PRIMORSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 86 (9998) TRST, sreda, 12. aprila 1978 «22“ °NEVf?^ ftoA taaaiM * Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v oskarm ..Doberdob, vcu pri Gorenji TrebuSl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (.Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ČEPRAV JE URADNO STALISCE PROTI VSAKEMU POPUŠČANJU UGRABITEV MORA POSTAVLJA KO PRED HUDE NOTRANJE PROBLEME Besnica obtožuje tajnika Zaccagninija in predsednika vlade Andreottija, da se nista dovolj učinkovito spopadla z vprašanjem ugrabitve Alda Mora RIM — Odločno stališče, ki ga je zavzelo vodstvo krščanske dc-«Kratijo glede ugrabitve predsednika KD Mora, je naletelo na odo-avanje tudi v vrstah skupine demokristjanskih poslancev, ki so sc da s«stali v poslanski zbornici. Seja je bila uradno sklicana zato, ... 61 proučili bodoče parlamentarno delo (splav, kako bodo volili Ita-laiu v tujini, evropski volilni zakon, nadomestitev vodilnih parlamen-J^*v> so stopili v vlado itd.), vendar je bilo jasno, da bo pre.1-mk poslanske skupine KD Piccoli skušal zvedeti za mnenje poslance skupine glede stališča ki ga Je vodilna skupina v stranki zago-ai\lala v zvezi z Morovo ugrabitvi-”• Gec za strogo notranje vprašale, je dejal Piccoli, ki je celo zah-val od demokristjanskih poslan-ev’ nai odslej ne dajejo nobenih sebnih izjav o Morovi ugrabitvi ni-tev° p,,ga-iailbb za njegovo izpusti- ] ^rščanska demokracija torej od-ocno zagovarja popolno nepopust-. Vost do izsiljevanja rdečih brigad, nanjo pritiska cela vrsta zu-a,'jih in notranjih faktorjev. Z ene rani gre omeniti družino in Moro-e Prijatelje, katerih pritisk je člo- veški in razumljiv in ki bi hoteli, da bi se KD pogajala o osvoboditvi demokristjanskega predsednika, kar pa postavlja hud političen problem, ki sc odraža tudi na notranji strukturi stranke ter v njenem članstvu. Čedalje več je torej javnih izjav, tako posameznikov kot skupin, da bi KD odstopila , od svojega nepopustljivega stališča. Sam Borruso, eden vidnih predstavnikov demokri-stjanske desnice, pravi v pismu, ki ga je poslal tedniku «Espresso» sledeče: «Če bi se država lahko spopadla in porazila rdeče brigade ter ,,.iiMiii,lim,lllllllllnnilllllmlllltllllllllllllllllllllllllllllnllllllll)lllllmilllllllltllllllllllltllllllllllllllll|| PO SKLEPU TAJNIŠTVA CGIL-CISL-UIL Burns seja vodstva sindikalne federacije Delno razčiščenje med sindikalnimi voditelji Odprta razprava o vprašanju avtonomije IM — Skoraj sedem ur je trajala razprava med člani enotnega sindikalnega tajništva. Pravijo, da je raz-rava dosegla v nekaterih trenutkih stopnje zelo visoke napetosti, kar je . . r«zumljiv0 PO, polemikah zadnjih ni. Še včeraj, ;Uk pred sej0 enot-ega tajništva, je izvršni odbor CISL Javil svoj dokument s predlogi, ki „ nekolikanj oddaljujejo od prej do-vorjetiih skupnih smernic v zvezi z brtk' terorizmu in soočenjem litike ° ° vprašanJtb gospodarske po- Končno pa s0 se sindikalisti le dogo-nb, da bodo »parlament* sindikalne usedal danes popoldne, zvečer tudi jutri. Dogovorjeno poročilo ~o prebral tajnik UIL Giorgio Bcn-s ut0, vendar ga bo moral mestoma e|ncniti. Zato bo poročilo izpopol-v Jutranjih urah. bištv- Pr^eVanj'l1 ostalih članov taj-Va [a ie Klavno vprašanje razčišče-nekto bWefan° predvsem z bojaznijo Vse n sinclikalnih komponent (pred- Večin j ISL), da bi komunisti, ki so raziva 3 struJa v CGIL in vsekakor wTgajo v sindil' «iballju z loža,ICno Podporo, izkoristili svoj po. de. , i Posebno še sedaj, ko je KPI feakr - ne veP*ne. Od tod polemične in v«'Je ^acar*a ,la Lamov intervju «mdipa razpraVa o smislu avtonomije 8tran, gibanja «do vlade in do dar s V ^ibde o tem ne dvomi, ven-tokrat m‘u°gi S|’i'ašujejo, kaj bo CISL (j,la . zabtevala, da se bo zadovo-enohJ" tak° Pristala na napredek te u *a Kihanja. Pred leti so prav *vtonomIX)nente izsilile' kot osnovo združir ,Je . d° strank, načelo o ne-Iunkcij1V°St' Političnih in sindikalnih Pr* ^ ti sto i ra šan ie »avtonomije* pa je Pištva Ivi katel'eRa ni v okviru taj-gledih t dosežena enotnost v po- Poldne "*ako ^ Benvenuto danes po-sestaviif,reb!al svo-ie Poročilo, ki je terorizm, °- lz lreh delov (boj proti Pi, ‘ " niitj "“T* z vlado v zveži z nje-nje *“*Podarskih programom, notra-vPrašan Je v sindikalnem gibanju in vi dve f-.f"ldlkalne avtonomije). Pr-tajništvt0Ca' b° obl'avnaval «v imenu njih rirl*’.-. kar Pomeni, da je bilo o ho vor • n° soglasje, medtem ko ohra aSifnJe sindikalne avtonomije V bistv'1* na Pvoblematičen način. razna *e nakazal problem in Patent,i - .nato pa PrePustil »par- iteto;*, s'ndikalne federacije, naj nju u vprašanja. Po splošnem mne-koma danes in jutri dosežen kak Pa (j. . Is’ razprava o teh vprašanjih to, ke rajala še dolgo časa, tudi za-Ponenic 80, Potiski na sindikalne kom-iz Polit; • h0 m°di in ne izhajajo samo iz nPb.,fni ! strank, pač pa predvsem jev, (j- etlb strok in družbenih slo-Proces1.5° zc v Preteklosti zavirale dikah,0„ ruzevania in poenotenja sin- Ulega gibanja, (st.s.) Napetost t. Bejrut _ čeia1drta°?kar ,se Je v re biti ,Janska vojna. v Bejrutu V soboto bo minilo trese je v Libanonu za--- biti "■'J°*,aka vojna. Zato ne mo. nje d,,- 8ol? P0 ključ je, če se posled-Padi ,' v,Beirutu množijo strelni spola Pd Pripadniki konservativnih naJj^fPdesničarskih na eni ter strani- i ličarskih sil na drugi ki , ' ?™t‘ aktivni so ostrostrelci, Seb taUCera^ ubl,i tri in ranili 11 o-žrtev 0 da se je obračun človeških Povpnai vnovičnem izbruhu nasilja jy?! ,na 10- 'čni položaj je izredno napet, a voditelji posameznih strank pozivajo k takojšnji prekinitvi sovražnosti, za kar naj poskrbi medarabska mirovna sila. V resnici kaže, da so se včeraj «zelene čelade* zoperstavile ostrostrelcem tudi s tanki. Sam Arafat je pozval propalestinske borce k. samodisciplini, češ naj ne nasedajo provokacijam, kakršna je npr. napoved o razpravi v poslanski zbornici o prisotnosti oboroženih palestinskih e-not v Libanonu: razprava, ki jo zahtevajo konservativci, bi morala biti 20. aprila. Nazadnjaške sile zahtevajo razorožitev vseh Palestincev. LONDON — Britanski zunanji minister Ovven ter njegov ameriški kolega Vanče se sestaneta jutri v Tanzaniji, da bi ponovno navezala stike z voditeljema rodezijske domoljubne fronte Nkomom in Mugabejem. Gre za vnovičen poskus posredovanja sprejela konkretne pobude, bi bilo zavračanje vsakega pogajanja opra vidljivo. Če pa ne in mnoga znamenja dajejo razumeti, da je na žalost tako, tvegamo da bomo žrtvovali življenje človeka, ne da bi dosegli, kakršen koli pozitiven rezultat.* Pred dvema dnevoma je demo-kristjanski pokrajinski odbor v Bariju (ki je očitno tesno povezan z Morom) izglasoval resolucijo, v kateri kritizira smernice tajništva in zagovarja pogajanja za Morovo o-svoboditev. Sam Piccoli je pred dnevi moral odpotovati v Videm, da bi prepričal tamkajšnje člane in pomiril pokrajinski kongres, na katerem je prišlo do spopada med morotej-cj ter levo strujo forze nuove. Notranjim polemikam pa se pridružuje tudi zaskrbljujoč zunanji e-lement: strategija samozvanih rdečih brigad, ki bi s svojimi sporočili, z Morovimi pismi hoteli uničiti krščansko demokracijo, potem ko jim je spodletel mnogo bolj ambiciozen cilj: takojšnja destabilizacija države, kar pa se je izjalovilo ob trdnosti sedanjega političnega okvira. Napad rdečih brigad je zelo nevaren in krščanska demokracija je prisiljena, čeprav skuša dokazati, da o-bjektivno pisem ni mogoče pripisati predsedniku KD, dati popolnejši in ustreznejši politični odgovor. Problem pa je prav v tem, kako odgovoriti na uničujočo strategijo rdečih brigad. Krščanska demokracija pa se mora spopasti t.:di z vrsto drugih skrbi v lastnih vrstah: skoraj vsak dan prihaja do napadov s strani desnice v stranki, katere voditelji kritizirajo dosedanje zadržanje tajnika Zaccagninija in vlade. V torek je Scalia v intervjuju nekem' milanskemu dnevniku obtožil Andreottijevo vlado, da je preveč popustljiva do komunistične partije in levice sploh in da se ni spopadla z zadostno e-nergijo z vprašanji, ki jih postavlja ugrabitev Alda Mora. V krogih, -ki so blizu predsedniku vlade Andreottiju, pravijo, da ti napadi s strani desnice ne morejo pripeljati do nobenega pozitivnega razpleta, čeprav to notranje krilo ne pomeni nič in skuša samo razburkati vode. Poudarjajo tudi, da obstaja velika enotnost med strankami in vlado glede mnogih točk, vključno glede smernic ob Morovi ugrabitvi. Andreottijevi pristaši tudi poudarjajo, da so imeli komunisti v vsej dramatični zadevi zelo pozitivno vlogo, s čimer v bistvu odgovarjajo o-nim, ki še vedno vodijo staro pole- miko o večini s komunisti. Andreottijevi pristaši poudarjajo, da je velika sreča, da je imela država tokrat enotno vlado brez levice v opoziciji. Če ne bi bilo tako, bj I-talija prav gotovo zabredla v globoko krizo. O vseh teh velikih političnih problemih, vključno z notranjimi spori, bodo govorili prihodnji čet tek, ko se bo sestalo demokristjansko vodstvo. Medtem se skušajo v stranki spopasti tudi z vsakdanjimi vprašanji: Moreva ugrabitev, trdi ,o v vrstah KD, ne sme vplivati na e-notnost in učinkovitost stranke, MINO FUCCILLO WASHINGTON - Ameriški predsednik Carter je na včerajšnji tiskovni konferenci pozval prebivalstvo, predvsem delavce s stalnimi dohodki, naj prispevajo za zajmtev inflacije. Senat proučuje vladni osnutek o ukinitvi zakona Reale RIM — Senat je včeraj vzel v pretres zakonski osnutek, ki vsebuje nove predpise glede izvajanja kazenskega zakonika in kazenskega po-stopnika. Poslednjo besedo bo izrekel danes, nakar bo osnutek romal v poslansko zbornico. Z njegovo o-dobritvijo bo dejansko ukinjen tako imenovani Realejev zakon. Kakor sta pojasnila poročevalca Maffioletti (KPI) in De Caroiis (KD), je namen osnutka izboljšanje zdajšnjih norm o pobijanju fašističnih dejavnosti in kaznovanju prekrškov, kot je n.pr. ščuvanje k zločinom, kakršni lahko pomenijo hud družbeni pretres. Med novostmi gre omeniti odpravo določb, ki omogočajo raztegnitev varnostnih ukrepov v smislu protimafijskega zakona na osumljene prevratniškega delovanja; v bistvu gre za ukinitev »politične konfinaci-je» in njeno nadomestitev z zaporno kaznijo. Dovoljevanje začasne prostosti zapornikom bo olajšano, s čimer pa se ne strinjajo krščanski demokratje, ki zahtevajo, da se začasna prostost ne sme dajati v primerih hujših prekrškov. Socialisti, socialni demokrati in komunisti pa hočejo, da se ustrezno besedilo ohrani neokrnjeno. Spor bodo skušali rešiti na današnjem sestanku predsednikov parlamentarnih skupin. TURIN PONOVNO PRIZORIŠČE POLITIČNEGA ATENTATA MLAD JETNIŠKI PAZNIK ŽRTEV OBOROŽENE MORILSKE TROJKE Preden se je mrtev zgrudil na tla, je pažnik ustrelil proti napadalcem in enega tudi ranil 1,111,1,111 iiiiiiiiliniiiiliiiliiiiilliiiiiiiniiiinm„iiiiimiiimilniiiiiiimiiniiiiin,mn,im mm KLJUB OBSTRUKCIJI RADIKALCEV IN NASPROTOVANJU KD IN NISI Poslanska zbornica odobrila prve člene zakona o splavu Laične stranke razpolagajo v zbornici z zadostno večino RIM — Poslanska zbornica je polna kot redkokdaj. Na včerajšnji seji j. namreč bilo v dvorani približno 560 poslancev od skupnih 630. Na dnevnem redu je namreč glasovanje o zakonskem osnutku, ki ureja prekinitev nosečnosti. Računajo, da bo zborpki. uspelo odobriti zakon (besedilo je skoraj enako onemu, ki ga je senat zavrnil pred časom) pred koncem tedna, najkasneje v soboto zvečer. Pri tem pa je edina nevšečnost stroga obstrukcija. ki jo je napovedala ra- tujejo odobritvi zakona, ki bi u-redil vprašanje prekinitve nosečnosti. Prepričani so, da edino referendum, ki naj docela odpravi vse omejitve svobodnemu splavu (ki bi ga ne urejal noben zakon) lahko reši vprašanja žensk. Povsem nasprotnega mnenja so ženske UDI ter socialne delavke, ki so jih predstavniki parlamenta sprejeli med razpravo na ločenili sestankih. V obeh primerih so ženske opozorile na dejstvo, da edi- ....................................................................||H||ni„|mil|HII|ll|||IH Za Grla še vedno pridržana prognoza (likalna akuplna. M.„o P—• |ijf'S& S&Z.TJS& je namreč ze na sestanku na<-elui , rf,i{ast(, vane skrjvnega splava pri kov poslanskih skupin pr, predsed- nla2ačjh< medtem ko bl referendum iku ngrau napovedal, da bo sto | z ocjpravo kakršnekoli zakonodaje ril vse, kar je v niegovi moči, da ( zožil celotno vprašanje šolava, prepreči odobritev zakona, ki bi je izrazito socialnega značaja, na uredil vprašanje splava. Pri tem. privatistično in individualistično j® Poudaril, se bodo radikale- po raven, «Stvari bi se v tem prime-služili vseh sredstev, ki jih imajo ru ne spremile. Revne ženske bi na osnovi pravilnika zbornice. Zna- še naprej splavile pri mazačih, bo no je namreč, da radikalci naspro | gate pa v zasebnih klinikah, Nih če bi jih ne preganjal, toda to se v glavnem dogaja tudi danes, saj velja sodni pregon le v redkih primerih*, je poudarila socialna delavka, ki se jc udeležila mani festacije UDI na trgu pred parlamentom, kjer so demonstrirale s povsem nasprotnimi gesli radikalke. Da bi se uspešno borili proti radikalni obstrukciji so poslanci ostalih laičnih strank sklenili, da bo razprava in glasovanje o posameznih členih trajala tudi ponoči. Zbornica bo skratka zasedala skoraj brez prekinitev. Prvi uspeh nad radikalci, demokristjani in fašisti so laične stranke, dosegle že v samem začetku, ko so morali glasovati o prejudicialnem predlogu Pannellc, naj bi zbornica odložila glasovanje in se raje lotila nekaterih nepomembnih mednarodnih dogovorov. Prcjudicialne predloge PR. KD in MSI so zavrnili z večino glasov. Takoj zatem, se je začela razlivava o posameznih členih. Sinoči so — kot vse kaže — odobrili prve štiri člene. Prvi člen, ki določa med drugim, da «prekinitev nosečnosti ni sredstvo za načrtovanje družine* in da »država priznava družbeno vlogo materinstva* je bil odobren ž 273 glasovi. Proti je bilo 194 poslancev. Za člen so glasovali poslanci KPI. PSI, PSDI, PLI in DP. proti pa demokristjani, radikalci in fašisti. Glasovanje o posameznih členih lioteka zelo počasi tudi zato, ker morajo razpravljati in glasovati tudi o popravkih. Za skupnih 22 členov zakona je bilo doslej predloženih 280 popravkov, od teh 200 radikalnih, kar daje Pamielli in njegovim možnost, da zavlačujejo delo zbornice, (st. s.) TURIN — Zdravstveno stanje torinskega ginekologa Ruggera Gria. ki ga je predvčerajšnjim ranila o-borožena skupina «squadre proleta-rie di combattimento*, se je, pa čeprav zdravniki še niso preklicali pridržane prognoze, nekoliko izboljšalo. Včeraj so Gria, ki ima pet nabojev v nogah in dva v rami, operirali in ko se je opomogel, se je lahko pogovarjal z ženo in s preiskovalnimi organi. V jutranjih urah se je v bolnišnici, kjer je dr. Grio zaposlen, osebje sestalo’na skupščini in ostro obsodilo ..ozračje nasilja, v katerem so primorani delati* in sklenilo, da se v izključno dobrobit pacientov odpovejo protestni stavki. Ta ukrep ni sad podcenjevanja hudega dogodka, pravi bolnišniško osebje v protestu, a omikan in odločen odgovor tistim, ki sejejo sovraštvo in se poslužujejo nasilja. Na sliki (telefo-to ANSA) dr. Grio po operaciji. RIM — Upravitelji bencinskih črpalk napovedujejo stavke proti petrolejskim družbam. RIM — Proces o spodletelem poskusu Borghesejevega udara so predložili na prihodnji ponedeljek zaradi bolezni enega izmed porotnikov. ...........i,ii,i,,li,ii,,i,,,|iii,iii,i,i,,|i,ii||,,,i,,,,ii|ii,,,i,,|,,,,iii,,iii",|l|||,ll|,IIM,|||l|,|,l,|||HI,|||„||,H(„m,)n|||||n||n,niiiiiiiniiiimniiiiii«mininiiiiiiiinii Predlogi Jugoslavije za sporazum o sodelovanju z evropsko deveterico BRUSELJ — V okviru pogajanj o novem sporazumu je bila včeraj druga uradna seja delegacij Jugoslavije in EGS. Vodja jugoslovanske delegacije Milovan Markovič je pojasnil osnutek novega sporazuma in terjal nujni sestanek mešane komisije Jugoslavija - EGS, da bi že med pogajanji o novem sporazumu sprejeli ukrepe za izboljšanje blagovne menjave. Jugoslovanski trgovinski deficit z EGS je lani znašal 2,4 milijarde dolarjev in se je v prvih mesecih letos še povečal, kar priča o nevzdržnosti sedanjih neenakopravnih temeljev medsebojnega sodelovanja. Jugoslovanski osnutek novega sporazuma, kakor poroča Tanjug iz Bruslja, predvideva, da klavzulo «največjih ugodnosti* dopolnijo do- sicer naj bi to veljalo zlasti za tiste izdelke, ki so sad medsebojne ekonomske kooperacije ali nakupa tehnologije in opreme na področju EGS. Jugoslavija tudi predlaga razširitev finančnega sodelovanja in terja nediskriminacijski status za svoje delavce v deželah skupnega tržišča. Bistvo jugoslovanskega osnutka novega sporazuma Tanjug pojasnjuje z navedbo, da mora biti trgovina v funkciji razširitve obojestranskih gospodarskih in razvojnih interesov, ne pa — tako kot doslej — da je poglavitna zavora za sodelovanje. Prevladuje prepričanje, da sedanji jugoslovanski predlog ponuja bistveno nove in pravno izvirne rešitve. Kajti Jugoslavija predlaga ločila 0 ugodnejšem pristopu jugo- poseben tip sporazuma kakršnega slovanskih industrijskih in kmetij- EGS še ni sklenila z nobeno državo skih proizvodov na tržišča EGS in Iv razvoju. Kakor je med pojasnjevanjem predloga včeraj izjavil vodja jugoslovanske delegacije Milovan Markovič, gre za najboljšo smer, da bi ustvarili pogoje za razvijanje širokega sodelovanja na trdnih in trajnih temeljih. Markovič je dodal, da je po jugoslovanskem mnenju nujno sprejeti nove težnje za širjenje sodelovanja, saj bi nasprotno pomenilo, da smo se sprijaznili z neugodnimi trendi sedanje menjave, to pa bi bilo navzkriž tudi s samim smislom prihodnjega sporazuma. S sprejetjem takšnih temeljev bi dežele skupnega trga po Markovičevih besedah pokazale svojo pripravljenost, da imajo z Jugoslavijo kot neuvrščeno in neodvisno državo u-spešno sodelovanje ter da je sodelovanje med razvitimi in deželami v razvoju praktično mogoče na e-nakopravni in obojestransko koristni podlagi. (VB) BUKAREŠTA — Na povabilo a meriškega predsednika Carterja je včeraj odpotoval v Washington romunski predsednik Nicolae Ceause-scu. Po vsej verjetnosti bosta glavna predmeta razgovorov dvostranski dogovori ii analize o mednarodnem političnem položaju. Romunski predsednik bo letos obiskal še Veliko Britanijo in Kitajsko. TURIN — Lungo Dora Napol; je bil včeraj zjutraj prizorišče nenadnega terorističnega napada, ki je tokrat terjal krvni davek 31-letnega jetniškega paznika Lorenza Cutugna, po rodu iz Barcellone Pozzo di Got-to na Siciliji. Paznik, ki je bil zaposlen v kaznilnici «Le Nuove*, kjer so zaprti Curcio in drugi člani rdečih brigad, ki jim sodijo v Turinu, je bil že 17. januarja letos tarča atentata: skupina «nuclei proletari comunisti* mu je namreč podtaknila pod avto zažigalno bombo, zaradi česar je Cutugno zaprosil za premestitev. Odlok 'e bil že podpisan — premeščen je namreč bil v njegov rojstni kraj —■ kjer naj bi bil paznik v tamkajšnji sodni umobolnici, vendar so ga zaradi njegovih izkušenj pridržali, verjetno tudi zaradi poostrenega nadzorstva nad priprtimi pripadniki rdečih brigad v Turinu. Včeraj zjutraj malo pred 8. ut*o se je Cutugno odpravil z doma na Lungo Dora Napuli 60 na delo v kaznilnico. Komaj je stopal iz dvigala se je znašel pred oboroženo trojico, med katero je bila ena ženska ali pa morda moški z žensko lasuljo, ki ga je obsula z naboji iz samokresov. Sicer presenečenemu Cutu-gnu je vseeno uspelo potegniti iz tula samokres in čeprav ranjen v noge, se je pognal nad morilsko trojko, kar pa ga je stalo življenje, ker ga je eden od teroristov na pločniku pred stanovanjem s strelom v glavo pokončal. Paznik je obležal mrtev na pločni- iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimittiiiiiMiiHiiiiiiimmitaiuMniiiiitiiiiiiitmiHiiHiitMitiHiMiiiiiittiiitMitiitiimiiiiiiiiiiit OB ROBU PROCESA LOCKHEED Antonio Lefebvre ostane v zaporu RIM — Enaintrideset članov ustav-1 boju dvajsetih kmetov prijavil sodnega sodišča je zavrnilo zahtevo za- I nim oblastem neki univerzitetni pro- govomikov Antonia Lefebvra Po začasni svobodi. Sodišče je sklenilo da je ukrep, s katerim so 4. aprila preklicali začasno svobodo, vseboval tudi zaiwmi nalog. Sodišče je tudi zavrnilo priziv zagovornikov proti členu 23 zakona o obravnavah pred ustavnim sodiščem, ki omogoča vrhovnemu sodišču. da v vsakem trenutku sprejme ukrepe za omejitev osebne svobode obtožencev, Lefebvrovi zagovorniki so namreč vztrajali pri svoji trditvi, da v preklicu začasne svobode ni bilo zapornega povelja, kar je po njihovem fesor, ki !e tudi med voditelji organizacije za zaščito naravnih in kulturnih bogastev Amaconije, Ubili argcntiiiskjSa podtajnika za načrtovanje BUENOS AIRES — Neznanci so včeraj ubili argentinskega podtajnika za načrtovanje pri gospodarskem ministrstvu Miguella Tobiasa ______ - i u ^ Padillo. Do atentata je prišlo, ko mnenju dovolj, da dosežejo izpustitev ! ^e. zapusčal svoje stanova- Antonia Lefebvra iz zapora Antonio Lefebvre bo tako moral ostati še v zaporu. Da bo ustavno sodišče zavrnilo zahtevo njegovih zagovornikov. je postalo jasno že v ponedeljek zvečer po daljši seji 31 članov sodnega zbora. Včeraj zjutraj se je ob 9.30 sestalo najprej 15 rednih članov sodišča, niti eno uro za tem pa ves sodni zbor, ki bo moral odločati o procesu Lockheed. Ustavno sodišče je bilo mnenja, da se položaj Antonia Lefebvra ni spremenil, saj ostane slej ko prej obtoženec in kot tak mora ostati v zaporu. Jedrski eksploziji v Nevadski puščavi WASHINGTON — Na oporišču Pahute Mesa v Nevadski puščavi so izvedli dva podzemska jedrska poizkusa. Prvi jedrski naboj je bil angleške izdelave, drugi pa ameriške. Eksploziji 700 metrov pod zemljo nista po izjavah pristojnih organov povzročili nobenega žar-čenja na površju BELEM (Brazilija) — Na območju ob meji s Perujem in Bolivijo se neka ameriška družba poslužuje napalmskih bomb pri krčenju ama-conskega pragozda. Zadevo je po u- nje. Atentatorji so spražili vrsto strelov in se nemoteno oddaljili ku, vendar je njegov odpor presenetil napadalce, ki so se iznebili orožja in zvlekli za seboj huda ranjenega pajdaša do zelenega fiata 124, ki jih je čakal na križišču bližnje ulice. Medtem ko so policijske izvidnice z vseh strani drvele proti prizorišču napada, so teroristi odpeljali ranjenca po tedaj še malo prometnih ulicah do bolnišnice Martini, kjer so ga pustili na cedilu, sami pa prestopili v avto rumene barve in izginili brez sledu. Da gre za politični napad, ni bilo nobenega dvoma: ranjeni terorist je komaj slišno izjavil, da je vojni ujetnik in šele kasneje so ugotovi-lii da gre za 28 letnega Cristofara Pianconeja. rojenega v Grenoblu. ki je do pred meseci stanoval * družino v Ul. Guala. Delal je v tovarni Mirafiori, kjer je bil znan kot skrajnež in ker se je izi*i;iada umaknil v ilegalo, so ga 1976. lete ^Spustili z dela zaradi asenteizma. Medtem ko so po prevozu v bolnišnico Molinette Pianconeju s kirurškim posegom — bil je namreč ranjen v prša, v jetra in »-.nogo — skušali rešiti življenje, so se preiskovalni organi pognali na lov za morilci. Pred bolnišnico so v zapuščenem precej okrvavljenem fiatu 124, zaradi česar domnevajo, da je ranjen še kak terorist, našli brzostrelko in žensko lasuljo ter drugo orožje. Ugotovil-; so tudi. da so se teroristi oddaljili s taksijem ali vsaj s podobnim vozilom rumene barve, vendar doslej še niso mogli preveriti izjav številnih prič. Vsekakor bodo skušali na podlagi prstnih odtisov in z zasliševanjem Pianconeja. če bo to na podlagi njegovega izredno resnega stanja sploh mogoče, odkriti oba člana morilske trojke in n tiho vesa šoferja. Zanimivo je, da do sedaj še ni nobena skupina, morda zaradi nepredvidenega zaklj lčka, prevzela odgovornosti za atentat. Da gre za zločin politične narave pa ni nobenega dvoma, saj se je trojka poslužila popolnoma enake tehnike skupin rdečih brigad pri a-tentatih, prav tako v Turinu, proti predsedniku odvetniške zbornice Fulviu Croceju in namestniku glavnega urednika dnevnika «La Stara-pa» Carlu Casalegnu. Truplo umorjenega paznika, v treh letih triindvajseto žrtev političnega nasilja v Turinu, bodo po sodni obdukciji jutri prenesli v kaznilnico «Le Nuove*. kjer bo na parah do pogrebnega sprevoda. Pokojni zapušča, poleg matere, brata in dveh sester, 29-letno ženo Franco, zaposleno v konfekcijski trgovini in ■ J-letno hčer Danielo. V Turinu, kjer je atentat sprožil val ogorčenja in obenem sočustvovanja s hudo prizadeto družino Cutugno, je deželni odbor namenil dru-nov lir podpore, ...................im........... Tito med brigadirji V teku je gradnja drugega tira proge Šamac-Sarajevo BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj dopotoval z vlakom in Kara-djordjeva na večdnevni obisk v Bosno in Hercegovino, in sicer v Bugojno. Titov »modri vlak* je okrog 14. ure pripeljal na železniško postajo v Zenici, kjer so predsednika pozdravil; najvišji predstavniki Bosne in Hercegovine. Na mestnih ulicah pa mu je s ploskanjem in vzklikanjem izkazalo dobrodošlico okrog 50 tisoč prebivalcev jugoslovanskega središča črne metalurgije. «Modri vlak* se je med vožnjo u-stavil v Zavidovičih, kjer je eno od štirih brigadirskih naselij letošnje mladinske delovne akcije «šatnac -Sarajevo 78*. Tita je ob tej priložnosti pozdravila brigadirka Koviljka Kovačevič iz Tuzle, ki mu je v imenu vseh brigadirjev sporočila, da bo železniška proga šamac - Sarajevo na 93 km dolgem odseku od Doboja do Zenice narejena do dneva republike. Približno 27 tisoč mladin cev bo letos gradilo drugi tir te proge, medtem ko je prvi tir delo mladih rok na eni najbolj veličastnih mladinskih delovnih akcij v letih po osvoboditvi. Tito se je zahvalil za sporočilo in dejal: »Tako so mi obljubili tudi brigadirji leta 1947. Obljubo so izpolnili in prepričan sem, da jo boste tudi vi.» V. B. Demičev pri Dolancu BEOGRAD — Kot poroča tiskovna agencija ANSA so na pogovorih med tajnikom Zveze komunistov Jugoslavije Stanetom Dolancem in članom politbiroja Komunistično partije Sovjetske zveze Ptotrom Demicevom obravnavali položaj v mednarodnem komunističnem gibanji- in odnose med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Kraška gorska skupnost mora dobiti svoj statut Deželni odbor ne sme preprečiti pravice do uporabe slovenskega jezika - To zahtevo so odločno podprli svetovalci Colli (KPI), Štoka (SSk) in Lovriha (KPI) V deželni skupščini se je včeraj začela razprava o treh zakonskih osnutkih, ki so jih predstavili deželni odbor, svetovalska skupina KPI in svetovalska skupina PSI, s katerimi se spreminja in dopol nju.je deželni zakon o ustanovitvi gorskih skupnosti. Kot je znano, je leta 1973 deželni svet odobri! za kon štev. 29. ki predvideva vrsto posegov za razvoj gorskih prede lov in v tem okviru so bile tudi ustanovljene gorske skupnosti. Po petih letih delovanja teh organov, je bilo torej potrebno preveriti nji- Pokrajinski odbor obsodil atentat na Kulturni dom Na ponedeljkovi seji pokrajinskega odbora, ki ji je predsedoval Lucio Ghersi, so soglasno obsodili atentat na slovenski Kulturni dom. Med drugim je Ghersi dejal, da taki podli nestrpnost™ izbruhi, ki so delo nekaterih manjših skupinic neodgovomežev, ne bodo mogli na noben način o-krniti miroljubnega sožitja v našem mestu, ki je porok za nemoten razvoj celotne naše družbe. Ogorčenje dijakov liceja «F. Prešeren» Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren* zbrani na seji predstavnikov dne 11. 4. 1978 odločno obsojamo in zavračamo podli fašistični a-tentat na Kulturni dom. Ugotavljamo, da si fašisti prizadevajo ustvariti v mestu nemir in sovraštvo med prebivalstvom obeh narodnosti, a smo trdno prepričani, da v svojem namenu ne bodo uspeli. V vseh nas je živ čut za demokracijo, ki jo bomo odločno branili. Obsodba zavodnega sveta učiteljišča «A. M. Slomšek» Za vodni svet državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek, zbran na seji 11. aprila t.l., ob podlem napadu na naš Kulturni dom v Trstu, izraža ogorčenje nad ponavljanjem tovrstnih pojavov fašističnega nasilja in poziva pristojno oblast, da končno le izsledi tiste, ki hočejo za vsako ceno ohraniti napetost med tu živečima narodoma in zavirati demokratični razvoj italijanske družbe. hovo dejavnost in spremeniti nekatera določila, ki niso več v skladu s sedanjim stanjem v de želi. Zato so najprej komunisti, nato socialisti in kot zadnji deželni odbor predložili svoje zakonske osnutke, ki spreminjajo in dopob njujejo nekatere člene tega dežel nega zakona. Vse tri zakonske predloge sta proučili prva in druga deželna komisija na skupnem zasedanju. včeraj pa se je o teh vprašanjih začela razprava v deželnem svetu. Že dejstvo, da se je za razpravo prijavilo 12 svetovalcev, nam jasno kaže na važnost tega vprašanja, ki je ob problematiki obnove potresnega območja dobilo še večji pomen. Vprašanje gorskih skupnosti pa ima še posebno važnost za nas Slovence, saj so dobro znani pogoji v katerih deluje oziroma ne deluje kraška gorska skupnost, kateri ni deželni odbor še odobril dvojezičnega statuta. V včerajšnjo razpravo je najprej posegel socialist Zanfagnini, ki je izrazil željo, da bi se deželni svet izrazil čim bolj enotno o treh zakonskih predlogih. Nato je spregovoril načelnik svetovalske skupine KPI Mario Colli, ki je z odločnostjo poudaril, da ima deželni odbor nalogo, da takoj posreduje za socialni in ekonomski razvoj dežele, predvsem pa gorskih predelov, ki so bili doslej preveč zapostavljeni. Zaustavil se je pri problemu decentralizacije uprave in dodal, da je treba tem organom dati vse zaupanje, ker so dokazali, da ga zaslužijo. Odločno je obsodil ravnanje deželnega odbora, ki še ni odobril statuta kraške gorske skupnosti in ji s tem onemogočil vsakršno redno delovanje. Spregovoril je nato svetovalec Manzon (PSI), ki je podčrtal, da je treba Furlanijo čimprej obnoviti in začrtal vrsto predlogov, ki so jih socialisti predložili v svojem za konskem osnutku. Sledil je poseg svetovalca SSk dr. Draga Štoke, ki je najprej de- PO PODATKIH OBČINSKEGA STATISTIČNEGA URADA Tudi v marcu zabeležili porastek cene živil Najobčutneje so narasle cene mesu ter sadju (Nadaljevale na zadnji strani) Na nenehno navijanje cen raznega blaga široke potrošnje in predvsem tistega, ki je najbolj potrebno, to je živil, smo že prav dobro navajeni, zato nas statistični podatki o naraščanju cen pravzaprav sploh ne presenečajo več, čeprav cstaja v vseli precejšnja zaskrbljenost. Tudi podatki občinskega statističnega urada za mesec marec niso v tem pogledu nikakršna izjema, čeprav so poviški v odstotkih vendarle nekoliko zadržani v primerjavi s poviški, ki smo jih bili vajeni v prejšnjih mesecih. Predvsem beležimo tokrat neko neenakomernost pri gibanju cen, kar je posebno značilno za tržišče s sadjem in zelenjavo, za katero pa nam statistični urad posreduje samo primerjavo med cenami v letošnjem in lanskem marcu. Medtem ko niso cene zelenjave zabeležile preveč občutnih preskokov (za nekatere vrste opažamo, da so se cene celo znižale v primerjavi z lanskim marcem, kot na primer za krompir, špinačo), so znatno noskočile cene sadja. Jabolka so se v primerjavi z lanskim marcem podražila za več kot sto odstotkov. Običajno neenakomerno gibanje cen opažamo tudi na ribjem tržišču. Med ostalimi živili so v letošnjem Hill tillllllllllllllMI Hill MIIIIIIIIIIHIHI IH UMI llllltlll.......................................................................................................IIIIIII11I ■ lil ■ 11 |l | IIII l| I lun DOLGA RAZPRAVA V DEVINSKO > NABREZINSKEM OBČINSKEM SVETU Z glasovi KPI, PSI in SSk odobren občinski proračun za leto 1978 Kritičen odnos SSk do dosedanjega dela občinske uprave - Oster napad demokristjana Paseja Devinsko - nabrežinski občinski svet je sinoči po neskončni seji, ki se je zavlekla pozno v noč, odobril občinski proračun za leto 1978 z glasovi KPI, PSI in SSk. Izid glasovanja je bil do zadnjega vprašljiv. Do zaključnih glasovalnih izjav je namreč nad občinskim svetom lebdela negotovost, ali bo z odobritvijo proračuna še naprej omogočeno življenje dosedanji levičarski manjšinski upravi. To negotovost je pogojevalo zadržanje Slovenske skupnosti, ki je predložila celo vrsto popravkov ter izrazila konstruktivno (kot je poudaril njen predstavnik Terčon) kritiko na dosedanje delo levičarske občinske , uprave, Sv.eUri valeč Terčon je namreč v svojem dolgem posegu napovedal, čta bo SSk glasovala teko. dajo brriog^i-la nadaljnje življenje leve koalicije le pod pogojem, da bo le ta sprejela njene popravke. Zaradi tega je župan predlagal prekinitev seje, med katero je odbor razpravljal o predloženih popravkih k nekaterim postavkam proračuna, ki zadevajo predvsem šolo, prispevke za kulturne in športne dejavnosti, področne načrte za ljudske gradnje in podobno. Ker je nekatere od teh popravkov sprejel, je svetovalec SSk S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Levica nezadovoljna z odgovorom o uporabi nezasedenih stanovanj Nadaljnji korak k dokončni ureditvi tržnice na Ponterošu Tržaški občinski svet je na sinočnji seji poleg odobritve vrste upravnih sklepov napravil tudi korak dalje v ureditvi kočljivega vprašanja trgovskih dejavnosti na Ponterošu. Potem ko je občina pred nekaj tedni s prepovedjo avtomobilskega prometa po ulicah ob kanalu dejansko izrinila nedovoljeno potujoče krošnjarstvo s tega predela, je z včerajšnjimi sklepi omejila stalno krošnjarstvo na dve ploščadi, ki ju ločuje Ul. Roma in mu določila pravilnik. Prodaji na drobno sadja in zelenjave ter cvetlic in rastlin je dodeljena zgornja ploščad, na kateri je pro štora za 80 stojnic, na ploščadi proti morju pa bo prostora za 87 stojnic za prodajo raznovrstnega (predvsem tekstilnega) blaga Po poročilu pristojnega odbornika Bar-tolija se je v razpravi oglasilo več svetovalcev, ki so kljub nekaterim pomislekom v glavnem sklepe pod prli, le komunist Monfalco" je izrazil trdnejše dvome nad njihovo učinkovitostjo spričo nepovezanosti s splošno ureditvijo tržnic, zato se je tudi skupina KPI pri glasova nju vzdržala. V začetnem delu seje so odborniki kot običajno odgovarjali na vpra šanja svetovalcev. Med njimi je bilo najzanimivejše vprašanje svetovalcev KPI in PSI o pobudah občine za rešitev hude stanovanjske krize, ki najhuje prizadeva 550 ljudi, ki so jih izgnali iz stanova nja in odpuščene iz umobolnice, ki jih je blizu 409 in ne vejo kam. Odbornik Abate je navedel podatek o okrog 4 tisoč neizrabljenih po godbah z ACEGA, ki ga bo sicer treba preveriti, skliceval pa se .je na pomanjkljivosti zakonodaje, ki onemogočajo odločnejši poseg občine. Komunistka Burit in socialist Pesante sta bila z odgovorom nezadovoljna in sta poudarila, da se položaj ob pasivnosti ončine slabša, ker naraščajo protesti in vznemirjenje javnosti, ki ne more razumeti potrate, ki jo predstavljajo neizkoriščeni prostori. Občinska svetovalska skupina KD je pa izdala sporočilo za tisk, ? katerem hvali novi pravilnik za delovanje občinskih otroških vrtcev, ki ga je svet odobril pred kratkim in kritizira zadržanje skupin KPI in PSI, ki sta glasovali proti sklepu. Preklic odpustov v kamnolomu Pizzul Včeraj popoldne je bil na sedežu občine in ob prisotnosti prizadetih ter s posredovanjem občinske uprave na raznih ravneh končno rešen spor nabrežinskih kamnarjev v kamnolomu Pizzul. Delodajalec je preklical odnust vseh 26 delavcev. Tako je kriza v nabrežinski kamnarski industriji začasno rešena, niso pa s tem odpravljeni globlji vzroki krize, ki so ustvarili hude in nerazumljivo nazadnjaške razmere v katerih delajo delavci kamnarske industrije. I. P. IZDELAL GA JE UPRAVNI SVET Osnutek sporazuma za rešitev krize v tržaški bolnišnici Upravni svet tržaške bolnišnice je na svoji ponedeljkovi seji izdelal predlog za sporazum s sindikalnimi organizacijami ter za preklic stavkovnega gibanja, ki je v teku že dalj časa. O tem predlogu so včeraj predstavniki upravnega sveta razpravljali s sindikatom zdravnikov, danes pa je na sporedu sestanek s sindikalnimi predstavniki vsega pomožnega in upravnega o-sebja. • Vrtnarice, ki bi želele suplenco v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1977/78, naj predložijo ustrezno izpolnjene prošnje na kolkovanem papirju na občinski urad za sprejemanje aktov do 15. t.m. Obrazce prošenj dobijo vrtnarice vsak dan od 11. ure do 12.30 v sobi 107 četrtega oddelka na tržaški občini. napovedal pozitiven glas, ob tem pa dodal, da bo treba o globljih političnih problemih, ki jih načenjajo predloženi popravki in ki jih odbor ni upošteval, v prihodnje še razpravljati. Občinska skupščina je pričela s sinočnjim delom z odobritvijo resolucije, ki izraža protest devinsko-na-brežinske občine nad podlim napadom na slovenski Kulturni dom ter s pozivom župana vsem demokratičnim silam naj sodelujejo na proslavi 25. aprila. Razpravo o občinskem proračunu pa je pričel odbornik Caldi, ki je orisal dosedanji potek in gradbene dejavnosti občini ter načrt za javna dela, za kSttera občMa najame dolgo- ročna posojila v višini 270 milijonov lir. kinu t U n-0,1 ' Oster polemičen ton je imel poseg demokristjana Paseja. Izhajal je Odločna obsodba atentata na Kulturni dom Občinski svet Devin - Nabrežina zbran na redni seji, dne 11. aprila t.l., ostro obsoja podli fašistični atentat na Kulturni dom, osrednjo kulturno ustanovo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Občinski svet ugotavlja, da se taki provokatorski podvigi proti slovenskim ustanovam v zadnjih časih množijo. V težkem trenutku, ki ga preživlja italijanska država se taki napadi uvrščajo v širši načrt ustvarjanja napetosti in negotovosti ter ščuvanja k narodnostni mržnji. Zaradi tega občinski svet zahteva od pristojnih oblasti, naj končno izsledijo fašistične krivce, ki so prav v teh krajih povzročili že toliko gorja, in da jih zgledno kaznujejo. Občinski svet končno vabi vse Slovence in demokratične Italijane, k budnosti id čuva-iju demokratičnega reda v državi. iz sedanjega splošnega položaja v Italiji, ki ga označujejo naraščanje nasilja, globoka gospodarska kriza ter v odgovor na vse to tudi neka nova politična stvarnost, ki se kaže z vstopom komunistov v večino. Pri tem pa je Pase poudaril, da takšne rešitve na vsedržavni ravni ne smejo pogojevati političnih izbir na krajevni ravni. Dosedanji upravi je nato grobo očital imobilnost, posebej pa je očital komunistom, da niso pristali na sodelovanje z drugimi demokratičnimi silami. Obregnil se je tudi ob SSk ter ji naprtil del odgovornosti za kritičen položaj, v katerega je zašla občina, ker je v bistvu pristala na igro levice. Potem ko se je izrekel proti proračunu je nekako pozval na soočenje in sodelovanje občinsko upravo. KD pa je pripravljena na sodelovanje pod pogojem, je dejal Pase, da takšno sodelovanje predlaga sama občinska uprava. Po posegu socialdemokrata Zane-vre, ki je napovedal, da se bo pri glasovanju vzdržal, in misovca De Vidovicha, ki je sinoči med drugim podal ostavko s svetovalskega mesta, je posegel v razpravo socialist Colja, ki je odločno zavrnil očitek KD o imobilnosti občinske uprave, obenem pa poudaril, da je za premostitev sedanjih številnih težav, jfl, problemov potrebno resnično sode- Terčon je po predložitvi petnajstih popravkov analiziral odnose med strankami v občini ter v tej luči zadržanje občinske uprave do nekaterih bistvenih problemov. Skliceval se je predvsem na pogajanja, ki jih je SSk imela s KPI in PSI in ki so privedla do majskega sporazuma ter s tem do določenih obvez s strani uprave, ki pa se niso izpolnile. Pri tem je omenil vprašanja kraških rezervatov, slovenskega šolskega okraja, statuta kraške gorske skupnosti, posebej pa je kritiziral odnos uprave do vprašanja področnih načrtov, ki predstavljajo nevarnost raznarodovanja. Upravi je med drugim očital tudi pomanjkanje čuta za reševanje problemov, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. V svojem odgovoru je odbornik Depangher najprej obrazložil izbire odbora v zvezi s predloženimi popravki. Napovedal je nato, da se bo uprava v prihodnjih tdnih izrekla o pozivu za soočenje s KD ter z drugimi demokratičnimi strankami za čim učinkovitejše reševanje številnih pomembnih vprašanj. Za proračun so kot rečeno glaso- vali svetovalci KPI, PSI in SSk, proti svetovalci KD in MSI, socialdemokrat pa se je vzdržal. Na prihodnjih deželnih volitvah Elektronski sistem za preštevanje volilnih izidov Za prihodnje deželne volitve, ki bodo 25. in 26. junija se bo deželna uprava poslužila posebnega e- lektronskega informacijskega sistema, ki bo omogočil takojšnjo izdelavo končnih rezultatov. Te rezultate bodo nato posredovali na posebne televizijske ekrane, ki jih bodo namestili na sedežu deželnega sveta v Trstu ter na sedežih občinskih uprav v Gorici, v Pordenonu, v Tol-meču in v Vidmu. marcu v primerjavi s februarjem najbolj občutno narastle cene mesa. Kilogram teletine, za katero je potrošnik v februarju odštel poprečno 6.800 lir, je stal v marcu okrog 7.100 lir, kar pomeni, da se je ce na dvignila za dobre 4 odstotke (v primerjavi z lanskim marcem pa kar za 19 odstotkov). Dvignile so se tudi cene drugih vrst mesa. listala živila pa so v glavnem ohra nila februarske cene, ali pa so se le za malo podražila. UDI-ZŽI o zakonu o družinskih posvetovalnicah Delegacija deželnega odbora UDI ZŽI se je sestala včeraj dopoldne z nekaterimi predstavniki demokratičnih strank v deželnem svetu. Na sestanku je bil govor o bližnji razpravi v deželni dvorani o zakonu o d užinskih posvetovalnicah, ki ga ponovno predlagajo po daljšem zastoju, zaradi zavrnitve podobnega predloga marca lani. Na sestanku na deželi sta delegaciji obravnavali sporne točke zakona. Predstavnice ZŽI so poudarile osnovna načela, ki jih njihovo gibanje proglaša v teh letih in ki bi jih moral nov zakon upoštevati. Poleg tega so izrazile nezadovoljstvo nad nalogami službe, češ da so preveč splošne. Kar se tiče socialnega upravljanja, morata to voditi skupščina uporabnikov in osebja ter upravni odbor, ki ga izvoli skupščina. Med pogovorom so se dotaknili tudi vprašanja privatnih posvetovalnic, priprave osebja in finansiranja: predstavnice ZŽI zahtevajo od političnih predstavnikov, naj popravijo te točke in zagotovijo, da bodo zakon odobrili pred koncem te zakonodajne dobe. Predstavniki laičnih strank in levičarji so se obvezali, da bodo skupno podprli zah teve ZŽI. Predstavnik KD, pa se je držal načel svoje skupine, ki ne ocenjuje pozitivno zakona. ZŽI bo vsekakor intenzivno sledila postopkom in vabi vse ženske, da se množično udeležijo razprave o zakonu o družinskih posvetovalnicah. Sestanek PSDI o volilnem programu Prejšnjo soboto so se sestali vodilni organi tržaške federacije PS Dl. Uvodno poročilo je imel pokrajinski tajnik Mario Berce, ki je najprej podčrtal težke trenutke, ki jih lovanje med demokratičnimi sijami, preživlja država in dodalv.da se, mo- ra jo vse demokratične ■ sile z. največjo odločnostjo zoperstaviti vsakemu političnemu terorizmu. Pokrajinski tajnik PSDI je nato deloma pozitivno ocenil nedavni dr žavni kongres PSI in pristavil, da se PSDI tudi na krajevni ravni zavzema za ustvaritev tiste socialistične in laične sile, ki je danes edina alternativa zgodovinskemu sporazumu med KD in KPI. Orisal je nato program za prihodnje u-pravne in deželne volitve. V NOVEM SADU, ZEMUNU IN V MARIBORU SSE SPET NA GOSTOVANJU Z « VERONIKO BESE NIŠK0» Predsednik in ravnatelj SSG dr. Tavčar in dr. Bencdetič na seminarju italijanskih gledališč na jezeru Iseo Po uspešno opravljeni turneji v Srbiji, odhaja Stalno slovensko gledališče ponovno na gostovanje v matično domovino. Prva pot vodi naš gledališki ansambel v Novi Sad, kjer bo danes na slavnostni otvoritvi Sterijinega pozorja, nastopil s koncertno izvedbo Župančičeve »Veronike Deseniške* v okviru proslave 100-letnice županči čevega rojstva. Na tej proslavi bo slavnostni govornik Primož Kozak, sodeloval pa bo še domači pevski zbor. Jutri, v četrtek zvečer, pa bo prav tako s koncertno izvedbo «Veronike Deseniške* ansambel SSG nastopil še v mestnem gledališču v Zemunu. Povabilo Sterijinega pozorja (na katerem pa letos naše gledališče uradno ne sodeluje) pomeni laskavo priznanje tržaškemu slovenskemu gledališču za vse njegove dosedanje uspešne nastope na tem vrhunskem srečanju najboljših jugoslovanskih gledališč. Po tem gostovanju bo SSG od 17. do 21. i.m. nastopalo zopet z «Veroniko Deseniško* v Narodnem gledališču v Mariboru tako za pro slavo Župančičeve 100-letnice kot za redni abonma. Končno bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta po predsedniku u-pravnega sveta dr. Josipu Tavčar ju in direktorju dr. Filibertu Be-nedetiču zastopano 15. in 16. t.m. na simpoziju o italijanskih gledališčih z javno upravo na jezeru Iseo v’ organizaciji Vsedržavnega združenja italijanskih gledališč. Razprava bo zadevala trenutni položaj in potrebe v zvezi z nujnim vsedržavnim zakonom, ki naj u-redi vprašanje delovanja in obstoja gledališč v državi. Predstavnik SSG dr. Benedetič bo na simpo ziju prebral referat o zgodovini in problematiki slovenskega Gledališča cer dm filma Alfreda Leonardi ja «Se linconscio si rwela» in *Libro d j santi di Roma eterna«, in Giol lijev film «Del tuffarsi e delVanne-garsi». Uvodoma je spregovoril filmski Kritik Sergij Grmek in skušat prisotnim objasniti pomen tega pojava: underground filmi niso se amaterski ne profesionalni in niso namenjeni komercialni produkciji: so nekaj novega, kljub temu, da prikazujejo vsakdanje stvari, vendar jih prikazujejo na nerealen, povsem edinstven način. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ V soboto, 15. t.m., ob 20.30 — abonma red B — prva sobota Po premieri. V nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri — abonma red G — popoldanska predstava na dan praznika. 0 V ponedeljek, 17. t.m., se ob 17.30 sestane skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze. PREKINITEV DOBAVE VODE Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bo jutri, v četrtek v poznih večernih urah pa do prvih jutranjih ur naslednjega dne prekinilo dobavo vode na območju Devina, štiva-na. Medje vasi, Ribiškega naselja, Sesljana in obalne ceste do Grljana. Prekinitev je potrebna zaradi popravil na vodovodnem omrežju. v Trstu od začetkov do danes. DANES V PALAČI COSTANZI Otvoritev razstave italijanskih umetnikov iz Istre in z Reke Danes popoldne ob 17.30 bodo u-radno odprli v palači Costanzi razstavo del umetnikov italijanske skupnosti iz Istre in z Reke, ki .jo prireja tržaška občina pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, tržaške Ljudske univerze in Zveze Italijanov iz Istre in z Reke. Do konca meseca bodo razstavljena dela 18 umetnikov, ki so' Če sodelovali na umetnostno - kulturnih -> natečajih mlstria nobilissima*. Filmski večer v Slovenskem klubu Slovenski klub je sinoči v Gre gorčičevi dvorani nudil obiskovalcem. posebno ljubiteljem filma, zanimiv večer. Na sporedu so bili trije kratkometražni underground filmi italijanskih režiserjev in si- iiiiiiiitiimiiiimitiiiiiMHiiittiiittiiiMiiHiitiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii SKLEPNI DOKUMENT ZASEDANJA NA REPENTABRU ZAVZETOST SINDIKATA FLC PROTI NARAŠČANJU NASILJA Treba je čimprej uveljaviti desetletni načrt za gradnje Pred dnevi je bilo na Repenta-bru nasedanje glavnega sveta in de legatov federacije gradbenih delavcev (FLC) tržaške pokrajine. Na zborovanju so med drugim izglasovali dokument, v katerem FLC izpričuje svoja stališča do trenutnega -»Mičnega in sindikalnega položaja v državi. Najprej obsojajo sindikalisti teroristične napade, ki so dosegli višek z ugrabitvijo posl. Mora in ubojem delavcev - policajev. Kljub temu, da so teroristične skupine, ki delujejo v državi, rdeče o-barvane, niso z delavstvom v nobeni zvezi, pač pa le osamljene skupine, ki hočejo uničiti demokratično strukturo in jih je treba zato odločno zavrniti. Nadalje poudarja FLC v svojem dokumentu, da je treba čimprej zaključiti parlamentarni postopek za desetletni načrt o stanovanjskem gradbeništvu in da se že s tem letom sledi letnemu načrtu za izgradnjo stanovanj in socialnih storitev. V pokrajinskem obsegu FLC znova podčrtuje svoja stališča do tega vprašanja, do variante storitev in novega občinskega desetletnega načrta za ljudske Aretacija v Hamburgu zaradi umora tržaškega zlatarja Ciacoma Barucha Zahodnonemška policija jc v Hamburgu že aretirala enega izmed o-sumljencev umora tržaškega zlatarja Giacoma Barucha. Gre za nekega tujega državljana, ki je stalno naseljen v Zahodni Nemčiji, po vsej verjetnosti za Turka ali Poljaka, kajti med Baruchovimi klienti je bilo največ pripadnikov teh dveh narodnosti. To je edina vest, ki je prodrla s tržaške kvesture, kjer so stalno v stiku s skupino preiskovalcev, ki je pod vodstvom namestnika državnega pravdnika dr. Staffe v nedeljo odpotovala v Hamburg. Baje naj bi policija iskala še drugega osumljenca: kot je mano, sta v mali zlatarni v Ul. s. Nicold streljali dve osebi. Osumljenec, ki so ga aretirali v Zahodni Nemčiji, je baje zanikal krivdo, vendar naj bi ne mogel zanikati, da je bil na dan zločina v Trsiu. Kaže, da je tudi neizpodbitno dejstvo, da je torba, ki sta jo morilca pustila v zlatarni, njegova last, čeprav sam pravi, da jo je prodal nekemu Jugoslovanu. Vsekakor pa je namestnik državnega pravdnika dr. Staffa že izdal zanj zaporni nalog: ke»- gre za tujega državljana, ki je naseljen v Zahodni Nemčiji, bo Italija lahko zanj zahtevala izročitev in po vsej verjetnosti je po- stopek že v teku, a na tržaški kvesturi niso hoteli te vesti ne zanikati in ne potrditi. Prav tako naj bi bilo vsaj delno razčiščeno vprašanje nagiba, ki je vodil morilca: po umoru so preiskovalci postavljali več hipotez, med katerimi je bila, resnici na ljubo, teza o roparskem podvigu na zadnjem mestu. Kot kaže pa naj bi bilo šlo prav za rop, kajti človek, ki so ga aretirali v Hamburgu, je bil baje že vpleten v rope v zlatarnah. Kaj več o vseh okoliščinah pa bo mogoče izvedeti šele v prihodnjih dneh. ko se bodo tržaški preiskovalci vrnili iz Hamburga. gradnje in nabave zemljišč pa zakonu 167. V tem smislu poudarjajo sindikalisti FLC, da je treba zaustaviti širjenje v predmestjih, ki je oovzročilo emarginacijo delavstva v naseljih; treba je obnoviti stanovanjsko zmogljivost Trsta, predvsem, kar se tiče zgodovinskega predela. Dokument FLC pozitivno ocenjuje politično izbiro variante storitev. Potrebno je zato, da čimprej stečejo že načrtovana dela. Kar se tiče delovnih pogodb FLC poudarja, da je treba spoštovati obveznosti, ki so jih sprejeli ob sklenitvi dopolnilnih pogodb. Ob koncu pa FLC izraža podporo deželni platformi federacije CGIL, CISL in UIL. Premiera Klerstove komedije v Rossettiju V režiji Giorgia Pressburgerja je bila sinoči v Rossettiju premiera Kleistovega dela «Razbiti vrč* (La brocca rotta). Komedija nemškega dramatika je bila prvič izvedena v italijanščini in v Italiji sploh, to pa gre vsekakor v pohvalo Teatru Stabile. ki že vrsto let posreduje občinstvu nemško dramaturgijo. Igralci deželnega gledališča so se v svoje vloge vživeli, tako da smo gledali zanimivo predstavo, ki je bila mogoče na oko malce dolgočasna, a so jo popestrili zanimivi dialogi. V glavni vlogi Adama je nastopil Paolo Bonacelli, v ostalih vlogah pa Lino Savorani, Marina Dolfin, Franco Jesurum in še drugi člana Teatra Stabile. Sceno in kostume je izdelal Sergio d'Osmo, glasbo je oskrbel Gianpaolo Coral. 0 Da omogoči izvrševanje rednih vzdrževalnih del pri ventilaciji predora pod Montebelom, je tržaška občina odredila prekinitev prometa vozil in pešcev v njem od 23. ure dne 13. aprila do 5. ure 14. aprila letos. Jutri ob 18. uri bo v MODERNI GALERIJI v LJUBLJANI OTVORITEV ČERNIGOJEVE RETROSPEKTIVNE RAZSTAVE konstruktivističnih del Šolske vesti šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, danes, 12. aprila, ob 18. uri v šolski dvorani Gallus, Ul. R. Manna 29. Razstave Danes, 12. t.m., bodo ob 17.30 v palači Costanzi odprli razstavo italijanskih umetnikov iz Istre in z Reke.- Razstavo prireja tržaška občina pod pokroviteljstvom dežele F-JK, tržaške univerze, in Italijanske unije iz Istre in z Iteke. rr-IT ■ M Ul! • X,nj /, . , Včeraj-danes Danes, SREDA, 12. aprila LAZAR Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 18.46 — Dolžina dneva 13.21 — Luna vzide ob 8.31 in zatone ob 23.34. Jutri, ČETRTEK, 13. aprila IDA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,9 stopinje, najnižja 10,3, ob 13. uri 14,2 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, nebo pooblačeno, dežja je padlo 3,3 mm, veter 15 km na uro jugozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. aprila 1978 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 19 oseb. RODILI SO SE: Alessandro Paolini, Martina Salich, Luca Piciga, Valentina Portolan. UMRLI SO: 70-letni Otomaro-Roma-n0 Bidoli, 93-letna Giuseppina Gio-vanelli vd. Babudri, 86-letna Antonia Pars vd. Rose, 64-letni Mario Zenone, 89-letna Giorgina Lichtemberg vd. Wetzl, 64-letni Giuseppe Millo, 73-let-m Jakob Kemperle, 90-letna Metodia Marchi vd. Cergoli, 73-letna Olga Corte vd. Pletersek, 66-letna Ortensia Scuka por. Zapelli, 64-letni Giuseppe Kovač, 84-letna Beatrice Gorzalini vd. Boccolini. 83-letna Margherita Cris-rnan por. Babich, 56-letna Elia Troha, 46-letna Lucia Cervini, 87-letni Oscar Dobner, 37-letna Pia Zanella por. Di-bello, 92-letna Santina Ciac vd. Rebec in 76-letni Stanislao Dubas. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje danes, 12. t.m., ob 19.30 v Novem Sadu in jutri, 13. t.m., ob 19.30 v Zemunu s predstavo O. Župančiča »Veronika Deseniška*. VERDI Danes ob 20. uri šesta predstava Bizetove opere «Iskalci biserov*. Jutri ob 20. uri premiera Verdijeve opere «Luisa Miller* s katero se bo zaključila sezona 1977/78. Delo je režiral Antonello Madau Diaz, scena Nicola Benois, orkester gledališča »Verdi* vodi dirigent Oliviero de Fa-britiis. Predstava je v abonmaju (red A in F). O tem Verdijevem delu bo danes ob 18.45 predaval v Krožki/ za kulturo in umetnost kritik M. Conati. AVDITORIJ Revija «Invito a teatro*: danes, 12. aprila, ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo Mrozekov »Un caso fortunato*. I. predstava: v veljavi so abonenti s fiksnimi turnusi in s prostimi kuponi v prodaji pri osrednji blagajni Pasaže Frotti. ROSSETTI Danes, 12. aprila, ob 20.30 «La brocca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburger. Predstava V abonmaju: kupon št. 7. Red «prva sreda*. Rezervacije pri odsreonji blagajni Pasaže Protti. Koncerti Jutri ob 18.30 na sedežu italijansko-nemškega kulturnega krožka v UL Coroneo 15 koncert komorne glasbe — šola prof. Roberta Repinija. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. In 0d 16. do 20.30) Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA U FILZMO JjS* r, i-ri.-Ju • Sekcija KPI Rocol priredi danes ob 20.30 srečanje o temi: »Polna zaposlitev kot cilj nove sindikalne strategije*. Poročal bo Roberto Treu; začetek ob 20.30. • Delegacija naše dežele, ki jo je vodil odbornik Bertoli, je pred dnevi v Hamburgu predstavila krajevnemu tisku turistične privlačnosti naše dežele. TEČAJI VALUT V MILANU DNE ill. 4.1978 Ameriški dolar 850— Funt šterling 1610.— švicarski frank 450.— Francoski frank 186,50 Belgijski frank 26,50 Nemška marka 419.— Avstrijski šiling 58.— Kanadski dolar 720.— Holandski florint 387— Danska krona 148.— švedska krona 180— Norveška krona 154— Drahma 22— Dinar 42— MENJALNICA vseh tujih valut Ariston 'Danes zaprto. Mignon 16.00 «L’isola del dr. Moreau*. Burt Lancaster, Michael Jork. Nazionale 16.00 »Marcellino pane * vino*. Pablito Calvo. Grattacielo 17.00—22.10 »Incontri rav-vicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 17.00 «In cerca di mister Goodbar*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Penice 16.30 «11 figlio dello sceicco*. Tomas Milian, Bo Svensson. Eden 17.00 »Intgmo di un copvento*. Režija Walerian Borowczyk. Prepovedano mladini pod 18. letom, Ritz 17.30 »Giulia*. Jane Fonda, Vanes-sa Redgrave, Maximilian SchelL Barvni film. Cristallo 16.00 «Queimada». Marlort Brando. Sledi revija »Strip. . . pel-lando il mandolino*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.00—22.00 »Piacere di donna*. Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom., Aurora 16.30—22.00 «Poliziotto priva-to: un mestiere difficile*. Robert Mitchum. Barvni film. Capitol 15.30—21.00 «L'aitra faccia di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.00 »Facciamo 1'amore?.-purche rimanga tra noi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00—21.30 «La battaglia di Midway». Charlton Heston, Barvni film. Vittorio Vencto 16.00 «11. . . Belpaese*-Paolo Villaggio, Silvia Dionisio. Astra 16.00 »Tora, tora, tora*. Martin Balsam. Barvni film. Radio 16.00 «Gola profonda*. Linda Lovelace in Harry Reems. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Volta 16.00 »Piccoli gangsters*. Barvni film. Razna obvestila Ustanovni občni zbor gobarske družine - Trst bo v petek, 14. aprila. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. Kratko poročilo pripravljalnega odbora; 2. Diskusija in sprejem pravilnika GD! 3. Volitve; 4. Razno. Vabljeni ljubitelji gob! Prispevki V spomin na Karla Petarosa daruje družina štrajn (Boršt 114) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Jakoba Kemperleja daruje družina Daneu 10.000 lir z® godbo s Proseka, 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 lir z® ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Jakob® Kemperleja daruje D.S. 5.000 lir z® SD Kontovel. V isti namen daruj* B. Grilanc 5.000 lir za pevski’ zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Zore Škabar (Veliki Repen) daruje družin® Mirko Furlan 5.000 lir za poimenovanje šole v Gabrovcu Po Jožetu Srebrniču. Za poimenovanje šole v Gabrove® po Jožetu Srebrniču darujeta Ivica Stegel (Božje polje) 10.000 in družina Antoni 20.000 Ur, GORIŠKI DNEVNIK 12. aprila 197* SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ DRUG! SESTANEK JUCOSL 0 V A NSKO-ITA LIJA NSKE KOMISIJE SESTANE SE PRISTOJNA KOMISIJA Ugodne možnosti za okrepitev prisotnosti Slovencev v obnovljenih krajevnih upravah Analiza volilnih perspektiv za deželni svet, goriško pokrajino in tržaško občino ntgled položaja v Beneški Sloveniji v luči Listine o pravicah beneških Slovencev bra^raV'C !n g*ede tega za enotno ski.r.VnaVanje slovenske narodnostne Juli TSU v vsei deželi Furlaniji -nil j, .krajini. Černo je še sezna-no-(.zvrsnl odbor o poživljeni dejav-dolin- V 'n zlasti v Kanalski drovšv-u0 dru£i strani pa tudi o kaki iihKlb ■ ’n strukturnih problemih, nega jbjnnaša velik razrast družbe kjpp delovanja v Beneški Sloveniji. tpv nenehno množi število druš-natvJ,n organizacij, ki delujejo na odnostni osnovi. del m10]3 Izvajanja je dopolnil Dino Meri,™ 2 vidika poteka ()bn()ve Po ' u L viuika poteka onnove ru ,-Jtre?u Porušenih krajev v okvi-ki sta jo dali Slovenija in skorl - V1Ja' V tei zvezi je napovedal dn,J?nie, odprtje obnovljenih za-Dori-i 1 b'S v čeneboli in v Bardu, Bard ?ltuac'jo gradnje 50 hiš v nin U j11 r'eru ter priprav za grad-nju Predvidenih hiš v Reziji in Tipa sk; k ba, še v Meduni v pordenon-^ Pokrajini, stanje saniranja po ■vsu poškodovanih poslopij, ki je ni_ ec’Jli že zaključeno in pa grad-J6 v Kanalski dolini. ProhuL06* Medico se je dotaknil Rani ma ,zm°gtjivosti današnjih "or-Veni?“CVSjlh struktur v Beneški Slo-jo seri® • e na Potrebe, ki prerašča-žaniu anje zmoRljivosti. Temu vpra-Je treba posvetiti največjo Pozornost. Kazi ViteT^a8 S ^rd-la.Spkr(nv. Ug°‘ darorinL? J današnji politični in Venih*. trenutek v Beneški Slo-rov za UftK en za učinkovitost napoje I je* ■ dosego pravic, ki jih vsebu-draz llna- Kot j® Listina sama o-komo™n°tnosti različnih družbenih zanim^ V tako je tudi n° vsehJe zani° 'n odmev na nje-živiien;,'n°jV videmskem političnem je zoivu odraz novega položaja, ki in nian r vzP°redno z razraščanjem sveščJesUraniem narodnostnega o-tost ho Ja V Benečiji. Za učinkovi-na na 'Jf ',e ,lX)trebna največja širi-ki drni Snu>V' ^kupnega imenovalca, na nii,’ beneške Slovence neglede PriPadn^0 atrar|karsko ali idejno odigrati St' V" tem okviru bo morala kultur™ Sv°j° vlogo tudi Slovenska ^^gospodarska zveza dlan bički dnevnega reda je Podal zpiSne®a <>d'x>ra Bogo Samsa skoraišn- u nadrobno informacijo o bodn , volitvah v naši deželi, ki volitvah v naši deželi, ki lano — za !V deželnega sveta, za za obnovhe-Znat1° ~~ za^ele vol‘tve sveta 1jnV Goriškega pokrajinskega dinskeoa Za obnovitev tržaškega ob-danjih*6 Izhajajoč iz dose Vanj za 1 f]'b izidov in predvide-Vsem ™;,Pnhodnio. ie podal pred-s*°venakiifaz m°žnosti za izvolitev Pokraiim,n zast°pnikov v vseh treh Za kate™1 ln,.na 'istah tistih strank, ^tevanin volimo Slovenci. Ob upo-djom obri S,P. os™h premikov v zad-Var|je da°K u ie utemeljeno pričako-io prisnu b? m°goče zagotoviti več-elnetn Slovencev, tako v de-skem i’n (°i -v Soriškem pokrajin-Izvrš ' rzaSkem občinskem svetu, beba nar^!>0r ie soglašal, da je ef bodo !?', ,VSe Potrebne napore, Slovenci stranke, za katere volimo slovens|L zag°tovile ustrezno število kandidatov na Tržaškem, organizacije SSk in komunistične mladinske federacije v Trstu, kadrovskih problemov Slovenske prosvetne zveze in sklenil, da se delegacija SKGZ udeleži nedeljske proslave 70-letnice Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Na samem začetku seje je izvršni odbor ostro obsodil fašistični napad na Kulturni dom. Goriškem in Videmskem, z realno možnostjo izvolitve in da se bodo tudi v svojih volilnih programih zavzele za pravice slovenske narodnostne skupnosti. SKGZ bo s svoje strani naredila vse, kar je v njeni moči, da se bo okrepilo število slovenskih zastopnikov v krajevnih upravah, neglede na stranke, na katerih :.e bodo predstavili, prispevala pa bo tudi, da bo volilna kampanja potekala v strpnosti med Slovenci. Končno je izvršni odbor razprav ljal še o raznih tekočih vprašanjih znotraj organizacije same kot o tistih, ki zadevajo širše slovensko narodnostno skupnost. Med drugim se je dotaknil razgovorov s predstavniki ZSŠDI, proslave dr. Josipa Vilfana ob 100-letnici njegovega rojstva, Prosvetnega doma na Opčinah, kongresa nove deželne mladinske uiiiiiiHiimiiaiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiKtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimimniiiifiiiiii V DVORANI OBČINSKEGA SVETA V tem tednu bodo opravili trimesečno statistično anketo o delovni sili v tržaški občini. Anketa ima namen preučiti vzroke brezposelnosti in karakteristike dela v občini. S posebnimi vprašalnimi polami bodo intervjuvali 348 družin v občini, ki so jih izžrebali iz anagrafskega seznama prebivalcev. Tržaška občina zato poziva vse, ki bodo inter vjuvani, naj sodelujejo z izpraševalci in jim s tem olajšajo delo. Srečanje med slovenskimi šolniki iz miljske občine Razprava o vzgojnem delu, o problemih vrtca in sole ter o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju primere vnetja priušesne slinavke in 8 primerov srbečice (od tega 7 izven tržaške občine). Na pobudo učiteljev osnovne šole Žavlje - Korošci in vzgojiteljev vrtca iz Čampor so se pred dnevi sestali slovenski šolniki miljske občine v dvorani občinskega sveta, kjer so bili prisotni tudi didaktični ravnatelj Stanislav Škrinjar ter pedagoška svetovalka prof. Mira Cencič iz Nove Gorice. Glavni namen tega srečanja je bilo skleniti sodelovanje med obema šolama in najti skupne smernice za reševanje raznih vprašanj, ki so v zvezi s poučevanjem materinščine. Najprej smo se pogovorili o vzgojnih dejavnostih vrtca in šole. Pedagoška svetovalka, ki stalno sledi našemu delu, je orisala osnovnošolskim učiteljem dosedanje delovanje in začrtala cilje, ki bi jih lahko dosegli v letošnjem letu. Dalje nam je pred lagala naloge, ki naj bi jih skupno opravljali otroci in učenci. Do sporazuma je prišlo, da bomo vse pogosteje prirejali obiske v vrtcu in na šoli, sestajali se bomo s starši obeh ustanov z namenom ,da se med sabo spoznamo, skupno ustvarjamo ter da postanemo vsaj Slovessi miljske občine bolj združeni in bolj povezani. Skupno bomo tud; nastopili na veselici, ki jo vsako leto prireja Društvo Slovencev miljske občine, nato pa smo začeli obravnavati probleme, ki so v zvezi s poučevanjem slovenščine. Ugotovili smo, da so nekateri starši vpisali svoje otroke v italijanske šole, pa čeprav so obiskovali naš slovenski oddelek. To vsekakor ni pravilno, saj je vzgoja nepretrgan proces, pri katerem se otrok pripravlja na šolo še preden stopi vanjo. Zato je treba vzgojni proces smotrno oblikovati in usmerjati, kjerkoli je otrok vanj vključen. V ta namen prirejamo v sredo. 19. tega meseca, v dvorani občinskega sveta v Miljah predavanje prof. Mire Cencič na temo: »Priprava otrok na šolo in pogoji uspešnega dela v šoli*. Na predavanje vabimo vse starše predšolskih in šolskih otrok ter vse zainteresirane. Govor je bil tudi o načinu, kako okrepiti naš slovenski vrtec in slovensko šolo, da bi ostala v upravnem, vzgojnem in učnem smislu zares slovenska po jeziku in po duhu, saj smo stalno podvrženi pritisku asimilacije. Idealno bi bilo, da bi nam občinska uprava čim prej priskrbela to, kar nam je tudi obljubila: vrtec in šolo v isti stavbi. Sedaj so naši otroci in učenci v stalnem stiku z italijanskimi otroki v vrtcu in učenci v šoli. Upamo, da bo vse to naše delovanje pripomoglo za razvoj slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v miljski občini. Vlasta Berdon Tamara Cont Fontanot NALEZLJIVE BOLEZNI V TRŽAŠKI OBČINI V obdobju od 27. marca do 2. t.m. so v tržaški občini zabeležili sledeče primere nalezljivih bolezni: 2 pri mera škrlatinke in vnetja jeter, 61 primerov ošpic, 6 primerov noric, 4 SLIŠATI z mikrocelico nenavadna realizacija boja proti naglušnosti ura.«?™0 odkr|t|e predstavila ki |"lc,ev uPan|a vseh tistih, kolti 0 ° prob,eme s sluhom, treh« 8 ,ern °dkrlt|em ni več ra,n. n°sHI očal, vložke ali Pred®« ,!ce' Mikrocellca pa *a tk, '|Q ln‘®graclisko telo Kokri«6?0, kl 1° mora nositi. novoa?|ak,011 obrazložitev te nadeli', ,e Pr*nagl|ena, brez PreUU6«0 1° I® 'reba pre| ko dn*’ *8,e nQ,° i1 ,0h‘ 'Po določeno vrednost. Kdorkoli bi rad sodeloval, mu bodo specializirani avdlopro-tezlsti pokazali delovan|e te mikrocelico v: LEKARNI «ALLA SALUTE« Ul. Olulla 1 -J- Tel. 79-53-69 TRST v četrtek, 13. aprila, in v četrtek, 27. aprila ZDRAVSTVENE USTANOVE NUDIJO VELIKE PRI8PEVKE ISTITUTO ACUSTICO ITALIANO Ulica Roma 4 — Telefon 81-372 — GORICA Stavka uslužbenk ustanove ECA Uslužbenke občinske podporne u-,stanove ECA, ki skrbijo za pomoč priletnim in onemoglim, so napovedale za jutri dveurno stavko ter istočasno zahtevale srečanje z županom in pristojnim odbornikom, da bi prišlo do razčiščen ja položaja v tej u-stanovi, ki postaja nevzdržen. U-službenke že dolgo zahtevajo, da bi storitve na tern področju zadobile značaj javnosti in da bi se izboljšale. Doslej za njihove zahteve ni bilo pravega posluha. Ponovno se bodo sestale na skupščini v petek ter ob tem preučile rezultate srečanj. V POSLANSKI ZBORNICI Odgovor na vprašanja o krizi tovarne (JMT Podtajnik ministrstva za državn soudeležbe Rebecchini je v poslar ski zbornici odgovoril na vprašanj o krizi tržaške Tovarne velikih m< torjev. Vprašanja, ki so jih predk žili komunist Cuffaro, demokristja Tombesj in demonacionalec Delfin« poudarjajo, da je kriza tovarne < draz splošne krize, ki je zajela sv< tovno ladjedelstvo. Nova naročil namreč ne krijejo nitj tretjine pr« dorne zmogljivosti tovarne. Rebe« chini je bil v svojem odgovoru zel optimističen. Dejal je, da je EG predložila načrt za rekonstrukcijo i ■preobrat ladjedelnic. Po mnenj podtajnika Rebecchinija, obstajaj dobre možnosti, da se ponovno vzp« stavi ravnotežje na tržišču te pan« ge. Odpirajo se nove možnosti z GMT, ki naj bi se v prihodnje i smerilo v proizvodnjo dizel motoi jev novih področij in v tehnološl razvoj tistih ladijskih motorjev, i se lahko bolje obnesejo. S takšnir tolmačenjem komunist Cuffaro i ostala dva poslanca nikakor niso b li zadovoljni, češ da je stanje tovai ne še negotovo in da EGS ne mor načrtovati razvoja tega obrata. Rajonska konzulta za Valmauro pri županu Spaceiniju Pred dnevi je bila na tržaški občini delegacija rajonske konzulte za Valmauro in Naselje sv. Sergija, ki se je sestala z županom Spaccini-jem, da bi pojasnil, kaj namerava skleniti občinska uprava glede zahteve prebivalcev, da bi dobili zelenico med industrijsko cono in hišami na Pantalejmunu. Župan je pojasnil, da občinska uprava že proučuje vprašanje in je zagotovil, da bo izdelala načrt, ki bo branil prebivalstvo pred industrijsko ekspanzijo. Ta načrt predvideva tudi zelenice, ki bodo na razpolago javnosti. Doslej 117 milijard za obnovo Furlanije Na zadnjih sejah je deželni odbor sprejel vrsto sklepov za dodelitev ustreznih finančnih podpor, s katerimi se bodo lahko pričela obnovitvena dela na potresnem območju, na zadnji seji pa je določil kriterije, po katerih bodo občinam porazdelili te podpore. Kot smo že poročali je deželni odbor pred časom nakazal 39 milijard lir za popravila poškodovanih poslopij, za popravila javnih poslopij pa je namenil 10 milijard lir. Del te vsote bodo prejele občinske uprave iz Fojde, Barda, Tablje, Pušje vasi, Forni dj Sotto, Tolmeča in Humina. Za obnovo potresnega območja je doslej deželni odbor nakazal 117 milijard lir. to vsoto pa bo upravlja lo izredno deželno tajništvo za obnovo Furlanije. Preučevanje načrtov o gradnji ceste ki bo povezala Brda z Novo Gorico Postopno izvagan/e osimskega sporazuma na goriskem področju DANES NA ŽUPANSTVU PREUČITEV VARIANTE REGULACIJSKEGA NAČRTA Preučili bodo proti pred loge rajonskih konzuli - Razprava v občinskem svetu še v aprilu? V Novi Gorici se je včeraj zjutraj ponovno sestala mešana jugoslovansko - italijanska komisija, ki preučuje možnosti in načrte za gradnjo dveh cest, ki sta bili pred videnj že v mirovni pogodbi z Italijo in ki sta ponovno všteti v osimskih sporazumih. Gre za resto iz Nove Gorice - Solkan v jugoslovanska Brda preko italijanskega ozemlja na iužnem pobočju Sabotina in za cesto, ki bi morala povezati Livek s Kambreškim. V drugem primeru gre za povezavo dveh vasi na jugoslovanskem ozemlju, ki sta prej imeli neposredno vezo po va seh, ki so na italijanskem ozemlju. Z osimskimi sporazumi se je italijanska vlada obvezala, da bo dala denar za gradnjo te ceste. Prav tako se je italijanska vlada obvezala, da bo dala denar za cesto, ki bo povezala Novo Gorico z Brdi. Gre za nujno potrebno po vezavo med jugoslovanskim delom Brd in središčem občine. Brda so leta 1947 ostala odrezana in njend prebivalci morajo na dolgo pot preko Plavi, da lahko pridejo v središče občine. Zato naj bd na pobočju Sabotina zgradili cesto, široko 9 metrov, ki bi na italijanskem ozemlju uživala extrateritorialnost. Cesta naj bi bila zaprtega tipa, ograjena in potniki je ne bi smeli zapustiti. Denar za to cesto bo dala italijan ska vlada iz fondov namenjenih za gradnjo infrastruktur ob meji. Prvi sestanek te komisije je bil pred poldrugim mesecem v Gorici, včeraj pa je bil na vrsti že drugi sestanek. Funkcionarji in strokovnjaki so preučili predloge načrtov. Najbrž bo briška cesta speljana malo nad zadnjima hišami Štmavra. Tehniki so si pred nekaj tedni že ogledovali morebitno traso. Komisija je včeraj zasedala tako v dopoldanskih kot tudi v popoldanskih urah. Jugoslovansko delegacijo je vodil sekretar izvršnega sveta SRS Tone Poljšak, v njej so bili še: sekretar izvršnega sveta SRS dr. Mirko Žgur, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine iz Nove Gorice dr. Vinko Mozetič ter ing. Miran Marusšig, Viktor Pardb, arh. Tomaž Vuga, Zmago Vrtovec, Ivan Kos. Viktor Pergar, mag. A-leksander čičerov in ing. Marjana Potočnik. Na čelu italijanske delegacije je bil opolnomočeni minister dr. Girolamo Trotta, z njim so bili še goriški župan Pasquale De Simone, predsednik trgovinske zbornice Delio Lupierj, dr. Ausonio Aromolo, dr. Luigi Battaglini, dr. Nella.Ce-falo. ing, Luigi,.iGuoghi, podpolkovnik Francesco DftiPanfilis, ing. Antonio Lagana, polkovnik Bruno Leo ni, ing. Aldo Mazzon, dr. Enzo Mor-sellino, dr. Giuseppe Volono. Danes v Novi Gorici prva seja skupščine Danes bo v Novi Gorici prva seja izvoljenih članov vseh treh zborov, izvoljenih na volitvah 12. marca. Sestali se bodo člani zbora krajevne skupnosti, zbora združe nega dela in družbenopolitičnega zbora. Na predlog občinske konference Socialistične zveze delovne ga ljudstva bodo na skupni seji vseh treh zborov izvolili predsed- Za «Pohod prijateljstva*, ki ga bo v nedeljo, 16. t.m., že tretjič priredila skupina za posoški mladinski socialni turizem v sodelovanju z deželno zvezo TGS in Občinsko zvezo telesnokultumih organizacij iz Nove Gorice, vlada tudi letos precejšnje zanimanje in se je do zdaj prijavilo kar lepo šte vilo mladincev in mladink. Manifestacija bo po vseh znakih sodeč torej tudi letos lepo uspela.. V nedeljo dopoldne bodo goriške in novogoriške ulice oživele, za nekaj ur lx>do odprli pregrado med Gabrijelovo in Erjavčevo cesto, kjer bodo v bližnji lx>dočnosti postavili mejni prehod, ki bo predstavljal nov mast na poti zbliževanja med obema krajema Manifestacija se bo odvijala v dopoldanskem času. Ob 9. uri bo zborno mesto na Travniku, start bo pol ure kasneje, ob pol enih pa se bo uradni dei manifestacije zaključil na sedežu TGS v Gorici v Ulici Don Bosco, kjer bo tudi nagrajevanje. Ne bi po navijali pravil za udeležbe, Kajti slednja prejmejo udeleženci ob prijavi, pač pa bi organizatorje in udeležence opozorili, pri tem pa upamo, da smo še v času, na nekatere negativne aspekte, ki so se pojavili že ob prvi prireditvi pred tremi leti, ponovili pa tudi lani. Pohod ni tekmovalnega značaja, kljub temu pa so nekatere skupine in posamezniki 11 kilometrov dolgo progo v celoti ali deloma pretekli. Za športnike je tak »sprehod* lahko prijetna vaja. utegne pa povzročiti pri mlajših udeležencih, ki takih qaporov niso vajeni, posledice na zdravju. Nekatera društva so že lani opozorila organizatorje na to senčno stran pri reditve. Pohod, ki se tudi letos odvija pod I geslom «Kdor si pridobi prijatelja, nika občinske skupščine, ki po položaju ustreza mestu župana v naših občinskih upravah. Nadalje brado izvolili podpredsednika skupščine ter predsednika izvršnega sveta. Na predlog predsednika izvršnega sveta bodo izvolili še podpredsednika in člane izvršnega sveta. Na ločenih sejah bodo trije zbo ri izvolili svo.je predsednike, na-mestrnke in tajnike. V vodilni strukturi v Novi Gorici so se v zadnjem času izvršile nekatere spremembe. Sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov severnoprimorskih občin in član predsedstva ZKJ Miha Ravnik .je pred nedavnim prevzel dolžnosti generalnega direktorja delovne organizacije Meblo, poprejšnji generalni direktor Mebla Anton Slapernik pa je postal predsednik slovenske samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Križišče med Tržaško cesto in Ulico Duca d'Aosta so«li med zapletena križišča v Gorici. Vanj se naittreč “steka kar pet ulic. Do-šlej še je promet na tej točki (Kivi jal brez avtomatizmov in dejansko tudi brez mestnega stražnika. Če je bil stražnik na tem kraju, se ni ukvarjal s prometom, ampak ga je predvsem nadzoroval. Prak sa namreč pove, da je navzočnost prometnika na križišču, pa tudi na določenem cestnem odseku, že dovolj, da promet steče brez prekrškov. Gr.e za nekakšen preventivni poseg, ki ima tudi v prometu blažilne učinke. Kot je razvidno ’z proračuna občinske uprave, bodo v tem letu to križišče semaforsko uredili. Z zneskom 18 milijonov lir bodo nakupili naprave in jih uffra-dili. Kako bodo uredili promet, o tem ne bi sedaj vedeli povedali nič določenega. Vsekakor so na poveljstvu mestnih stražnikov zbrali dovolj podatkov, da bodo zelene najde zaklad*, bo potekal po go-riških in novogoriških ulicah. Marš-ruta je sledeča: Travnik, Raštel, Grad, Ulica Giustiniani, Rafut. Drevored Corsica, Gabrijelova ulica, Erjavčeva, Kidričeva Vojkova, Cesta IX. korpusa, mejni prehod Solkan, Ulica Mighetti, Ulica Or zoni, Ulica Don Bosco. Na celotni relaciji bodo štiri kontrolne točke, dve v Gorici, dve pa v Novi Gorici. Prav tako na štirih krajih se bodo udeleženci in njihovi sprem tjevalci lahko okrepčali. Po zda.i razpoložljivih podatkih, se bodo nedeljske prireditve poleg skupin iz Nove Gorice. Gorice in drugih krajev udeležile tudi sku pine nekaterih slovenskih društev iz Gorice in bližnje okolice. Svoje sodelovanje je napovedalo Sloven sko planinsko društvo, ki je bilo prisotno na vseh dosedanjih poho dih. Priložnostno ekipo so sestavili v Pevmi in štandrežu. najbrž pa bodo sodelovali tudi domovci. Torej ('bjektivni pogoji za uspeh tretjega Pohoda prijateljstva so tu; upati je le, da vreme ne b«J po nagajalo. ________________iL__________________ Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah (planine) in v Savudriji (morje) za otroke od 8. do 14. leta v času od 24, julija do 7. avgusta 1978 in na Vranskem, za otroke od 13. do 15. leta v času od 17. d0 31. avgusta 1978. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Ulici Malta vsak dan. od 10. do 12. ure, do zasedbe razpoložljivih mest. V nedeljo kongres ZKM1 v Gorici V nedel,jo, 16. aprila, bo v Gorici pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine Italije. Na kongresu, ki poteka v dokaj zaplete nem in napetem političnem trenutku. bodo razpravljali o najbolj joe-rečih družbenopolitičnih vprašanjih. Posebno pozornost bodo namenih obravnavi mladinske problematike ter specifičnim problemom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pokrajinski kongres ZKMI sodi v ekvir priprav na 21. vse državni kongres. Zasedanje bo v prostorih Posoške federacije KPI v Gorici, Ulica Locchi, 2, s pričetkom ob 9. uri. luči tako fkrižigali, da bo zastoja čimmanj. JUTRI NA SEDEŽU CISL Sindikalno zborovanje o mestnih prevozih Jutri ob 14. uri bo na sedežu CISL v Gorici deželno zborovanje sindikalnih predstavnikov in delegatov uslužbencev za mestne prevoze, katerega se bo udeležil tudi državni tajnik Renzo Petruccj in predstavniki deželne federacije CGIL-CISL-UIL. Na zborovanju bodo proučili spe cifična vprašanja kategorije s posebno pozornostjo na zapadlost dopolnilne pogodbe Ime seča junija) in delovne pogodbe, ki sta nove zani s splošnimi ileželnimi pr«>ble mi, ki jih je enotno sindikalno gibanje že vzelo v pretres. Vsedržavna stavka prizadela tudi ftonke Vsedržavna stavka letalskih uslužbencev. ki je povzročila mnogo težav v prometu, je prizadela tudi letališče v Ronkah. Prometa sicer ni ohromila. vendar so letala pristajala in odhajala s približno 2-urno zamudo. Edino jutranjega poleta za Milan ni bilo. Mladinski seminar na Lokvah Prejšnjo soboto in nedeljo je bil na Lokvah mladinski seminar, ki ga je organizirala občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Nove Gorice. Seminarja se je udeležilo precejšnje število zamejskih mladincev in sicer člani Mladinskega odbora SK GZ, MK - G, Mladinskega centra in Mladinskega odseka iz Sovodenj. Seminar je vsestransko uspel. Posebej velja poudariti dejstvo, da se je na seminarju, v glavnem pri vseh predavanjih, obširno razpravljalo o problematiki slovenske etnične skupnosti v Italiji. Ta je bil zadnji izmed seminarjev, ki jih je v letošnji sezoni priredila OK ZSM iz Nove Gorice, Zamejski mladinci so bili prisotni le na slednjem. Menimo, da je potrebno in koristno v bodoče pri nas pola gatj večjo skrb podobnim pobudam. Še zmeraj obilica nevarnega vojnega materiala Od konca prve svetovne vojne je minilo že šestdeset let, še zmeraj pa je skritih v zemlji precej nevarnih spominov iz tega žalostnega obdobja. Tako so pred dnevi pri Vrtojbi našli kar 58 stokilogramskih letalskih bomb, ki so bile odvržene med prvo svetovno vojno in ki niso eksplodirale. Samo nekaj dni prej so tam blizu odkopali 14 podobnih bomb. V Novi Gorici so prejšnji teden, pri zemeljskih delih za preureditev Prvomajske ceste, našli 250 kilogra- Danes popoldne se bo na gori škem županstvu sestala komisija za preučevanje splošne variante regulacijskega načrta. V njej so zastopniki svetovalskih skupin, zastopniki strokovnih združenj ter sindikatov, predsedniki rajonskih konzult in tudi predstavnik manjšinske občinske konzulte. Do sestanka prihaja po več kot petih mesecih mrtvila, ker niso očitno na občini smatrali za potrebno, da bi ta organ preučeval Dotek variante regulacijskega načrta. Komisijo so ustanovili pred dvema letoma istočasno z oddajo del za varianto načrtovalcu arhitektu Costi. Ni pa opravila tistega dela, ki bi bilo potrebno, ker so jo na občini, kljub protestom članov komisije, sklicali le nekajkrat in na seje sta tako občinski odbornik za javna dela kot načrtovalec prinesla le že izgotovljene predloge. Dokaz za malomaren odnos občine mov težko letalsko bombo ameriške izdelave, ki so jo odvrgla zavezniška letala med bombardiranjem solkanskega mosta 'rin telezriiške postaje. Bombo so previdno prepeljali ,v,-Trnovški gozd, kjer so jo piroteh-.niki uničili. Lani so na Goriškem uničili 19 tor razstreliva. i --------- V petek v Sovodnjah seja občinskega sveta V petek, 14. aprila, ob 19. uri bo v Sovodnjah redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo odobritev proračuna za letošnje leto in obračun za lansko leto ter varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu. Govor bo še o naknadnih stroških za vodovodno napeljavo, o odstopu neke občinske porcele pokrajinski upravi. Svetovalci txxio govorili tudi o resoluciji deželne zveze <>bčin glede avtonomije krajevnih uprav. Zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, je včeraj zjutraj umrl 29-letni Ivo Tomažič. Ponesrečil se je v ponedeljek zvečer okrog 20. ure v Ru-pd, blizu svojega starega doma. Iz za zdaj nepojasnjenih vzrokov je izgubil nadzorstvo nad fiatom 600 ter treščil v zid na levi strani ceste, blizu znane gostilne Ožbot. čeprav je sprva izgledalo. da poškodbe le niso tako hude, se je stanje ponesrečenca kmalu pokazalo za izredno resno. Zdravniki so mu s hitrim posegom skušali rešiti življenje, vendar so bile poškodbe prehude. Včeraj zjutraj je Tomažič umrl. Ni znano, kaj je botrovalo tragičnemu dogodku. Nekateri ne izkluj-čujejo možnosti, da je voznika, ki je bil menda namenjen na obisk k svojcem, k' živijo v Rupi, medtem ko si je sam ustvaril dom na Peči, obšla nenadna slabost. Kaj več bo morda povedala preiskava, ki jo vodijo orožniki goriškega poveljstva. Vest o tragičnem dogodku je globoko prizadela vaščane iz Rupe in Peči, pa tudi iz širše okolice, saj so Ivota cenili in spoštovali. Zapušča ženo Lidijo in komaj tri leta starega sinčka Davida, na starem domu pa očeta in mater ter dva brata. Pogreb bo jutri popoldne. Delavska sprevoda v Tržiču in Ronkah Včerai dopoldne so delavci ladjedelnice Italcantieri v Tržiču šli v sprevod ki je obšel glavne mestne ulice. V sprevodu so nosili transpa rente, na katere so zapisali svoje zahteve po obnovitvi proizvodnje ter do članov komisije je bil tudi v tem, da niso na njene seje sploh poslali zapisnikarja. Delali so tako kot delajo z rajonskimi konzulta mi. Na današnjem sestanku bi morali preučiti protipredloge rajonskih konzult. V nekaterih krogih menijo, da misli občinski odbor dati v razpravo varianto regulacijskega načrta občinskemu svetu še pred koncem meseca. Prejšnji teden so se člani občinskega odbo ra sestali z načrtovalcem. Komunistični svetovalci opozorili župana na dijaško srečanje DOSP Skupina komunističnih občinskih svetovalcev v Gorici je te dni naslovila goriškemu županu pismo, v katerem ga seznanja, da bo 22. aprila v našem mestu pomembna mladinska manifestacija: Dijaško obmejno srečanje Primorske. Komunistični svetovalci naprošajo župana, naj bi občinska uprava do takrat jx>skrbela za ureditev vseh športnih objektov, da bd predvidena športna srečanja lahko nemoteno potekala. V pismu svetovalci še posebej opozarjajo na pomen tovrstne manifestacije v okviru sodelovanja prebivalstva ob meji. Prav zaradi tega, bi morala občinska uprava tovrstno pobudo primemo podpreti. Koncerti Na pobudo goriške občinske uprave bo jutri zvečer v deželnem avditoriju v Ulici Roma klavirski koncert dua Stavole-Albonetti. Začetek prireditve ob 18.30, vstop prost. Razna obvestila V soboto, 15. t.m., priredi Mladinski krožek v Gorici, v prostorih Dijaškega doma ples. Pričetek ob 20.30. Kino Gorica VERDI 17.00h-22.00 »Terrore a 12 mila metri*. David Janssen in Don Meredith. CORSO 17.00—22.00' «La bella addor-mentata nel bosco* - W. Disney. Izven progra‘nia «11 mio amico Benjamine*. MODERJVISSIMO 17.00-22.00 »Aguirr* - furore di Dio*. Klaus Kinski in Helena Roja. CENTRALE 17.00-22.00 »Raptus ero-tico». D. Thome in L. Hippe. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «L'isola della corrente*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Bilitis». Nova Gorica in okolica SOČA »Sovražnik Apačev* — ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Kasandrin most* — ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Zadnji kriki iz savane* — italijanski film ob 19.30. prekinitvi njihovega vpisa v dopolnilno plačilno blagajno. Medtem se je izvedelo, da so se včeraj pričela na Intersindu v Rimu pogajanja o problemih ladjedelništva. Delavci podjetja Meteor iz Ronk bodo danes priredili v tem kraju javno zborovanje, na katerem tx>do pojasnili svoje pred tremi meseci objavljene zahteve normativnega in pogodbenega značaja. Ob 9.30 bodo zapustili svoj obrat ter obšli glavne ronske ulice. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI So SE: Arianna Zagata, Livi0 Conduttore, Ambra Mocchiutti, Federica Fontana. UMRLI SO: 69-letni upokojenec Silvio Stacchi, 67-letni upokojenec Eme-sto Di Barbora, 75-ietni upokojen«« Arzeglio Anibaldi, 68-letni upokojenec Rudolf Pertovt. H4-letna upokojenka Rosa Battistutta vd. Tommasini, 91-letna Bogomila De Reja vd. Nuzina, 100-Ietna Eulalia Rigonat vd. Moratti. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo v Ulici Enrico Toti, tel. 72701. športno društvo Juventina Iz štaa-dreža izreka Marjanu Tomažiču in svojcem globoko sožalje ob tragični smrti brata Ivota. iiiuiiiiiimiiMiiMiiniiiiiiiiiiiiitiiniimiiHiiiiiiiiiiiiMMiHiiiiMiiiMiiniiiiiiiiiHiiiiimiiiiifiiiiiiiidiiiiiitmfM MRZLIČNE PRIPRAVE ZA NEDELJSKO PRIREDITEV LETOS V GORICI ŽE TRETJIČ «P0H0D PRIJATELJSTVA> Do včeraj *e je prijavilo lepo število udeležencev - Sodelovala bodo tudi nekatera slovenska društva iz Gorice in okolice nilHIIHIIIMIIIHIUmillllllllllllllllllllltllllllllMimNIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIHIIIIIUUIIIIIIIMIIIIimiiatVHflllllNIMIIfllllllllllllllimilHIIIIIHUlllllllIHMfllHIin niiiiimtiiiMMiiimiiniiiiiiiittiiiiiitiiiitiiKimtiiiMiiisiiiiiniMiiiMiiittimtiiiiimiHtiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiM TRAGIČEN P0NEDEUK0V VEČER V RUPI 29-LETNI IVO TOMAŽIČ PODLEGEL POŠKODBAM Z avtom treščil v obcestni zid - V teku je preiskava, ki naj ugotovi vzroke nesreče SLA JE PO SLEDEH SLAVNEGA TOLMINSKEGA PUNTARJA Prihodnjo soboto v Črnem vrhu 35. obletnica Gradnikove brigade Brigada, ki so jo sestavljali skoraj izključno primorski fantje, se je proslavila s številnimi boji proti nadmočnemu sovražniku Priprave za proslavo te stavne brigade naše NOB so v polnem teku. že 15. februarja je bil v Ljubljani sestanek domicilnega odbora brigade, na katerem so se dogovorili, da bo proslava 35. obletnice v. soboto, 15. aprila, v Črnem vrhu nad Idrijo. Rojstni dan brigade «1. Gradnika* je 10. april 1943 ko sta se iz borcev severnoprimorskega odreda in južnoprimorskega odreda foimirali dve brigadi — iz prvega brigada «1. Gradnika*, iz drugega pa brigada »S. Gregorčiča*. Odločbo o ustanovitvi teh dveh brigad je koncipiral in objavil Aleš Bebler, ki je bil tedaj delegat CK KPS in sekretar t>o-kfajinskega komiteja KPS za Primorsko. Medtem ko je odšla brigada «S. Gregorčiča* takoj po formiranju v Benečijo, kjer pa je ostala le krajši čas in se vrnila precej okrnjena, tako da so bili borci te brigade delno vključeni v brigado «1. Gradnika*, je bila ta razporejena na precej razsežnem področju. Tako je bil prvi bataljon razporejen na severovzhodnem delu Primorske (seveino od Idrije), drugi bataljon se je zadrževal na območju Bovca in Kobarida, tretji pa na področju Goriških Brd. Vse te enote so bile razdeljene na čete, vsak bataljon je imel po tri do pet čet. ki so štele po 25 do 35 borcev. Oborožitev čet je bila različna, saj so imeli po večini zaplenjeno orožje, vendar je imela četa vsaj enega ali več mitraljezov. Šesto brigado borcev «1. Gradniku* so sestavljali po večini fantje iz vseh predelov Primorske. V celoti se je brigada zbrala šele 14. maja 1943 na Miji planini nad Nadižo. Ves ta čas je morala biti težke boje in se kljub izgubam ohranila v močnem sestavu. Kljub temu je bito tudi kulturno življenje razgibano, tako so na primer bili borci sproti obveščeni o dogodkih doma in v svetu in prejemali so svoje glasilo «Tolminski puntar*. Ko .je bil 13. julija 1942 sprejet sklep o ustanovitvi prve in druge slovenske divizije ki je bila nekaj tednov pozneje preimenovana v 14. in 15. divizijo NOV in POJ, je bilo sklenjeno, da sc olje primorski brigadi združita v eno, ki naj krene na Notranjsko in se vključi v 14. divizijo. Tako je Gradnikova brigada krenila na pot, ki je pila polna težkih borb in žrtev. Na Krvavi peči je skupaj s Šereer-jevo brigado imela težke dvodnevne borbe z močnimi italijanskimi enotami, ki so zraven najtežjega orožja imele tudi pomoč letalstva. Kljub vsemu pa je brigada imela samo pet mrtvih in nekaj ranjenih, sovražnik pa mnogo več, saj navajajo viri, da jih je zgubi! 200 in okoli 300 ranjenih. Borbe so st nadaljevale, ko se je razvedelo za italijansko kapitulacijo. S tem pa so se haloge brigade spremenile. Polovica brigade se .je tedaj nahajala v bližini Novega mesta v krajih Podturn in Poljane; Prvi bataljon je že v dopoldanskih urah razorožil posadko v Straži. Na železniški postaji so sestavili kompozicijo in naložili v prve vagohe italijanske vojake, v naslednje pa borce prvega bataljona ter krenili v Novo mesto kamor so prispeli v večernih urah. To je bila tedaj prva enota slovenskih borcev, ki je vkorakala v Novo mesto, tedaj močno italijansko vojaško oporišče (tu je imela štab divizija «Isonzo») Takoj so postavili komando mesta, zastražili vse pomembnejše zgradbe in začeli razoroževati italijansko posadko V tem času je brigada sodelovala nri uničenju belogardističnih postojank v Begunjah in Cerknici, nakar .je prejela ukaz, nai sc umakne na Primorsko. Tu je bila v teku sovražna ofenziva na tako imenovani goriški fronti. Brigada je branila hrbet enotam, ki so se borile na Vipavskem in sicer na vzhodni strani blizu Razdrtega od koder se je umaknila na področje Nanosa, kjer je imela TFS «Stu Iedi» ob V. obletnici 'm;* * * lllllill g | TFS «Stu ledi* je prikazala več tržaških plesov člani tržaške folklorne skupine so nastopili tudi s srbskimi plesi hude bo.ie z Nemci. Ob vrnitvi na Primorsko je štela brigada preko 900 borcev, toda po končani nemški ofenzivi septembra 1943 je bila močno okrnjena. Po podatkih, ki so se ohranili je izgubila več kot 200 borcev, nekaj jih je bilo tudi ujetih. Toda no končani ofenzivi si je hitro opomogla. saj je že 13. in 14. oktobra sodelovala pri uničenju Štampetovega mosta, šele po tej akciji se je vrnila na Primorsko, kjer se je združila z goriško brigado iri ostala v sestavu borcev IX. korpusa še naprej kot Gradnikova brigada, s pripadnostjo XXXI. diviziji. Od tedaj dalje se je brigada bojevala v glavnem na Primorskem B. F. OGNJENI KRST MLADIH , , (Nadaljevanje na zadnji strani) Nabrežinska godba je letos prvič nastopila na veliko noč. Prvi nastop .je bil hkrati tudi ognjeni krst mladih, obetajočih godcev. Prvič v zgodovini nabrežinske godbe sta njeni stalni članici postali tudi dve dekleti, sestri Elisabetta in Veronica, stari 13 oziroma 12 let. Na sliki je tudi najmlajši nabrežinski godec, devetletni bobnar Giorgio Marcbesan. llllinillllllllllllllMIlinilllMIIIMIIMIIHItllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllMIIIIMIIIMIIIMtllllllMIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtlHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlllllllIllIltllltlllllllllliiiiiHllllllllllllllllIllIllilIllIlllllillimiiliiiiiillll 130 LET PO POTOVANJU PISMA Z OTOKA V INDIJSKEM OCEANU V FRANCIJO Slovita poštna znamka «modri Mauritius ponovno jabolko spora med obema Nemčijama Znamka z dvema pennyjema vrednosti in sliko kraljice Viktorije velja danes najmanj 1 milijon mark - Do pravne rešitve spora bo ostala v blagajni carinarnice v Filadelfiji BONN — Občasni nemško-nem-ški spori niso nikakršna novost, ne za Nemce in niti za svetovno javnost, čeprav je normalizacija odnosov med obema Nemčijama postala eden od najpomembnejših pogojev evropskega miru. Prav tako pa je vsem jasno, da je med rojaki na Labi še vrsta nerešenih problemov, večjega ali manjšega pomena. Spomnimo naj samo na en znan primer. Že več let se obe Nemčiji prepirata zaradi vprašanja, kateri pripada slovita »Nefrete-te*. Kajti Nemška demokratična republika trdi, da si je Zvezna republika Nemčija protizakonito prisvojila del njenega muzejskega bogastva ter skupaj s tem tudi slovitega, po vsem svetu .znanega ki pa-portreta davne e-giptovske vladarice. Sedaj pa je v ospredju neka slovita poštna znamka, iri povzroča., ponoven prepir med obema Nemčijama, Vse to pa se je začelo predlanske .jeseni v Filadelfiji. Neki osivel, že starejši Arneri-kanec, je stopil v neko filatelistično trgovino, potegnil iz žepa staro poštno znamko ter vprašal trgovca: «Ali je ta znamka kaj vredna in koliko?* Ko je trgovec vzel znamko v roko, se je začel kar tresti po vsem telesu. Pomel si je oči in v prvem trenutku nj mogel niti priti k sebi zaradi presenečenja: v rokah je imel primerek ene od najbolj redkih in najbolj dragih poštnih znamk vseh časov, in sicer slovitega «modrega Mauritiusa*. To znamko so poimenovali tako po otoku Mauritius, kjer je bila tiskana pred 130 leti in po njeni modri barvi. Ko .je bila tiskana je veljala dva pennyja, a nosi lik kraljice Viktorije. Danes je tako redka, da vsak primerek velja vsaj en milijon mark. Ko je Amcrikanee slišal od trgovca, kaj ima v rokah in koliko je znamka vredna se je ustrašil. Začeli so spraševati, kje je dobil «modrcga Mauritiusa* Amerikanec ie povedal da je bil kot ameriški častnik leta 1945 v premagani Nemčiji in tam mu je neki neznan in zdaj že pozabljen bojni tovariš stisnil v roko nekaj znamk kot «vojni su Ygt)ir»., Povedal je, še, .da, za priimek človeka, ki mu je podaril znamke.. Ker pa ni filatelist in n; vedel, kaj ima v rokah, je pustil, da so te znamke ležale desetletja na dnu neke njegove zaprašene torbe, šele na jesen predlanskega leta jih je spet našel in odnesel v filatelistično trgovino Ko pa je zvedel, koliko je vreden «modri Mauritius* in da prav to znamko že desetletja išče Zvezna republika Nemčija in da bi se tudi utegnilo zgoditi, da bi se moral on sam zagovarjati zaradi tatvine, je ta že upokojeni ameriški lastnik odnesel znamko na carinarnico v Filadelfiji. »Modri Mauritius* je bil naj- Novost na knjižni polici BRANKO SOMEN: PETI LETNI ČAS Novoustanovljena ženska pevska skupina Je zapela več narodnih m .gl Tamburaški ansambel je v svojih izvedbah in ob spremljavi plesov zelo dobro zaigral Pri Pomurski založbi je izšel roman Branka šdmnacPeti letni čos*. Šomen, ki ga poznamo prevsem kot satirika in humorista, kot avtorja poezije in filmskega scenarija, je zdaj napisal roman in se v njem izpovedal. Vsekakor uspešno, kajti njegov roman «Peti letni čas» je sicer nenavadna zgodba, pomeni pa uspešno predstavitev pisatelja v zvrsti daljše proze. Roman se dogaja nekje ob ju-goslovansko-avstrijski meji, v odmaknjenem kraju, kjer na šoli u-če štiri učiteljice, poleg njih pa je še upravitelj šole. Vse štiri učiteljice so samske, ena od njih je mlada vdova. Vse pa žive skupaj v stari kmečki hiši. rede ovce in pletejo volnene izdelke. V to mirno ’ podeželsko življenje, skoraj i-dilično, če verjamemo pripovedim o preteklih letih, pa nenadoma vdere moški. To je Peter, ki je delal v Nemčiji, tam spoznal tihotapsko skupino in kot šofer peljal avto čez Jugoslavijo v Turčijo. Na meji so ga prijeli, Peter je u-šel in se zatekel k štirim učiteljicam. Njegov prihod je sprožil med njimi vrsto problemov. Predvsem so ga vse hotele imeti zase. Vsaka se ga je hotela polastiti, da bi ga imela le zase, da ga ne bi delila z drugimi. On pa, ki je že ob svojem prihodu na cesti posilil prvo in začel ljubezenski odnos z drugo, je bil prijatelj vseh štirih. Med njimi je prišlo do konfliktov, do sporov, tudi do osebnih obračunavanj, v bistvu pa so bile vse zadovoljne, da so ga imele pri sebi in da so ga skrivale pred oblastjo. To idilično življenje v od vtaknjeni hiš j je trajalo tri mesece in je bilo kljub konfliktom prijetno. In ko so slednjič miličniki pobeglemu prišli na sled in ga odpeljali iz varnega zavetja štirih žensk, je v hiši nastala vendarle praznina, ki so jo vse štiri boleče občutile. Čas se je ustavil. Do konca šolskega leta bodo še ostale skupaj, potem pa bo morala tudi zanje in za njihovo skrivanje priti kazen. To je zgodba in zunanji okvir te nenavadne in pestre zgodbe. Gre pravzaprav za nenavaden dogodek, morda za dogodek, ki tudi ni povsem verjeten, čeprav je podan prepričljivo. Toda poglavitna stran tega kratkega romam je v odnosu štirih ljubezni željnih žensk do edinega moškega v hiši in v njihovih notranjih ter medsebojnih konfliktih, do katerih je prišlo ob življenju z mladim moškim pod isto streho. Ti konflikti so podani zanimivo, tudi prepričljivo in drže bralca v napetosti, čeprav so zunanji dogodki sorazmeroma. skromni in se pravzaprav zgodi zelo malo. In vendar je notranja moč pripovedi tista, ki nas obdrži pri branju te nenavadne zgodbe in tega zanimivega, čeprav kratkega romana. Nenavadnost zgodbe, pa vendar dinamičnost, rahla poetičnost in u-činkovitost pripovedi to so odlike tega zanimivega teksta, ki sicer ne rešuje kakih velikih življenjskih problemov, obravnava pa neobičajno ljubezensko problematiko in se lepo bere. Sl. Ru. prej lastnina nemškega rajlia, potem weimarske republike, potem pa še Tretjega rajha. Kako je iiotem izginil, da bi se šele predlanskim spet pojavil, ni toč no znano. Lady Tom. žena tedanjega britanskega guvernerja na otoku Mauritius v Indijskem oceanu je leta 1847 povabila na ples v maskah v Port Louisu, glavnem mestu otoka Mauritius, ugledno francosko gospo Doucau lou'dy iz Bordeauxa. Napisala ji je poziv-nico. na katero je prilepila znamko za dva pennyja. No, in tako je »modl i Mauritius*, ena od redkih še ohranjenih primerkov te znamke odpotoval na dolgo not. Preko Bordeauxa se je znam ka potem znašla, nihče ne ve kako, najprej v rokah znanega berlinskega filatelista*' Košaka, ki jo .ie prodal v zanieii’6" "Va žbirko drugih znamk tedanjemu ministrstvu za pošte nemškega raiha: Od tekaj se ta modri Mauritius nahaja v zbirki nemškega ministrstva za pošte v Berlinu in sicer v Ma.yerstrasse. Ko šo v času zadnje vojne za vezniki začeli hudo bombardirati Berlin, so visoki poštni funkcionarji spravili dragoceno zbirko najprej na Dunaj in pozneje v neki zapuščen rudnik soli v Tu-ringiji. Žbirko so skrili pod zemljo na varno mesto. Tam so jo našli amerikanski zmagovalci, ki so zbirko izročili hesenski vladi, to je eni od dežel, ki je bila pod ameriško okupacijo. Nemci so se lepo zahvalili, toda kmalu so z grozo ugotovili, da manjkajo nekatere od najbolj dragocenih poštnih znamk, a med njimi je bila prav «modri Mauritius*. Od tedaj pa do predlanske jeseni so visoki bonski pošt ni funkcionarji zaman iskali po vsem svetu to redko znamko, ki .je pripadala Nemčiji. Takoj ko so zvedeli, da je tako iskana znamka, se pravi «modri Mauritius*, v filadelfijski carinarnici, so bonski funkcionarji, ker so pač marljivi in pedantni, pripravili popoln dosje skupaj s pooblastilom bonske vlade, da bi na tei podlagi dobili nazaj od Amerikancev dragoceno znamko. Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Washingtonu je takoj poslalo svoje funkcionarje v Filadelfijo, da bi prevzeli od carinikov «modrega Mauritiusa* in ga vrnili v domovino. V tem času pa je neki filadelfijski časopis, ki je zvedel za zadevo od carinikov, objavil vest, da ta dragocena znamka lezi v blagajni carinarnice. Vest je prebral tudi marljivi dopisnik zahodnonem-šHe agencijie DPA iz Washingto-na. Pohitci je takoj, da posreduje vest v Bonn. a niti na pamet mu ni padlo, da bo s tem povzročil zmešnjave. Bonski listi so seveda takoj objavili vest, a ker te časopise čitajo tudi na drugi strani Labe, so vsi v obeli Ncmčijah zvedeli za usodo »modrega Mauritiusa* Ko so bonski diplomati prišli v carinarnico v Filadelfiji, so jim na vljuden način povedali, da jim ne morejo izročiti »modrega Mauritiusa*, ker si Nem- ška demokratična republika lasti pravno pravico do njenega lastništva. Vlada Nemške demokratične republike trdi. da se zgradba bivšega nemškega ministrstva za pošte v Ma,yerstrasse nahaja v vzhodnem Berlinu in da tudi zapuščeni rudnik soli v Turingi,ji, kjer je bila redka znamka shranjena za časa vojne in od koder je bila odnesena v Ameriko, prav tako leži na ozemlju Demokratične republike Nemčije. Zato «modri Mauritius* pripada njej in ne bonski vladi. Nemška zvezna republika je na te zahteve reagirala z noto, ki ,io je poslala vladi ZDA in v kateri pravi, da je prav ona pravni lastnik prejšnjega nemškega rajha, da je to vedno izjavljala, n.čdtem ko je 'NČthškA* demokratična republika šta|ho trdila in še trdi. da ni v ničemer vezana na nekdanje nemške države ter da za to niti sedaj ne more zahtevati, da bi v njihovem imenu dobila v svoje roke »modrega Mauritiusa*. Ameriška vlada, State departe-ment in ministrstvo za pravosodje bodo morali sedaj odločati komu na.j izročijo modrega Mauritiusa*- Nemški demokratični republiki ali Zvezni republiki Nemčiji. Do končne odločitve pa bo morda preteklo še precej časa. oziroma let. Prav gotovo je, da se bo tista Nemčija, ki bi izgubila bitko v tem sporu, na vsak način pritožila pri ameriških sodiščih in da bo prav gotovo pritiskala, da bi proces prišel do vrhovnega sodišča. Vse te zade ve pa se zavlečejo v nedogled. Dokler pa ne bo kaj sklenjenega, bo »modri Mauritius* ostal v carinarnici (Po «Politiki» - Di. J.) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Vzgojna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Nemščina 17.00 Ob petih z GIULIANOM CANEVACCIJEM 17.05 HEIDI. risanka 17.30 Družina: Zaposlena tnali 17.45 VLAKEC: Pravljice, pesmice in igre 18.00 Argumenti 18.30 MALI SLAM 19.00 Dnevnik 1 KRONIKE 19.20 IZGUBLJENI OTOKI TV film 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 GOR IN DOL PO STOPNICAH (TV film): «Glas preteklosti* 21.35 DOUCE FRANCE: Vsakdanje življenje 22.05 ŠPORTNA SREDA Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu. Drugi kanal 12.30 O tem je govor 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Stari poklici, nova šola: šola za kuharje 17.00 Program za otroke BARBAPAPA’ 17.05 Sezam, odpri se 17.35 BLACK BEAUTYJEVE DOGODIVŠČINE (TV film): Kralj, ki je prišel od daleč 18.00 Laboratorij 4 18.25 Iz parlamenta, Dnevnik 2 -ŠPORTNE VESTI 18.25 Programi pristopanja Vremenska slika 18.55 Nogomet: BRUGES - TUVENTUS 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.50 SARTI ANTONIO, PODČASTNIK, 1. del TV nanizanke 21.40 Znanost in tehnika 22.40 Antoniom o Antonioniju Ob koncu Dnevnik - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8,35 in 10.05 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Naftne poti, Od Subotice do Novega Sada, TV gledališče; Kocka, kocka (risanka) 17.25 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 17.45 Popotovanje v deželo lutk 18.05 OBZORNIK 18.15 Na sedmi stezi, športna od da.ia 18.48 Moč zborovskega zvoka: Tako v duši lep trenutek zbeži 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: LINA BRAKE 21.35 Sodobniki: Janez Pirnat 22.05 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 ŠPORTNA SREDA: Nogomet, Evropski pokal 20.30 DNEVNIK 22.15 IVAN GROZNI Celovečerni film. Igrajo Nikolaj Čerkasov, Ljudmila Čelikovskaja, Serafina Birman. Zagreb 17.35 Koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Ekspedicija Kantsch dok. film 19.30 DNEVNIK ŠVICA 18.05 Program za najmlajše: Mariin se kopa 18.30 Program za otroke: čitatelji v labirintu 19.10 DNEVNIK 19.25 «11 cangurino* 19.55 Kulturni zapiski 20.45 Argumenti TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jug. lahke glasbe; 9.30 Ro ža mogota; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra: 10.45 Oddaja za I. stopnjo osn. šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Pio jaz; 14.30 Velika potovanja; 15.05 Prvi Nip; 17.10 O energiji; 18.00 Musič Nord; 19.35 Igre za uho, radij. priredba; 20.15 Pojo I Pooh; 21.05 O operi; 22.30 Naj govorimo?; 23.15 Glasba za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila: 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Veliki dogod- šča dneva; 12.00 Ljudsko izročilo ki v 20 stoletju; 9.32 »Primer Mau- Slovencev; 12.10 Pojmo po naše; 13.15 Naši zbori; 13.35 Od melodi je do melodije; 14.10 Mladina v rizius* radij, priredba; 10 12 Pogovori s poslušalci; 13.40 Roman-ze; 15.00. 15.45 in 16.37 Tu Radio zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 2; 17.55 Pogovori o lahki glasbi: 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mladi izvajalci; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 «Snubač» humoreska v enem dejanju. KOPER 7.30,'»!30/ 9:30," KL30, Ut.Wi"12.«0f. 15.30, 16.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.32 Glasbena galerija; 9.20 Poje Alan Sorrenti; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljalec; 14.10 Ital. zbori; 14.33 Melodije; 15.00 Kultura danes; 15.10 Glasba iz filma «Guerre stellari*; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe: 18.35 Posnetki iz naših studiov; 20.00 Zbori v noči: 20.32 Rock party; 21.32 Današnji gost; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00, 12.00. 13.00. 15.00, 17.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje: 8.50 Glasbeni program: 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 12.05 in 13.30 V j in 18.55 Lahka glasba; 19.50 Srečanje petih; 20.40 Paolo Ribecco. mornar, radij, igra; 21.29 Zaključil’ večerni program. SLOVENIJA 'ftflO/tf.Mn.OO, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00; 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00. 19.00. "22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci !r 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori: 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma: 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne, godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Spomini h' pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek; 20.00 Koncert iz našega studia; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarna nokturno; 23.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. uiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii n iiiiimiiviiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii n mini mi Mlini mmm n n ih n im imn n iiMiiiiiiim iiiniii' UGOTOVITVE VSEDRŽAVNEGA SVETA ZA RAZISKAVE CCNRl Odpadki: zavrženo bogastvo 25 odst. prihranjene električne energije na vsakega prebivale* PADOVA — Vsedržavni svet za raziskave je priredil v Padovi konferenco, na kateri je pojasni! rezultate svojega dela na področju stranskega načrta, katerega namen je ugotoviti, kakšne so možnosti energetskega izkoriščanja trdih mestnih odpadkov. Prikazovanje teh rezultatov je bilo v okviru «VII. Sep Polution* (mednarodna razstava — srečanje javnih služb, mestnih tehnologij in boja proti zastrupljevanju). Stranski načrt Vsedržavnega sveta za raziskave, ki se odvija v širšem okviru »energetskega načrta* vodi inž. Publio Fedi. Začel pa se je konec leta 1976 ter predvideva petletni razvojni načrt. Inž. Giancarlo Chiesa, ki je ravnatelj stranskega načrta, poudarja potrebo po najboljšem izkoriščanju odpadkov z energetskega stališča. Posebej poudarja korist- llllllllllllimiMIIMMllllMIMIMtMIIMIIIMIMIMIimilMMMIIIMIIMIIIIlMlMIIMHIIIIMIMMlMlllllllllllimiMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiMIMIlimiMllllllimilllMIIMIIIMllllMIMM» OVEN (od 21.3. do 20.4.) Posvetili se boste pripravi nekega na črta za bodočnost. Pomembno srečanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojim bogumom si boste zagotovili odločujočo prednost. Večer boste prijetno prebili v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne sprejmite nobene druge naloge. Rešite najprej stare zadeve. Skušajte zatreti svojo ljubosumnost. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ogibajte se špekulativnih metod v poslovanju. Dobro razumevanje v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes dobro premislite, preden sprejme- Horoskop to ! j na videz ugodno ponudbo. Srečanje z neko staro simpatijo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po govor z osebo, ki ji zaupate, vam bo -‘lede nekega sodelavca povsem odprl oči. Popoldanske ure po svetite svojcem. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan bo potekal intenzivno in u spešno. V svojih odnosih do drage osebe ne liodite prenagljeni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Imeli boste precej praktičnega dela, manj pa zadoščenja. Prišlo bo do burnega razgovora z nekim sosedom. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Naložene vam bodo nove naloge, da boste njiliovo težo komaj zmagovali. Ne odkrivajte čustev komur si bodi. KOZOROG («1 21.12. do .20.1.) V splošnem bo dan ploden, ven dar ne boste z njim zadovoljni. Prijatelj vas bo nepričakovano razveselil. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po svetite se svojim dolžnostim. Va še razpoloženje ne bo najboljše zaradi nerazumevanja droge o-sebe. RIBI (od 20.2. d0 20.3.) Prevfč ste obloženi z odgovornostmi. Rešilo se bo neko izredno nevšečno družinsko vprašanje. nost vseh pobud, da bi pridobili nekaj pomembnih sestavin odpadkov, kot so papir, kovine in steklo. Vprašanje ponovnega pridobivanja enega dela odpadkov je droga točka celotnega načrta (prva točka zadeva raziskave o odpadkih, ki jih zbirajo v Italiji in kako se jih znebijo) ter se izva ja na diferenchan način. Inženir Chiesa je dejal, da vsedržavni svet za raziskave preizkuša v Pa dovi, zbiranje papirja, v Foggii stekla, v Tomiju po klobučevino in kovine. Pristavil je še, da so rezultati doseženi do sedaj zelo dobri. Najbolj zanimiva pe je bila u-gotovitev, da bi lahko v Italiji pokrili vsaj 25 odstotkov električne energije, ki jo porabi vsak državljan v enem letu z izkoriščanjem trdih mestnih odpadkov vsakega prebivalca. To pomeni, da bi 450 kilovatni?! ur od skupnih 1800, ki predstavljajo «letno» družbeno porabo električne energije na vsakega prebivalca, pridobili s spreminjanjem na podlagi ustrezne obdelave papirja, stekla, vsakodnevnih odpadkov hrane, ki jo vržemo v košare, vrečke in smeti Če pa posvetimo svojo pozornost »velikim številkam* lahko rečemo, da bi 12 do 14 milijonov ton mestnih trdih odpadkov, ki jih proizvajamo vsako leto v Italiji bilo dovolj, tudi če upoštevamo samo 50-odstotno izkoriščanje, u stvarilo notranji energetski vir, ki bi zadovoljil več kot en odstotek potreb v vsej državi. Toda povrnimo se nazaj k »velikim* številkam. Vsako leto se potroši v Italiji od 80 do 100 mi lijard lir za uvoz starega že rab- ljenega papirja. Tega pa je v ,1'J taliji v obilici, toda nihče še 1,1 do danes uspel, da bi ustrezno izkoriščal to zavrženo ‘ bogastvo- Tretja točka ze navedenega črta pa zadeva možnost, da b* pridobivali iz trdih odpadkov vri* sto goiiva, ki bi imelo trgovsko vrednost ter bi ga lahko uporab" Ijaii v tradicionalnih ogrevalnih napravah. En primer: če bi lab' ko pridobivali to gorivo iz vsa! 50 odstotkov količine trdih odpad' kov (14 milijonov ton letno) bi lahko proizvajali električno enef' gijo, ki bi pokrivala 2.5 odstob ka potrošnje v vsej državi. Zadnji dve točki načrta zadevi ta proizvodnjo neke sestavine, k1 bi jo uporabljali v kmeti jstvi* (preizkusna tovarna že deluje * * * * v Reggiu Emilia) in nekega biolog kega pliha, katerega pa bodo preiž' kusili prihodnje leto. Celotni stran' ski načrt je bil finansiran z r milijoni lir predlani, 350 milijo'11 lani, za letošnje leto je predvidel 801 milijon lir. Pri vsem lem ne obstaja torri vprašanje finančnih sredstev, ten1' več le vprašanje struktur. Po ska- • . a standardna igralca na spdim igrišča in to De Cubber, ki rarii kY,aIificiran in Courant (za-velit Poškodbe). Brez dvoma je to »v-lL.nandikap za domačo ekipo, tem. '^ki trener Happel pa je kljub čanu optimistično razpoložen. Sre-19 ^ .odo odigrali ob 20. uri (ob ipi ; 1 P° italijanskem času), ver-Postavi pa sta sledeči: L^BUGES: 'tensen, Bastijns, Maes, Evk tnS(. klolders, Cools, Van der St ®n’ Sanders, Lambert, Simoen in Var,nion' Bezerve: Gogne, Krieger, der Bende in Verheecke. oOTNTUS: Zoff, Cuccureddu, Ca„ !ni’ Gentile, Spinosi, Scirea, BettS1°’ ^ardelli, Fanna, Benetti in rinn o' Rezerve: Alessandrelli, Fu-■ Verza in Boninsegna. Jdregi polfinalni tekmi se bosta tonn™; * Liverpool in Borussia ie .t:te“nSladbach. Prvo srečanje se Npifključilo z izidom 2:1 v korist ze!r>ev’ kljub temu pa je srečanje ekirvne/otov°, saj sta prikazali obe zato*' a°ber in učinkovit nogomet, rin ,'teata enake možnosti za napre-t !?russi.a medtem v prvenstve-v n 'Tičanju dokaj nepričakovano visnL*'6" Polegla Hamburgerju z še j lz'dom 4:1, kljub temu pa Da ; 00 yddi na lestvici. Liverpool — __ —---------------------- ... Je v zadnjem srečanju doma od- doma le remiziral z Lausanno. seriji nerodnih napak naglo splah- >"""""f'i"l" ki Je Prav te- ko kot H« GIS’ w je pr stu iP,,, urUngham na zadnjem me-> končano'06 z dvema točkama. Po I bil0 VAjm, Prvem delu prvenstva je ’ n0, da tv8 Hurlinghama prepriča-žav rosi?6 k° ekipa brez večjih te-. bil bali ni izPadom. saj nflj bi A tej sjte Gis odločno najslabši v so Pln>;. Razpleti v prvenstvu pa drugj ifZj.i* da so se Zalateo in reč d„n?dko zmotili: GIS je nam-teenutno 3 Premagal Emersona in Ilurlinun ltna enako število točk kot ložaj tv*3™' ^ato P°steja sedaj po-teatičen^03110" na 'esteiei *e dra-premaBai- 1vi b'( zato teeba nujno fktotno h! .Neapeljčane, kajti na-ke Pila usoda tržaške peter- Goae°atena- Stol ?fkp Itegnossin pa bo drevi i-čani bodoes°'- S I*intinoxom. Gori- SODNIKA: Scuderi in Maier Gre-g°- Proti poprečni ekipi, kot je Saba, so se obetajoči Kontovelovi naraščajniki pokazali v dveh podobah. V prvem polčasu so zaigrali odlično, borbeno v obrambi, duhovito v napadu. Temu je priča tudi prepričljivo vodstvo po prvih dvajsetih minutah igre. Drugo, veliko manj navdušujočo kašarkarsko predstavo pa so naši fantje nudili v drugem delu, ko so pobudo prepustili učinkoviti nasprotnikovi peterki. Dvoboj, ki je izgle-dal v prvem delu že odločen, se je v nadaljevanju spremenil v ogorčen boj za vsako žogo. Tržačani so svoje dolgo zasledovanje kronali dve minuti pred koncem, ko so domačine skoraj ujeli. Rezultat je bil namreč 79:78. Tedaj pa je predstavni- EldornEVIšNJEGA, 7. KOLA ltX n« o »e PAEl DRpm igrišču' HUrlin?uREVIŠNJEGA, 7. KOLA EmerX3m4I GIS Neapeli Chi* n * Alco pinUnn 3rtini - Scavolini V g .* Pagnossin g°3tov»l UpAlY1 videmski Mobiam iel z p, ,v Bimu, kjer se bo spopri-čani na °rjd pot do zmage lahka, pa so v nadaljevanju svoje nasprotnice preveč podcenjevale, kar je bilo usodno: S. Luigi je začel nizati točko za točko in vsi upi naših deklet, da bi se končno le dokopale do prve zmage, so tako splahneli. INKA Bor — Kilijoy Team 3:1 (15:7, 7:15, 15:2, 15:8) BOR: Zergol. Nacinovi, Montana-ri, S. in I. Župančič, E. in L. Maver, Tomsich, Vigini, Basa, Kalc, Živec. KILUOY TEAM: Dreossi, Febbro, Fragiacomo, Franchini, Giraldi, Marin, Palladini, A. in M. Tomasi, Bette. SODNIKA: Magris, Jacobucci. Borovke so osvojile v petek tretjo zmago v A skupini, tokrat proti popolnoma novi, neznani ekipi Killjoy Team. Tekma je bila precej borbena, četudi so borovke mislile, da bodo premagale nasprotnice brez težav. Po drugem setu pa je kazalo, da se tudi killjoyevke znajo boriti v polju. Borovke pa so pokazale hitrejšo igro, kmalu so nadoknadile izgubljeni set in se potrudile do konca tekme. SAMO TENIS Poraz Franuloviča Na mednarodnem teniškem turnirju v Monte Carlu je Romun Nasta-se premagal Jugoslovana Franuloviča s 6:4 in 6:2. zel večjo pobudo in zaokrožil zasluženo zmago na 3:0. H. V. NARAŠČAJNIKI Sovodnje — San Marco 0:5 (0:2) SOVODNJE: Petejan Rajko. Uršič, Dottiri, Cotič, Monti, Lavrenčič, Cotič Bruno, Petejan. S monetti. Devetak, Marson, Uršič (Costantini)v Tudi naraščajniška sovfodenjska ekipa ni vzdržala. Sanmatcovci so napolnili nasprotna vrata z goli. Prva stvar, ki jo je treba omeniti je ta, da je pihal zelo močan veter, kj je nedvomno pomagal gostom. V začetku igre so bili Sovodenjci v napadu, a nasprotnikova ekipa je prišla tedaj v protinapad in prvi gol le bil tu. Dru?i gol je dri igralec, ki je iz neposredne bližine vrat brcnil žogo naravnost v mrežo. V drugem polčasu so nasprotni i-gralci igrali proti vetru a kljub temu so zaradi šibke domače obrambe uspeli realizirati še ostale gole. Upajmo, da vsaj prihodnje leto bodo naši igralci dosegli boljše rezultate. David Uršič Inter S. Sabba — Breg 6:0 BREG: Smotlak I. (Scheriani), Mahnič (šavron), Albertini, Sancin, Ražem, Pavletič, Kraljič, Grizonič, Smotlak S., Zonta, Kofol (Labaani). INTER SS: Girometta, Lisi, Stefani, Vattovaz, Zarattini, Marincich, Pecchiari, Somma, Fumani, Ridolfo, Žaro. V gosteh so Brežani doživeli hud poraz, za katerega ni opravičila. Domačini so bili popolni gospodarji na igrišču, medtem ko niso bili «plavi» sposobni organizirati učinkovite igre. Poraz je prehud in negle-de na premoč domačinov, bi se moral končati s tesnejšim izidom, kajti Brežani znajo igrati vsekakor mnogo bolje, kot so pokazali v tem srečanju. Po prvem polčasu, ki se je končal s 4:0, so se naši zastopniki le nekoliko bolj izkazali, zlasti v o-brambd. Tudi v napadu jim je uspela kaka lepa akcija, kar pa je bilo vse premalo. Omenili bi dva igralca, ki sta se nam zdela najboljša in sicer levo krilo domačinov Zaroja in vratarja Scherianija, ki je v vratih izredno zanesljiv. Jolo NAJMLAJŠI Primorie - Portuale 1:2 (1:1) PRIMORJE: Ostrouška, M. Vil-latora, F. Vlllatora, Tafuio, Metel i ko, Dolce. Sedmak, Sferza, Sardoč. : Bukavec, Sullini. i Na domačih tleh je proseško Pri j morje doživelo nezaslužen poraz pro-j ti tržaški ekipi Portualeja. Proseča-! 'ri bi v tej tekmi zaslužili vsaj remi, saj so bili enakovredni nasprotniku, bodisi v prvem kot v drugem polčasu. «Rdeče - rumeni* so prišli tudi prvi v vodstvo, toda prednost gola je trajaia samo malo časa, saj so Tržačani kmalu nato izenačili. Pri neodločenem izidu se je končal prvi polčas. Tudi v nadaljevanju smo bili priča lepi in dinamični igri, bodisi z ene kot z druge strani. Oba vratarja sta bila zelo zaposlena, toda do go la ni prišlo. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala z rezulta ! tom 1:1, so gostje tik pred koncem srečanja nepričakovano s strelom izven kazenskega prostora dosegli zmagoviti gol. H. V. Delovanje ZSŠDI Uspelo predavanje dr. Čuka V sklopu ciklusa strokovnih predavanj za trenerje, ki ga prireja Trenerska zveza ZSŠDI za vse trenerje oz. vaditelje zamejskih slovenskih športnih društev, je bilo v ponedeljek v Gregorčičevi dvorani v Trstu že tretje tovrstno predavanje. Dekan ljubljanske VŠTK dr. Miran Čuk je obravnaval nadvse zanimivo temo (Psihologija športne grupe*, ki je med poslušalci sprožila veliko zanimanje, saj so dobili konkretne napotke za svoje delo. Tokrat je bilo sicer prisotnih nekaj več trenerjev kot na zadnjih dveh predavanjih, vendar pa je bila udeležba še vedno pomanjkljiva in s takim zadržanjem se ne bo naš zamejski trenerski kader povzdignil na višjo strokovno raven. V ponedeljek bo na vrsti predavanje o prvi pomoči. Po poteh partizanske Ljubljane Odbor, ki vsako leto prireja tradicionalni množični pohod po poteh partizanske Ljubljane je poslal ZS ŠDI vabilo, da pošlje na (štafetni tek bratstva in enotnosti* deset zamejskih ekip, in sicer pet moških ter pet ženskih štafet. Tekmovanje bo 9. maja po ljubljanskih ulicah; rok za prijavo pa poteče 28, t.m. Vsa zainteresirana zamejska športna društva vabimo, da čimprci stopijo v stik z uradom ZSŠDI in najavijo svojo udeležbo. - bs - Sestanek med ZSŠDI in FIPAV Sinoči je bil na sedežu ZSŠDI prvi uradni sestanek med predstavniki odbora odbojkarske komisije ZSŠDI ter delegacijo odbojkarske zveze FIPAV. Na srečanju, ki je potekalo v zelo prisrčnem vzdušju, je bil govor o vlogi in pomenu zamejske slovenske krovne športne organizacije, še poseben poudarek pa je bil dan odbojkarskemu področju. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 7948 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 12. aprila 1978 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 tADIT* • DZS • 61000 Llubljan* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st„ vlš. 43 mm| 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. t.daiA JZTT zveze časopisnih! Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj yrst založnikov fiegv MNINJt EGIPTOVSKIH POLITIČNIH KROGOV . Izraelska pustolovščina v južnem Libanonu le še utrdila Arafatov položaj Ceausescu za sklicanje mirovne konference v Ženevi BEJRUT — Včeraj se je pričel napovedani umik izraelskih čet iz južnega Libanona. Na vrsti so bile enote v vzhodnem delu dežele ob vznožju gore Hermon, ki so prepustile norveškim vojakom v sklopu mirovne sile OZN 12 km dolg in 2 da 5 km širok pas južno od reke Li-tani. Naslednji kontingent zapusti pojutrišnjem osrčje južnega Libanona, a v »najbližji bodočnosti* naj bi prišlo do tretje faze odmika. Telavivska vlada, kot znano, vztrajno zavlačuje s to operacijo, ker zahteva, da se najprej zberejo na prizadetih območjih vse predvidene «modre čelade* (okoli 4.000) v smislu sklepa varnostnega sveta z dne 19. marca, češ, le tedaj bo dano jamstvo, da se palestinski »teroristi* ne vrnejo v bližino izraelske meje. Čeravno s težavo, pa »modre čelade* vseeno polagoma množijo vrste tistih, ki so že na mestu: do konca tedna naj bj se njihovo skupno število vzpelo na 2.517 s prihodom 650 nepalskih vojakov, ki se bodo tako pridružili 728 francoskim, 629 norveškim, 225 švedskim, 198 iranskim in 19 kanadskim pa še 86 »opazovalcem*, med katerimi je tudi Italijan. Poleg tega je predviden še prihod 360 pripadnikov redne libanonske vojske. Izraelsko zavlačevanje z umikom je narekovalo sovjetskim «Izvestjem* oster napad na telavivske oblasti, ki da postajajo čedalje nepopustljivejše glede pogajanj za poravnavo bližnje vzhod ne krize ter celo načrtujejo nove ekspanzionistične progra me; dokaz tega naj bi bilo ravno taktično odlašanje z vojaškim umikom z libanonskega juga, ki kaže, da bi rad Izrael ohranil nadzorstvo nad zasedenimi ozemlji. Sovjetsko tezo posredno potrjuje libanonski časnik »Al Anwar*, kj pi še, da so Izraelci tik pred začetkom odmika zgradili vrsto novih utrdb. Da je to nujno, fm daje z druge strani razumeti glasilo Šamunove na-.cional - liberalne stranke, ki nagla-ša, da nameravajo Palestinci nadaljevati boj proti Izraelcem v južnem Libanonu; to naj bi dejal sam Ara fat s pripombo, da bo bodoča vojna proti Izraelu slonela na gverili. Kakor koli že, te dni je postalo jasno, da pomeni izraelska napadalna akcija v Libanonu pomembno politično zmago za palestinsko osvobodilno gibanje. Tega mnenja je komisija za zunanje zadeve pri kairskem parlamentu, ki utemeljuje tezo takole: Telaviv se nikdar ni hotel pogajati neposredno s palestinskimi »teroristi*, toda že dejstvo, da sta v Libanonu nasprotujoča si tabora, Izraelci in PLO, enoglasno sprejela resolucijo 425 varnostnega sveta O ZN o prekinitvi sovražnosti, ju postavlja na raven enakopravnih pogajalcev, kar pomeni edinstven pre-eedens v dolgoletni krizj na Bližnjem vzhodu. Spričo tega bi se Izraelci odslej ne smeli več protiviti udeležbi Palestincev na prihodnji ženevski konferenci: to hkrati pomeni, da ključ no vprašanje Palestine ne bi smelo več zavirati dvostranskih stikov med Kairom in Telavivom za poravnavo spora. Egipt je pripravljen na ponovne uradne sestanke med mešanima vojaško oz. politično komisijo, a pod pogojem, da se postavi Begin na popustljivejše stališče. Morda se bo v tem oziru že kmalu nekaj premaknilo, saj utegne prihodnje dni obiskati Kairo izraelski obrambni minister Weizman (in to že šestič). Tedaj bo Sadat gotovo odločneje postavil zahtevo, da se končno razčisti problem palestinskega statuta, in to ne le prebivalcev zasedene Cisiordanije, temveč tudi gverilcev PLO na libanonskem jugu. Sadat namerava vsekakor dovoliti Beginu dovolj časa za premislek in trezno presojo položaja. Medtem se je zvedelo, da je zaupni odposlanec romunskega predsednika izročil egiptovskemu državnemu poglavarju predlog v zvezi s sklicanjem ženevske mirovne konference, ki ga je pripravil Ceausescu (le-ta je včeraj odpotoval v Wa-shington). V predlogu je rečeno da se morajo ženevske konference nujno udeležiti zastopniki PLO, predsedovati pa ji morajo ZDA in SZ. Predlog. na katerega je Sadat načelno pristal, bo Ceausescu prikazal tudi Carterju, (dg) Italijani manjšina v Južni Tirolski BOČEN — Dogajanja v Južni Ti rolski zadnje čase dokazujejo, da je italijansko prebivalstvo postalo po odobritvi tako imenovanega »paketa* nianjšina. ki si le s težavo pribori svoje pravice. Na etnično mešanem območju v občini Egna je prišlo' do krize, ker so predstavniki Stidtiroler Volkspartei zavrnili predlog o gradnji srednje šole za obe jezikovni skupini in nameravajo /graditi šolo le za nemško govorečo mladino. Občinski svet sestavlja 10 predstavnikov SVP, 9 svetovalcev italijanskih strank, en svetovalec nemške narodnosti pa je neodvisen. Pri glasovanju za izključno nemško šclo je predlog podprlo le 9 svetovalcev, 10 se jih je pa vzdržalo, Kljub temu je pokrajinski odbor v preteklih dneh imenoval komisarja. ki bo odločal o gradnji nem ške šole. Svetovalci KD in PSDI so odstopili, da bi prisilili k odstopu sedanjega župana in si izbojevali novega, ki bi upošteval želje tudi italijansko govorečih občanov. NEAPELJ — Pri proboju skozi karabinjersko cestno zaporo v Torre Annunziati pri Neaplju je bil v ponedeljek zvečer težko ranjen 14-let-nj fant. Karabinjerji so streljali proti avtu, ki se je z ugasnjenimi žarometi prebil skozi zaporo. Fanta so njegovi prijatelji izročili zdravnikom v krajevni bolnici. Karabinjerji rešili Michelo Marconi ter ujeli tri ugrabitelje RIM — Karabinjerji so sinoči o-svobodili študentko Michelo Marconi, ki je bila ugrabljena 2. marca. Gre za 15-letno hčerko gradbenika iz Grottaferrate. Predsinočnjim so zasačili 22-let-nega Roberta Di Domenica in 19-letnega Gaetana Parravana, ko sta hotela dvigniti od dekletinega strica odkupnino (260 milijonov lir); ker sta poskusila zbežati, so streljali ter ju laže ranili. Med zasliševanjem so zvedeli zr Michelino skrivališče, kamor so vdrli po širokopotezni obkrožitveni operaciji ter zajeli še tretjega člana tolpe, Bruna Di Spartija. RDEČE BRIGADE NA ZAT0ZNI KLOPI V TURINU S pričevanjem prvih žrtev proces prešel v drugo fazo Sindikalist CISNAL orisal prvi ljudski proces Curciove organizacije TURIN — Proces proti Curciu, Franceschuv.ju in drugim »prvoborcem* rdečih brigad, je včeraj s 17. dnevom razprave, prešel v drugo fazo, ko bodo na vrsti zasliševanja 195 prič, 124 zasebnih strank in 7 sodnih izvedencev. Včerajšnja razprava je potekala mirno, skoraj apatično in niti vest o umoru jetniškega paznika, ni spravila s tira Renata Curcia, Alfreda Buonavito in Nadio Mantova-ni, ki so bili kot opazovalci obtožencev v kletki, kjer so z večjim zanimanjem bralj časopise kot sledili obtožujočim pričevanjem. Večji del razprave so posvetili u-grabitvi sindikalista CISNAL Bruna Labateja, kateremu je 12. februarja 1973 v Turinu prvič sodilo ljudsko sodišče. To je bil prvi »kvalitetni skok* rdečih brigad, ki so se kasneje sistematično posluževale u-grabitev (Ettore Amerio in sodnik Mario Sossi), streljanja v noge in končno likvidacije. Bruno Labate, predstavnik fašistična sindikata v tovarni Fiat Mirafiori, je včeraj pojasnil kako so ga zajeli in kako so mu sodili. Zajeli so ga na ulici pred stanovanjem in ga prisilili v poltovornjak, s katerim so ga peljali iz mesta, kjer se je začel prvi proces «v ljudskem zaporu* s proletarskimi sodniki. Po dveh urah zasliševanja s strani ljudskih sodnikov, med katerimi naj bi bil po Labatejevem mnenju obtoženi Ferrari, so mu odreza- li lase, ga odpeljali do glavnega vhoda v tovarno Mirafiori in ga privezali z verigo k drogu. še prej je predsednik dr. Barbaro zaslišal nekaj manj pomembnih, skoraj obrobnih domnevnih členov organizacije, ki je na turinski zatožni klopi. Govor je tekel o že pozabljenih dogodkih v obdobju od 1968 do 1975. leta, kj so jih le s težavo povezovali med seboj v upanju, da bi prišli do zaokrožene slike organizacije rdečih brigad, ki so se porodile že v Tridentu. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiminiiiiiiiiuiiiiiiiiHimniiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiimimiiiHiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii GRE ZA ŠEST ČLANOV ^GIBANJA 2. JUNIJ» V Berlinu proces proti teroristom Obtoženi so ugrabitve krščanskodemokratskega voditelja Lorenza in umora sodnika Drenkmanna - Solidarnost z BR BERLIN — Včeraj dopoldne se je začel proces proti šestim pripadnikom teroristične organizacije »gibanje 2. junij*. Obtožujejo jih, da so leta 1975 ugrabib zahodno-berlinskega krščanskodemokratskega voditelja Petra Lorenza, novembra 1974 pa umorili sodnika Guen-therja Von Drenkmanna. Kmalu po začetku obravnave je eden od obtožencev zaprosi! za besedo. Gre za 24-letnega Tilla Me-yerja, ki je dejal, da hoče izkoristiti navzočnost tujih časnikarjev in prečitati razglas. To mu je bilo tudi dovoljeno. V razglasu .je bilo rečeno, da obtoženci izražajo najglobljo solidarnost italijanskim »rdečim brigadam*, češ, »tam se odvija pravi proces in ne v tej dvorani*. Razprava je potekala ob najstrožjih varnostnih ukrepih: sodno palačo so opremili z zapletenim' zaščitnimi mehanizmi, ki so stali kar 4 milijone mark. vse naokoli pa je obroč policistov ob zaslombi posebnega protiterorističnega oddelka po vzoru znanega «GSG 9». Na zatožni klopi so včeraj sedeli vsi teroristi, sicer poleg Me yerja 29-letni Ralf Reinders, E. Ronald Fritzsch (26), Fritz Teufel (34), Gerland Kloepper (26) in Andreas Vogel (22). Z njimi bi morale biti, kakor je znano, tudi Inge Viett, Juliane Plambeck in Gabriele Rollnick, ki pa so predlanskim na senzacionalen način pobegnile iz tukaišnje jetnišnice. Obravnava je trajala tri ure in je bila občasno dokaj živahna, saj so obtoženci večkrat zakričali na račun sodnega zbora in odvetnikov žaljiva gesla (Teufel npr. »Prostost za vse, dol s črnimi gangsterji pravice!*). Reinders je javnemu tožilcu zabrusil, da je njegova toga še rdeča od krvi iz Stammheima (kjer naj bi trije člani skupine Baader-Meinhoff napravili samomor). E-den od obtožencev je celo skušal zalučati kozarec vode v krog branilcev. Reindersov in Fritzschev odvetnik sta zaprosila predsednika sodišča, naj ju razreši te dolžnosti, kolikor jima varovanca ne zaupata. Tako se je tudi zvedelo, da sta bila predvčerajšnjim med obiskom v zaporu menda fizično napadena. Proces se nadaljuje danes, ko se bo moral sodni zbor izreči glede nekaterih pridržkov pravne narave iz vrst branilcev. Če bo pridržke sprejel, utegne to občutno zavreti obravnavo in že tako pravijo, da bo proces trajal najmanj dve leti. MARČNI DOGODKI V BOLOGNI Sodniki zavrnili zahtevo po združitvi vseh sodnih postopkov BOLOGNA — Ves dan včerajšnjega procesa zaradi marčnih demonstracij ekstraparlamentarcev, med katerimi je bil ubit univerzitetni študent Lorus-so. je bil posvečen obrazložitvam zahtev zagovornikov Predvsem so ti zahtevali enoten proces za vse dogodke (za nekatere preiskava še traja) in predvsem priložitev k aktom sedanjega procesa vseh izsledkov preiskav Mlad Goričan morilec ženske v Brindisiju BRINDISI — Rinaldo Paulin, 20-letni Goričan, ki služi vojaški rok v bataljonu mornariške pehote v Brindisiju, je moral pod težo dokazov priznati, da je umoril v njenem stanovanju Ros albo De Vincentis in ranil njenega moža Vincenza Do-natea. Do njega so prišli predvsem na podlagi sledov krvi iz ran na roki, ki so preiskovalce pripeljali do mornariške vojašnice. Odkriti Goričana ni bilo težko, ne le zaradi naglasa, s katerim je ogovarjal med zbiranjem podpisov proti terorizmu sosede umorjene Rosalbe, temveč tudi, ker se je pozno vrnil v vojašnico. Poleg tega so ob zidu vojašnice našli njegovo okrvavljeno srajco, v omarici v sobi pa ostala, prav tako okrvavljena oblačila. Paolin je priznal, da je bilo zbiranje podpisov le pretveza za vstop v stanovanje, kjer je upal, da bo našel kako žensko samo. Rosalba mu je odprla in s pretvezo, da je žejen, je vstopil in zaklenil vrata za seboj. Ker se je ženska uprla njegovi strasti, je fant potegni iz žepa nož in ji prerezal vrat. Ugotovili so, da je Paolin že pred dnevi skušal posiliti žensko, kj ga je s kričanjem odgnala. • Kraška gorska skupnost (Nadaljevanje z 2. strani) brez številnih «omišsis». Jasno je, da se je tožilec temu odločno uprl s pripombo, da to ni generičen proces o marčnih dogodkih v Bologni, temveč sodni postopek za »konkretna kriminalna dejanja*, a se ni uprl zahtevi odvetnikov za zaslišanje nekaterih od 101 priče, ki naj bi se pridružile 160, ki jih je predložilo državno prav-dništvo. Odvetniki s0 nato še predlagali, in t0 še pred zasliševanjem obtožencev, sodni ogled dvorane za a-natomijo bolonjske univerze, kjer so izbruhnili prvi izgredi, ki so sprožili verižno reakcijo ekstraparlamentarcev. Sodišče je tudi zavrnilo prošnjo časnikarjev, da hi se razprave začele ob 15. in ne 16. uri, kot je določil predsednik. Sodniki so kasneje delno sprejeli zahtevo odvetnikov po priložitvi k sodnim aktom vseh izsledkov še odprtih preiskav. MOSKVA — Prvi tajnik Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Bretnjev je včeraj izročil v Kremlju odlikovanja šestim kozmonavtom, ki so se do sedaj udeležili misije «sa-ljut 6». Jurij Romanenko, Vladimir Janiebekov in češkoslovaški kozmonavt Vladimir Remek so prejeli odlikovanje heroja Sovjetske zveze. Kozmonavti Georgij Grečko, Oleg Ma-karov in Aleksej Gubarev pa so bili že drugič odlikovani z redom Lenina. tllllMIIIIIIHIlllimilUIIIIMIIHIIIMHIIIIMMIHintlUlIMMUmiimillHIMHniHHUHmHllimiMHmilHIMIIHnilll KONČANO OBDOBJE UMOBOLNIC V kratkem vladni dekret ki bo uredil psihiatrijo Preprečili bodo osamljenost in odtujitev bolnikov, priznali jim bodo osebno dostojanstvo in državljanske pravice jal, da se mu ne zdi to obdobje najprimernejše za razpravo o teh zakonskih osnutkih, saj bi to vprašanje zaslužilo večjo pozornost. Zaustavil se je pri problemih krajevnih avtonomij in decentrali zacije, ter dodal, da ni delo gorskih skupnosti steklo kot bi moralo, predvsem zaradi finančnih in birokratskih težav. Pri tem je izrecno podčrtal položaj kraške gorske skupnosti, ki še nima svojega statuta, kar ji onemogoča redno delovanje. Dejal je, da se doslej deželni odbor ni lotil niti načelno reševanja problemov slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem je skupščino in deželni odbor opozoril na važno razsodbo deželnega upravnega sodišča, ki je leta 1975 sprejelo priziv Slovenskega gospodarskega združenja proti deželni upravi in Zvezi obrtnikov tržaške pokrajine, ki nista vključili v novoustanovljeno pokrajin sko komisijo obrtnikov tudi slovenskega predstavnika, ki ga je predlagala slovenska strokovna organizacija Razsodbo je upravno sodišče utemeljilo prav s 3. členom deželnega statuta, ki daje enake pravice vsem prebivalcem ne glede na jezikovno pripadnost in ki obvezuje deželno upravo, da mora zaščititi zgodovinske in kulturne značilnosti jezikovnih manjšin. Še ostrejši je bil nastop komunističnega svetovalca Dušana’ Lov ribe, ki je deželnemu odboru očital, da hoče preprečiti rabo slovenskega jezika tistemu organu, katerega v veliki večini sestavljajo Slovenci in mu tako onemogoča vsako delovanje. Dejal je, da nosi deželni odbor največ.jo odgovornost za vsa ta anahronistična in nesprejemljiva stališča do slovenske narodnostne skupnosti. Dejal je, da je doslej deželni odbor pokazal svojo odprtost samo z besedami, pri reševanju teh problemov pa se je vedno skliceval na odločitve v Rimu. «Posebno v tem trenutku*, je nadaljeval Lovriha, «ko smo komunisti aktivni del državne vlade, se bodo morali odnosi do teh vprašanj nujno spremeniti, pa čeprav si rte daje deželni odbor nobene sile in s tem povzroča veliko škodo slovenski narodnostni skupnosti*. Lovriha je še podčrtal, da nima deželni odbor prave politične volje in s svojo zaprtostjo povzroča veliko škodo vsem Slovencem, Med svojim posegom je svetovalec Lovriha večkrat polemizira! s pristojnim deželnim odbornikom Bianchinijem, kar je privedlo do ostrih besednih sporov. Na včerajšnji razpravi so govorili še svetovalci Puppinijeva (MF), Trauner (PLI) in Lonza (PSDI). ZANIMIVO PREDAVANJE 0DV. VEITERJA V CELOVCU Avstrijski zakon o manjšinah ni izpolnitev državne pogodbe Avstrijski strokovnjak za vprašanja manjšinskega prava jc poudaril, da številčna moč manjšine ne more biti pogoj za priznavanje njenih pravic CELOVEC — Za priznanega strokovnjaka v vprašanjih manjšinskega prava, dr. Teodorja Veiterja, za kon o narodnih skupinah v Avstriji ni izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Predavanje, ki ga je imel sinoči v celovški galeriji Hildebrand, je posvetil temi »manjšinsko pravo in manjšinska resničnost*, s čimer je že v naslovu povedal, da med pravom in resničnostjo obstaja nasprotje. To je prišlo do izraza tudi v samem predavanju, kjer je predstavil bistvene misli iz knjige, ki bo izšla še letos in bo obravnavala novo avstrijsko manjšinsko zakonodajo. Julijska manjšinska zakonodaja je za Veiterja ssama po sebi neki napredek*, ker pač upošteva tudi Čehe in Madžare, ki v državni pogodbi niso zaobseženi in ker v svojih prvih dveli členih vsebuje določbe, ki po njegovem mnenju presegajo člen 7, vendar pa je iz vsebine njegovega predavanja bilo jasno, da so te načelne določbe v ostalih paragrafih in posebej še v izvedbi spet zanikane. Sicer je povedal, da je prvi paragraf »zelo lep paragraf*, vendar pa je takoj za tem ugotovil, da najnovejša manjšinska zakonodaja ni izvedba člena 7. Ta zakonodaja nam reč upošteva le tretji odstavek tega člena, vsi ostali členi pa sploh niso izvedeni, za štajerske Slaven ce pa ni izvedena nobena določba državne pogodbe. Ugotavljanje manjšine je imenoval odločilno o-mejitev te zakonodaje, ker v coni etnopolitičnega pritiska ni pomembno subjektivno priznanje. V ostalem pa se v mednarodnem manjšinskem pravu vedno bolj uveljavlja mnenje, da številčna moč neke manjšine sploh ni pomembna in ne more biti pogoj za priznavanje manjšinskih pravic. V tej zvezi je pozitivno omenil jugoslovanski predlog deklaracije v podkomisiji OZN za odpravo rasne diskriminacije, pa tudi ugotovitev italijanske vladne komisije za vprašanja Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini in nekatere druge izjave manjšin v Evropi, katere predstavnik Cassandro se je postavil na isto stališče. Zato je za njega »nepojmljivo*, da so na Koroškem dvojezične napise postavili na osnovi štetja, ki je vrhu tega bilo še bojkotirano. V tej zvezi je za njega tudi «čudno», da okraj Šmohor s spodnjo Ziljsko dolino ni zajet z zakonom. Na občinski ravni pa manjka »res veliko* občin dvojezičnega ozemlja. Od teh dvojezičnih občin, sta zajeti samo dve celi občini, v ostalem pa samo odročni deli občin, pa tudi tam se določbe zakona ne uresničujejo povsod. Glede dvojezičnega ozemlja se je pridružil mnenju graškega pro- TUDI ZADNJA RAZPRAVA BREZ RAZSODBE Sodišča v Avstriji postajajo tribuna slovenske manjšine Proces proti Štefanu Petjaku bo verjetno prenesen v Gradec, kjer ga lahko izpeljejo v slovenščini fesorja Hafnerja, po rodu Korošca, da je treba izhajati iz ozemlja, kjer je slovenski jezik doma, to ozemlja pa je točno znano in v glavnem do ločeno s šolsko odredbo iz leta 1945. Na tem področju je treba slovensko manjšino zaščititi. Ravno to stališče pa nemški nacionalisti odklanjajo. Veiter je nadalje poročal o prizadevanjih zveznih oblasti, da bi z internimi odredbami z Dunaja »v okviru tega poslopja (zakona o na; rodnih skupinah — op.) koncediral) nekaj udobnih kosov pohištva*. Značilno pa je, da je v tej zvezi omenil ravno finančno ministrstvo, ki da ravno prevajati v slovenščino ureditev o zveznih dajatvah. V diskusiji je zavzel stališče tudi do manjšinskih sosvetov, ki sd za njega nesprejemljiva ureditev, ker so v njih kot »pazniki* zastopani tudi predstavniki političnih strank. Njegovo osebno mnenje d« sosvetov: »Jaz ne bi šel vanje,> kar samo potrjuje pravilnost odklonilnega stališča slovenskih osrednji!1 organizacij. (Sindok) Gradnikova brigada (Nadaljevanje s 4. strani) RIM — V bodoče ne bodo več zdravili umskih bolnikov v psihiatričnih bolnišnicah, v »getih* in »taboriščih*, kot se je dogajalo od leta 1904, ko so odobrili zakon št. 36, ki je uvrstil umskega bolnika med blazne kriminalce, nevarne zase in za okolico, jih zaprl in odtujil pod pretveze. da so neozdravljivi. V petek bo vlada odobrila nov zakon, ki bo kljub normam o obveznem zdravljenju in ugotovitvah priznal umskemu bolniku osebno dostojanstvo in državljanske pravice. Na razpotju so po več kot sedemdesetih letih ustaljene metode, saj že prva dva člena novega zakona predvidevata, da se lahko umski bolnik upre prisilnemu zdravljenju, ki pa ne predvideva samo bolniškega zdravljenja temveč tudi ambulantne metode. Sprejem v bolnišnico je obvezen le v hudih primerih, ko bi bile vse druge metode neuspešne. Sklep odredi na zdravnikov pred log župan. V roku 48 ur mora sklep potrditi varušnj sodnik, ki poskrbi tudi za upravljanje bolnikovega premoženja. Po sedmih dneh je treba postopek ponoviti. Isto bo veljalo tudi za vse tiste, ki so že leta v psi-hiatričmn bolnišnicah, saj jih bo- do morali avtomatično odsloviti, v nasprotnem primeru bi bili zdravniki obtoženi zaradi neizpolnjevanja službenih dolžnosti. Morebitno bolnikovo nasprotovanje razčisti pristojno sodišče, ves postopek bo brezplačen in ga ne bodo vknjižili. Bolniške strukture bodo javne, bolnika pa bodo zdravili le ob njegovem privoljenju, na posebnih psihiatričnih oddelkih glavnih bolnišnic. Končalo se je torej obdobje zaprtih umobolnic, med drugim bo lahko bolnik v stikih z zunanjim svetom. Zakon predvideva poleg tega tudj prepoved gradnje novih umobolnic in uporabo sedanjih po novih kriterijih. Vsekakor bo odprava u-mobolnic postopna, norme o sprejemu v bolnišnice pa bodo v veljavi, ko jih bo odobril parlament. Uprava psihiatrične službe bo odslej poverjena deželam in ne pokrajinam, psihiatri pa bodo imeli enak gmotni položaj kot drugi zdravniki po obstoječih delovnih pogodbah. Osnutek kot kaže podpirajo vse stranke večine in ga bodo po vsej verjetnosti že v kratkem odobrili. Vladni dekret bo med drugim preprečil referendum o psihiatriji, (voc) LINZ — Tudi zadnja od treh sodnih razprav, ki so bile razpisane proti mladim slovenskim aktivistom v zadnjih dveh tednih, se je končala brez razsodbe: ker je tako zahtevala obramba, je gor-njeavstrijsko višje deželno sodišče v Linzu sklenilo, da bo avstrijskemu vrhovnemu sodišču predlagalo, naj se zadeva Štefana Pe-tjaka ponovno prenese v pristojnost drugega sodišča, tokrat v Gradec. Sodišče v Linzu bi moralo danes obravnavati oritožbo Štefana Pet jaka, ki ga je sodišče v Salzburgu 5. oktobra lani že obsodilo na 10.500 šilingov denarne kazni, I češ da je pisal po zidovih javnih poslopij gesla, s čimer naj bi nastala gmotna škoda. Petjaka na to prvo razpravo ni bilo, ker vabila in procesnih dokumentov ni dobil v slovenščini. Prav to pa je i bil tudi eden od razlogov, zaradi katerih je obramba vložila priziv na takšno razsodbo, in sicer z u-temeljitvijo, da gre za postopek, ki bi moral biti prvotno opravljen pred koroškimi sodišči, ki pa je bil prenesen iz pristojnosti koroških sodišč v pristojnost salzburškega sodišča zaradi resnega dvoma. da bi koroška sodišča spričo protislovenske politične gonje v takšnih primerih še lahko razsojala nepristransko. Prenos takšne vrste oboroženca praviloma ne bi smel prikrajšati za njegove pravice, zato so bili zagovorniki mnenja, da gre Štefanu Petjaku pravica do uporabe slovenskega jezika tudi pred salzburškim sodiščem. Prva zahteva, ki sta jo bila danes postavila oba zagovornika Franzi Zvvitter in Matevž Grilz, je bila zatorej zahteva po izvedbi postopka v slovenščini tudi pred linškim višjim deželnim sodiščem. To zahtevo pa je sodišče zavrnilo, češ, da tako sedmi člen državne pogodbe kot tudi pozitivna zakonodaja v Linzu ne predvidevata postopka v slovenščini. V odgovor na to sta zagovornika zahtevala, da se obravnava prenese v pristojnost novega sodišča, piri čemer sta predlagala graško višje deželno sodišče, se pravi sodišče, ki bi na podlagi sedmega člena državne pogodbe smelo pripraviti proces v slovenščini. V utemeljitev te zahteve je Matevž GriJz izjavil, da so postopek prenesli iz pristojnosti celovškega sodišča v pristojnost salzburškega sodišča zaradi koroškega političnega ozračja, ki je protislovensko in ne dopušča nemotenega sojenja, vendar pa s predpostavko, da bo sojenje, kjerkoli že bo, potekalo v slovenščini. Ker tako v Salzburgu kot tudi v Linzu uporabe slovenščine v postopku ne dopuščajo, je Grilz torej zahteval, da se zadeva prenese pred graško sodišče. Po kratkem posvetu so se sodniki s to zahtevo strinjali. Tudi današnji razpravi se je — kot obema prejšnjima — poznalo, da je njen predmet političen. Toliko bolj, ker je skupina linških študentov in pripradnikov levičarske komunistične zveze pročelje sodišča popisala z gesli v prid ure- sničitvi vseh tistih pravic, ki manjšini gredo: v sami sodni dvorani pa so pripadniki te organizacije pripravil; demonstracijo s skandiranjem gesel v prid manjšini. S tem pa je tudi ta sodna obravnava postala nasprotje tistega, kar so z njo pred letom dni skušali doseči koroški nacionalisti, ki so pričakovali, da bo sodstvo tista gorjača, ki bo koroško slovensko mladino preplašila: tudi današnja sodna razprava je namreč postala še ena tribuna za demonstracijo manjšinskih zahtev. MARJAN SEDMAK GENOVA — Osemdeset milijonov lir je plen iznajdljivega roparja, ki je z orožjem za pasom prepričal direktorja neke genovske banke, da je »izterjevalec* rdečih brigad. Predrto je zapustil banko je še izročil potrdilnico o sprejemu denarja. in sicer na vsem teritoriju, kot tudi delu Gorenjske. Preobširno bi bilo še nadalje naštevati vse številne akcije v katerih so borci-gradnikovci sodelovali. Teh je brez števila in segajo kronološko v čas od 26. aprila 1943 do 1. maja 1945, ko je po 735 dneh bojnega pohoda na prvega maja 1945 brigada končala borbe. Pk> nepopolnih podatkih je padlo v tem času 646 borcev, ranjenih je bilo 299, ujetili pa 22 borcev. Toda to so le številke, ki sicer mnogo povedo: — dejstvo pa je, do so borci brigade «1. Gradnika* v več kot 150 borbah pomagali pri uničenju 2400 sovražnikovih vojakov in jih zajeli preko 1000. V tej slavni brigadi je sodelovalo 110 bork, od EatčrfTi Jih je padlo 22. — Brigada je dala tudi 11 narodnih herojev. To je le nekaj podakov o brigadi, ki praznuje letos 35-letnico U" stanovitve, ki je ves čas obstoja ponosno nosila ime tolminskega puntarja. Ivana Gradnika. Kakor da so se borci, ki so njeni težki poti do svobode dali toliko žrtev, zavedali v celoti ciljev in velikih idej svojega slavnega primorskega rojaka - puntarja Ivana Gradnika. Omshiko, Optiko, fisijo in fivAiJialijo 170 je številka, s katero lahko telefoniraš v izvenevropske države. To je važna usluga za naše gospodarstvo, pa tudi važna po svoji človečanski vrednoti. Milijoni naših sonarodnjakov živi in dela na drugih celinah, telefon pa je večkrat edina povezava med družinami^ katere so ločene za dolga časovna obdobja Ce zavrtiš številko 170, odgovori rimski telefonski center Intercabla, poziv pa je brezplačen, tudi za katerokoli informacijo z vseh krajev Italije. Poleg tega pa boste vedno dobili koga, ki vam bo lahko pomagal, saj govori jezik tiste države, s katero se hočete povezati. Telefon je namreč dobrina za vse. Če hočeš zvedeti kaj več o Številki 170, preglej prve strani telefonskega imenika.