družine padlih,, invalidi in interniranci. Akcija v »partizanovem tednu« mora dobiti širok razmah, ker to ni navadna akcija, temveč mora postati splošna narodna dolžnost slehernega Slovenca. Od nas je odvisno, da se kot seme krvavečega naroda dvignemo do najvišje velikodušnosti, ker samo s tem bomo dokazali, da zhamo tudi mi pravilno ceniti njih žrtve in pomagati kakor so oni nam, pomagali. Z iskrenim in požrtvovalnim bratstvom v tej akciji se bomo najlepše oddolžili njim, posebno pa družinam, ki danes živijo v težavah. Le tako bomo visoko dvignili zastavo solidarnosti in duh zavednosti ter dokazali, da smo nerazdeljiva enota na znotraj in zunaj. L. vedno vezale v službi proti ljudstvu na Mussolinija in na Rei-nerja, nekoč pa na avstrijske valpte. V predlogu o internacionalizaciji se torej skrivajo skupni interesi tuje in domače reakcije. Lažni in izmišljeni sò vsi argumenti tako o »obrambi italijan-stva« kakor o kakih »pravičnih ekonomskih razlogih«. Nasprotno i italijanstvo, kot tudi, normalen ekonomski razvoj sta predvsem ogražena, če bi zunanjim silam uspelo, izvesti ta pro-tiljudski načrt. S stališča demokracije v Julijski krajini, kakor tudi s stališča mednarodnega demokratičnega bloka, je načrt o internacionalizaciji, načrt tistih sil v svetu, ki hočejo razbiti demokratični blok Sovjetske zveze, Velike Britanije, Amerike. To je načrt tistih sil, ki so privedle do razbijanja londonske konference zunanjih ministrov in ki so na zadnji moskovski konferenci utrpele ponoven občuten poraz. Vendar kljub temu porazu te sile ne mirujejo. Takoj po zaključku moskovske konference jim je, kakor vidimo, že u-spelo prodreti z enim svojih načrtov v zunanjem ministrstvu Vel. Britanije. V mednarodnem merilu jc načrt za enkrat postavljen v še zelo boječi in nejasni obliki. Toliko bolj pa so danes na delu te sile v Trstu in Julijski krajini, da tukajšme protiljudske sile čim odločnejše organizirajo v svoje namene. Dolžnost demokratičnih ljudskih sil v Trstu in Julijski krajini je, povesti množice z vso O predlogu »internacionalizacije« Trsta in Julijske krajine moremo torej zaključiti: 1. To ni obramba itali janstva, ampak nasprotno razpihovanje nacionalne mržnje, nacionalnih konfliktov, razbijanje italijansko - slovanskega bratstva in podpora protidemokratičnih ,il tako v Trstu in Julijski krajini kot v Italiji. 2. Ne pomeni pomoč ekonomskemu razvoju Trsta, Julijske krajine in srednje ter vzhodno evropskih držav, ampak nasprotno, pomeni zaviranje normalnega ekonomskega razvoja in ustvarjanje pogojev za razvijanje vse večje ekonomske in politične odvisnosti tega dela Evrope od zunanjih sil. odločnostjo v borbo proti tem nakanam reakcije. To ni dolžnost demokratičnih množic, demokratičnega gibanja, samo v obrambi neposrednih svojih domačih koristi, ampak je to in-ternacionalistična dolžnost v borbi proti poizkusom, oslabiti in razbiti svetovni demokratični blok. Z mednarodnega stališča pomeni predlog o internacionalizaciji politiko razbijanja osnovnih načel demokratičnega bloka, načel Atlantske listine, načel sklepov zadnje moskovske konference. Z mednarodnega stališča pomeni ta predlog poizkus razbijanja demokratičnega bloka z razdeljevanjem sveta v interesne sfere, v zapadni in vzhodni blok, z u-stvarjanjem »obrambnega zidu« in »tampon državic« med zapa dom in vzhodom. V tem predlogu se torej skriva namen mednarodne reakcije, ustvariti si v srednji Evropi e-konomsko, politično in vojaško bazo za napad proti razvijanju demokratičnih sil v Jugoslaviji, vzhodni in srednji Evropi sploh in za dušenje razvijajočih se demokratičnih sil v Italiji in na zapadu. To je politika razbijanja enotnosti demokratičnih sil, to je v bistvu politika, ki vodi k zbiranju sil reakcije za intervencijo proti pohodu demokracije v Evropi. V tem predlogu se končno skriva poizkus, zabiti klin v vse bolj napredujoče evropsko demokratično gibanje in tako preprečiti utrjevanje bratstva med narodi in medsebojne po moči v borbi za zmago demokracije. 3. To pomeni poizkus, razbi-iuti demokratičen svetovni blok in okrepiti pozicije tistih reakcionarnih sil, ki hočejo odpreti ponovno prosto pot politiki interesnih sfer, delitve sveta na sovražne bloke in politiki u-stvarjanja žarišč novih mednarodnih konfliktov. Ljudstvo Julijske krajine in Trsta, tako italijansko kot slovansko, zato ne vrši samo svoje dolžnosti glede obrambe demokratičnih pridobitev doma; ampak predvsem tudi svojo inter-nacionalistično, demokratično dolžnost, ko mobilizira vse svoje sile v borbo proti taki nepravični rešitvi, proti internacionalizaciji in za priključitev k FLRJ Boris Kraigher. PKEGIED SSETOUIIIH DOGODKOV Proglasitev Albanske ljudske republike Vsi svobodoljubni naredi se pridružujejo veselju albanskega ljudstva o priliki proglasitve ljudske republike, ki jo je javila vsemu albanskemu ljudstvu ustavodajna skupščina v Tirani, dne 11. januarja t. 1. Pred to vojno je albansko ljudstvo 15 let trpelo pod dinastijo Ahmeda Zogu in njegovim monarhističnim protiljudskim režimom, ki je s pomočji inozemskih bajonetov brez milosti tiraniziral in izkorišča! albansko ljudstvo. Prišlo je tako daleč, do je zi tiranje in neusmiljeno reakek riama in brutalna socialna polit ka Ahmeda Zogu privedla albai sko ljudstvo do nevzdržnega st; nja. Zogujeva vlada je postala i rožje fašistične Mussolinije\ politike. Pripravila jr invazij Albanije od strani fašističr Italije. Pod Zogujevo vlado je bi Albanija spremenjena v ital jansko kolonijo. Italija je ugrabila vse bo0ast\ Tri temelme točke Proslava Leninove smrti v Gorici Že tekom narodno osvobodilnega boja so naše vasi in trgi ob bajali 21. januar, obletnico smrti velikega Lenina. Na Goriškem so bile stranske ceste pa tudi glavne, koder so drča H okupatorjevi kamioni in avtoblinde, polne sovjetskih zastavic ter popisane z gesli v pozdrav sovjetskim narodom, Rdeči armadi in njenemu ustanovitelju, nesmrtnemu Leninu. Na zidovih cest so bili napisi: »Slava Leninu!« Tudi letos je bila povsod na Goriškem komemoracija Lenina povsem svečana. Nič več tajnih ljudskih shodov in zastraženih prostorov, marveč javne svečanosti, ki se jih je udeležilo vse ljudstvo vasi in trgov. Tako so bila množična zborovanja na Krasu, v Vipavski ter Soški dolini, v Brdih v okolici in v sami Gorici. V dvorani Ljudskega doma v Gorici, sta govorila zbranemu slovenskemu in italijanskemu ljudstvu sekretar okrožnega komiteja K.P.J.K. za Goriško, tov. Julij Beltram, ter odgovorni direktor lista »II Lavoratore«, prof. Leopoldo Gašperini. Tov. Beltram nam je prikazal mladega Lenina kot neumornega revolucionarnega vzgojitelja delovnih množic in učitelja marksističnih naukov, ki so bili smernica in navodilo proletariatu ca-ristične Rusije za dosego socialnih svoboščin ter za uničenje carizma, fevdalizma in izkoriščanja. Lenin, ki ni poznal kompromisov in ki ni mogel trpeti oportunistov, je iz svojih najboljših, najbolj discipliniranih, pogumnih in borbenih delavcev, med katerimi je bil že takrat Stalin, ustanovil boljševiško partijo. List »Iskra«, vsa njegova dela ter vse njegovo življenje je bilo posvečeno vzgoji najširših ševiške revolucije, potom katere je prešla vsa oblast v roke sovjetom, to je predstavnikom delavcev, kmetov in vojakov. Kakšen pa je pomen Lenina za nas? Partija boljševikov je izvoje-vala socialistično revolucijo, ki je naredila iz »ječe narodov«, kot je bila caristična Rusija, mogočno zvezo svobodnih in enakopravnih narodov. Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik. Sovjetska zveza je s svojo slavno Rdečo armado strla nacizem in fašizem; doprinesla je naj večji krvni delež ter s tem omogočila zmago Združenih narodov in o-svobodila male in zatirane narode. Sovjetska Zveza, nepremagljiva tvorba Lenina in Stalina, pa je bila za vse narode, zlasti za ju goslovanske, ki so od nje prejemali moralno in materialno pomoč, pravo žarišče neuklonljive volje, s katero so strli fašizem. Nova Jugoslavija je porazila domačo izdajalsko in izkoriščevalsko reakcijo ter ustvarila ljudsko oblast. V tem je pomen Lenina za nas, v tem pomen Lenina za vsa delovna ljudstva sveta, ki so ga letos svečano počastila kot svojega največjega učitelja in voditelja. Lenin je umrl, a njegovo delo živi med delovnimi ljudstvi, ki so ravnokar izvojevala svojo veliko zmago nad fašizmom in gredo sedaj po poti, ki jim jo je Lenin začrtal, srečni bodočnosti nasproti. Še nekaj o kanalskem kaplanu Ni dolgo od tega, kar smo pisali o protiljudskem delovanju kanalskega kaplana Franca Felc. Sedaj so se oglasili tudi Brici, ki žele povedati kaj o njem in njegovem delovanju za časa, ko je bil v Brdih. Leta 1943. je bil belogardistični kaplan Felc v Kojskem; sodeloval je s fašisti v borbi proti Osvobodilni Fronti ter je celo tri dni pred razpadom fašizma govoril dolge tri ure v cerkvi, v Kojskem, proti osvobodilnemu gibanju, tako da so ga farani u-pravičeno zasovražili, češ, kaj je treba, da se tako zaganja raz prižnice proti pravičnemu ljudskemu gibanju. Kasneje so ga sami partizani opozorili, naj raje govori v cerkvi le kar se cerkve tiče. Toda tudi to ni še nič zaleglo, kajti nadaljeval je s propagando proti OF. Partizani so bili primorani ga odpeljati, da bi dal odgovor. V resnici bi si bil že takrat zaslužil pravično kazen, toda upoštevajoč duhovniško haljo, so mu partizani naročili, naj ljudskih plasti za izvedbo nolj cem, da bi osvobodilo svojo domovino in si priborilo neodvisnost in suverenost. Zahvaljujoč se svoji junaški borbi, albanski narod ni samo albanske države, na gospodarskem in finančnem polju in ta ko tudi rude ter se je vnednla celo v vojsko Albanije. V političnem oziru je Zoguje-va vlada odcepila Albanijo od naprednih in demokratični’’ držav. Epilog tega stanja je bil 7. aprila 1939., na veliki petek, ko je nastopila katastrofa. 7. aprila 1939. je Ahmed Zogu izvršil največje izdajstvo: zapustil je ljudstvo, ki ni bilo pripravljeno za odpor proti okupatorju; prepustil je narod njegovi usodi, sam pa se je umaknil v inozemstvo. Med junaško osvobodilno bor bo albanskega ljudstva je Ahmed Zogu pomagal njegovim izdajalcem, ki so sodelovali z okupatorjem in se borili z orožjetn v roki proti narodno osvobodilni voj ski. Albansko ljudstvo je zgrabilo za orožje in pričelo boj proti o-kupatorju in domačim izdajal- premagal sovražnika, temveč je istočasno tudi uničil režim, ki ga je v preteklosti neusmiljeno tla čil. Albansko ljudstvo je postalo gospodar svoje usode in je organiziralo notranjo ureditev v deželi, ki mu omogoča iti po poti srečnejše bodočnosti. Najbližja in najzvestejša soseda in prijateljica albanskega ljudstva, Federativna ljudska republika Jugoslavija in njeni narodi pozdravljajo na prav posebno prisrčen način proglasitev Albanske ljudske republike. Nikjer na Balkanu ni borba ai banskega ljudstva za svobodo proti nemškim in italijanskim o-svajalcem ter domačim izdajalcem naletela na večje simpatije in pomoč kakor med narodi Jugoslavije. Socialist Feliks Gonio naslednik generala de Ganllea Po trimesečni preizkušnji dosedanje vlade treh strank v Franciji je nastala tam zopet kriza splošnega značaja. General de Gaulle je obja .1 21. t. m. v Parizu svoj uradni odstop. V pismu je izjavil: »Ko ( d-stopam, izražam iskreno <.-iio, da bo vlada, ki bo sledila tej, fi jo vodim jaz, uspela v rešev > ju nalog, ki jih je treba izpolniti, če hočemo dokončno zagoto/iti usodo dežele«. Komunistična stranka, ki je najmočnejša, ima pravico prevzeti vodstvo nove vlade, vkljub temu pa predlaga kandidaturo Feliksa Gouina, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika narodne ustavodajne skupščine. To imenovanje ne bi imelo zna- se takoj pobere iz Kojskega. Ko je nato odšel v Gorico, so mu naši partizani speljali v Gorico vse njegovo blago, razen nekaj živeža, ki ga je dobil v Kojskem in ki mu ga je odvzela naša vojska. Belogardist Felc si ni več drznil priti nazaj v Kojsko, kajti bal se je ljudstva in zaslužene kazni, zato ker je v Gorici še ojstreje nadaljeval z delovanjem proti OF. — Po njegovem odhodu je vas ostala brez duhovnika, ker jo je belogardistični kaplan tako oblatil pred goriškim škofom, češ, da so vsi »rdeči« razen treh družin in vas je ostala zaradi prepovedi goriškega škofa, ki je odredil, da ne dobimo duhovnika. Vas Kojsko je žrtvovala 54 življenj v neenaki borbi proti o-kupatorjem in kljub temu si še upa kdo izmed domačih izdajalcev in zločincev priti v briške vasi in se svobodno kretati. N. pr. dne 17. januarja t. 1. se je v Kojskem pojavil Felc Franc, (to je baš on, sedaj kanalski kaplan) ki je tesno sodeloval z okupatorjem proti OF. Mladina iz vasi se je takoj zbrala ter ga vprašala kaj išče po vasi, ki jo je tako blatil in celo želel si je, da bi nacisti in fašisti, s katerimi je on pajdaši!, vseh pomorili. Kaplan je odgovoril mladini, da so vsi v vasi »rdeča srajca« in zato naj ga puste pri miru. Ali mladina, ki ga dobro pozna in se zaveda, kaj je on vse počel proti osvobodilnemu gibanju, mu ni dala miru: hodila je za njim po vasi in kriča- čaja strankarskega predsedništva in bi prispevale k ustvaritvi pogojev za sodelovanje v novi vladi. Tudi francoska socialistična stranka je predlagala kot ministrskega predsednika Feliksa Gouina, predsednika skupščine. Feliks Gouin je na to načelno pristal, toda pod pogojem, da se sestavi vlada treh strank, to je s sodelovanjem ljudskega republikanskega gibanja. In tudi ljudski republikanci so pod nekaterimi pogoji pristali na vlado treh strank. Socialist Feliks Gouin je bil v sredo zvečer izvoljen za začasnega predsednika francoske vlade kot naslednik generale de Gaullea. oJTe po^afufe aa «9Wtig,cmsfci fadea» la: »Nočemo vas videti! Izgubite se iz naše vasi, prodajalec našega naroda in naše krvi! Zahtevamo pred sodišče ostanke Rupnika in vse zločince, med katere spadate tudi vi!« Iz strahu pred upravičeno vznemirjeno mladino so je zatekel na sedež zavezniške policije, ki je pri družini Vuga. Zunaj je bil mraz, a mladina ga je vseeno čakala, da se prikaže ven. Namesto njega pa je prišlo kakih pet članov zavezniške vojaške policije, ki so vprašali mladino kaj hoče. Mladina je odgovorila, da zahteva, naj se zapre belogardista Felca, ki se svobodno kre-ta po vasi. Dve mladinki sta se prostovoljno javili, da gresta tolmačit policiji zahteve faranov. Dopovedali sta, da je Felc sodeloval proti zavezniškemu bloku s fašisti in okupatorji, kaplan pa se je branil obtožb. Ker na policiji v Kojskem ni bilo uradnega tolmača, je stvar ostala pri tem. Ob prisotnosti policije mu je mladina strogo prepovedala vstop v vas Kojsko. Kaplan Felc se je dal od zavezniške policije odpeljati v »jeepu« najprej do Gorice in morda celo do Kanala. Goriško sodišče izvršuje fašistične sodbe Dne 22. januarja t. 1. je civilna policija goriške cone povabila tri posestnika iz Mirna in sicer, Klančiča Silvestra, Beltrama Joška ter Cotiča Ivana, naj se zglasijo na sedežu policije, na Stolnem trgu, v Gorici. Ko so prišli, nič hudega sluteči, na goriško policijo, so z začudenjem uvideli, da morajo odsedeti vsak po tri mesece zapora, ker jih je svojčas obsodilo fašistično sodišče na to kazen. In zakaj? »Consorzio Agrario« jim je poslal pozivnico (bilo je to v dobi pred 8. septembrom 1943.), naj nemudoma pripeljejo krompir, namenjen okupatorju. A o-menjeni trije vrli Mirenci so raje poslušali pozive partizanov in radia London; ti pa so jih pozivali ter jim polagali na srce, naj nikar ne zalagajo okupatorja z živežem... In res, ko jim je »Consorzio Agrario« poslal pozivnico, naj * nemudoma pripeljejo krompir, so omenjeni trije Mirenci krat-komalo zavrnili pozivnico smatrajoč, da so tako opravili sveto dolžnost rodoljubov. »Consorzio Agrario« jih je takoj nato ovadil fašističnemu sodišču, ki jim je prisodilo kazen treh mesecev. Ostali so sicer na svobodi, ker so vložili priziv proti sodbi in tako je prišel 8. september ter z njim polom Italije. Od tedaj do sedaj so bili puščeni pri miru. Sedaj pa hoče goriško sodišče izvesti vse fašistične in nacistične obsodbe, ki so se med tem časom izrekle proti našemu ljudstvu in tako so go-riimenovane tovariše iz Mirna utaknili v zapor. Pri vsem tem pozabljajo vsi skupaj, da se je primorsko ljudstvo otreslo že za časa splošne septemberske vstaje 1943. leta vseh fašističnih navlak in super-struktur, med katere spadajo tudi te vnebopijoče razsodbe. 9 sprinta Meta Srebrniča V Ljudskem domu se je sestal pripravljalni odbor, ki bo poskrbel za prekop in prenos zemeljskih ostankov tov. Jožeta Srebrniča, kom. poslanca in odličnega našega solkanskega rojaka, borca za svobodo. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se razpiše natečaj za nagrobni spomenik ter da se natisne brošura, ki bo govorila o delovanju tako tragično preminulega tovariša. Pozivamo vse znance in prijatelje pokojnega tov. Srebrniča, ki hranijo kakšne spomine, spise in dr. na njega, naj se zglasijo v našem uredništvu. ^VešemoDci pcosčaoa Z odlokom Predsedstva SNO-S-a z dne 1.11.1945 je bil dan Prešernove smrti, 8. februar, proglašen za kulturni praznik slovenskega naroda. Letos obhajamo ta praznik prvič v svobodi. Obhajamo ga po zmagi nad fašizmom in s tem nad onimi, ki so bili večni sovražniki naše kulture in našega življenja sploh. To nam narekuje nujnost, da po velikih uspehih političnih manifestacij sebi in vsemu svetu izpričamo v teh dneh tudi našo kulturno zavest ob obnovljenem in novo ustvarjajočem življenju našega ljudstva. V naslednjem dajemo nekaj določnih pojasnil in smernic za te proslave. 1) Zaključek posvetovanj na ministrstvu za prosveto je, da bodi od 1,-8,II, t. 1. cel teden posvečen pregledu kulturne tvorbe zadnjega časa. Teden naj obsega zato razne razstave, koncerte, predstave, predavanja in slično Na dan 8.II. pa mora biti povsod primerna Prešernova proslava. 2) Gradivo za prireditve je v tisku in izide v knjižici s približno 70 strani kvartine oblike s sledečo vsebino: 1. Uvodna beseda o ustanovitvi kulturnega praznika slovenskega naroda. 2. Gradivo za predavanje 'n s članki predsednika SNOS-a tov. Josipa Vidmarja, predsednika NVS, tov. Borisa Kidriča, Otona Zupančiča (govor mladini) in Prešernovim življenjepisom. 3. Gradivo za deklamacijo — pesmi: Oton Zupančič: Pesem mladine in Tja bomo našli pot. France Prešeren: Slovo od mladosti, Sonetni venec, sonet 7., 8. in 9. — Sonetje nesreče, sonet 1. in 4. — Nezakonska mati, Povodnji mož, Od železne ceste, Orglar, Krst pri Savici, Zdravljica. 4. Gradivo za pevske zbore: Premeri: Zdravica, Flajšman : Pod oknom, Adamič: Zapuščena, (meš. zbori); Jenko: Strunam, Mašek: Soldaška, Premrl: Zdravica (moški zbori); Ljubljanski: Soldaška (mladinski zbor). — Seznam skladb na Prešernovo besedilo in 5. Navodila prirediteljem proslav v zvezi z zbranim gradivom. Vsa naša društva in organizacije naj ta dan dostojno proslavijo našega prvega in največjega pesnika. Vse naše primorsko ljudstvo naj se seznani s Prešernovo pesmijo, vsakdo izmed nas naj vè za njegov življenjepis in za njegovo veliko kulturno delo za slovenski narod! Za našega dijaka S tem geslom je započela v septembru lanskega leta nabiralna akcija za podpore našim dijakom. Klic po pomoči za našo učečo se mladino je naletel na globoko razumevanje vseh plasti našega naroda. Temu je dokaz ustanovitev »Dijaške matice«, ki je preosnovala delo započeto od akcijskega odbora v stalno ustanovo, na drugi strani pa dokazuje neprekinjen priliv novih pri spevkov, da se naše ljudstvo zaveda važnosti inteligenčnega naraščaja. Žal, da niso podatki popolni. Da pa bo imela naša javnost jasnejšo sliko o nabranih zneskih, podajamo naslednji pregled po okrajih: OKRAJ V denarju Ur Vrednost nabranega blaga Lir Skupaj Lir Gorica ! 145.6 6.- 98.527.- 244.213.— Bovec 1 16 503.- 47.520,- 64.023.- Kobarid 33.000,- — - 33.000,- Brda 69 955- 36.128.- 1(16 083.- Kanal 37.682.- 1 — — 37.682.- Miren 32.789.- 46 749,- 79.585,— Komen j 50.894.- 15.830,— 66.724,- V poročilu manjka še ocena vrednosti blaga nabranega v Kobariškem in Kanalskem okraju. Ko prejmemo od okrajnih akcij skih odborov še ta poročila, ob javimo končni uspeli akcije do ustanovitve »Dijaške Matice«. Dijaška matica ki je prevzela vso imovino akcijskega odbora »Za našega dijaka«, s tem pa tudi vso skrb za revne dijake, vabi vse dosedanje sodelavce in podpornike, da se še v bodoče spomnijo našega dijaštva. PEVSKIM ZBOROM Dospelo je precej novega notnega materijala, med tem tudi »Zdravo, tovariš!« partizanski samospevi; R. Simoniti: »7 partizanskih samospevov«; K. Pahor: »12 partizanskih« za ženski zbor ter mnogo drugih pesmi. Naročite pri glasb, referentu. Ljudski dom, II. nadstr. IZ NAŠIH KRAJEV „Župandče\7 večeru v Gorici V soboto, dne 26 t. m. ob 8. uri zvečer priredi Slov. prosv. zveza za Goriško, v spomin 68. leta rojstva našega velikega pesnika in narodnega buditelja O. Župančiča proslavo v Ljudskem domu. Ta slovenski genij, ki nas je vedno budil iz malodušnosti in dajal vero v boljšo bodočnost zasluži, da se ob tej priliki strnejo vsa slovenska srca in se povežejo v globoki hvaležnosti do mogočnega ustvarjalca slovenske besede ter se poklonijo njegovemu velikemu duhu. Osebna nest Tov. Anton Černigoj, lastnik mizarske delavnice na Tržaški cesti je praznoval te dni svojo 85 letnico še vedno čil in zdrav. Jubilant je vzgojil celo vrsto o-trok v narodno naprednem duhu, ki so vsi aktivno sodelovali v času naše osvobodilne borbe. Tov. Černigoj sam je po prvi svetovni vojni poskusil nasilnost fašističnega režima kakor tudi vsa njegova družina. Agilnemu in zaslužnemu starčku želimo še obilo srečnih in veselih let! • Podgora Pri nas se je 20. januarja vršil zbor volilcev. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba precej velika. Bil je prisoten član mestnega izvršnega odbora tov. Žižmond. Uvodoma je tov. Žižmond povedal kake velike važnosti so zbori volilcev, da se tako seznani ljudstvo z vsemi važnimi problemi ki se tičejo vasi. Apeliral je na odbor, naj take sestanke sklicuje vsaj enkrat v mesecu da se tako razmahne in razgiba vas. Besede tov. so bile sprejete z velikim odobravanjem. Nato se je pričelo celotno poročilo o delovanju K.N.O.O. v letu 1945. Tov.ca Kogoj je podala izčrpno poročilo vseh referatov. Po končanem poročilu se je razvila živahna debata, ki so se je udeležili mnogi navzoči tovariši. Predvsem je bila živahna diskusija pri referatu o socialnem skrbstvu. Videlo se je, da so navzoči tovariši precej vestno sledili vsem referatom, ter s tem pokazali zanimanje za vse važne probleme naše vasi. Pozabiti ne smemo, da se je zbora udeležilo veliko število italijanskih tovarišev. Vsa poročila so bila v celoti prevedena tudi v italijanski jezik. Iz poročila odbora je bilo razvidno da se v naši vasi krajevni odbor trudi na vse načine, da ublaži življenje našega delovnega ljudstva. Razdelitev moke in oblek je bila pravična. Morda smo naleteli na kakšno nesoglasje, toda živimo v dobi zgraditve, zaradi tega ni nič čudnega, če se — ne po naši krivdi — včasih kakšno stvar po- zabi. Podpore revnim družinam se izplačujejo redno vsaki mesec. O Božiču smo priredili kosilo 45 sirotam naših padlih borcev. Vedno nam je pred očmi skupni blagor teh najbolj potrebnih o-trok. Pri slučajnostih nam je tov. v kratkih besedah razložil kakšno delo nas čaka v bodoče. U-stanovili bomo v najkrajšem času zadrugo, ki bo tako dala možnost našemu delavcu in kmetu da se je bo posluževal. Vsa poročila so bila sprejeta z zadovoljstvom. Pokazala se je nujna po-treua večkratnih sestankov. Razšli smo se vsi zadovoljni, ker smo spoznali, da z dobro voljo se da marsikaj napraviti. $ * * Z ustanovitvijo kulturnega društva v naši vasi se je gibanje oprijelo .vseh zavednih čla nov in drugih prijateljev društva. Posebno še opaža to pri naši mladini, ki zelo rada zahaja k pevskim vajam a še bolj rada se pripravlja na kulturne nastope. V nedeljo 13. januarja so naši pijonirčki nastopili z raznimi pesmi in z igro »V Indiji Koromandiji«. Uspeh je bil kar odličen. Podgorski mladini kličemo: le tako naprej v boljšo bodočnost kljub vsem težavam ki so nam še napoti. Podsabotin Naše žene in mamice so se spomnile za praznike naših ubogih otrok, katerim so krvoločni nacifašisti ubili roditelje. Skrbno so pripravljale zavoje z jabolki in orehi ter jih prinesle v Ljudski dom kjer so jih razdelili med otroke. Vsa čast zavednim in dobrim mamicam! Mladina naj jim sledi! 9 9 0 Člani SIAU-ja so se spomnili naših borcev za svobodo, ki se nahajajo v goriških zaporih ter so za te prinesli večjo količino jestvin in pijače v Ljudski dom. Naše ljudstvo zna ceniti žrtve, ki so jih doprinesli naši antifašisti za svobodo in radi tega jih ne bo tudi nikoli pozabilo, v Steverjan Pretekli mesec smo imeli pri nas veličasten pogreb treh borcev za svobodo, ki so jih svojci pripeljali iz Sv. Pavla v Slovenski Benečiji na domače pokopališče. Mladina se je pokazala tudi ob tej priliki požrtvovalno ter se je potrudila, da se je pogreb vršil v naj lepšem redu. Zemeljski ostanki padlih tov. Cigliča, Široka in Bledeta počivajo sedaj v naši sredi, kamor bo hvaležno prebivalstvo romalo, da se oddolži spominu svojih najboljših sinov. * * * Pred prazniki so nas obiskali tov. dramskega odseka iz Zatolmina, kateri so priredili z velikim uspehom veseloigro »Trije tički«, ki je žela splošno odobravanje. * « * Ravnotako dobro je uspelo letošnje silvestrovanje. Priredili smo dve veseloigri »Grajska mamica« in »Mihec in Jakec« ter nekaj pesmi in deklamacij. V najboljšem razpoloženju smo stopili v Novo leto ter si želeli, da bi nas mladina še večkrat razveselila z dobrimi in lepimi prireditvami. Biljana V Biljani v Brdih so vaščani po vsem mrazu, snegu in burji več dni pripravljali v vasi slavolok ter se tako pripravljali na dostojen sprejem mednarodne komisije, ki bo ugotovila stanje na tem ozemlju. Ko je bil slavolok končan, to je bilo dne 23. januarja, so ga zavezniki namerno podrli s tankom ter tako poteptali sad več-ilnevnega napornega dela vaščanov, ki so radi tega do dna užaljeni in ogorčeni nad tako brezobzirnim in surovim, postopkom zaveznikov. Vaščani bodo poslali protestno pismo zavezniški vojaški upravi. Dornberk V odgovor „Slovenskemu Primorcu" z dne 10.-1.-1946. Dornberške žene, združene v antifašistični ženski zvezi, soglašajo v celoti z ustavo FLRJ in si prav srčno žele, da bi čimprej ustava narodov Jugoslavije ščitila tudi njih. Te žene, na katere »s silnim pomilovanjem« zre »katoliški tednik«, so pomagale po njih močeh in žrtvovale mnogo za osvoboditev slovenske zemlje in