Jan Lego. Ob sedemdesetletnici prijatelja slovenskega učiteljstva in šolstva. (Dalje.) Ni čuda, da je bolelo njegovo slovansko arce, da v aamem kraju Motniku takrat sploh ni bilo šole, da so ngospod Jauez" poučevali v kuhinji v župnišču otroke, sedeče za mizo in po tleb, v prvib začetkib šolskih naukov, za kar je dobival gospod 70 gld. letne nagrade. In podobno kot tu, je videl povsod drugod, da je cerkovnik, obenem navadno tudi organist, poučeval mladino temeljnib predmetov občne ljudske šole na svojem stanovanju. Dostikrat je pripovedoval Lego svojim prijateljem z globokim dojmom, kako ga je to bolelo, da je bil tako nadarjen narod tisti čas, kar se tiče šolske izobrazbe, tako zanemarjen. Šolski obisk je obvezen na Kranjskem šele od 1870. 1. sem. Kakor znano, so lmela do tega časa samo mesta in mesteca svoje šole, kjer se je poačevalo slovenš.ino kot poseben predniet, vse druge predmete se je pa poučevalo kakor hitro le mogoče v nemščini. V tej duševni bedi slovenskega naroda je poslal jubilant tega leta v BPosel z Prahy" obširno razpravo, kateri je dodal tudi razdelite? učnih ur ljudske šole v Kamniku, iz katere je bilo razvidno, da se je poučevalo y 4. razredu te šole slovenščino samo po eno uro na teden. No, doslej je Lego spoznal le del slovenskega naroda, praktično sicer, toda ne pregledno. Ali srečen slučaj je nanesel 1. 1858., da je namestnik grof Gustav Chorinsky, svob. gospod z Ledske na Moravskem, Jana Lego na nekem komisijskem potu osebno spoznal, slišal o njem samo hvalo, na kar ga je poklical v Ljubljano k deželni vladi in kmalu nato v svojo predsedniško pisarnico. V tej pisarnici je imel Lego največjo priložnost, da se je seznanil z vsemi razmerami po Sloveniji. V Ljubljani je postal med svojimi tovariši kmalu priljubljena oseba. Kot glasben Čeh je vstopil v moški zbor filbarmoničnega drustva ter tu uvidel, da Slovenci vkljub svoji veliki glasbeni nadarjenosti in ljubezni do petja nimajo doslej nikake skladbe za rnoški zbor. Nabral je torej 1. 1859. med svojimi slovenskitni tovarisi moškega zbora 19 gld., katere je oddal dr. Bleiweisu, uredniku »Novic**, da bi razpisal nagrado za najlepši moški zbor, kar je mogel napraviti dr. Bleiweis zaradi neprijaznih tedanjih političnih razmer šele 1. 1862. Dobil je prvo nagrado za skladbo nKdo je mar" Kašpar Mašek, rodom Čeh, organist v stolnici, drugo nagrado pa dr. Benjamin Ipavic. In od tega časa datuje veliko gibanje med glasbenim svetom slovenskim, in moški zbori so se hitro množili. Takrat je napisal Lego v praškega nDaliborja1' obširen članek o glasbi na Slovenskem vobče, zlasti pa o filharmoničnem društvu in njegovem zborovodji Ant. Nedvedu. Razen tega je pomagal pridno s svojimi posnetki iz čeških listov Bleiweisu za njegove nNovice". V svoji službi v predsedniški pisaraici je bil Lego jako pazljiv. Zvedel je, da je vedel grof Chorinsky o vsakem njegovem koraku in gibu, ter da je bil zato skoraj pod policijskim nadzorstvom. Ali grof Chorinsky je apoznal v njem rednega in zanesljivega uradnika ter ga večkrat odlikoval s podeljenjem posebnih nagrad. Zaradi veLkih izprememb v političnem položaju je bil prestavljen Lego 1. 1860. k namestništvu v Trst. Tudi tukaj ni miroval. Ustanovil je prvo slovansko pevsko društvo, in kot posledica tega je nastala n8lovanska čitalnica". Koncerti pevskega društva so se jako obnesli; in na njih se je shajala elita slovanske družbe v Trstu. Pri enem teh koncertov je sodelovala z uspehom češka pianistka gdč. Zadrobilkova. Kmalu nato je dobil Lego mesto pri vrhnem pomorskem zapovednistvu v Trstu. Od tega časa se je začel baviti 8 sestavljanjem češke pomorske terminologije in je dopisoval od tod o tamošnjih razmerah v ^Narodne Listy". V Trstu je tudi začel jako intimno prijateljstvo z dvema tedaj najzuatnejšima sloveDskima pesnikoma, Levstikom in Cegnarjem, katereinu je pomagal pri prevajanju nBabičke" Bčžene Nemcove na slovenščino. Koncem 1. 1860. je bil prestavljen k pomorskemu ministrstvu na Dunaj, ki se je ustanovilo namestu dotedanjega vrhnega pomorskega zapovedništva v Trstu. Z Dunaja je pošiljal članke o pomorstvu v Riegrov nNaučny slovnik'1. Tam je pridno obiskoval nekaj let predavanja prof. Miklošiča, Šembere in Suesa na vseučilišču, ter dobil tako širše obzorje v slovanskem jezikoslovju ter o prirodnih vedah. L. 1869. se je hudo prehladil pri Tegetthofovem pogrebu ter je moral oditi nazadnje meseca vel. travna na dovoljeni dopust za odpočinek v Myto pri Rokycanih, kjer je v dobi svojega dopusta ustanovil žeiisko izobraževalno dfuštro nMilado". Pred vseni zaradi rtjegovega delovaiya se j(s ustanovila tedaj v Myti delniška pivovarna, kateri je bll s početka sam brezplačno za knjigovodjo. V oklicu, od njega napisanem, kjer pozivlja svoje rojake k ustanovljenju pivovarne, pravi med drugim: nda je gotovo, da bo stala pivovarna v Myti, toda bo li češka ali nemška, nato naj odgovore mytski in okoliški občani". Vidimo torej, da je neprestano delal. Vaako priliko je znal porabiti ter povsod dobiti hvaležnega dela. Kakor je uvidel pri nas potrebo prvib početkov izobrazbe, je uvidel doma važnost izobraženega ženstva, s čimer se pridobi narodnosti in svetu pol človeštva. Takisto je uvidel važnost gospodarske osamosvoje, ker le gmotno neodvisen človek in narod more misliti na izvrševanje misli in dosego smotrov. Polagoma ozdravivši od težke bolezni na čeških kmetih, vstopi začasno v službo pri boloubeških železarnah, dokler ni bil končno poklican 1. 1872. zopet t pomorsko alnžbo v puljskem arzenalu. Toda nova bolezen prepreči tu njegovo delovanje, in odide se popravljat k Blejskemu jezeru. Eer pa vojaške pomorske službe ni raogel več vršiti dalje, je bil upokojen kot adjnnkt c. kr. pomorskega komisarijata ter ae vrne v Prago, kjer začne pisati svoje članke v nSvetozor", naslovljene z ,,Obrazy z Krajiny" ter druge članke o Sloveniji po dnevnikih. Z letom 1872. končuje druga doba, to je čas njegovega bivanja in deloranja na Slovenskem. Videli smo, da je bil res pomočnik pri prvib začetkih našega kulturnega prebujenja. Delal je pri vseh onih stvareh, ki so bile ali takrat važen pripomoček napredka ali so pa še dandanašnji mogočni predstavniki slovenskega duševnega gibanja. Pomagal je še takrat učitelju Močniku, uvidevši važnost izobrazbe za narodovo maso. Pomagal je urejevati ,,U-it. TovariSa", ki torej danes izpolnjuje svojo dolžnost, spominjajoč se moža, ki že pred 50 1 eti ni dvomil o možnosti njegovega obetoja ter že takrat polagal v dušo alov. učitelja kali, iz katerib seje poznejae razvil list, kije zbral okrog aebe tako kultnrno moii. — Videl je pomen pesmi v tistih Čaaih za širjenje narodnostne misli ter pomagal snovati pevska društva in opozarjal na pospeševanje glasbe a podpiranjem glasbenikov. Iz teh početkov sejerazvila ,,Glasbena Matica". — Lego je videl važnost čaaopiaja in pomagal Bleiweisu v onih težkih časih, ko so maloštevilni zavedni domoljubi pošiljali med 8Vet in sprejemali vsak droben članek s toliko ljubeznijo in strabom! Dandanes lahko vidi, kako se je razvilo naše časopisje iz onih neznatnih početkov, katerim je tndi on pomagal vzdrževati obstanek. No, obenem ni pozabil domovine, nadaljeval je delo, ki ga je začel še v prvi svoji dobi, nadaljeval je s pisateljevanjem in delovanjem doma. Za tem sledi doba aeznanja Slovencer in Čehov. Tudi sedaj dela za Slovence, rendar ne več toliko med nami kakor doma. Prvi začetki hitrejšega utripanja duševnega življenja so se med tem pri nas razrili t krepko reko. Kjer je zadostovalo prej nekaj mož, tani je naatopila dandanes zavoljo potrebe razdelitve dela povsod cela Četa naslednikov, da morejo zmagati nadaljevanje in pospeševati razvitek. Vendar še dandanes deluje Lego med nami iz Prage doli, v onih toČkah, kjer amo še slabi in aami doslej še nismo začeli delati. Za.enja se pa sledeča doba njegovega življenja, Jžas njegovega delovanja za 81ovence med Čehi, z onim letom, ko je stopil prvič na TriglaV. Krasen dao je bil, ko sta stala » pokojnim jesenigkim užiteljem Bernardom vrbu našega orjaka, tako da je aegal pogled noter do hinavske benečanske zemlje; na severu so se avetile v solnčnem žaru nemške gore nalik ogromnim prstom, ki so stegovali svojo nenasitno poželjenje po slovenski zemlji. In tedaj je sprejel tamgor narodni triglavi bog zopet po dolgih, dolgib stoletjih prvo narodno daritev, rodila ae je miael, ustanovitve društva, ki bi pokazalo ljudem ob njegovem vznožju, koliko božanske, veličastno-grozne lepote imajo okrog sebe. A obenem se je rodila miael, 3eznaniti svojce Čehe s temi krasotami in z rodom, ki je zrastel na teh tleh, pomagati njemu zopet kvišku, a sebi krepiti duha in telo tu za nadaljevanje dela. Začelo se je tisti dan o žj e zbližanje Čehov in Slovencev. L. 1873. se je vrnil Lego zopet k Blejskemu jezeru, odkoder je delal hvaležne izlete po vsem Gorenjskern, obiakal med tem tudi Triglav, in napisal zopet razne članke. Po sedemmesečnem bivanju se je vrnil odtod 1. 1874. na Češko, in to najprej k avojemu bratu Antonu, župniku v Krasni Hori pri Sedlčanah, a koncem leta pa v Prago, kjer je vstopil takoj v službo muzeja kraljevstva češkega ter po8tal, kot se je izrazil o njem bivši knjižničar Vrtjatko, hitro njegova desna roka. V novem muzeju je urejeval jako bogate zbirke rezov (jeklo- bakro- rezov itd.), map in glasbenin, a sedaj je upravitelj glasbenega oddelka muzeja. V tej muzejni službi je bil tudi književno jako delaven, in goječ v svojem srcu neprestano vročo ljubezen do slovenskega naroda, je zastopal in zastopa dosedaj tu vae njihove interese ter je ustanoTil iz tega vzroka v Pragi ,,Češkoslovenako društvo*1, kateremu je še vedno predsednik. K temu jubilantovemu dejanju je treba pripomniti, da je skrbel za podporo ubožnim slovenskim dijakom, jih dostikrat tudi sam gmotno podpiral, jih podpiral z dejanjem in svetom. Posebnib zaslug na polju gojitve slovanske vzajemnosti si je pridobil s tem, da je v Pragi oživotvoril nŠolo slovanskih jezikov", ki jo je zamislil 8voje dni bivši ravnatelj Mašek. V tej šoli je poučeval Lego štiri leta brezplačno slovensčino in srbohrvaščino, o čimer je prinesel jako toplo pisano poročilo nPo8el z Budce" 1. 1895. Lego je postal pravi slovenski konzul za nas Slovence gori, ker nam je pomagal tudi dejanski, ne samo z besedo in peresom, tako da lahko rečemo, da je on te slabe vetvi slavakž tam pod Tfihlavem nebetjčn^m sde srdce zlate cele dal s pokladem ducha sveho aličnjrm. Zato so se k njemu tudi kot k sr.nemu prijatelju slovenskega naroda obračali v avojih potrebah mnoge znamenitejse osebe našega naroda. Tako je n. pr. slovensko igralko, gO8podično Zvonarjevo, sedaj omoženo Boržtnikovo, brezplačno poučeval v češčini, ker je hotela nastopiti v češkem Narodnem Divadlu v Pragi. Župniku Majarju je preskrbel, ko je ta na svojem oddibu v Pragi na pol oalepel, na svoje stroške za predčitalca tedanjega aedmosolca in sedanjega odvetnika dr. Petra Neasya. Drugemu Slovencu, profesorju Rajču, ki je umrl zaradi ponesrečene operacije v Pragi, je preskrbel dostojen pogreb. (Konec.)