92 Drobtinice iz zbornika ob 80-letnici PD Mežica PD Mežica je ob 80-letnici izdal ličen zbornik s 130 stranmi, v katerem so po- samezni avtorji predstavili pokrajino, v kateri je nastalo društvo, članstvo, organiziranost in razvoj društva v teh osmih desetletjih, zgodovino koče na Pikovem in Grohotu, dejavnost dru- štva na področju nadelave poti in mar- kiranja, odnos do naravnega okolja in nekatere poudarke iz društvene kroni- ke. Predstavljamo vam nekaj drobtinic iz bogate društvene zgodovine meži- ških planincev. Kdo so koroški planinci Lepote naših gora si zaslužijo kopi- co izbranih besed, ki opevajo narav- ne lepote, višine in priljubljenost pri množici obiskovalcev, pohodnikov in ljubiteljev planin. Koroško planinstvo ima dolgo zgodovino. Koroški planin- ci niso znani le po svoji gostoljubno- sti, ampak so tudi prijetni, so alpinisti, vodniki, naravovarstveniki, markacisti in sploh organizatorji, ki dobro izpe- ljejo program, ki si ga zastavijo v svo- jih planinskih društvih ali v Koroškem meddruštvenem odboru. Pripadnost planinstvu je čutiti tako pri mladih kot pri starejših planincih na Koroškem. Posebno zagnani so tisti, ki opravijo šolo koroških planinskih zanesenjakov. Planinsko društvo Mežica je eno tistih na Koroškem in v Sloveniji, ki izpolnju- jejo vse potrebne normative za dobro planinsko društvo. Adi Vidmajer Zgodovino lahko pišemo samo ob po- moči dokumentov Društvo mora imeti dokumente o svo- jem razvoju, saj brez zapisane zgo- dovine ni niti naroda niti društva. Na območju današnjega Koroškega med- društvenega odbora so bile med voj- nama ustanovljene štiri podružnice Slovenskega planinskega društva: leta 1919 podružnica v Mislinji, leta 1921 na Prevaljah kot naslednica podružnice v Pliberku, leta 1926 podružnica ”Peca” Mežica – Črna v Mežici in leta 1939 po- družnica v Dravogradu. Mežiška po- družnica je delovala na širokem obmo- čju zgornje Mežiške doline in prevzela oskrbo planinskih poti v smereh: Me- žica–Črna–Peca, Mežica–Žerjav–Ple- šivec, Črna–Sv. Jakob–Olševa–Radu- ha–Logarska dolina, Peca–Topla–Sv. Jakob–Logarska dolina. Mirko Mlakar Kralj Matjaž Bronasti kip kralja Matjaža je delo aka- demskega kiparja in alpinista Marjana Keršiča ter akademskega kiparja Fran- ca Rotarja. Postavili so ga v opuščen in obnovljen rudniški rov Večerna zvez- da, približno 500 m oddaljen od pla- ninskega doma pod Malo Peco, in si- cer leta 1962. V odboru za postavitev kipa so bili ”matjaževci”: Anton Kočan, predsednik, Mirko Sušel, Drago Vonči- na in Karel Mastek. Pri vseh planinskih akcijah so pomagali mežiški planin- ci. Postavili so ga za budnega čuvarja svobodnega naroda. Ustoličenje prve- ga kipa kralja Matjaža na Peci je bilo 21. avgusta 1932. Pobudo za postavitev lesene skulpture je dal inženir Božo Izkustveno, Storitveno in Doživljajsko ali DDS. Avtobus nas je odpeljal do HE Log. Nadaljevali smo peš s težkimi na- hrbtniki. Odpravili smo se v dolino Ko- ritnice nad Logom pod Mangartom, potem pa prelaz čez Brežice na višini 1980 m. Od tam smo se povzpeli na Plešivec (2184 m). Na prelazu čez Bre- žice smo se veselo zleknili ter se malo posončili. Kot vedno je vsega enkrat konec in že se je začel sestop v plani- no Bala. Šli smo mimo lovske koče, ki smo jo obiskali prejšnje dni, od tam pa smo še sestopili do PUS Bavšica. Vsega skupaj smo hodili približno enajst ur, od petih zjutraj in do štirih popoldne. Naslednji dan so nas spet čakala pre- davanja iz psihologije, ki so bila zelo mučna. Predzadnji dan, v soboto, pa je napočil trenutek napetosti: pisali smo teste. Zjutraj so bila še zadnja preda- vanja iz vremenoslovja, orientacije in prve pomoči. Popoldne, po kosilu, pa je bilo na vrsti orientacijsko tekmova- nje, na katerem je bil tudi izpit iz voz- lov. Po tem tekmovanju so bili na vrsti testi in skoraj vsi smo jih opravili z odli- ko, le dva izmed nas sta imela zagovor. Naslednji dan je bil zadnji, vsi smo bili razočarani, ker se bomo razšli. Zjutraj smo počistili dom, potem je bila po- delitev diplom za udeležbo na tečaju. Potem smo skupaj zapeli še našo hi- mno Štrik od rulete, potem pa smo se poslovili, nekateri z solznimi očmi, ne- kateri pa z nasmeškom na obrazu. Vse, kar smo doživeli, je bilo nepozabno, imeli smo se prekrasno, saj smo se vsi zavedali, da smo prva generacija tega mladinskega voditelja, in sklenili smo, da se spet vidimo na tečaju za vodni- ka PZS. Vsi se lahko zahvalimo našemu vodstvu, ki je potrpelo zraven nas. Grega Močnik, Tjaša Oblak 4-2008 93 Pirkmajer. Ustoličenje in zabijanje zla- tih žebljev v krono je bilo veličastno. Ta kip pa je bil leta 1943 uničen. Prostor za kraljevanje kralja Matjaža so mežiški rudarji izklesali v živo skalo med kletjo in Uletovo kočo, ki je domovala na Mali Peci – na Kajzerci. Kapelica sv. Cirila in Metoda na Peci, 1665 m Izviren prispevek o zgodovini kapeli- ce, graditvi in obnovah sta po kroniki župnije Mežica napisala župnika Franc Linasi in Jože Lodrant. Ni je mogla uničiti ne vojna vihra v dru- gi svetovni vojni niti čas, v katerem smo živeli po njej. Za postavitev kapelice na skalnem robu Male Pece imata največ zaslug kaplan Anton Boštele, vodja gradbenega odbora, in Aljažev klub iz Maribora, ki je graditev sofinanciral. Anton Boštele je bil velik ljubitelj gora, vdan Bogu in slovenstvu. Farani in pla- ninci so v kriznem obdobju uporablja- li kapelico tudi za planinsko zavetišče. Blagoslovitev in odprtje kapelice sta bila v prvi polovici leta 1936. Leta 1981 je dočakala blagoslov, ki ga je opravil škof Vekoslav Grmič; ta je nato vsako leto obiskoval kapelo za god sv. Cirila in Metoda. Na ta dan prirejajo mežiški planinci srečanja in druženje na Peci. 3. julija 1999 je škof V. Grmič blagoslovil novi zvon, posvečen Antonu Martinu Slomšku. Brez meja na Karavankah Skupina entuziastov planincev mora dvajsetič, kot vsako leto, pripraviti vse potrebno za sprejem pohodnikov, ki prihajajo iz vseh krajev Slovenije na zimski Matjažev pohod. Kot domolju- bi morajo izobesiti slovensko držav- no zastavo in v luči schengna zastavo Evropske unije. Po devetdesetih letih na Karavankah ni več meje! Ostajajo pa državni simboli in mejniki. Na pobudo Alojza Knafelca je bila leta 1900 usta- novljena prva podružnica slovenskega planinskega društva na Koroškem – Ziljska podružnica. Lahko trdimo: gore in spomini ostajajo! ”Karavanke, po- gled, ki se ga ne nasitiš! Nad zelenim vencem mnogolikega predgorja orja- ške gole čeri, ostri grebeni, vse divje in grozeče, svareče …! O, kako prijazne in vabljive so te iste višine z one stra- ni tam zadaj, z juga! Zakaj tolika spre- memba lica in naličja?” Josip Šašel 4-2008 Po~astitev izdaje znamke, posve~ene dr. Juliusu Kugyju Planinska zveza Slovenije in Pošta Slo- venije sta v petek, 28. marca 2008, na priložnostni slovesnosti počastili iz- dajo znamke, posvečene 150-letnice rojstva dr. Juliusa Kugyja. Poleg pova- bljenih predstavnikov Planinske zveze Slovenije so se je udeležili tudi pred- stavnica ambasade Republike Italije v Ljubljani Daniela Ciccarone, predstav- nik predsednika Republike Slovenije dr. Bojan Potočnik, poslanec v držav- nem zboru in planinec Rudolf Moge, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič, pred- stavniki CAI (Club Alpino Italiano) iz Tr- sta in predsednik Filatelistične zveze Slovenije Igor Pirc. Prireditev je pove- zoval Marko Škrlj, ki je nastopil tudi kot pevec Logaškega okteta, katerega čla- ni, prav tako navdušeni planinci, so za- nosno zapeli svoje pesmi. S pomenom Juliusa Kugyja za slovensko planinstvo in z razlogi, ki so vodili Pošto Slovenije, da je izdala spominsko znamko, pa sta prisotne v krajših nagovorih seznanila predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in direktor Poslovne eno- te Ljubljana Evgen Zadnik. Planinstvo je v motivih znamk pogosto. Do sedaj je bilo izdanih 17 takšnih znamk v nek- danji Jugoslaviji in 14 v samostojni Slo- veniji. Indok PZS I{~ejo oskrbnika Planinsko društvo Šentjur vnovič objavlja razpis za oskrbnika doma na Resevni. Dom je odprt ob so- botah, nedeljah in praznikih ali po dogovoru. Za razpisne ali na- jemne pogoje lahko izveste v dru- štveni pisarni ali po telefonu 031 883 319. Pisno prijavo z osebnimi podatki in opisom dosedanjih iz- kušenj pošljite na naslov: PD Šen- tjur, Ljubljanska 1, 3230 Šentjur do izbire primernega kandidata. Obvestilo planinskim dru{tvom Uredništvo Planinskega vestnika želi objaviti čim več prispevkov o dejavnosti društev. Zaradi omeji- tve prostora v reviji prosimo vse, ki nam pošiljajo sestavke, da ome- jijo novice na največ 3500 znakov in obvestila na 1000 znakov. Tako bo olajšano delo urednikom, saj morajo sicer novice in obvestila krajšati na dogovorjeno število znakov. Z veseljem bomo še na- prej objavljali sestavke društev v zgoščeni in informativni obliki. Uredništvo