Studijska Knji?m ca V CELJU URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IV 6. maja 1959 ŠT. 12 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 85. Pravilnik o notranji ureditvi in delu poklicne gasilske OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 86. Odlok o določitvi novih tarif zu vodo in plin. 87. Odlok o določitvi novih tarif za odvoz smeti. 88. Odlk o določitvi kanalske pristojbine. 89. Odlok o oprostitvi časopisnih podjetij plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v letu 1959. 90. Odločba o ustanovitvi šole za izobraževanje odraslih v Celju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 91. Družbeni plan občino Slovenske Konjice zn leto 1959. 92. Odlok o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice ž določbami temeljnega zakona o prekrških. 95. Odlok o uvedbi občinske doklade na davek od osebnega dohodku na območju občine Slovenske Konjice. 85. Po 10. členu odloka o poklicni gasilski četi (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-294/58) je Svet za notranje zadeve in občo upravo okraja Celje na seji dne 21. februarja 1959 predpisal PRAVILNIK o notranji ureditvi in delu poklicne gasilske čete. I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Poklicna gasilska četa je izvršilna enota okrajnega ljudskega odbora za opravljanje gasilske in reševalne službe ter spada glede na svojo službo v sestav Tajništva za notranje zadeve. Poklicna gasilska četa opravlja službo po navodilih in pod neposrednim nadzorstvom Tajništva za notranje zadeve. 2. člen Poklicna gasilska četa je razdeljena na dva voda in tri desetine. Četi, vodu in desetini poveljujejo starešine (komandir čete, namestnik komandirja čete, komandirja vodov in desetarji) . Poveljstvo čete sestavljajo: komandir čete, namestnik komandirja in komandirja vodov. 3. člen Številčna jakost čete je določena z odlokom o sistemizaciji delovnih mest uslužbencev in delavcev poklicne gasilske čete (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-296/58). 4. člen Poklicna gasilska četa ima svojo lastno administracijo. Administrativne posle opravlja pod vodstvom komandirja čete pisarniški uslužbenec — gasilec, ki obenem opravlja posle skladiščnika. Poklicna gasilska četa ima garažnega mojstra, ki skrbi za pravilno vzdrževanje in tehnično sposobnost motornih vozil in agregatov. 1 Posle garažnega mojstra opravlja eden izmed članov čete, ki mora imeti za to odgovarjajočo kvalifikacijo avto-mehanika-mojstra. 5. člen Prostori, ki so določeni za potrebe poklicne gasilske čete (za nastanitev gasilcev, hrambo orodja in opreme, za učilnice, skladišča, delavnice in pisarno), se ne sinejo uporabljati v druge namene. V delavnicah se smejo izvrševati samo tista dela, ki so v zvezi z gasilsko službo. Vsako uporabljanje strojev in orodja za druge namene se prepoveduje. Delovni čas v delavnicah je določen z delovnim načrtom oziroma ga določi komandir čete od primera do primera. Vstop v prostore delavnic je prepovedan tistim, ki nimajo opravka v njih. Sicer pa lahko vstopi v delavnico z dovoljenjem komandirja čete, kdor pregleduje orodje, opremo ali proučuje vprašanja, ki se tičejo gasilske službe ali kdor opravlja službena opravila na podlagi veljavnega pooblastila. 6. člen Strokovna vzgoja gasilcev se vrši po predpisanih učnih načrtih. Učna snov zajema predmete iz splošne izobrazbe, gasilske stroke in gradiva namenjenega za kulturno-poli-tično vzgojo državljanov. Predavanja in tečaji so obvezni za vse člane gasilske čete. Gasilec lahko napreduje v višji naziv, ko opravi strokovni izpit. II. UREDITEV SLUŽBE 7. člen Služba v gasilski četi se opravlja v.dveh izmenah. Izmena sestoji iz komandirja voda, desetarjev in potrebnega števila gasilcev. Praviloma je v eni izmeni v službi polovica članov gasilske čete. Članom izmene določi komandir čete za vsak dan, pri zapovesti, posebej vozila, ki morajo v primeru gasilske ali reševalne akcije z njimi upravljati. Razvrstitev vozil se lahko spremeni samo z dovoljenjem komandirja čete oziroma komandirja voda. Izmena prevzema službo ob 7. uri pred strojem pod-poveljstvom komandirja čete ali njegovega namestnika. 8. člen Službeni čas izmene traja neprekinjeno 24 ur, ne glede na delavnike, nedelje ali državne praznike. V tem času morajo biti gasilci izmene v gasilskem domu v pripravnosti za gasilske ali reševalne akcije. Če gasilci niso poklicani na gašenje ali reševanje, morajo delati dnevno 6 ur v delavnicah gasilskega doma, 2 uri pa prebiti čas, na obveznem študiju ali pri praktičnih vajah. Ostali čas uporabijo za kulturno-politično izobraževanje, fizkulturo, individualni študij in počitek. Službeni čas izmene se lahko podaljša, če to zahtevajo izredne prilike. 9. člen Komandir čete, pisarniški uslužbenec in garažni mojster opravljajo službo od 7.—14. ure kakor drugi uslužbenci okrajnega ljudskega odbora. Pri izrednih prilikah se jim delovni čas podaljša, dokler traja potreba. 10. člen Dežurno službo odreja komandir čete v soglasju s Tajništvom za notranje zadeve. 11. člen Dežurna služba se opravlja podnevi in ponoči. To službo opravljajo komandirji vodov, desetarji in gasilci. Dežurni v izmeni je oproščen dela v delavnicah in se ne udeležuje gasilskih ali reševalnih akcij. Služba dežurnega traja od nastopa izmene do polnoči. Od polnoči dalje nadomešča dežurnega gasilec, ki ga odredi komandir čete ob izmeni službe. 12. člen Dežurni izmene ima tele dolžnosti: a) ne sme pustiti nepoklicanim vstop v orodišče in druge prostore gasilskega doma, b) skrbi za red in čiščenje prostorov, c) pazi, da se gasilsko orodje ne uporablja za druge namene, kot je določeno, d) odpira izvozna vrata, kadar je alarm in jih zapira, ko odidejo vozila, e) skrbi, da so izhodni prostori vedno prosti, ostali pa očiščeni, f) ugotavlja ali so telefonske, električne in druge napeljave in naprave v redu, g) obvešča pristojne državne organe o nastalem požaru ali nesreči, h) obvešča prostovoljna gasilska društva, da nastopijo strogo pripravljenost, kadar so vsi poklicni gasilci zaposleni s požarno akcijo ali reševanjem. 13. člen Službo telefonista opravlja član izmene, ki je v pripravljenosti. Telefonist sprejema obvestila o požaru, nesreči ali drugi nezgodi in alarmira gasilce. Obvestila, ki jih telefonist sprejema, mora vpisati v obrazec »Prijava požara«. V tem obrazcu morajo biti naslednji podatki: a) kdaj je bilo obvestilo o požaru ali nesreči sprejeto, b) priimek in ime osebe, ki je sporočila, da je nastal požar ali nesreča, c) kje in pri kom je nastal požar ali nesreča, d) kaj gori, e) ali je neposredna nevarnost, da se požar razširi. Ce telefonist sprejme obvestilo o požaru ali nesreči telefonsko, mora zapisati tudi telefonsko številko tistega, ki je javil požar ali nesrečo. Prijavo o požaru mora telefonist takoj izročiti najstarejšemu poveljujočemu, ki je navzoč. Le-ta odloči na podlagi dobljenih podatkov, s kakšnim gasilnim orodjem in s kakšnimi in kolikimi vozili je treba oditi na kraj požara ali nesreče. Na osnovi obvestila, ki ga je sprejel o požaru, takoj obvesti prostovoljna gasilska društva in jim odredi delo, bodisi, da gredo na požarišče ali da ostanejo v strogi pripravljenosti. Telefonist zbira podatke o zapori cest, o razpoložljivem stanju vode, vodnih rezervoarjev, o hidrantih, ki niso v uporabnem stanju in podobno ter o tem takoj obvesti poveljstvo. Telefonist mora poznati naselja, ceste, ulice in važnejše objekte na mestnem območju in okolici, vedeti mora, kje so posamezne ceste, ulice in podobno. 14. člen Gasilci, ki so v službi v izmeni, morajo biti stalno na razpolago, orodje in oprema pa v neprestani pripravljenosti. Med pripravljenostjo se strokovno in drugo delo nemoteno opravlja. V nočnem času počivajo gasilci napol oblečeni. Ce je alarm, morajo v najkrajšem času zasesti vozila in čakati povelja za odhod. 15. člen Kadar je odrejena stroga pripravljenost, mora priti v gasilski dom tudi izmena, ki ni v službi. Med strogo pripravljenostjo preneha vsako delo v delavnicah in drugod v poklicni gasilski četi, ki ni v zvezi s pripravami za odhod oziroma nastop gasilske akcije ali reševanja. III. DOLŽNOSTI ČLANOV GASILSKE ČETE 16. člen Člani gasilske čete morajo opravljati svoje dolžnosti vestno in požrtvovalno, kakor tudi poslušati ukaze svojih starešin. 17. člen Komandir je vodja čete. On poveljuje pri vajah in pri gasilskih ali reševalnih akcijah. Odgovoren je za strokovni dvig drugih starešin in gasilcev. Komandir čete ima zlasti tele naloge: a) razporeja člane čete na delovna mesta in jim od-kazuje delo; pri tem mora upoštevati interese službe in strokovno zaposlenost posameznega člana, b) skrbi za strokovno vzgojo strojniškega in šoferskega kadra ter vrši občasno z njimi tečaje in predavanja, c) organizira strokovne tečaje in predavanja, d) skrbi, da se gasilsko orodje in oprema pravilno uporablja in vzdržuje, e) skrbi za red in disciplino v četi, daje predloge za kaznovanja, pohvale in odlikovanja ter skrbi, da delajo člani čete po določenem delovnem načrtu, f) sestavlja načrte za gašenje in reševanje vseh važnejših objektov na mestnem območju in okolici, g) daje predloge okrajnemu ljudskemu odboru za odstranitev napak in pomanjkljivosti v vodovodnem omrežju, h) daje predloge okrajnemu ljudskemu odboru za nabavo gasilske opreme, orodja, avtomobilov in črpalk ter za vzdrževanje gasilske zgradbe, inventarja in opreme, i) sestavlja letni proračun gasilskih potreb, j) sodeluje v štabu CZ, k) skrbi za zdravstveno stanje poklicnih gasilcev in pazi, da se pri opravljanju gasilske službe ne dogajajo nepotrebne nesreče ali obolenja, l) skrbi za modernizacijo in napredek ter nabavlja ali obnavlja gasilsko orodje, opremo, avtomobile in črpalke, m) nadzira administrativne posle in skrbi, da je delo administracije na tekočem. 18. člen Komandir čete odreja raport poklicne gasilske čete po potrebi službe ali na prošnjo članov čete. Član čete mora pristopiti k raportu v predpisani uniformi. Ce so na raportu člani z višjim ali nižjim položajem, mora komandir najprej opraviti raport s člani nižjega položaja, potem pa s člani višjega položaja. Komandir mora svoje ukrepe, ki jih je izdal na raportu, vpisati v raportno knjigo. 19. člen Namestnik komandirja zastopa komandirja čete, kadar je odsoten in opravlja v njegovi odsotnosti naloge, ki jih ima komandir čete zlasti pa: a) skrbi za kulturno-politični dvig in za telesno vzgojo članov, b) opravlja strokovna predavanja in vodi tečaje po navodilih komandirja čete, c) vodi praktične vaje, d) nadzira delo v delavnicah, e) ugotavlja ali so vodovodne naprave in druge priprave za gašenje požarov v uporabnem stanju. Predlaga komandirju čete, da se ugotovljene pomanjkljivosti in napake odpravijo, f) opravlja posle, ki mu jih odredi komandir čete, g) skrbi za učni material, ki se rabi pri predavanju. 20. člen Komandir voda vodi gasilski vod na vajah in mu poveljuje tudi na požarih, če ni navzoč komandir čete ali njegov namestnik. Ima tele dolžnosti: a) skrbi, da je orodje in oprema na svojih mestih, da se pravilno uporablja, vzdržuje ter da je čista in v redu, b) skrbi, da se člani voda vadijo in izobražujejo po določenem načrtu, c) skrbi za disciplino voda in za red v gasilskih prostorih, d) skrbi, da gasilci opravljajo dolžnosti na katere so razporejeni, e) skrbi za čistočo in red pri osebni opremi gasilcev, kakor tudi za orodje in vozila, ki so vodu izročena v uporabljanje. V odsotnosti komandirja voda, ga zamenjuje najstarejši desetar. 21. člen Desetar vodi desetino na vajah, požarih in reševanjih. Ima tele dolžnosti: a) odgovoren je za strokovni napredek desetine, b) skrbi za čistočo in red pri osebni opremi gasilcev, kakor tudi za orodje, opremo in vozila, kj so desetini dani v upravljanje, c) po potrebi zamenjuje komandirja voda. 22. člen Garažni mojster je šef mehanične delavnice in skrbi, da so vsa vozila in agregati pravilno vzdrževani in stalno uporabni ter pripravljeni za delo. Razen tega ima še dolžnosti: a) najmanj enkrat na leto mora po potrebi generalno pregledati vsako motorno vozilo in agregat ter se prepričati ali so vozila in agregati sposobni še za nadaljnjo učinkovitost in sigurno delo; če je potrebno, mora odrediti generalno popravilo, b) nadzira in popravlja črpalke, avtomobile in druge stroje ter agregate; skrbi, da so vsa popravila izvedena strokovno in v pravem času, c) vodi računa o tem, da se potrebni rezervni deli za garažo nabavijo kvalitetni in po najnižjih cenah (seveda mora tu upoštevati pravilno nabavo), d) skrbi, da je na zalogi vedno zadostna količina goriva in maziva ter rezervne pnevmatike, e) skrbi, da so vsa vozila v brezhibnem stanju in za gasilske intervencije sposobna, f) po potrebi vozi gasilska vozila in upravlja z njimi na požariščih, g) vodi evidenco o voznem parku in agregatih, h) vzgaja strojniški in šoferski kader, i) daje predloge za nabavo nadomestnih delov za vozila in agregate, j) skrbi, da je v garaži in na vozilih potrebno orodje za odstranitev manjših napak, k) vsako vozilo, ki se vrne v garažo, mora pregledati in ugotoviti, če je sposobno za drugo akcijo, l) v zimskem času mora na avtomobilih in agregatih urediti vse potrebno za delo v zimskem času, m) sodeluje pri novi nabavi in predelavi gasilskih vozil in agregatov, n) ne dopušča, da se v delavnici ali garaži sprehajajo ljudje, ki nimajo tu opravka (v izjemnih primerih, pregledih, ekskurzijah in podobno, v spremstvu lahko dovoli). 23. člen Dolžnosti gasilcev so: a) stremeti morajo Za tem, da poznajo delo in naloge v četi, da se teoretično in praktično usposabljajo za gasilsko in reševalno delo, b) službo morajo opravljati točno, vestno in požrtvovalno, pokoravati se morajo ukazom svojih starešin, v službi in izven nje se morajo obnašati zgledno, zlasti pa še, kadar so v uniformi, c) obvezno se morajo odzvati pozivu gasilske akcije oziroma reševanja ali gasilskih vaj, itd., kakor tudi vabilom za sestanke, predavanja in tečaje za strokovno izpopolnitev, d) brez dovoljenja starešin ne smejo zapustiti dolžnosti, ki jim je bila naložena, e) med opravljanjem dolžnosti na požarišču, na straži, pri požarno-varnostnih pregledih, vajah itd. ne smejo uživati alkoholnih pijač in tudi ne kaditi, f) čuvati morajo osebno opremo, gasilsko orodje in drugo, kar jim je v službi zaupano, g) skrbno morajo ravnati s stvarmi in predmeti, s katerimi imajo opravka med gašenjem ter morajo paziti, da ne nastane večja škoda. 24. člen Člani gasilske čete opravljajo v smislu predpisov tudi stalno požarno-varnostno stražo v prostorih, kjer se zbira večje število ljudi. Kdor je določen za to službo, mora biti v polni gasilski opremi in mora med službo točno upoštevati dolžnosti gasilskega stražarja. Poznati mora vse prostore, ki so mu zaupani v varstvo, gasilna sredstva, ki so v teh prostorih na razpolago in ukrepe, ki jih mora podvzeti, če izbruhne požar. Ob izbruhu požara mora takoj začeti z gašenjem oziroma takoj alarmirati pomoč, če sam ognja ne more pogasiti. Gasilska straža mora biti v stalni zvezi z gasilskim domom. 25. člen Poklicni gasilci morajo čuvati kot uradno tajnost vse, kar zvedo pri izvrševanju službe in bi utegnilo škodovati državi in državljanom, če bi se izvedelo, za kar so disciplinsko odgovorni. IV. TERENSKA SLUŽBA 26. člen Kadar je dan alarm se izvrši odhod gasilskih vozil po določenem vrstnem redu. Vozila krenejo na kraj požara ali nesreče po najkrajši poti s primerno brzino. Razdalja od voza do voza na javni cesti, ne sme biti manjša kakor 50 metrov. Gasilska vozila dajejo med vožnjo znak s sireno. Teh znakov ne smejo dajati, kadar vozijo mimo bolnišnic, sanatorijev in šolskih poslopij. V nočnem času, kadar je cesta prosta, ni dovoljeno dajati znaka s sireno. Ce se med potjo pojavijo ovire, mora vodja ekipe spremeniti smer. Ce so ovire takšne, da vozilo sploh ne more nadaljevati vožnje, mora vodja ekipe na najhitrejši način obvestiti najbližjo postajo Ljudske milice ali občinski ljudski odbor ter prositi, da se odredi pomoč za odstranitev ovir. 27. člen Ce je vodja ekipe dobil med vožnjo obvestilo o drugem požaru, ali je ekipa sama požar zapazila, mora ukrepati takole: a) če razpolaga ekipa samo z enim vozilom, mora nadaljevati pot v kraj, kamor je bila prvotno namenjena ali poklicana, b) o novem požaru mora vodja nemudoma obvestiti poveljstvo poklicne gasilske čete, če pa bi obstojala nevarnost za življenje ljudi ali če bi nastale hude posledice zaradi požara, odredi vodja ekipe, da gredo gasiti drugi požar, I b) če ima ekipa dvoje ali več vozil, odredi vodja eno ali več vozil na požarno akcijo na drugi kraj, z ostalimi vozili pa krene na požarišče, kamor je bil prvotno namenjen. 28. člen Ob prihodu na kraj požara mora vodja ekipe vozila zaustaviti na primernem mestu tako, da ne ovirajo prometa. Takoj nato oceni situacijo in pri tem ugotovi tole: a) kaj gori, b) ali je nevarnost za življenje ljudi, c) ali je nevarnost eksplozije, porušitve objekta, električnega toka, plinov in podobno, d) kje je žarišče požara, e) smer vetra in širjenje požara, f) kakšen je gradbeni material prizadetega objekta, kakšni so objekti in material, ki je v neposredni bližini objekta, ki ga je požar zajel, g) ali je na razpolago dovolj vode za gašenje in s kakšnimi gasilskimi sredstvi se bo moralo zadovoljiti gasilski akciji. Na podlagi vsestranske ugotovitve in ocenitve navedenih okolnosti, ki jih mora vodja ekipe hitro spoznati, določi način gasilske intervencije. 29. člen Poklicni gasilci se morajo pokoravati svojemu vodji oziroma vodjem posameznih desetin poklicne čete. Ce se med gašenjem ali reševanjem pokažejo nepredvidene ovire, ki izključujejo izvršitev danega ukaza, morajo gasilci o tem takoj obvestiti svojega vodjo. Nihče ne sme zapustiti mesta, ki mu ga je določil vodja gasilske ekipe, brez prejšnjega dovoljenja, razen če mu je pretila neposredna nevarnost za življenje. 30. člen Ce gasilska ekipa sodeluje pri požarih v gozdovih ali pa nudi svojo pomoč pri reševanju ali elementarnih nezgodah (poplavah, rudniških nesrečah in podobno), opravlja svoje delo po navodilih strokovnjakov, ki vodijo reševalna dela. 31. člen Ce vodja poklicne gasilske ekipe med samim gašenjem na požarišču prejme obvestilo, da je izbruhnil drugi požar, je treba intervenirati tako, kakor je predpisano v 27. členu tega pravilnika. 32. člen Med gasilsko intervencijo mora vodja poklicne gasilske ekipe zbrati podatke o vzrokih nastanka požara in druge podatke, ki so potrebni za sestavo požarnega poročila. Ce se med gasilsko intervencijo najdejo sledovi ali predmeti, ki kažejo na kaznivo dejanje, mora član ekipe takšne sledove ali predmete zavarovati, da se ne poškodujejo in o tem obvestiti uslužbence Ljudske milice ali preiskovalnega organa, če je navzoč. Vodja ekipe mora dati organom Ljudske milice ali preiskovalnim organom vse podatke, ki jih ima, o vzrokih požara: a) če se je požar razvil v samem stanovanjskem prostoru, b) če je nevarnost za življenje ljudi ali če kdo kliče na pomoč, c) kadar ugotavlja vzroke požara. 33. člen Pri velikih požarih — katastrofah, kjer je v ospredju vprašanje reševanja ljudi ali važnih objektov in ni mogoče z razpoložljivimi gasilskimi enotami nastopiti uspešno na vseh krajih požara, lahko vodja gasilske ekipe odredi, da se opusti nadaljnje gašenje manj važnih objektov. Kadar spozna vodja gasilske ekipe, da razpoložljive gasilske ekipe ne bodo kos požaru, mora nemudoma obvestiti o tem pristojne organe za notranje zadeve in štab okrajne gasilske zveze, s prošnjo, da odredi pomoč sosednjih ali oddaljenejših gasilskih enot. 34. člen Pri požarih v uradih, zavodih in podjetjih se mora vodja ekipe povezati z vsemi predstavniki urada, zavoda ali podjetja ter sporazumno z njimi izvesti ukrepe za zaščito objektov in drugega premoženja. 35. člen Pri vseh svojih ukrepih na požarišču, mora vodja ekipe vselej imeti pred očmi varnost življenja gasilcev in oseb, ki so zaradi ognja ali nesreče prizadete. Prav tako mora paziti, da se po nepotrebnem ne uničuje premoženje. Odnašanje stvari iz prostorov, ki niso s požarom neposredno ogrožene, je prepovedano. Rešene stvari se morajo čuvati, kjer ni nevarnosti požara. 36. člen Vodja ekipe mora skrbeti za red in mir na požariščih, če niso navzoči člani Ljudske milice ali drugi uslužbenci organov za notranje zadeve. 37. člen Člani ekipe lahko pri akciji požara stopijo v stanovanje ali zgradbo, ki je zajeta od požara, kakor tudi v neposredne sosedne zgradbe, iz katerih je treba podvzeti zasilne ukrepe, zlasti v teh primerih: 38. člen Pred odhodom iz požarišča se je treba vedno prepričati ali ne obstaja možnost, da se požar obnovi. Zato je treba odstraniti najprej vsako nevarnost za ponovitev požara. Pri strešnih požarih in požarih v notranjosti stanovanjskih in ostalih zgradb je treba požarišče očistiti in odstraniti ogorke. Ce bi bilo potrebno, lahko odredi vodja ekipe požarno stražo na požarišču, ki jo morajo praviloma opraviti člani prostovoljnih gasilskih enot, če so navzoče. 39. člen Po končani gasilski akciji odredi vodja ekipe odhod. Člani ekipe pospravijo gasilsko orodje in se postroji jo pri svojih vozilih. Desetarji pregledajo orodje in opremo ter raportirajo vodji akcije. Vodja ekipe pregleda vozila in odredi po kakšnem vrstnem redu naj se vozila vračajo. Povratek s požarišča je navadna službena vožnja. Zato vozila nimajo prednostne vožnje ter ne smejo uporabljati sirene. 40. člen V gasilskem domu se mora orodje, vozila in oprema očistiti in vse pripraviti, da je sposobno za takojšnjo ponovno intervencijo. Vodja ekipe mora po povratku s požarišča takoj sestaviti poročilo in ga predložiti oddelku za notranje zadeve ObLO, na katerega območju je bil požar. V. DELAVNICE POKLICNE GASILSKE ČETE 41. člen Poklicna gasilska četa ima svoje delavnice, v katerih člani gasilske čele izvršujejo popravila za lastne potrebe in za potrebe prostovoljnih gasilskih društev, vseh listih predmetov, ki so v zvezi s požarno-varnostnimi ukrepi. Člani poklicne gasilske čete so dolžni delati v delovnih dneh v delavnicah najmanj 6 ur dnevno, po potrebi pa tudi več. 42. člen Delo v delavnicah organizira, vodi in nadzoruje komandir poklicne gasilske čete. 43. člen Usluge prostovoljnim gasilskim društvom in drugim naročnikom zaračunava gasilska četa po dejansko porab- 1 jenih režijskih urah. Višino režijske ure določi po predložitvi kalkulacije čete Tajništvo za notranje zadeve. 44. člen Vplačila za režijske ure se stekajo: 40% v amortizacijski sklad in 60% v sklad za nagrajevanje in kritje ostalih stroškov. 45. člen Iz sklada za amortizacijo se krije amortizacija orodja ter stroški nabave novega orodja. Iz sklada za nagrajevanje in ostalih stroškov se krijejo poslovni stroški in podeljujejo nagrade članom gasilske čete. 46. člen Člane čete se lahko nagrajuje ob koncu vsakega tromesečja. Nagrajevanje izvede posebna komisija, ki jo imenuje načelnik Tajništva za notranje zadeve OLO, glede na storilnost. 47. člen Finančno-materialno poslovanje in knjigovodstvo v zvezi z upravljanjem uslug, se vrši po navodilih okrajnega ljudskega odbora. 48. člen Podrobna navodila o organizaciji, poslovanju in delu delavnic poklicne gasilske čete izda načelnik Tajništva za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora. VI. KONČNE DOLOČBE 49. člen Ta pravila veljajo takoj po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Začasni pravilnik št. VI-3173/2-57 z dne 23. aprila 1957 preneha veljati. Št. 6/59. Celje, dne 21. februarja 1959. Predsednik Sveta za notranje zadeve Anton Delak 1. r. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. 86. Občinski ljudski odbor Celje je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 10. členu statuta občine Celje in 6. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16-301/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. maja 1959 sprejel ODLOK o določitvi novih tarif za vodo in plin. L člen Komunalno podjetje Plinarna-vodovod pobira prispevke za vodo in plin po naslednji tarifi: A) Tarifa vode: a) gospodinjstva, šole, ustanove 27 din za m3; b) obrt in trgovina 50 din za m3; c) industrija in velika obrtna podj. 81 din za m3; B) Tarifa plina: a) gospodinjstva in ustanove 15 din za m3; b) gospodarske organizacije 45 din za m3; c) ogrevanje poslovnih prostorov 20 din za m3. 2. člen Prispevek za vodo se pobira za gospodinjstva v znesku 27 din šele po prekoračitvi osnovne količine na osebo, ki znaša 3 m3. Za osnovno količino 3 m3 se plača 60 din. 3. člen Navodila za izvajanje tega odloka predpiše po potrebi Svet za gradnje in komunalne zadeve, ki predpiše po potrebi tudi vmesne in pavšalne tarife, ki pa ne smejo prekoračiti osnovnih tarif, navedenih v L členu tega odloka. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od 1. junija 1959 dalje. Št. 03-PJ-19/59. Celje, dne 5. maja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 87. Občinski ljudski odbor Celje je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 10. členu statuta občine Celje in 6. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16-301/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. maja 1959 sprejeh ODLOK o določitvi novih tarif za odvoz smeti. L člen Komunalno podjetje Javne naprave pobira prispevke za odvoz smeti in odpadkov po naslednji tarifi: L od m2 stanovanjske površine 2 din; 2. od m2 površine poslovnih prostorov zavodov in ustanov 4 din; 3. od m2 površine poslovnih prostorov gospodarskih organizacij 6 din. Prispevek se pobira po izvršeni izmeri prostorov. 2. člen. Navodila za izvrševanje tega odloka predpiše po potrebi Svet za gradnje in komunalne zadeve, ki predpiše po potrebi tudi vmesne in pavšalne tarife, ki pa ne smejo prekoračiti osnovne tarife navedene v L členu tega odloka. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od L junija 1959 dalje. St. 03-39-104/59. Celje, dne 5. maja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret I. r. 88. Občinski ljudski odbor Celje je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 10. členu statuta občine Celje in 6. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih upo- rahljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ št. 16-301/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. maja 1959 sprejel ODLOK o določitvi kanalske pristojbine. L člen Za vzdrževanje in obnovo kanalskega omrežja pobira komunalni zavod Uprava za ceste in kanalizacijo kanalsko pristojbino. Osnova za določanje kanalske pristojbine je količina odpadne vode, ki se določa po porabljeni vodi iz mestnega vodovoda in lastnih vodnjakov. 2. člen Kanalska pristojbina se zaračuna: a) pri vseh objektih, ki ležijo ob cestah z urejeno kanalizacijo, vključno onih na podparcelacijah, ne glede na to ali so že priključene na kanalizacijo ali ne; b) pri objektih, ki jim je ob izdaji lokacijskega ali gradbenega dovoljenja, naložena obveznost izvedbe priključka, ne glede na lego objekta. Pristojbina se plača od dneva vselitve. 3. člen Kanalska pristojbina se določi enotno in sicer znaša 10% na ceno porabljene vode. Pobira se istočasno z vodarino in se odvaja mesečno za nazaj Upravi za ceste in kanalizacije. 4. člen Navodila za izvajanje tega odloka predpiše po potrebi Svet za gradnje in komunalne zadeve. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od L junija 1959 dalje. St. 03-39-39/59. Celje, dne 5. maja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 89. Občinski ljudski odbor Celje je po 11. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 52-647/57) v zvezi s 64. členom zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. maja 1959 sprejel ODLOK 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 04-32-58/1. Celje, dne 5. maja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret I. r. 90. Občinski ljudski odbor Celje je po 82. členu statuta občine Celje in 82. ter 155. členu splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) na predlog Sveta za prosveto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. maja 1959 izdal ODLOČBO o ustanovitvi Sole za izobraževanje odraslih v Celju. L Ustanovi se Sola za izobraževanje odraslih v Celju (v nadaljevanju: šola). 2. Sola je proračunski zavod. Sedež šole je v Celju, Vodnikova ulica št. 4. 3. Namen šole je izpopolnitev pomanjkljive šolske izobrazbe odraslih. 4. Sola traja 2 leti in obdela učni načrt višjih razredov osnovne šole po načrtu Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih v LRS. 5. V šolo se lahko vpišejo tisti, ki so z uspehom dovršili 4 razrede osnovne šole in dopolnili 16 let starosti. 6. Tečajniki prejmejo za vsak dovršen razred spričevalo. 7. Tečajniki plačujejo šolnino, ki jo predpiše Svet za prosveto Občinskega ljudskega odbora Celje. 8. Sola ima pravila, ki jih potrdi Svet za prosveto Občinskega ljudskega odbora Celje. 9. Solo vodi šolski odbor, učiteljski zbor in ravnatelj. S pravili se določi število članov šolskega odbora ter način imenovanja oziroma izvolitve. o oprostitvi časopisnih podjetij plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v letu 1959. L člen Casopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi, ki imajo svoj sedež ali svoje obrate oziroma poslovne enote na območju občine Celje, so v letu 1959 oproščene plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini Celje. Casopisno-založniška podjetja, ki imajo v svojem sestavu tiskarne, vložijo oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev, druga ča-sopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi pa v svoj rezervni sklad. 10. Solo nadzira Svet za prosveto Občinskega ljudskega odbora Celje. . 11. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dneva objave. St. 01/3-50/59 Celje, dne 5. maja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 91. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njegovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) in 26. členu statuta občine Slovenske Konjice je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE SLOVENSKE KONJICE ZA LETO 1959 Prvi del SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE I. POGLAVJE Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja občine v letu 1959. L Na osnovi realizacije v letu 1958 in ostalih materialnih ter družbenih pogojev in skladno s perspektivnim razvojem gospodarstva občine za obdobje 1957—1961, predvideva družbeni plan za leto 1959 nadaljnji razvoj in vzpon gospodarstva občine. 2. Na dvig družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v letu 1959 bo vplivalo predvsem boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, racionalnejša izraba surovin, dvig produktivnosti dela in boljša organizacija samega procesa proizvodnje. 3. Povečanje Obsega proizvodnje se pričakuje v vseh gospodarskih panogah in to predvsem v industriji ter kmetijstvu, kjer prehajamo na modernejše metode proizvodnje in zlasti na blagovno proizvodnjo. 4. Obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah se bo povečal tako, da bo celotni narodni dohodek narastel za 6,6% in družbeni bruto proizvod za 5,2%. 5. Z boljšim izkoriščanjem sredstev za proizvodnjo, racionalnim zaposlovanjem delovne sile, z boljšo organizacijo dela — predvsem z večjo delovno storilnostjo ter ekonomsko izrabo surovin, omogočiti hitrejši porast narodnega dohodka, kateri zaostaja za istočasnim porastom družbenega bruto proizvoda. 6. Gospodarske organizacije morajo pravilno izkoristiti prednosti sedanjega sistema delitve dohodka, ki jim ga daje predpis o posebnem deležu pri dohodku. Ta neposredna stimulacija bo vplivala na produktivnost in gibanje novih zaposlitev. Osebni dohodki delavcev morajo biti odraz delovnega učinka in v večji meri odvisni od celotnega poslovnega uspeha gospodarske organizacije. 7. Za stabilnost in povečanje osebne potrošnje je zlasti potrebno usposobiti trgovsko mrežo, urediti vprašanje družbene prehrane, izboljšati pogoje razvoju uslužnostne obrti, ustanavljati razne komunalne službe v obliki servisov za razbremenitev gospodinjstev in znižanje življenjskih stroškov. 8. Za uspešni razvoj kmetijske proizvodnje in gospodarjenja na vasi je potrebno pristopiti k širšemu uvajanju kooperacijskih oblik proizvodnje, kar bo pripomoglo k večji blagovni proizvodnji kmetijskih pridelkov. 9. Razpoložljiva investicijska sredstva skladov občine se bodo v tem letu uporabila predvsem za razvoj obrti, trgovine, kmetijstva, stanovanjske izgradnje in komunalne dejavnosti. Istočasno je posvetiti vso pozornost naložbam sredstev za objekte splošno družbenega standarda. II. POGLAVJE Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na osnovi doseženih uspehov v preteklem letu in glede na pričakovanem porastu proizvodnje v letu 1959 ter v skladu s smernicami okrajnega družbenega plana in plana gospodarskega razvoja občine za obdobje 1957 do 1961, računamo z naslednjim povečanjem družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v gospodarstvu občine. v 000 din Indeks Realiza- Realiza- Plan 1959 1958 cija 1957 cija 1958 1959 “1958 I957 Družbeni bruto proizvod 4,904.469 5,287.897 5,564.245 105,2 107,8 Narodni dohodek 1,920.000 2,012.759 2,146.813 106,6 104,8 a) Na podlagi realizacije v letu 1957 in 1958 ter plana za leto 1959 bo znašal povprečni letni porast narodnega dohodka za 9,0% in porast družbenega bruto proizvoda za 11,1%. b) Višina doseženega bruto proizvoda in narodnega dohodka na posameznega prebivalca občine je po letih naslednja: Indeks 1957 1958 1959 1959 1958 Družbeni bruto proizvod 270.960 290.500 303.200 104,3 Narodni dohodek 106.070 110.590 117.000 105,7 c) Planirano povečanje družbenega bruto proizvoda, nakazano s perspektivnim planom gospodarskega raztoja občine 1957—1961, bo na podlagi realizacije 1957. in 1958. leta ter plana za ieto 1959 doseženo z 62,7%. Indeks 1959 1961 1956 1956 Družbeni bruto produkt 133,3 153,1 Gibanje družbenega bruto proizvoda bo po posameznih panogah, glede na splošni porast proizvodnje in obsega naslednje: Indeks Realizacija Plan 1959 1958 1959 ", n"rQ— 1. Gospodarstvo skupaj 5,287.897 5,564.245 105,2 2. Industrija skupaj od tega: 4,795.277 5,034.655 104,9 — TKO Zreče 825.340 880.000 106,6 — TKI Vitanje 90.937 96.200 105,8 — KOSTROJ Konjice 200.000 210.000 105,0 — OPEKARNA Loče 31.000 33.000 106,4 — LIP Konjice 548.000 562.855 102,7 — KONUS Konjice 3,100.000 3,252.600 104,9 3. Trgovina 58.262 60.360 103,7 4. Gostinstvo 58.400 62.800 107,5 5. Obrt 157.450 165.000 104,8 6. Komunala 37.800 39.900 105,5 7. Kmetijstvo skupaj od tega: 180.708 201.530 111,5 — kmetijske zadruge 103.520 116.070 112,1 — KPPZ Konjice 6.660 7.210 108,2 — kmetijska gospdarstva 70.528 78.250 110,9 III. POGLAVJE Investicije Usmerjanje razpoložljivih investicijskih sredstev v letu 1959 se naj izvaja v skladu z danimi smernicami perspektivnega plana občine. Sredstva je treba vlagati prvenstveno v tiste dejavnosti, ki zaostajajo za splošnim gospodarskim razvojem in ovirajo razvoj življenjske ravni prebivalstva. Z ozirom na to se morajo sredstva usmerjati predvsem v kmetijstvo, obrt, trgovino in gostinstvo. Istočasno je treba vložiti in povečati sredstva za komunalno in stanovanjsko dejavnost. V skladu z okrajnim družbenim planom se priporoča gospodarskim organizacijam, da vlagajo v letu 1959 svoja prosta sredstva v posebni sklad pri občinskem ljudskem odboru, ki ga bo upravljal posebni organ v soglasju s tistimi gospodarskimi organizacijami, ki bodo vložila sredstva v ta sklad. 1. Obseg investicijskih dejavnosti družbenega sektorja v letu 1959 zajema sredstva v višini 376,4 milijonov. Ta sredstva se bodo investirala v naslednje gospodarske panoge: Viri finansiranja Panoga Skupne invest. Skladi občine Sredstva podjetij Okrajna sred. in posojila Vodna skupnost ■ Nepokrito Industr. 95.683 90.683 5.000 Kmet. 54.243 4.000 9.548 35.195 5.500 ' Trgov. 10.300 2.000 2.300 6.000 — — Gost. 26.000 — 1.000 25.000 — — Obrt Stanov. 38.950 8.000 6.400 12.400 12.150 izgrad. 68.134 Komunala 49.117 19.017 in ost. d. 83.069 11.000 11.600 48.500 10.000 1.969 Invest. skupaj 376.379 74.117 140.548 132.095 15.500 14.119 < 2. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v letu 1959, ki so namenjena za investicije v višini 17 milijonov, se bodo razporedila za naslednje panoge: Znesek v 000 din % Kmetijstvo 4.000 23,5 Trgovina 2.000 11,8 Obrt 5.000 29,4 Komunalna dejavnost 6.000 35,3 Za regulacijo in melioracijo ob Žičnici in v Dobrovi 7,5 milijonov. Za napredek kmetijstva na vasi na območju občine 4 milijone. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice bo vložila 7 milijonov in sicer za nasade 3 milijone, adaptacije 2 milijona in 2 milijona za melioracije v Dobrovi. Kmetijska zadruga Zreče bo vložila 1,7 milijonov za manjše adaptacije in ureditev priročnih skladišč. Kmetijska zadruga Vitanje bo vložila 3,3 milijone investicijskih sredstev za nabavo traktorja, ureditev silosa in manjše adaptacije. Kmetijska zadruga Loče bo vložila 10,5 milijonov investicijskih sredstev iz posojil za gradnjo skladišča za kmetijske pridelke. Kmetijsko gospodarstvo Slovenske Konjice bo investiralo 7,7 milijonov sredstev za ureditev hmeljskega nasada, nabavo živine in opreme ter za manjša izsuševanja zemljišč. Kmetijsko gospodarstvo Loče bo vložilo 8,5 milijonov sredstev za manjše izsušitve, ureditev gnojne jame in hlevov za živino ter povečanje kokošnjakov. KPPZ Slovenske Konjice bo investirala 6 milijonov sredstev in sicer: 3 milijone za nabavo kamiona, 2 milijona za nabavo opreme za vinsko klet in 1 milijon za povečanje čebelarske dejavnosti. 6. Trgovina. Plan investicijske dejavnosti v trgovini zajema 10,3 milijonov sredstev. Ta sredstva se bodo uporabila za adaptacijo in preureditev treh trgovskih poslovalnic v Slovenskih Konjicah in ene v Vitanju. V teh sredstvih je zajeta tudi nabava opreme za modernizacijo trgovin. Investicije po trgovskih podjetjih: x x x Viri sredstev „• a H Del investicijskega sklada, ki je namenjen za obratna sredstva v iznosu 3,8 milijonov, se določi za potrebe industrije 1,5 milijonov, za trgovino 0,8 milijonov in za obrt 1,5 milijonov. 3. Sredstva občinskega stanovanjskega sklada, ki jih bo možno koristiti v letu 1959, bodo znašala okrog 57,7 milijonov. Ta sredstva se razporejajo za naslednje namene; Znesek v 000 din Stanovanjska izgradnja 48.853 Popravilo stanovanjskih hiš 3.264 Stanovanja — Zdravstveni dom Zreče 5.000 4. Industrija. Industrija bo v letu 1959 vložila okrog 95 milijonov investicijskih sredstev, in sicer v večini iz amortizacije in ostalih skladov gospodarskih organizacij. Sredstva se bodo uporabila predvsem za nabavo opreme, rekonstrukcije, manjše adaptacije ter dopolnjevanje tehničnih naprav. Tovarna usnja bo vložila sredstva za rekonstrukcije usnjarne in za povečanje kapacitet proizvodnje umetnega usnja in opetnic. Lesno industrijsko podjetje bo uredilo mizarno, žago ter manjše skladišče. Opekarna Loče bo izpopolnila tehnične in sanitarne naprave ter nabavila opremo. V kovinski industriji se bodo investicijska sredstva uporabila v glavnem za izpopolnjevanje opreme. 5. Kmetijstvo. Za razvoj kmetijstva bo vloženih skupno 54,2 milijonov investicijskih sredstev. Sklad občine 800 800 400 Lastna sredstva 800 1.000 500 Posojila 2.500 1.500 2.000 Skupaj 4.100 3.300 2.900 7. Gostinstvo. V gostinstvu se bo investiralo 26 milijonov dinarjev. Od tega je predvideno 25 milijonov sredstev iz posojila za gradnjo in ureditev »MOTELA« v Slovenskih Konjicah. Ta objekt bo pripomogel k napredku in pospešitvi inozemskega turizma. Ostala sredstva v znesku 1 milijon bodo uporabljena za nabavo opreme in manjše rekonstrukcije v obstoječih gostinskih obratih. 8. Stanovanjska izgradnja. V tem letu se pričakuje povečana in pospešena stanovanjska izgradnja. Za čisto stanovanjsko izgradnjo je v letu 1959 namenjenih 67,9 milijonov družbenih sredstev. V gradnji so trije stanovanjski bloki s 35 stanovanji. Pri izgradnji teh blokov bodo gospodarske organizacije zastopane z 20,8% udeležbo lastnih sredstev. Na območju občine bo v letu 1959 okrog 70 stanovanj v gradnji, od tega 50% v zasebnem sektorju. Za popravilo stanovanjskih hiš je zagotovljeno stanovanjski skupnosti 3,3 milijone sredstev. 9. Obrt. Za hitrejši razvoj obrti bo v letu 1959 vloženih 38,9 milijonov investicijskih sredstev in sicer: iz občinskih skladov 8,0 milijonov iz sredstev gospodar, organizacij 6,4 milijonov iz posojil in okrajnih sredstev 12,4 milijonov nepokrita sredstva 12,1 milijonov Za adaptacije in nabavo sodobnejše opreme za obstoječe obrtne obrate je določenih 3,3 milijone investicijskih sredstev. Za predvideno ureditev novega obrtnega podjetja ključavničarske stroke v Slovenskih Konjicah bo vloženo 1,5 milijonov dinarjev. Za obrtno podjetje za izdelovanje umetnih brusov »COMET« v Zrečah je zagotovljenih 6,4 milijone dinarjev iz okrajnih sredstev. Gradnja nove pekarne v Slovenskih Konjicah bo zahtevala 28,1 milijonov investicijskih sredstev — od tega bi se v letu 1959 investiralo 16 milijonov dinarjev in to: iz skladov občine 5 milijonov, iz sredstev gospodarskih organizacij 5 milijonov in 6 milijonov kot posojilo. Nepokrita investicijska sredstva v višini 12,1 milijonov za dokončno ureditev pekarne, se bodo finansirala iz razpoložljivih sredstev v letu 1960. 10. Komunalna in ostala dejavnost. V letu 1959 se bo investiralo za komunalno in ostalo dejavnost 83,1 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo zagotovila iz naslednjih virov: iz sredstev občinskih skladov 11,0 milijonov iz sredstev gospodar, organizacij 11,6 milijonov iz sredstev okraja in posojil 48,5 milijonov iz sklada vodne skupnosti 10,0 milijonov nepokrito 2,0 milijona Ta sredstva se bodo uporabila za naslednje namene: Za ureditev trškega jarka in cestišča je predvideno 14,1 milijonov dinarjev. Za kritje tega bo občinski ljudski odbor najel posojilo v iznosu 8 milijonov iz sredstev komunalne banke za dobo treh let. Za elektrifikacijo Šentjerneja je namenjeno 0,5 milijonov dinarjev. Za regulacijo Dravinje v Slovenskih Konjicah in Zrečah je določeno 10 milijonov dinarjev iz sklada vodne skupnosti, za gradnjo sodišča v Slovenskih Konjicah se bo vložilo iz okrajnih sredstev 28 milijonov dinarjev, za dograditev Zdravstvenega doma v Zrečah bo vloženih 10,3 milijone dinarjev. Za razna komunalna dela v Zrečah, ureditev pralnice in povečanje otroškega vrtca v Slovenskih Konjicah, za izdelavo načrtov za nova šolska poslopja v Slovenskih Konjicah in Zrečah, nadalje za izdelavo načrta objekta družbene prehrane v Slov. Konjicah, bo vloženih 9,6 milijonov sredstev. Ta sredstva bi prispevale gospodarske organizacije. Za nabavo prevoznega sredstva za občinski ljudski odbor se zagotovi ca. 2,5 milijona sredstev iz občinskega investicijskega sklada. Za adaptacijo in velika popravila upravne zgradbe občinskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah se bo najelo posojilo v višini 8 milijonov. Sredstva za adaptacijo Zdravstvenega doma v Vitanju v iznosu 0,7 milijona in sredstva v višini 1 milijona, ki so namenjena za gradnjo gasilskega doma v Zrečah, so zajeta v sredstvih iz posojila pri KB za ureditev cestišča v Slovenskih Konjicah. IV. POGLAVJE Družbeni standard In osebna potrošnja 1. Družbeni standard. a) Za dvig družbenega standarda bodo v letu 1959 znašale skupne investicijske naložbe ca. 100 milijonov dinarjev. Poleg sredstev ljudskega odbora je potrebno, da tudi gospodarske organizacije razporedijo čim večja sredstva za te namene. V okviru razpoložljivih sredstev sklada občine ter sredstev gospodarskih organizacij je treba povečati naložbe zlasti za izgradnjo komunalnih, prosvetnih in zdravstvenih objektov, obrata družbene prehrane ter uslužnost-nih servisov za pomoč gospodinjstvom. Sredstva za razvoj družbenega standarda se bodo finansirala iz naslednjih virov: skladi občine 59,1 milijonov sredstva gospodar, organizacij 30,7 milijonov posojila izven občine 10,2 milijonov Ta sredstva se bodo uporabila: — za gradnjo zdravstvenega doma v Zrečah; — načrti in priprava za gradnjo objekta družbene prehrane v Slovenskih Konjicah; — za gradnjo nove pekarne v Slovenskih Konjicah; — za gradnjo 3 stanovanjskih blokov (Zreče — Slov. Konjice); — za ureditev uslužnostnega servisa za pomoč gospodinjstvom in razširitev otroškega vrtca v Slov. Konjicah; — za ostale službe, ki bodo pripomogle k hitrejšemu dvigu standarda prebivalstva. b) Pri odobravanju posojil iz sklada za zidanje sta-novanjskih hiš, je treba doseči, da se istočasno angažirajo tudi čim večja sredstva koristnikov posojil. c) Za nadaljnji razvoj šolstva so v teku priprave za gradnjo novih šol v Slovenskih Konjicah in Zrečah. Načrti za ta dva objekta so že v izdelavi. Gradnja teh šol bi se predvidoma pričela v letu 1960. d) Investicije za razvoj zdravstvene službe bodo v letu 1959 znašale okrog 10,3 milijonov. S temi sredstvi se bo zgradila zdravstvena postaja v Zrečah, kar bo znatno pripomoglo k izboljšanju zdravstvene službe. e) Pri komunalni graditvi je važno, da se razvija istočasno s stanovanjsko izgradnjo. Ustvariti gospodinjske servise in otroške ustanove v večjih centrih. f) V Slovenskih Konjicah kot industrijskem središču z večjim številom zaposlenih je nujno, da se za potrebe prehrane zgradi objekt družbene prehrane z večjo kapaciteto. Sredstva za izvedbo tega načrta bi prispevala zainteresirana podjetja sama. 2. Osebna potrošnja. Na osnovi predvidenega povečanja narodnega dohodka ter v skladu s temeljnimi cilji tega družbenega plana računamo, da se bo v letu 1959 povečala realna osebna potrošnja prebivalstva za 6%. Planirano povečanje delovne storilnosti in splošna gospodarska aktivnost bosta omogočila porast realnih plač zaposlenih. Povečanje osebne potrošnje kmetijskih proizvajalcev bo odvisno predvsem od povečane proizvodnje v kmetijstvu — to pa bo možno le na osnovi kooperacijskih oblik proizvodnje. Da se bo doseglo planirano povečanje osebne potrošnje prebivalcev je potrebno povečati proizvodnjo tistih proizvodov, kis o namenjeni za osebno porabo. Za zadovoljitev potreb tržišča s kmetijskimi artikli morata skrbeti kmetijska zadruga z organiziranim odkupom kmetijskih tržnih viškov ter kmetijsko gospodarstvo s svojo lastno proizvodnjo. V. POGLAVJE Zaposlenost in delovna storilnost Nesorazmerni porast proizvodnje na eni in povečanje števila zaposlene delovne sile na drugi strani zahteva, da se posveti več pozornosti zaposlovanju novih delavcev, kar se nanaša na vse gospodarske panoge. Z ozirom na to predvideva ta družbeni plan, da se v celotnem gospodarstvu družbenega sektorja občine poveča povprečno število zaposlenih od 2406 na 2448 — kar znaša 2% napram letu 1958. Povečanje števila zaposlenih po panogah gospodarstva bi bilo naslednje: Povprečno zaposlenih 1958 1959 Gospodarstvo skupaj od tega Industrija 2.406 2.448 1.905 1.905 Kmetijstvo 235 250 Trgovina 86 91 Gostinstvo 35 35 Obrt 117 136 Komunala 28 31 Znatno povečanje delovne sile v kmetijstvu — to je pri kmetijskih gospodarstvih in splošnih kmetijskih zadrugah, bazira predvsem na uvajanju širše mehanizacije in kooperacijskih oblik proizvodnje. Potreba po večjem številu delavcev v obrti obstaja v tem, ker je predvidena ustanovitev nove ključavničarske delavnice, nekaj delavcev bi se lahko zaposlilo v novem podjetju za izdelavo umetnih brusov, ki je v poskusni proizvodnji. Z dodelitvijo novih delovnih prostorov obrtnemu podjetju »Tapetništvo« bo ustvarjena možnost razširitve proizvodnje, za kar so vsi pogoji in se bo lahko zaposlilo več delavcev. Manjše število se bo zaposlilo tudi v ostalih strokah, ki imajo možnost in obstaja potreba po večjih obrtnih storitvah. Za novo zaposlovanje v letu 1959 je potrebno, da občinski zbor proizvajalcev in občinski sindikalni svet, skupno z gospodarskimi organizacijami, ukrenejo vse potrebno, da se bo pravilno reševala politika zaposlovanja nove delovne sile. Gospodarske organizacije morajo stremeti za čim hitrejšim dvigom produktivnosti dela na zaposlenega. To bo odvisno predvsem od ekonomskega zaposlovanja delovne sile. Računamo, da se bo produktivnost v celotnem gospodarstvu občine dvignila za 4,4%, v industriji pa za 5%. Produktivnost dela je izračunana na osnovi narodnega dohodka, ki se bo v skupnem gospodarstvu dvignil za 6,6%. Ta porast narodnega dohodka bo dosežen z boljšim izkoriščanjem surovin in energije ter s spremembo strukture proizvodnje v več vredne proizvode. Za nadaljnji porast produktivnosti je potrebno, da gospodarske organizacije uvedejo boljše metode izobraževanja delavcev, zmanjšati izmečke ter okvare v proizvodnji, izboljšati kvaliteto izdelkov, posvetiti čim več pozornosti zaščiti delavcev pred nesrečami pri delu, s pravilno tarifno politiko zmanjšati fluktuacijo delovne sile, rešiti vprašanje cene prehrani zaposlenim. Z navedenimi ukrepi bodo gospodarske organizacije dosegle, da se delovni čas kar najbolj ekonomično izkoristi. Glede na to se v industriji predvideva naslednje izkoriščanje razpoložljivega časovnega fonda: Leto 1958 1959 Izkoriščanje časovnega fonda 85% 87% Za zmanjševanje nesreč pri delu morajo podjetja uvesti register nesreč. Na podlagi teh bo možno proučiti vzroke nesreč ter pravočasno preventivno ukrepati. Drugi del VI. POGLAVJE Industrija V letu 1959 pričakujemo nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje, katera bo za 5% večja od dosežene proizvodnje v letu 1958. Po posameznih strokah računamo z naslednjim porastom industrijske proizvodnje Družbeni bruto proizvod Indeks 1958 1959 117 Kovinska industrija 1,116.277 1,186.200 106,2 121 Ind. gradb. materiala 31.000 33.000 106,4 122 Lesna industrija 548.000 562.855 1027 125 Usnjarska industrija 3,100.000 3,252.600 104,9 Skupaj 4,795.277 5,034.655 105,0 Realizacija tega povečanja industrijske proizvodnje temelji predvsem na: — dvigu produktivnosti dela na zaposlenega; — boljši organizaciji proizvodnje in delovnih mest; — smotrnejšem izkoriščanju reprodukcijskega materiala in zagotovitvi normalne preskrbe z osnovnimi surovinami; — nadaljnjem izkoriščanju rezerv v obstoječih industrijskih zmogljivostih; — pravilnem določanju osebnih dohodkov delavcev, da bodo le-ti vzpodbujali k večji produktivnosti ter obenem zagotavljali gospodarskim organizacijam stabilno delovno silo; — 5% porastu produktivnosti. Družbeni proizvod industrije po letih: Indeks 1957 1958 1959 1959 1958 1958 1957 Industrija skupaj 4,331.980 4,795.277 5,034.655 105,0 110,6 Planirana višina industrijske proizvodnje z družbenim planom gospodarskega'razvoja občine 1957—1961 bo s planom 1959 in realizacijo 1958 in 1957 dosežena okrog 61,2% višine družbenega bruto proizvoda, ki je bil postavljen za leto 1961. Letno povprečje 1957—1959 porasta družbenega bruto proizvoda v industriji bo doseženo z 10,3%. 1. Kovinska industrija bo povečala v glavnem proizvode za široko potrošnjo. 2. Industrija gradbenega materiala bo povečala proizvodnjo zidakov in strešnikov. 3. V lesni industriji se pričakuje povečanje proizvodnje finalnih izdelkov. Povečala se bo proizvodnja pohištva — predvsem izdelava stolov. 4. V usnjarski industriji bazira povečanje proizvodnje predvsem na izdelavi umetnega in tehničnega usnja. Skupno povečanje proizvodnje v industriji usnja je predvideno za 4,9%. Surovinska baza je zagotovljena. Število zaposlene delovne sile v industriji se leta 1959 ne bo spremenilo, tako, da bodo na povečanje proizvodnje vplivali ostali momenti. Povprečno število delovne sile 1958 1959 TKO Zreče TKI Vitanje KOSTROJ Slov. Knjice OPEKARNA Loče LIP Slov. Konjice KtDNUS Slov. Konjice 625 125 119 60 427 549 625 125 119 60 413 563 Industrija skupaj 1.905 1.905 Obseg fizične proizvodnje 1959 Enota Plan TKO — Zreče mere količ. vredn. 04 odkovki prosto kovani ton 240 93.819 46 kmet. stroji in naprave ton 430 124.200 47 orodje za kmetijstvo ton 50 12.361 48 orodje za sekanje ton 585 378.748 49 ostalo orodje 70 usluge ton 000 din 1,2 600 KOSTROJ — Slov. Konjice 15 ostali stroji za industr. ton 265' 206.700 18 deli strojev in naprav ton 44 53.460 77 montaža 000 d i n 1.350 78 usluge 000 din 2.000 TKI — Vitanje 02 siva in temper litina ton 108 19.442 47 orodje za kmetijstvo ton 42 10.384 49 ostalo orodje ton 35 22.660 73 ostala sredstva za široko potrošnjo ton 220 67.535 Enota Plan OPEKARNA — Loče mere količ. vredn. 08 zidaki 000 kom. 1.400 28.119 09 strešniki 000 kom. 500 6.521 LIP - 01 - Slov. Konji"ce žagan les hrastov m3 200 6.000 02 žagan les bukov in3 2.000 44.000 03 žagan les iglavcev rti3 13.700 324.690 04 drugi žagan les m3 400 9.800 10 zaboji m1 3.000 129.000 11 stanovanj, pohištvo «rt 100 5.300 14 ostalo pohištvo kom. 108.000 250.776 16 stavbeno mizarstvo m3 1.400 98.000 19 drugi final. proizvodi 000 din 13.000 15 hiše, barake in deli m3 800 27.450 30 ladijski pod m3 KONUS,— Slov. Konjice 01 spodnje usnje ton 930 753.582 02 zg. usnje težkih kož m2 : 317.000 1,100.941 04 ostalo zg. usnje m2 20.000 40.820 08 ostalo usnje za m2 20.000 63.900 09 podlogo, goveje teh. usnje ton 550 626.824 17 teh. konfekcija ton 230 573.850 umetno usnje ton 900 288.000 opetnice Q00 par 2.240 ‘89.600 VII. POGLAVJE Gozdarstvo Plan poseka v gozdovih zasebnega sektorja v letu 1959 zajema 27.535 m3 bruto lesne mase. Od te kvote je namenjeno 20.970 m3 za blagovno in 6.565 m3 za neblagovno proizvodnjo. Glavna značilnost plana poseka za leto 1959 je v tem, da se zmanjša sečnja za podeželsko potrošnjo. Predvideva se 18% zmanjšanje napram letu 1958. Istočasno je stremeti za povečanjem proizvodnje gozdnih sortimentov za industrijsko porabo. Količinski obseg proizvodnje in sečnje v zasebnih gozdovih: Leto Blagovna proizvodnja Neblagovna proizvodnja Skupaj 1958 18.500 m3 8.000 in3 26.500 m3 1959 20.970 m3 6.565 m3 27.535 m3 Indeks 113,3 82,0 103,9 Plan sečnje v letu 1959 zajema: Blagovna proizvodnja Neblagovna proizvodnja Skupaj Iglavci 18.740 m3 3.240 m3 21.980 m3 Listavci 2.230 m3 3.325 in3 5.555 m3 Sredstva gozdnega sklada, ki so namenjena za reprodukcijo zasebnih gozdov v letu 1959 na območju občine, znašajo 11,549.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabila za naslednje ukrepe: v 000 din 1. Pogozdovanje skupaj 225 a) pogozdovanje 1,05 ha 113 b) spopolnitev 1,00 ha 107 c) priprava tal 0,35 ha 5 2. Nega gozdov skupaj a) žetev plevela 21,40 ha 227 b) čiščenje 12,15 ha 282 3. Ostala dela a) varstvo gozdov b) urejanje gozdov c) odkazovanje 4. Vzdrževanje in rekonstrukcija gozdnih komunikacij Sredstva gozdnega sklada, ki ževanje gozdnih komunikacij, so kmetijskih zadrug: 5.553 20 2.000 3.533 5.262 so namenjena za vzdr-razdeljena za območje v 000 din KZ Loče — vzdrževanje 337 — rekonstrukcija ceste Suhadol 1.500 KZ Zreče 1.825 KZ Slovenske Konjice 500 KZ Vitanje 1.100 VIII. POGLAVJE Kmetijstvo Na osnovi realne možnosti in danih pogojev ter skladno s perspektivnim planom razvoja kmetijstva se bo fizični obseg kmetijske proizvodnje v letu 1959 dvignil za 9,5% napram letu 1958., Planiran obseg povečane kmetijske proizvodnje po posameznih panogah, izračunan po vrednostnih pokazateljih, bo naslednji: Indeks povečanja 1959 : 1958 1. Poljedelstvo skupaj 111,2 a) žita 116,1 b) industrijske rastline 653,0 c) vrtnine 102,2 d) krmske rastline 105,7 2. Sadjarstvo 174,0 3. Vinogradništvo 95,5 4. Živinoreja 106,0 5. Predelava 110,0 Kmetijstvo skupaj 109,5 Na podlagi tega povečanja kmetijske proizvodnje bo možno doseči 11,3% porast narodnega dohodka v kmetijstvu. 1. Poljedelstvo: V poljedelstvu računamo na 11,2% povečanje obsega proizvodnje, kar bo možno doseči s splošno akcijo za povišanje hektarskih donosov v kooperacijskem načinu proizvodnje. Povprečni hektarski donosi za nekatere važnejše pridelke v letu 1959 bi bili naslednji: pšenica 22,0 stotov ječmen 17,0 stotov koruza 24,5 stotov hmelj 8,0 stotov detelja 40,0 stotov travniško seno 36,0 stotov To povečanje donosov bo možno doseči z modernejšim načinom kmetijske proizvodnje, zlasti s kooperacijo, nadalje z večjo uporabo umetnih gnojil ter povečano strojno obdelavo. V letu 1959 računamo na naslednji porast obsega količinske proizvodnje pri nekaterih važnejših pridelkih: Stotov v letu 1958 1959 pšenica in rž 14.590 15.400 koruza 10.183 12.750 krompir 100.070 102.000 hmelj 16 200 jabolka 7.262 17.000 travn. seno in detelja 137.500 163.000 Večji pridelek bo dosežen predvsem pri pšenici, koruzi, hmelju in krmskih rastlinah. V tem letu pričakujemo tudi dobro sadno letino. Kooperacija : V cilju splošne borbe za dvig kmetijstva, racionalnejšo izkoriščanje zemlje in dvig življenjske ravni, se določa naslednji plan obsega kooperacijske proizvodnje v 54 ha 60 ha 200 ha 42 ton 870 kom. 300 ha Po posameznih področjih kmetijskih zadrug je določen naslednji obseg kooperacije: Kmetijska zadruga Slov. Konjice Loče Zreče Vitanje hibridna koruza ha 25 19 10 — lan ha — — 2 3 krompir ha 16 13 17 14 pšenica ha 83 67 32 18 pitano govedo ton 12 '10 10 10 mesnati prašiči kom. 360 260 130 120 travniki ha 100 80 80 40 Poleg tega so zajete še površine naslednjih nasadov: jablane 65 ha, hruške 10 ha, orehi 1 ha, ribez 8 ha, maline 12 ha, hmelj: stari nasad 27 ha in novi nasad 4 ha. V navedenih površinah so zajeti že obstoječi ter predvideni novi nasadi. Plan povečanja hmeljskih nasadov za leto 1959 predvideva ureditev 2 ha novega nasada, ki ga bo uredilo Kmetijsko gospodarstvo Slov. Konjice in kmetijska zadruga 2 ha. V celoti bo v letu 1959 zajeto 9% njivskih površin v kooperacijskem načinu proizvodnje. Da bomo dosegli planirano proizvodnjo in intenzivno preobrazbo načina proizvodnje v kmetijstvu, bo potrebno mobilizirati vse družbene in politične činitelje za reševanje konkretno določenih nalog v našem kmetijstvu. Zlasti je potrebno, da kmetijske zadruge in poslovna zveza pravočasno izvedejo vse organizacijske ukrepe za izvedbo načrta v kmetijstvu. Zato je nujno, da kmetijske zadruge pravočasno oskrbijo zasebne proizvajalce z zadostnimi količinami umetnih gnojil, katere potrošnja se bo v letu 1959 dvignila na 1000 ton, kar znaša 130 kg na hektar obdelovalne površine. Nadalje morajo zagotoviti zadostne količine kakovostnega semena ter da z izpopolnjenim strojnim parkom pripomorejo k pravočasni obdelavi in pripravi zemlje. Za področje posameznih kmetijskih zadrug se morajo zagotoviti naslednje količine umetnih gnojil: KZ Slov. Konjice 320 ton KZ Loče 237 ton KZ Zreče 170 ton KZ Vitanje 60 ton Melioracije V letu 1959 se bo s sredstvi vodne skupnosti izvršila regulacija in melioracija na potoku Žičnica v Žičah. Zajeto bo področje na površini okrog 18 ha. Poleg teh melioracij bodo izvedla kmetijska gospodarstva manjše izsušitve na svojih površinah. Izsuševalna dela, ki jih vrši Kmetijska zadruga Slovenske Konjice na področju Dobrave, obsegajo 11 ha in na ostalih področjih 5 ha. Za čimprejšnje vračanje vloženih sredstev na meliori-ranih površinah je potrebno ter so kmetijske zadruge tudi dolžne zajeti vse meliorirane površine v kooperacijski način proizvodnje. Pristopiti je k izdelavi idejnega projekta za meliorar cije na območju med Ločami in Dražo vasjo na površini 200 ha. Izdelati je potrebno glavni projekt za melioracije in regulacijo v Konjiški vasi. Pričeti je s pripravami za načrt melioracij za območje Tepanje in Gabrovlje. Pristojni organi morajo na podlagi zakona o varstvu voda organizirati dosledno čiščenje vodnih strug na osnovi že izdanih odločb o čiščenju vodnih strug. 2. Živinoreja. Za dvig živinorejske proizvodnje je potrebno, da se izboljša in poveča krmska baza. To bo delno ustvarjeno s predvidenimi 300 ha travnikov, ki bodo zajeti v letu 1959 v proizvodno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi kmetovalci. Povečanje proizvodnje krmskih rastlin bo doseženo na travnikih z večjo uporabo gnojil in z izvedbo melioracij. Na njivskih površinah pa bo potrebnp v ta namen uvajati in razširjati nove krmske rastline. Stanje in proizvodnja se bo izboljšala z nabavo kakovostne plemenske živine, selekcijo krav molznic v vzrej-nem rajonu in kmetijskih gospodarstvih, nadalje z boljšo in razširjeno osemenjevalno službo, z vzrejo kvalitetne živine mlečnega tipa sivorjave pasme, z vzrejo mesnatega tipa goveda z istočasnim načrtnim križanjem. V letu 1959 bo na območju občine v pogodbenem pitanju 42 ton goveda. Plan pitanja mesnatih prašičev v zadružnem sodelovanju znaša v tem letu 870 kom. Proizvodnja v perutninarstvu je usmerjena na večjo proizvodnjo jajc in klavne perutnine v vseh sektorjih gospodarstva. V zvezi s tem mora Kmetijsko gospodarstvo Loče dvigniti proizvodnjo valilnice, da zagotovi zadostne količine enodnevnih piščancev. Organizirati in povečati je treba predvsem proizvodnjo pohancev, katerih produkcija je za leto 1959 planirana na 10.000 kom. Proizvodnja jajc se bo dvignila za 7%, to je na 2,05 milijonov kom., Pri ovčereji je stremeti za povečanjem kvalitetne volne. Na podlagi načrtnega povečanja števila čebelnih panjev pričakujemo, da se bo proizvodnja medu dvignila za 14%, to je na 8 ton. Za splošni napredek živinoreje je potrebno uvesti pravilne in pravočasne preventivne zaščitne ukrepe zdravstvene službe. Delovanje veterinarske postaje pa se mora v pogledu zdravstvene zaščite organizacijsko okrepiti, da bo sposobna izvajati vse predstoječe naloge. 3. Sadjarstvo. Z ozirom na pričakovano dobro sadno letino računamo, da se bo vrednost proizvodnje sadja v letu 1959 povečala za 74,0% napram letu 1958. Skupno število sadnega drevja se ne bo bistveno povečalo z ozirom na posek po izvršeni asanaciji. Na območju občine je asanpcija sadovnjakov v glavnem gotova na sadnem okolišu Slov. Konjice in Loče. V letu 1959 se bo asanacija nadaljevala na okoliš Zreče, Vitanje, Špitalič in Jernej pri Ločah. V tem letu je potrebno posvetiti več pozornosti obnovi sadnih nasadov ter njihovi zaščiti proti raznim škodljivcem in boleznini. Stremeti je za povečanje površin pod nasadi jagodičevja. Glede na to računamo, da bo v proizvodnem sodelovanju zajetih v tem letu okrog 65 ha nasadov jablan, 10 ha hibridna koruza krompir pšenica travniki pitano govedo mesnati prašič hrušk, 1 ha orehov, 8 ha ribeza in 12 ha malin. V teh površinah so zajeti že obstoječi in v letu 1959 urejeni novi nasadi. 1958 1959 Indeks Realizacija prometa 566.460 611.700 108 4. Vinogradništvo. Višina proizvodnje vinogradništva bo po pričakovanju dosegla 95,5% proizvodnje iz leta 1958. Površine vinogradov se bodo postopoma zmanjševale na račun hibridov, izčrpanih in nerentabilnih vinogradnih površin. Zaradi nezadostnih sredstev in priprav za načrtno obnovo ne bo obnova vinogradov v letu 1959 zavzela večjega obsega. Za zboljšanje vinogradništva se pripravlja perspektivni načrt za ureditev vsega območja Skale. Za dvig proizvodnje je treba uvajati širšo uporabo umetnih gnojil in zelenega gnojila ter uporabljati učinkovitejša novejša zaščitna sredstva kot sta dihtan in cosan. Družbena kmetijska gospodarstva V letu 1959 se mora pristopiti k ureditvi zemljiškega sklada SLP, tako da se razpoložljiva kmetijska zemljišča dodelijo družbenim kmetijskim gospodarstvom, katera bodo ta zemljišča vključila v svoj proizvodni plan. Kmetijska gospodarstva morajo pristopiti k ureditvi zemljišč in da s pomočjo arondacije povečajo komplekse svojih zemljišč. Predlaga se, da se Kmetijski gospodarstvi Slov. Konjice in Loče združita v eno večjo proizvajalno enoto. Kmetijska gospodarstva morajo v letu 1959 vložiti vse sile za povečanje živinorejske proizvodnje ter povečanje proizvodnje v vseh ostalih panogah kmetijstva. Za dvig živinoreje je zlasti potrebno povečati in izboljšati krmsko bazo ter z nabavo dobre plemenske živine zboljšati samo stanje živinoreje. Potrebno bo uvesti in nadalje izboljšati agrotehnične ukrepe, s katerimi bo mogoče doseči visoke hektarske donose pridelkov. Kmetijsko gospodarstvo v Ločah mora posvetiti več pozornosti povečanju kokošereje ter dvigu proizvodnje brojlarjev (pohancev) za tržišče. Zadružništvo Kmetijske zadruge kot usmerjevalec in organizator uvajanja sodobnejšega načina kmetijske proizvodnje in socialistične preobrazbe vasi in glavni faktor pri izvajanju nalog, postavljenih s perspektivnim planom razvoja kmetijstva, se morajo vsestransko, zlasti organizacijsko, okrepiti. Izpopolniti morajo svojo mehanizacijo ter jo maksimalno izkoristiti pri obdelavi in pripravi zemlje. Stremeti morajo zlasti za tem, da zajamejo v proizvodno sodelovanje v vseh oblikah čim več zasebnih proizvajalcev ter s tem pospešijo povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov. Zagotoviti morajo proizvajalcem pravočasno preskrbo z umetnimi gnojili, ostalim reprodukcijskim materialom ter kvalitetnim semenskim blagom. Za kritje potreb tržišča in pravilno ter pravočasno zajemanje viškov kmetijske proizvodnje je nujno, da zadruge kot poslovne zveze nenehno izpopolnjujejo organizacijo odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov. Stremeti morajo, da se zajame ves tržni višek, s čimer se bo prispevalo k stabilizaciji trga s temi pridelki. Za realizacijo tega je potrebno, da kmetijske zadruge pravočasno rešijo vprašanje skladiščnih prostorov. Da se bodo naloge, ki so postavljene pred kmetijske zadruge zadovoljivo opravile, je nujno, da se izboljša strokovna in organizacijska usposobljenost zadružnih in strokovnih uslužbencev ter istočasno okrepi družbeno upravljanje. IX. POGLAVJE Trgovina Predvideno povečanje bo odvisno od večjih dohodkov prebivalstva, od naraščanja blagovnih fondov za osebno potrošnjo in reprodukcijo. 1. Povečan obseg blagovnega prometa zahteva nadaljnjo modernizacijo in rekonstrukcijo trgovskih lokalov, ki ne odgovarjajo sodobnemu poslovanju in ovirajo širši razmah trgovine. Trgovska podjetja morajo v večji meri izpopolnjevati in obogatiti asortiment potrošnih predmetov za kritje potreb potrošnikov in usposobiti svoj kader, da bo nudila trgovina prebivalstvu kulturnejšo postrežbo. 2. Delovanje potrošniških svetov mora postati aktivnejše. Njihova naloga je pomagati in sodelovati pri razvoju in izboljšanju ter odpravljanju napak v trgovini. Predvsem se morajo organizacijsko okrepiti, da se bodo kot organi družbenega upravljanja lahko uspešno uveljavili in nastopali kot posrednik med širokim krogom potrošnikov in med trgovino. 3. Preskrbi nekmečkega prebivalstva se mora posvetiti večjo pozornost kot doslej. Zagotoviti med letom zadostne količine kmetijskih pridelkov kot povrtnine, sadje, krompir, mleko itd. Kmetijske zadruge, kot glavni nosilci odkupa, se morajo v ta namen usposobiti zlasti organizacijsko, kakor tudi v pogledu primernih skladišč. Stremeti je predvsem za tem, da se s pogodbami zagotovi odkup vseh tržnih viškov kmetijske proizvodnje in da z raznimi ukrepi zainteresirajo zasebne kmetijske proizvajalce, da bodo nudili kvalitetno blago, uveljavljali sistem garantiranih cenN kar bo pozitivno vplivalo na stabilnost cen. na tržišču s kmetijskimi proizvodi. 4. Posebno pozornost naj kmetijske zadruge posvetijo trgovini z reprodukcijskim materialom, katerega potrošnja se nenehno povečuje z ozirom na uvajanje modernejše in sodobnejše kmetijske proizvodnje. Zagotoviti se mora pravočasna nabava zadostnih količin reprodukcijskega materiala, zlasti kvalitetnih sort semen in umetnega gnojila. 5. Investicijska vlaganja se bodo v glavnem nanašala na rekonstrukcije in nabavo sodobnejše opreme trgovskih lokalov. V ta namen je določeno 2 milijona dinarjev iz sredstev občinskega investicijskega sklada, 2,3 milijone din sredstev bodo vložile trgovske gospodarske organizacije same iz lastnih skladov. Poleg tega bodo trgovska podjetja najela kredit v iznosu 6 milijonov dinarjev. 6. Pri reševanju problemov trgovskega kadra je treba pristopiti k nadaljnjemu usposabljanju delovne sile potom raznih seminarjev in tečajev. Uvesti sistem nagrajevanja po učinku, kar bo vplivalo in se odražalo v boljšem poslovnem uspehu same gospodarske organizacije kakor tudi na zainteresiranosti posameznega delavca. X. POGLAVJE Gostinstvo in turizem V letu 1959 se pričakuje nadaljnje povečanje prometa v gostinstvu za 7,5%. To povečanje bazira predvsem na nadaljnjem porastu fondov za osebno potrošnjo, na povečanju turističnega prometa in na splošni gospodarski aktivnosti. Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v gostinstvu po letih je naslednje: Indeks 1957 1958 1959 1959 1958 Družbeni bruto proizvod 54.894 58.400 62.800 107,5 Narodni dohodek 13.188 15.370 17.170 111,4 Blagovni promet v trgovini na drobno se bo v letu 1959 povečal za 8%. Za zagotovitev nadaljnjega napredka gostinstva in turizma je potrebno predvsem: — uvesti sodobnejše oblike poslovanja v gostinstvu in urediti ter modernizirati gostinske obrate, zlasti v krajih, kjer so možnosti za razvoj turizma; — usposobiti kader, da bo zmožen izvršiti vse pred-stoječe naloge v gostinstvu in uvesti nagrajevanje gostinskih delavcev po učinku, da se doseže večja zainteresiranost posameznikov za boljši uspeh podjetja; — posvetiti pozornost povečanju nočitvenih kapacitet; — zagotoviti stabilnost cen s pravilno določitvijo pavšalnih obveznosti do družbe na podlagi upoštevanja specifičnosti posamezne gospodarske organizacije; — naraščajoče potrebe po prehrani zaposlenih delavcev narekujejo, da se pristopi k pripravi načrtov za objekt družbene prehrane v Slovenskih Konjicah. Sredstva za ta objekt bodo prispevale gospodarske organizacije iz svojih skladov. Investicijska sredstva, ki jih ustvari gostinstvo v okviru skladov občine, se naj v celoti uporabijo v gostinstvu, in to kot direktne investicije ali pa kot prispevek za soudeležbo pri najemanju posojil. V letu 1959 bo gostinstvo vložilo okrog I milijon din lastnih sredstev za razne manjše rekonstrukcije in nabavo opreme. Poleg teh sredstev se bo najelo posojilo v višini 25 milijonov din. S temi sredstvi bi se zgradil turistični objekt »Motel« v Slovenskih Korjjicah z večjim številom prenočišč. S tem bodo dane možnosti za razvoj in napredek inozemskega turizma. Za pospešitev turizma bo tovarna usnja »Konus« Slov. Konjice pričela z gradnjo planinske koče na Rogli. Sredstva bo podjetje prispevalo samo iz svojih prostih sredstev. . i XI. POGLAVJE Obrt V letu 1959 pričakujemo nadaljnje povečanje obrtniške proizvodnje in storitev za 4,8%, in to predvsem v obrti družbenega sektorja, kar je glede na razvoj ostalih gospodarskih panog in na same potrebe po obrtnih storitvah nujno. S predvideno ureditvijo in premestitvijo mizarskega in tapetniškega obrtnega obrata bi omogočili širši razmah obrtniške dejavnosti, s čimer bi se povečal družbeni bruto proizvod za nadaljnjih 15% napram letu 1958. V glavnem bi s tem omogočili povečanje proizvodnje tapetniških izdelkov. K povečanju vrednosti proizvodnje bi prispevala tudi novo urejena ključavničarska delavnica. Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v obrti: Indeks 1957 1958 1959 J959 1958 Družb, bruto proizvod 130.086 157.450 165.000 104,8 Narodni dohodek 31.889 35.085 37.490 106,8 — Za uresničitev tega plana je potrebno povečali obrtniške kapacitete, delovno storilnost, izpopolniti opremo in delno povečati delovno silo. — Posvetili je posebno pozornost tisti obrtni dejavnosti. ki se ukvarja s storitvami. — Nezadostna razvitost obrtniške mreže, pomanjkljiva tehnična oprema, tako v družbenih kakor v zasebnih obrtnih obratih, vedno večje potrebg po obrtnih storitvah, povzročajo težnjo po občutnem zviševanju cen storitvam. To bo možno preprečiti le z izboljšanimi metodami dela in izpopolnitvijo obstoječih obrtnih obratov z odgovarjajočo opremo ter z ustanavljanjem tistih panog obrti, ki niso zadostno razvite. Tretji del PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH XII. POGLAVJŠ Občinski skladi A) Občinski investicijski sklad: 1. Dohodki občinskega investicijskega sklada v letu 1959 in sredstva tega sklada, ki jih bo možno koristiti v tem letu: a) prenos sredstev iz prejšn. leta 22.960 — neizkor. razpok sredstva 1.425 — sproščena omejitev 21.535 b) priliv v letu 1959 20.365 c) dohodki sklada skupaj 43.325 d) omejitev v letu 1959 20.365 e) razpolož: sredstva sklada v 1. 1959 22.960 2. Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada v letu 1959 se bodo uporabila za te-le namene: v 000 din Kmetijstvo 4.000 Trgovina 2.000 Obrt 5.000 Komunalna dejavnost 6.000 Obratna sredstva 3.789 Nerazporejeno 2.171 3. Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da lahko preostala sredstva iz posameznih panog prenese na tiste panoge, kjer bo sredstev primanjkovalo. B) Sklad za zidanje stanovanjskih hiš: I. Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v letu 1959: a) prenos sredstev iz prejšn. leta 25.117 — neizkor. razpolož. sredstva 10.795 — sproščena omejitev 14.322 b) priliv v letu 1959 58.500 c) anuitete 3.000 d) dohodki sklada skupaj 86.617 e) omejitev, odvod LRS in ostalo 29.500 f) razpolož. sredstva sklada v I. 1959 57.117 2. Razpoložljiva sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš v višini 57,1 milijonov dinarjev se bodo dodeljevala koristnikom po razdelilniku, ki se določi s posebno odločbo občinskega ljudskega odbora. 3. Cestni sklad: Sredstva občinskega cestnega sklada, ki jih bo možno v letu 1959 uporabiti, znašajo 649.000 dinarjev. S sredstvi občinskega cestnega sklada bo razpolagal upravni odbor občinske cestne uprave. XIII. POGLAVJE Amortizacija Gostinske gospodarske organizacije plačujejo v letu 1959 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi z naslednjo izjemo: a) za poslovne objekte plačajo amortizacijo znižano za 70% od predpisane polne amortizacije. b) sezonska gostinska podjetja in gostišča plačujejo amortizacijo samo za čas poslovanja. XIV. POGLAVJE Obresti od sklada osnovnih sredstev 1. Splošne kmetijske zadruge plačujejo v letu 1959 obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 2%. Te obresti se stekajo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 2. Gostinske gospodarske organizacije plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 1%. Obresti so zajete v pavšalnem znesku. XV. POGLAVJE Zemljarina 1. Zemljarina, ki jo plačujejo nekmetijske gospodarske organizacije in ustanove, je v celoti dohodek občinskega proračuna. 2. Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa v dobro njihovih skladov osnovnih oziroma obratnih sredstev 15% skupne zemljarine, ki jo plačujejo po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. Od skupnega zneska zemljarine gre 20% v občinski investicijski sklad in 15% v okrajni investicijski sklad. Ostanek zemljarine se razporedi po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. 8. Krojaštvo Slovenske Konjice 9. Mesarija Slovenske Konjice 10. Mestna pekarna Slovenske Konjice 11. Mizarstvo Slovenske Konjice 12. Mizarstvo Zreče 13. Obrtno podjetje »Obrtnik« Vitanje 14. Obrtno podjetje »Mesar« Slovenske Konjice 15. Pekarna Zreče 16. Soboslikarstvo Slovenske Konjice 17. Tapetništvo Slovenske Konjice 18. Comet Zreče XXII. POGLAVJE XVI. POGLAVJE Obratna sredstva Za kritje med letom nastalih potreb po obratnih sredstvih v gospodarstvu se lahko uporabi 25% tekočega priliva dohodkov občinskega investicijskega sklada v letu 1959. XVII. POGLAVJE Prispevek iz dohodka Kmetijska gospodarstva in splošne kmetijske zadruge vlagajo celotni del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, v svoj sklad osnovnih sredstev. XVIII. POGLAVJE Prometni davek Občinski prometni davek se bo določil s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. XIX. POGLAVJE Občinska doklada 1. Progresivna stopnja občinske doklade na kmečko dohodnino se bo določila s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. 2. Občinsko doklado na ostalo dohodnino po progresivnih stopnjah prav tako določi občinski ljudski odbor z odlokom. XX. POGLAVJE Dopolnilni proračunski prispevek Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka bodo gospodarske organizacije plačevale po določilih posebnega odloka občinskega ljudskega odbora. XXI. POGLAVJE Pavšalna določitev obveznosti 1. Manjšim gospodarskim organizacijam, obrtnim obratom, komunalnim podjetjem in gostiščem se določijo obveznosti do družbene skupnosti v enem skupnem pavšalnem znesku. 2. Pavšalni znesek obveznosti gospodarske organizacije obsega: prispevek iz dohodka, obresti od sklada osnovnih in obratnih sredstev ter zemljarino. 3. Višina pavšalnega zneska se določi s pogodbo, ki jo sklene upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance in gospodarske organizacije. Seznam gospodarskih organizacij s pavšalno obveznostjo: 1. Čevljarstvo 2. Frizerski salon 3. Gostinsko podjetje »Jelen« 4. Gostišče »Pod Pohorjem« 5. Gostišče »Pri zadrugi« 6. Kovaštvo 7. Komunalni remont Slovenske Konjice Slovenske Konjice Slovenske Konjice Zreče Zreče Slovenske Konjice Slovenske Konjice Proračunska sredstva v letu 1959 1. Dohodnina 12.408 a) del kmečke dohodnine 6.266 b) de! ostale dohodnine 6.142 2. Občinska doklada 57.500 a) na kmečko dohodnino 43.500 b) na ostalo dohodnino 1.400 c) na pror. prisp. iz osebnega dohodka 3.000 d) na les 9.600 3. Prometni davek 45.282 a) od vina in žganja zaseb. proizv. 4.221 b) od prometa na drobno 20.000 c) občinski prometni davek 8.000 d) del. prom. davka od zasebnikov 13.061 4. Ostali dohodki 10.330 a) dohodek uradov in ustanov 100 b) ostali dohodki 10.230 5. Takse 1.600 občinske takse 1.600 6. Sredstva gospodarskih organizacij 21.910 a) proračunski prispevek iz osebnega dohodka iz gospodarstva 11.798 b) proračunski prispevek iz oseb. dohodka iz negospodarstva 3.264 c) proračunski prispevek iz sklada skupne porabe 2.010 d) zemljarina nekmetijskih gospo- darskih organizacij 2.638 e) dohodek pavšalistov 2.200 7. Prispevek za javno gozdarsko službo 2.194 Proračunska sredstva skupaj 151.224 XXIII. POGLAVJE Razdelitev proračunskih sredstev Sredstva občinskega proračuna v višini 151.224 se bodo uporabila za naslednje namene: v 000 din 1. Prosveta in kultura 51.446 2. Socialno skrbstvo 15.206,8 3. Zdravstvo 16.065,2 4. Državna uprava 39,277,8 5. Komunalna dejavnost 5,549,7 v tem: krajevni odbori 1.220 6. Negospodarske investicije — 7. Dotacije 5.518,0 od tega: — fin. samostojnim zav. 500 — sklad za štipendije 1.300 — gasilska zveza Konjice 1.473 Obč. odbor SZDL 1.745 — Sind. podružnica ObLO 50 1 — Obč. odbor ZB 100 — TVD »Partizan« 50 — svet »Svobod« 300 8. Obveznosti iz posojil 4.617 9. Proračunska rezerva 13.543,5 XXIV. POGLAVJE Sredstva občine v letu 1959 Na osnovi danih instrumentov delitve dohodka računamo, da bodo v letu 1959 ustvarjena naslednja občinska sredstva: 1. Sredstva občinskega proračuna 151.224 2. Občinski investicijski sklad 20.365 3. Sklad za zidanje stan. hiš 58.500 4. Občinski cestni sklad 900 Skupaj 230.989 Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki izvirajo iz vplačil občinske doklade na dohodek od kmetijstva in 45% taks na priprave za proizvodnjo in hibridno trto v iznosu 7,175.000 dinarjev, se smejo uporabiti le za investicije za napredek vasi na območju občine. XXV. POGLAVJE Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1959. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03-30-7/1-1959. Slovenske Konjice, dne 27. mapca 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Adolf Šuc 1. r. 92. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 1. točki 31. člena statuta občine ter 3., 8. in 163. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice na seji dne 30. aprila 1959 sprejel ODLOK o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice z določbami temeljnega zakona o prekrških. 1. člen V odlokih Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice, ki so našteti v tem členu, se predpisi o prekrških spremenijo tako, da se za prekrške navedene v teh odlokih določi denarna kazen do 10.000 din: 1. Odlok o javnem redu in miru (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10-11-12/55). 2. Odlok o opravljanju gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-43/56). 3. Odlok o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-48/56). 4. Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-20/56). 5. Odlok o stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodbah ter o najemninah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8-193/57 in 6-104/58). 6. Odlok o tržnem in sejmskem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-146/56). 7. Odlok o tarifi najemnin za poslovne prostore (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-178/56). 8. Odlok o hišnem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 1-16/57 in 8-190/57). 9. Odlok o določitvi prostorov za odlaganje smeti in parkiranje vozil z živinsko vprego (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8-192/57). 10. Odlok o preprečevanju manjše škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4-35/58). 11. Odlok o vodovodnem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-7/59). 2. člen V odloku o kategorizaciji stanovanj na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 1-15/57) se 6. člen spremeni in se glasi: »Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje kdor: 1. onemogoči uradnim osebam kategorizacijo stanovanjskih prostorov; 2. da nepopolne ali neresnične podatke o stanovanjskih prostorih.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-2-1/2-1959. Slovenske Konjice, dne 30. aprila 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Adolf Suc 1. r. 93. Po 7. členu zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ, št. 52-893/58) in 18. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1959 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na davek od osebnega dohodka na območju občine Slovenske Konjice. 1. člen Občinsko doklado na davek od osebnega dohodka plačujejo posamezniki in civilnopravne osebe, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka. 2. člen Občinska doklada po L členu tega odloka je proračunski dohodek občine Slovenske Konjice. 3. člen Stopnja občinske doklade znaša 10% od davka od osebnega dohodka. 4. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka daje po potrebi načelnik oddelka za finance Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 5. člen Določila zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ. št 52-893/58) in predpisi o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53) se uporabljajo primerno tudi pri predpisovanju in pobiranju občinske doklade od davka iz osebnega dohodka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/32-55/1-1959. Slovenske Konjice, dne 27. marca 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Adolf Suc I. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599