8 5 ) 4- A A 6UIOOZOO □ SKLONJ A KNJIŽNICA Primorski Poštama piačana v gutovm. „ Abb. postale i gruppo Cena 400 lir s nevmk Leto XXXVI. St. 218 (10.738) TRST, nedelja, 21. septembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, REŠITVE ZA KRIZO AVTOMOBILSKE^ INDUSTRIJE V OSREDJU RAZPRAV IN POLEMIK COSSIGA POGOJNO ODOBRIL SPORAZUM ALFA-NISSAN FLM ZAHTEVA ODLOČITEV V POGAJANJIH S FIATOM Vodstvo torinskega kmicerna obsoja Cossigovo odločitev\ medtem ko sindikati ugotavljajo, da nejasnost postavljenih pogojev pušča še odprto vprašanje, kdaj se bo začel sporazum izvajati RIM — Pogajanja s posredov anjem ministra za delo med vodstvom FLM in Fiata so se nadaljevala pozno v noč, vse pa kaže, da so prišla v odločilno fazo. Stališča obeh strani so si sicer še Vedno močno narazen, ker sc Fiat ni premaknila s svoje zahteve po »inožičnih odpustih, medtem ko sindikat vztraja na znanih alternativnih ukrepih, ki bi prav tako omogočili zmanjšanje proizvodnje. Zaradi tega pravih pogajanj Pravzaprav ni bilo, saj se je minister Foschi še vedno pogovarjal ločeno z obema delegacijama, FLM pa ga je pozval, naj pospeši soočanje, ker hoče ugotoviti, ali obstaja možnost sporazuma, Pred skupščino sindikalnih kadrov, ki bo v ponedeljek v Fiatovem obratu Mirafiori v Turinu. Nepopustljivost vodstva Fiata bi hamreč povzročila zaostritev sin- dikalne borbe, saj bi v tem primeru enotna sindikalna zveza v torek oklicala vsedržavno splošno stavko. Dogodek, ki je včeraj najbolj odjeknil v gospodarskih in političnih krogih, je bila odločitev predsednika vlade Cossige, da dovoli državnemu avtomobilskemu podjetju Alfa Romeo sklenitev pogodbe z japonsko družbo Nissan. O tem sporazumu se je govorilo že več kot eno leto, ker je predstavljal temelj razvojne strate- 'UlHIlItHIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIHHHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIHHIIIHIIIlillHHHIH tajnik psi v okviru ankete na espressu* CRAXI: KPI BI LAHKO IMELA VEČJI VPLIV NA POLITIČNO VODSTVO RIM — Koliko časa bo še trajala Cossigova vlada? Kaj bi se ji lahko v prihodnjih časih pripetilo? O teh vprašanjih je tednik Espresso izvedel med komunističnimi, demokristjanskimi, socialističnimi, socialdemokratskimi, republikanskimi in liberalnimi parlamentarci anketo, ki jo bodo objavili v prihodnjih dneh. Iz te ankete izstopa predvsem prepričale večine intervjuvanih parlamentarcev. da ne bo prišlo do vladne krize pred kongresom socialistične stranke, ki ga predvidevajo Čez tri mesece. Vprašanje obstoja vlade je to-fej (vsaj za nekaj mesecev) ozko Rezano na socialiste: tako vsaj kaže v teh dneh. Tako vsaj daje misliti omenjeni tednik, ki nudi tajniku socialistične stranke Craxi-ju precej prostora. V svojem članku tajnik socialistov zelo podrobno posreduje poetiko, ki jo misli voditi njegova stranka do kongresa. V 18 točkah se dotakne vseh aktualnih problemov, ki zadevajo notranjo in zu-nanjo politiko Italije. Največji poudarek daje Craxi polemikam, ki j*h je izzval o vlogi KPI v vladi sam tajnik KPI Berlinguer z golfom ob koncu festivala »Unita* v Bologni preteklo nedeljo. Kaj meni o tem Craxi? Po njegovem ima KPI lahko mnogo večji vpliv na politično Sodstvo države, kar pa je odvisno od njene volje. KPI bi lahko [Udi ustvarila različno vzdušje v jevici, če bi bila za to res zainteresirana. Dogaja pa se, da komunisti razvijajo le linijo «loče-'janja*. kar ima seveda za posledico le še večje ločevanje. Craxi * tudi mnenja, da ne more ta lilija ustrezati tako veliki stranki, si se je vedno izkazala po svoji 'taktični fleksibilnosti* in »sposobnosti za ustvarjanje določenega gibanja*. Craxi še dodaja, da je rEba iskati izvor takega ravnanfa V njeni «razvadi», da omalovažuje vsakršno stvarnost, ki se v mvici dogaja brez njene hegemone. če b0 KPI nadaljevala s mko politiko, pravi Craxi, bo i-mpla v prihodnosti le malo sogovornikov, in še ti bodo iz vrst doumnih demokristjanov. , Kar se tiče vlade pa Craxi ‘Javlja, da se njegova stranka [[e istoveti s Cossigovo vlado, če-rrav so socialisti njen bistven del m jo podpirajo »z zvestobo, stvar-j m pogledom in brez vsakršnega •rfumfalizma*. Socialistični taj-l1* ob tem tudi ugotavlja, da bo rez dvoma tudi prišel čas za Premem bo vladne koalicije. To P® se bo po njegovem zgodilo, J0 bodo misli postale jasnejše in C se bodo ustvarili pogoji, ki °°do to spremembo zahtevali. Bani Sadr prevzel poveljstvo vojske med iransko-iraškimi spopadi h JEHERAN — Iranski predsed-'k Bani Sadr je prevzel vodstvo ®d vojaškimi spopadi v zahoden1 predelu države. Novico je Poročil včeraj radio Teheran. faui Sadr se je včeraj na dolgo .Ogovarjal z voditelji treh ro-°v iranske vojska, s voditeljem islamske revolucije in z obrambnim ministrom Fakurijem. Spopadi med Iranom in Irakom, ki so se spremenili v pravo vojno, pa se še nadaljujejo. Kuvajtski dnevnik «A1 Anbaa* piše, da obstaja nevarnost, da Iran žanre ožino Hormuz, !u je bistvenega strateškega pomena. Medtem pa iz Kaira prihaja vest, da se bo Cyrus Reza Pahlavi, sin pokojnega iranskega šaha, prihodnji mesec proglasil za kralja ter bo v izgnanstvu sestavil novo vlado. BOLOGNA — V zvezi s pokolom na bolonjski železniški postaji in s prevratniškim delovanjem v desničarskih organizacijah so karabinjerji v Padovi aretirali še eno osebo. Gre za 32-letnega Giusep-pa Brancata, ki je že znan krajevni policiji kot fašistični pretepač. gije državnega podjetja za premostitev hude krize, ki jo preživ-„..„1 mero je predsednik Alfa Romea Massace-si potrdil, da se pogaja z Japonci, so se vnele polemike. Tedanji pooblaščeni upravitelj Fiata Umber-to Agnelli je označil tak sporazum za »nesrečo za Eropo in za Italijo*, kar je razumljivo, saj bi povečal konkurenco proizvodom njegovega koncerna, ki že itak niso šli dobro v prodajo V gospodarskih in političnih krogih sta se v teh mesecih ustvarila dva tabora: na eno stran Alfa Romeo, sindikati, PSI, KPI in del KD, ki so sporazum podpirali, na drugi pa Fiat, del KD in republikanci, ki so mu odločno nasprotovali. Propadel je poskus kompromisa, ko je Fiat ponudil v zameno za pogodba z japonskim podjetjem nekakšne oblike sodelovanja, ki jih je Alfa Romeo označil za »poniževalne*. Odločitev je zato pripadla vladi, oziroma medministrskemu odboru za industrijsko načrtovanje, v katerem so pa nasprotstva med neposredno pristojnim ministrom za državne udeležbe De Michelisom in socialističnimi kolegi ter republikancem La Malfo in demokristjanom Bisaglio onemogočila vsako odločitev. Tako je bila odločitev prepuščena samemu Cossigi, ki je včeraj odločil pooblastiti De Michelisa, da dovoli ustanovitev mešane družbe »ARNA* (A. Romeo - Nissan Autoveicoli), toda z nekaterimi pogoji: sporazum bo moral strogo spoštovati odločitve medministrskega odbora glede strateške^ ga načrta Alfa Romea in lokacije tovarn in bo moral omogočiti' preverjanje skladnosti s politiko EGS. In ravno ti pogoji opravičujejo zaskrbljenost kovinarskega sindikata FLM, ki sicer pozdravlja Cossigovo odločitev, obenem pa ugotavlja, da so pogoji povsem nejasni in v bistvu puščajo vprašanje ' še odprto. Medministrski odbor mora 'o strateškem načrtu Alfa Romea šele začeti razpravo (zato ni mogoče vedeti, kaj bo sklenil), o politiki EGS na tem sektorju pa prav tako ni nič znanega. Sindikat zato zahteva nujnih pojasnil od pristojnega ministra De Michelisa, saj ni vseeno, kdaj se bo sporazum začel dejansko izvajati. Družba «ARNA» bo namreč razpolagala s kapitalom 25 milijard lir (v enakih deležih med italijanskim in japonskim podjetjem), medtem ko jo bo upravljal sam Alfa Romeo. Do konca 1982 bi morali zgraditi na italijanskem Jugu dve tovarni, ki bi proizvajali po 60.000 avtomobilov z japonsko karoserijo (kar krije 20 odstotkov vrednosti) in italijansko mehaniko, od katerih bi polovico izvažali. S to pobudo bi ustvarili na Jugu okrog 3.500 novih delovnih mest in močno ublažili hu- do brezposelnost, ki tradicionalno bremeni te kraje. Včerajšnji komentarji odražajo vsekakor stališča obeh omenjenih taborov. Vodstvo Fiata je izdalo zelo ostro izjavo, v kateri zatrjuje, da se s tem odpira pod vdoru japonskih avtomobilov, svari pred posledicami na zaposlitev v italijanski industriji in obsoja vlado, sindikate in dober del političnih sil, ki so sporazum Alfa Romeo -Nissan podprle. Pritegnili so mu minister Bisaglia, ter tajnika PLI Zanone in PRI Spadolini, medtem ko so socialistični ministri in drugi voditelji izrazili zadovoljstvo, bolj previdno pa tudi nekateri voditelji KD. iiiiiii n milil ni um 11111111111(1111111111111111111 milili ii 111111111111111 m n mn im hi n n tiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiMiiiii SPOMENIK V JAMUAH Danes dopoldne bodo v Jamljah odkrili spomenik padlim v NOB. O deležu prebivalcev te var; v NOB in o pripravah na postavitev spomenika obširneje poročamo na gorišld strani ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii POGOVOR MED DRŽAVNIKOMA JE POTEKAL ZA ZAPRTEM VRATI Prisrčno srečanje Pertinija z Deng Xiaopingom navdihovalcem kitajskega političnega realizma Italijanski predsednik si je včeraj ogledal Kitajski zid, na pekinški univerzi pa se je pomešal med študente - Danes obišče mesto Xian PEKING - »Mislim, da lahko rečem, da so naši pogovori obrodili pozitivne sadove in so bili za obe strani zadovoljivi,* je dejal predsednik Pertini ob zdravici na sprejemu v italijanskem veleposlaništvu v Pekingu. Na sprejemu so bili irisotni številni kitajski voditelji, med katerimi je bil tudi podpredsednik narodne skupščine Peng Zhen, v zastopstvu bolnega predsednika Ye Jianyinga. S tem je Pertini končal svoje bivanje v Pekingu. Jutri bo namreč odšel v mesto Xian, nato pa bo obiskal še Šanghaj in Hangzhou. Veliko zanimanje je vladalo med novinarji za včerajšnje srečanje z Deng Xiaopingom, človekom, ki je bil pobudnik vseh nedavnih političnih sprememb na Kitajskem. Srečanje je bilo ze'o prisrčno: »Čeprav se srečujeva prvič, se mi zdi, da sem s starim prijateljem,* je de- jal Deng, Pertini pa mu je odvrnil: «Kot tovariš s tovarišem, kot partizan s partizanom!* Zatem sta se državnika za zaprtimi vrati približno poldrugo uro pogovarjala o temah, ki se verjetno niso preveč oddaljile od tistih, ki jih je Pertini obravnaval že v prejšnjih dneh med pogovori z ostalimi kitajskimi voditelji. Ob koncu pogovora niso izdali nobene uradne izjave. Italijanski predsednik je v kratki izjavi označil sogovornika kot »velikega moža, zelo inteligentnega in zelo močno osebnostjo*, o vsebini pogovorov pa je dejal, da so se dotikali dvostranskih odnosov in mednarodnih vprašanj, ki zadevajo obe državi. Včerajšnji dan pa ni bil namenjen samo uradnim pogovorom. V jutranjih urah si je Pertini ogledal KHajski zid, 6.300 kilome- N K ' ............... AJf Ji* trov dolgo utrdbo, o kateri je dejal, da priča, kako je Kitajska vedho zavračala ekspanzionistične težnje in mislila predvsem na obrambo pred morebitnimi sovražniki. Zatem je še obiskal grobnice cesarjev dinastije Ming. Popoldne je Pertini obiskal pekinško univerzo, kjer se je brez vsake formalnosti pomešal med študente in rade volje odgovarjal na njihova vprašanja o Italiji, o mednarodnih problemih ter o vtisih, ki jih je imel ob prihodu na Kitajsko. HAVANA - V Havani so se včeraj nadaljevali kubansko-jugo-slovanski razgovori med zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem in kubanskim zunanjim ministrom Isidorom Mal-mierco. Predsednik Pertini med sprehodom po Kitajskem zidu (Telefoto AP) DAMASCUS - Nesreča, ki se je v petek pripetila v ameriški zvezni državi Arkansas, kjer je v podzemskem silosu za čuvanje rakete prišlo do eksplozije, je včeraj terjala smrt 21-letncga Davida Livingstona, k’ je bil med nesrečo ranjen. Admiral Bulcnt Ulusu novi predsednik začasne turške vlade ANKARA — Poveljnik generalnega štaba mornarica admiral Bo lent Ulusu je bil včeraj imenovan za predsednika začasne turške vlade. Vest so sporočile vojaške oblasti, ki so na oblasti. V krat kem bodo v Turčiji imenovali novi ministrski svet ter odobrili prehodno ustavo. Kot zagotavljajo voditelji državnega udara bodo kmalu sklicali volitve, ki naj bi privedle Turčijo na pot demokracije. MOSKVA — Vesoljska ladja »so-juz 38», ki so jo pred dnevi izstrelili iz središča Juri Gagarin in na krovu katere sta Kubanec Arnaldo Tamayo in sovjetski ko zmonavt Juri Romanenko, se je včeraj priklopila na vesoljski vlak »saljuta 6», ki je v vesolju že od 9. aprila. BEOGRAD - Zagrebški nadškof Franjo Kuharič in ljubljanski nad škof Alojz Šuštar bosta vodila jugoslovansko škofovsko konferenco. Prvi bo predsednik, drugi pa podpredsednik. RAICOVOR S PREDSEDNIKOM DE1ELNECA ODBORA ODV. COMELLIJEM Sodelovanje dežel «ALPE-ADRIA» pomembno za vsestranski razvoj dela Evrope ob severnem Jadranu V torek se bodo v Gradcu zbrali predsedniki devetih dežel, ki stvarnimi pobudami, med kate- sestavl|ajo skupnost «Alpe-Adria» In sicer Furlanije - Julijske kra-|ine In Veneta Iz ltall|e, Slovenije in Hrvatske Iz Jugoslavije, Štajerske, Gornje Avstri|e, Koroške In Salzburga Iz Avstrl|e ter Bavarske Iz Nemčl|e. Na plenarnem zasedanju bodo proučili rezultate dela, opravljenega v dveh letih, ki sta pretekli od ustanovitve te skupnosti do danes. Ob tej priložnosti smo zaprosili predsednika deželnega odbora avtonomne dežele Furlanl|e - Julijske krajine odv. Antonia Come!ll|a za razgovor ' opravljenem delu In o smernicah za bodočnost. rimi bi omenili »kul:urno izkaznico* in tiskovno agencijo, ki naj bi bila skupna za vseh devet dežel. Ti predlogi pa do sedaj niso bili uresničeni. Kateri so razlogi, ki so povzročili to zamudo? To, da smo tudi na kulturnem področju ugotovili in določili skupne cilje, je zelo pozitivu dejstvo, Gospod predsednik, skupnost sa, enotno zavzele vse članice Prijateljstvo med našimi žela Furlanija - Julijska krajina da so razumljiva naša prizade- * -um1 bllo uresničeno opravljeno delo pri okrepitvi so- vanja: vse naše smernice o pro- e’ Kar je .;. načrtovano, ne delovanja in prijateljstva med de- metu, ki so vsekakor bistvenega 6ovorltl 0 Pomanjkanju vetimi deželami, ki pripadajo šti- pomena za vso »Alpe-Adria* (od ,.bre ^mP3* različni notra- rim državam z različnim druž- predora Monte Croce Carnico do jJI 4ur, * K temu pa je seve- benim, gospodarskim in politič- povezav avtocest z italijansko ju- ba treba »e prišteti določeno ča-nim ustrojem? goslovanskimi mejnimi prehodi, razdobje in mimmalne u- ugodna" še^posebno^če*6upošteva? Sbfž^df'VepS^^eSke o^rac.je 'zahtevajo. Težavo pn “ mo. da je minilo malo časa od mreže) je skupnost sprejela in i- ustanovitve skupnosti »Alpe-A- ---------------------------------------- dria*. Dve leti sta namreč izredno kratko obdobje pri uresničevanju tako zapletene pobude, ki združuje in vzporeja dejavnosti devetih dežel s tako različnimi družbenimi ureditvami in razvojnimi vprašanji, čeprav sur si vseeno blizu zaradi podobnosti v zgodovinskih in karakternih značilnostih. Če upoštevamo čas, ki je bil potreben za imenovanje in u-mestitev komisij, je bilo opravljeno delo brez dvoma plodno: ne da bi se spuščal v podrobnosti bi želel poudariti, da so bili napravljeni pomembni koraki na poti medsebojnega spoznavanja, vzpostavitve skupnih načinov dela in zbližanja ciljev na številnih sektorjih, za katere vlada skupno zanimanje. In prepričan sem, da to najbolje ustreza ideji, s katero je nastala »Alpe-Adria*. (Dežela Furlanija - Julijska kra- lo smisla sprejeti podobne načrte in predloge, saj v tako odprti skupnosti, ki je kot »Alpe Adria* nastala iz želje po sodelovanju, ne more nihče prisiliti drugih, da osvojijo načrte, ki so neuresničljivi. V okviru kulturnih izmenjav mid obmejnimi deželami imajo narodnostne, etnične in jezikovne manjšine izredno pomembno vlogo. Dežela Furlanija - Julijska krajina skuša že dalj časa ovrednotiti to njihovo vlogo: je mogoče obravnavati to vprašanje na ravni skupnosti »Alpe Adria* in vključiti te dejavnosti v širši krog sodelovanja vedno na ravni te skupnosti? To je brez dvoma zelo kočljivo vprašanje, tudi iz razlogov, ki sem jih omenil prej, predvsem tistih, ki se vežejo na različne ____ •flinodajne pristojnosti posamez- Jiha Jč v teh dveh letih predse- majo torej trdno podporo. Sedaj n'b dežel. Stališče naše dežele je dovala komisiji za načrtovanje, bo treba — in to bomo poudarili ze*o jasno: namen in smoter skup-Kakšni so zaključki tega dolge- — čimprej uresničiti načrte, ki nost' Je vsaka možna dejavnost v ga in intenzivnega dela? že predolgo ležijo v predalih. Prid prebivalstva tega evropskega Morda je prav opravljeno delo ' zadnjih dveh letih se je ve- razbH .'.n torej tu- »a tem sektorju nudilo najzani- bko govorilo o gospodarskem so- dl v dobro nacionalnih manjšin, mivejše rezultate. Izpeljali smo delovanju. Gre za kočljive pro- In; če lahko Poudarim, je pn- ^J --- ■- sotnost različnih dežel, ki pred- na eni stavljajo narode z različnim ma-straui sta Italija in Nemčija, termi m jezikom, že sama po se- na tem sektorju nudilo najzanimivejše rezultate. Izpeljali smo , ,- ...... ... načrtovano delo o ureditvi teri- uleme, ki izhajajo iz različnih torija, ki smo ga združili v enem gospodarskih ureditev: na eni samem dokumentu, katerega bo- a!ral,li, ®ta Itfllija in Nemčija, . . , . z. z ks: a-s in rsrs sc namreč izvesti (učinkovito) sin- sfbne In avtonomne ureditve in ° Pa še zadnja misel: če bo tezo izkušenj devetih' dežel na sta vezani na EGS z ločenimi po- hotel kdo napisati zgodovino sod«- področju načrtovanja teritorija, godbami Je mogoče v okviru teh ovanja k, se je rodilo in razv.lo kljub temu, da obstajajo velike devetih dežel zasledovati nove o- v srcu Evrope, ne bo mogel mi-razlike v štirih državah na zako- b,lke sodelovanja, ki re bi bile tega, da pripiše pomembno nodainem ureditvenem in tehnič- v nasprotju z obstoječimi zakono- vlogo narodnostnim manjšinam, nm. ftodročjm Prepričljiv dokaz ^ajami in ki bl Iabk" da,‘‘ svoj Dežela Furlanija - Julijska kra-tega je kartografija, ki prikazu- doprinos k rešitvi problemov, ki Jina je v glavnem ugodno ocenila je na enoten način in z unifor- sa skuPn' 28 območje, ki težijo k dosedanje delo komisij in plenar-miranim izrazoslovjem značilnosti severnemu Jadranu? načrtovanja teritorija v Vzhodnih Furlanija - Julijska krajina Alpah. To delo je nujno potreben b''a skupaj s Slovenijo in Koroš-uvod za prihodnje sodelovanje nih zasedanj. Obstaja pa občutek, da se to sodelovanje zaustavlja pri vrhu in da se ne loteva na ko pobudnik za sodelovr.nje med dovolj jasen način vprašanj so-prebivalstvom in upravami tega delovanja in prijateljstva med na tem področju. Pomembno pa . ______ . _ je tudi za obrambo in zaščito o- evropskega področja, ki leži med prebivalstvom devetih dežel. Ka-kolja, za kar vlada konkretno za- Alpami in Jadranom. Danes, po tere sugestije bo o tem predsta- nimanje v vseh devetih deželah, tolikih letih, lahko s ponosom tr- rila na torkovem zasedanju av- V tem okviru čaka v prihodno- dimo, da smo mnogo oDravili tu- btnomna dežela Furlanija - Julij- sti to komisijo še zelo pomemb- di na gospodarskem sektorju, če- *ka krajina? prav je naša pristojno-t na tem no delo. Plenarno zasedanje v Gradcu področju zelo omejena. Dežela je Javno mnenje se še ni zavedlo vloge, ki jo ima v Evropi naša se je lani izteklo z obsežno raz- prispevala k vzpostavitvi potreb- dežela in njene pomembnosti sploh, pravo o okrepitvi prometa na nih stikov med posameznimi go- Zato je potrebno vztrajno delo! kopnem, točneje na avstrijskem spodarskimi ustanovami in je spro- ki ga morajo za senzibilizacijo v» območju. Tudi dežela Furlanija - žila promocijsko dejavnost, ki jo diti politične sile. »Ideja* skup- po mojem mnenju lahko ocenimo nosti »Alpe Adria* mora preiti v za koristno. • ' • Julijska krajina ima svoje potrebe in prioritete na tem sektorju; kako boste obravnavali ta vprašanja na torkovem zasedanju? prihodnosti okrepili v čim širšem _ . globino javnega mnenja. Tudi za- To delo bomo tako sedaj kot v to sem zadovoljen za priložnost, ki mi jo nudi Primorski dnevnik. Kolikor bolj bomo omogočili spo- Kateri bodo predlogi naše dežele? okviru skupnosti same. Področje ________________ ___________ Delovna skupnost »Alpe-Adria* dela je zelo obširno in nudi tudi znavanje smotrov te skupnosti, je pomembno in učinkovito sti- ' ' * čišče med deželami, ki so del različnih držav; je telo, kjer se Je. tako v industriji kot v trgo- . ---1 ......— ‘Uin/u —z v uc aivupuuau, konkretne perspektive predvsem toliko lažje bo širiti to zamisel, za razvoj novih oblik kooperaci- da bo postala konstanter element ia falzn «> l»»i .. _____1__JL ____1 I • ■ • > • posamezne krajevne uprave sku- ri™, saj obstajajo komplementar-šajo zediniti glede nekaterih ni sektorji. V tem smislu je do skupnih strategij, z namenom, da nato senzibilizirajo odgovarjajoče vlade za tiste probleme, ki so dejansko skupni za celotno vzhod noalpsko področje. Ni pa — in to velja poudariti — mednarodna ustanova, ki lahko deluje avtonomno. V tem smislu se naša dežela bori, da bi se za tisto načrte, ki predvidevajo izgradnjo _________ • i._____ v odnosih med prebivalci tega območja in med gospodarskimi in kulturnimi organizacijami. Suge-volj, da spomnimo na sodelovanje stija je zato naslednja: na vse med Furlanijo - Julijske krajino, načine omogočiti poznavanje skup-Slovenijo in Hrvatsko, ki ga na- nosti, tako s sodelovanjem sred-kazujejo sporazumi med Italijo štev javnega obveščanja kot tu- in Jugoslavijo. Prepričan sem, da bo iz polne uresničitve teh sporazumov izšla tudi močna spod di s stiki med raznimi kulturnimi združenji. Furlaniji - Julijska krajina, ki si je že v preteklosti buda za kooperacijo z avstrijski- prizadevala za krepitev prijatelj mi in nemškimi deželami. stva med prebivalstvom sosednjih Komisija za kulturne Izmenjave dežel, se ne bo odpovedala pro- infrastruktur primarnega intere- Je svoje delo začela z nekaterimi morijskemu delu v ta namen. •IIIIIliliIIIllllllllllllllliliIIIIIIIlllllIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliliIII llllllllltlllttlIIIlll||||||||||lllllllllllll|l|||llllllllll|,|lt|||||||llllllllllllilllllllll|||H||||||||yM|«af|| Ostro stališče Pravde o dogajanjih na Poljskem MOSKVA — Sovjetska zveza je na daljšem zatišju zavzela odločno stališče v zvezi z dogajanji na Poljskem. Moskovska Pravda je včeraj opozarjala na »vmešavanja v notranja dogajanja suverene poljske države* in je obtožila te dejavnosti politične stranke in njihove voditelje na Zahodu ter dodala, da so taki ljudje tudi na Poljskem. Gre nedvomno za najostrejši članek vse od izbruha krize na Poljskem. V njem so poudarjeni napori poljskih komunistov in de- lavskega razreda za utrditev stabilizacije v državi, istočasno s temi napori pa se »veča dejavnost krogov, ki so neprijateljsko nag njeni do socialistične Poljske*. O teh krogih je rečeno, da s provo kacijami skušajo kar se da »ško diti družbeni ureditvi Poljske in ošibiti njene zveze z bratskimi dr žavami socialistične skupnosti* ter da »blatijo ugled Poljske v sve tu*. Pravda se sklicuje na odda Pravda pa gre še dlje: te akcije prikazuje kot »izredno nevarne* in trdi, da so pri paktu NATO ustanovili posebno skupino, k je zadolžena za »preučevanje poljskih dogajanj* ter da so začeli z močno akcijo proti Poljski tudi »revanšisti* v Zahodni Nem-či„i, ki so »po nacističnem recep tu* začeli poročati o tem, da »se je poljsko prebivalstvo nemške na rodnosti dvignilo v vstajo.* Prav je raznih zahodnih radijskih po i da za to posredno krivi tudi za-staj in opozarja na ponujanje fi hodnonemške socialdemokrate, češ nančne pomoči za »protivladno de da »v bistvu izražajo solidarnost javnost v Poljski.* z imperialistično reakcijo*. Gre torej za izredno kritično o-ceno, ki pa ni Osamljena. Včeraj je podobna stališča zavzel ves sovjetski tisk, vztrajno se širijo, gdvorice o koncentracijah čet varšavskega pakta ob meji t Poljsko, vse pa se zapleta z zadnjimi stavkami v Vzhodni Nemčiji. kjer uslužbenci železnice, Id povezuje Zahodni Berlin z Zahodno Nemčijo zahtevajo ustanovitev svobodnega sindikata. Stanje se torej povsem nepričakovano nevarno zapleta. TISKOVNO POROČILO SINDIKATA NCCdL/CGIL Zavreti skokovito naraščanje cen in zatreti vse poskuse špekulacij Pristojne oblasti naj bolj pomagajo zadružništvu - Strože nadzirati trgovske posle ter izkoristiti avtonomni račun Divjanje inflacije in posledično, čestokrat neutemeljeno, naraščanje cen narekujeta sindikalnemu gibanju trajnejšo in učinkovitejšo budnost pred špekulacijo in neupravičenim bogatenjem posredništva v trgovskih poslih. Mehanizem za o-blikovanje cen mora biti prozoren, torej jasen in javen, špekulacije in nepotrebne posredniške člene v trgovski verigi je treba zatreti. Krajevne uprave, prefektura in pokrajinski odbor za cene pa naj zado-bijo izrazito vlogo zagovornikov interesov potrošništva in v tem sklopu naj zagotovijo- dosledno in strogo spoštovanje zakonodajnih predpisov, ki urejujejo trgovsko poslovanje. Tako je rečeno v tiskovnem sporočilu sindikata NCCdL/CGIL, ki naglaša zatem nujo, da krajevne ustanove in še zlasti pristojne deželne oblasti primerno posežejo v ustroj proizvodnje in razdelitvenega omrežja (v prvi vrsti na področju življenjskih potrebščin, ki so neobhodne) ter utrdijo vezi med proizvodnimi in prodajnimi zadrugami na eni ter potrošniškimi krogi na drugi strani. Pristojne oblasti bi morale kar najbolj podpirati zadružništvo, sicer tako proizvodne obrate kakor prodajne; slednjim pa bi bilo treba omogočiti nakupovanje večjih kontingentov blaga, ki bi ga po- tem oddajale kupcem po pravičnih cenah. Sindikat CGIL- je nanizal še vrsto drugih pametnih predlogov. Revidira naj se mehanizem dodeljevanja javnih površin, tako npr. za urejanje osrednjih ali perifernih tržnic. NanoVo in tokrat dosledneje naj se izpelje prehranitvena vzgojna kampanja, ki bi morala zajeti tudi hlajena in zamrznjena živila in v tem okviru naj pridejo znova v poštev kontingenti, zamrznjenega mesa, ki so morebiti razpoložljivi. Prefektura in pokrajinski odbor za cene, meni sindikat CGIL, bi poleg stalnega nadzorstva nad trgovino morala zagotoviti prebivalstvu dobave najnujnejših živil, kakor sta npr. kruh in mleko, po posebno ugodnih cenah, katere pa bi bilo treba drugače oblikovati, kot se danes oblikujejo cene kruha, katerega kakovost sploh ni zajamčena. Posebno pozornost naj bi pristojni dejavniki posvetili tržaškemu avtonomnemu računu, po katerem se v smislu videmskega sporazuma pretakajo med obmejnima ozemlje-ma Italije in Jugoslavije številni artikli široke porabe (zlasti meso, mleko, sir in vino) po znižanih cenah. Ti izdelki bi se morali prodajati v mestu, in to v trgovinah, kjer bi jasno označevali izvor blaga in ga seveda oddajali po res- nično ugodnih cenah. . Z drugimi besedami: izdatneje je treba izkoristiti ugodnosti avtonomnega računa, z druge strani pa strožje nadzorovati, kam gre uvoženo blago. Kdo sč namreč ne spominja, kako so špekulirali z jugoslovanskim mesom, ki je bilo namenjeno izključno tržaškemu trgu, a so ga prodajali globoko v italijanski notranjščini in služili tako mastne denarce? Sindikat CGIL se obvezuje, da bo že sedaj, ko manjkajo trije meseci do nakupne božične mrzlice, zavzel za rešitev navedenih .problemov in zadevno posredoval pri vseh pristojnih organih. zelo redkimi veterani podjetja, trideset let. saj mu UlllMIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIinilltllllllllirMIIIIttlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllllllllllllll NAŠA DVA ŠESTDESETLETNIKA Kar dva šestdesetletnika slavimo v teh dneh v našem založniškem kolektivu: Srečka Zupana in Berta Pernarčiča. Oba sta po letih službe tudi med zdaj že zvesto služita že več kot Srečko Zupan Ime Srečka Zupana je v našem kolektivu najtesneje povezano s tehničnimi, tiskarniškimi in drugimi vodstvenimi nalogami, poleg tega pa je, Srečko tudi zgled tihega toda požrtvovalnega in predanega delavca. Največkrat tako rekoč niti ne vemo zanj, saj izvršuje svoje dolžnosti kar se da diskretno, kot je pač njegov značaj. Rodil se je 20. avgusta 1920 v Barkovljah. Ker so očeta, zavednega narodnjaka, oblasti poslale v službo v Komen (bil je katastrski uradnik) je začel tudi tam hoditi v osnovno šolo. Nadaljeval jo je v Rihemberku, ko pa so očeta predčasno odslovili, so se vrnili v Bar-kovlje. V Trstu je Srečko potem dokončal strokovno šolo. Že leta 1940 so ga vpoklicali na služenje vojaškega roka v mornarico in služboval je na ladjah in na kopnem do kapitulacije Italije. Vrnil "e je v Barkovlje, se povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem in se vključil v vrste napredne komunistične mladine. Obenem se je za preživljanje zaposlil kot težaški delavec pri podjetju Italstrade v Skednju. Po osvoboditvi Trsta se je zaposlil na prosvetnem področju pri takratnem Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru in pri njegovi glasbeni sekciji postal naš prvi povojni notograf. Leta 1948 je prišel v Založništvo tržaškega tiska in bil zadolžen za obnavljanje naročniške mreže za Primorski dnevnik ter za skladiščno knjigovodstvo na takratnih sedežih v Ul. sv. Frančiška in R. Manna. Leta 1951 je prišel na sedež v Ul. Montecchi v vlogi tehničnega risarja pri klišarni, že dolgo vrsto let pa dela v tehničnem vodstvu tiskarne ZTT. V rodnih Barkovljah je bil dve leti (1946-48) do informbiroja tajnik domačega prosvetnega društva, ko mu je predsedoval pevovodja Milan Pertot, pozneje je ostal član odbora, politično pa se je vedno istovetil v gibanjih in organizacijah, ki so nadaljevalke tradicij narodnoosvobo dilnega boja. Točno 1. septembra je poteklo 32 let odkar je član našega založniškega kolektiva. Mnogo se mu imamo zahvaliti za urejenost tiskarni-škega in klišarskega oddelka, pa tudi za grafično in ilustrativno dejavnost. Ob jubileju mu želimo obilo zdravja. zadovoljstva in osebne sreče. Berto Pernarčič V službo prihaja ob enih in pol ponoči in odhaja med osmo in deveto zjutraj. Če je naklada časopisa večja prihaja tudi uro prej in odhaja uro pozneje. In če pride Primorski dnevnik vsak dan pravočasno na vlake in druga sredstva kolportiranja, če so vsi paketi pripravljeni in pravočasno odpremljeni, je to Bertovo delo in delo njegove nočne odpremne ekipe. Sedemnajst let je že pri Založništvu tržaškega tiska in ne vem, če je kdaj zmanjkal iz kakršnega koli razloga. Njegova delovna vestnost je vzorna, kot je bilo vzorno vse njegovo zadržanje v težkih časih, ko je bil vsak naš zaveden primorski Slovenec poklican pred življenjske izbire. Berto se je rodil 19. septembra 1920 na zgornjem koncu rojanske Scale sante. Po opravljeni osnovni šoli je dokončal še nižjo trgovsko šolo. Ker ni. dobil nobene druge zaposlitve, kriza pa je bila huda, si je pri sedemnajstih letih našel delo težaka v ■ pristanišču. ŠJdndesete^ži leta so ga poklicali k vojakom v Pistoio in Turin, ko pa je njegov regiment bil poslan M 'albansko fronto, so iz njega izločili vse Slovence, med njimi seveda tudi našega Berta, in ga poslali v «de-lavski bataljon* najprej v Aquilo in potem na Sicilijo, kjer so ga vključili med »gozdarje*. Tam so ga ob izkrcanju osvobodili zavezniki in z njimi se je potem začela njegova afriška pot med Bono, Con-stantino in Aleksandrijo. V Constan-tini so izdvojili Slovence, Berto pa je bil namenjen za pilotski tečaj v Johanesburg, vendar so ga v A-leksandriji zaradi oči izločili in tako je bil vključen v tečaj za letalske motoriste. Po opravljenem tečaju je oskrboval zavezniške bombnike in lovska letala na letališčih severne Afrike, seveda pa je bila njegova, kot skoraj vseh ostalih slovenskih primorskih fantov, srčna želja, da bi se čimprej vključili v Negativna ocena KPI o delovanju deželnega odbora Pred dnevi se je sestala svetovalska skupina komunistične partije Italije v deželnem svetu in proučila naloge, ki jo čakajo v prihodnjih mesecih, poročilu načelnika Pascolata je sledila razprava, v katero so posegli številni svetovalci. Komunistična skupina v deželnem svetu je predvsem podčrtala popolno pomanjkanje pobud s strani deželnega odbora, kar lahko ustvari veliko zakonodajno praznino, ki je v sedanjem trenutku še posebno nevarna. Če se je včeraj sestal deželni svet — pravi KPI — in razpravljal o vprašanju vojaških služnosti, je predvsem zasluga komunistov: deželni odbor je tudi odgovoren za skrčeno dejavnost stalnih in posebnih komisij, kar pa ni edina velika odgovornost deželne tribarvne vlade in večine, ki jo podpira. Svetovalska skupina KPI nadalje poudarja, da so v večini in v samem odboru že vidni znaki šibkosti, negotovosti in zmede. Ravno tako je odbor brez moči, prestiža in idej, da bi lahko pripravil jasen politični program posegov, s katerimi naj bi odgovoril na številna nerešena vprašanja. Med specifičnimi nalogami, ki si jih je svetovalska skupina KPI zastavila za prihodnje mesece je tudi ta, da bo zahtevala razpravo o svojih resolucijah, ki zadevajo veliki vprašanji zaščite slovenske narodnostne skupnosti in valorizacije furlanskega jezika in kulture; poleg tčgfc se rbo'‘ KPI ‘pridružila zahtevi, da se začne razprava o zakonskih P nacionalnih manjšinah. Hrvaški borci na obisku v Trstu Vprašanja svetovalca Lokarja županu Svetovalec SSk Lokar je naslovil na tržaškega župana dve vprašanji s področja šolstva. V prvem ga opozarja na skrajno nemarno opravljeno delo v telovadnici učiteljišča «A. M.‘ Slomšek* pri Sv. Ivanu, kjer je občinska uprava naročila nekemu podjetju, naj popravi pod, ki je praktično odpovedal že pred dvema letoma. Popravilo pa je bilo tako slabo izvršeno, čeprav je podjetje imelo dovolj časa na razpolago med počitnicami, da je telovadnica še vedno neuporabna. Prizadetih je kar 46 razredov. Svetovalec zato sprašuje župana, kako misli ukrepati, da bo to vprašanje končno spravljeno z dnevnega reda. Z drugim vprašanjem pa svetovalec opozarja župana, da se je z začetkom šolskega leta prvi razred italijanske osnovno šole , na Katina-ri, ne da bi bil didaktični ravnatelj slovenske osnovne šole «F. Milčinski* sploh obveščen, vselil v telovadnico omenjene slovenske šole. Svetovalec pri tem naglaša, da je že slovenska šola zelo na tesnem, kar zadeva uporabnih prostorov; zato sprašuje župana, ali mu je dogodek znan in kdo je dovolil vselitev, ki močno zavira redno delovanje slovenske osnovne šole. ■HiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiHiiiiiiHiuiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiniiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiNiiiiim VČERAJ DOPOLDNE V STAREM MESTU Zakrinkana roparja vdrla v menjalnico in odnesla dvanajst milijonov lir plena Menjalnica je last Giorgine Udoviči, v trenutku ropa pa je bil za pultom njen zet Alessandro Brainich * Zlikovca zbežala z vespo - Težavna preiskava policije V starem mestu je bilo včeraj dopoldne razgibano in napeto. Oborožena neznanca sta napadla menjalnico v Ul. Boccardi 5 in odnesla obilnih dvanajst milijonov lir plena. Lastnica menjalnice. Giorgina Udoviči, se je nekaj minut pred deseto podala v bližnjo zlatarno, kjer je imela v popravilu ogrlico. V menjalnici je ostal njen zet, 26-letni A-lessandro Brainich iz Milj, ki je medtem urejal dokumentacijo o prodani valuti. Ob 10.20 sta v menjalnico vstopila dva mladeniča sloke postave, stara od 20 do 25 let, z zakrinkanim obrazom in vsak s svojim samokresom v roki. V pravilni italijanščini sta Brainichu zažugala, da nameravata izvesti rop in naj ohrani mirno kri. V svojem ravnanju sta bila zelo hladnokrvna in tudi nad prestrašenim uradnikom nista izvajala nasilja. Eden je stražil pri vhodu, drugi pa je rešetal predale za pultom in metal denar v siVOželenO vrečko. Ko je izpraznil blagajno za prodajalno mizo je vdrl v ozadni prostor menjalnice in se lotil!'železne blagajne. Ker se pri linilltllllllllflllMIIIMIinillllllllllllllllllllHIIMIIIIMIIIIIIIIIfllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIItniH NA RAZSTAVI «BIOTEL 80» NA OGLED NAJSODOBNEJŠE NAPRAVE ZA ZDRAVLJENJE Posvet o uporabi elektronike v zdravstvu - Prisotno številno odposlanstvo iz Jugoslavije - Razstava bo odprta do 25. septembra NOB, saj so se izrekli za Tita in njegove partizane. Končno so ga le poslali nazaj v Južno Italijo v Bari, od tam v zbirno bazo NOB v Gravini, odkoder je prišel končno v Split in v letalsko bazo NOB v Zemuniku (blizu Zadra). Dolžnost ga je potem vodila v Beograd v letalsko bazo pri Zemunu, v letalski polk pri Zagrebu, pa v Ljubljano in Brežice, vedno seveda kot letalskega motorista. Novembra 1947 je bil končno demobiliziran in se je vrnil v svoj rodni Trst. Spet j-' dobil delo v pristanišču, sredi leta 1948 pa se je zaposlil kot šofer pri naših ustanovah dokler ni po razpustu Neodvisne socialistične zveze prišel za šoferja k Založništvu tržaškega tiska. Po nekaj lotih je prevzel odgovornost za nočni ekspedit in na tem mestu je še danes. To je seveda le bežen opis njegovega življenja, ki pa je bilo še mnogo bolj razgibano, kot je mogoče razvidno iz teh vrstic, in prepleteno z veselimi pa tudi žalostnimi dogodki, ki jih pač prinaša življenje. Toda Berto je bil vedno zvest svojim naprednim idejam, za katere je delal in se boril in je tak tudi danes, ko si je nadel šesti križ. Nosi ga krepko in delavno in iz srca mu želimo, da bi tak ostal z nami in s svojimi še dolgo vrsto let. jA; Na sejmišču pri Montebelu so včeraj dopoldne odprli razstavo sodobnih zdravstvenih naprav z naslovom «BIOTEL 80 — Elektronika v službi zdravstva*. Razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju z deželno bolnišniško ustanovo, se uvršča med visoko specializirane pri reditve, h katerim se čedalje bolj odločno usmerja vodstvo tržaškega velesejma. V paviljonih so na ogled najsodobnejše naprave za ambulante, bolnišnice in zdravilišča, med temi pa je tudi nekaj elektronskih naprav, s katerimi bo opremljena nova bolnišnica na Katinari. Prav s to novo zdravstveno strukturo, ki se bo kmalu pridružila drugim znanstvenim ustanovam, kakršne so univerza, Mednarodni center za teoretsko fiziko in bodoči Center za znanstvena in tehnološka raziskovanja, naj bi se Trst uvrstil med vodilna zdravstvena središča v Evropi. Možnosti za to so realne, saj naše mesto v tem pogledu lahko računa na tesno sodelovanje Vsedržavnega sveta za znanstvene raziskave, kakor je včeraj poudaril ravnatelj načrta »biomedicinskih tehnologij* prof. Donato. Na otvoritveni svečanosti, ki se je je udeležilo večje število znan stvenikov, univerzitetnih docentov, zdravnikov in strokovnjakov iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, ZDA in Izraela, so spregovorili predsednik sejemske ustanove Toresella, predsednik Tržaških združenih bolnišnic Morgera, predstavnik ministrstva za zdravstvo Cortellessa in deželni odbornik Rinaldi. Med odposlanstvi iz tujine je bila še posebno številna delegacija iz Jugoslavije, ki so jo sestavljali zdravniki iz Labina, z Reke. iz Kopra in ravnatelj novo goriške bolnišnice dr. Makarovič, prof. Kralj iz Ljubljane, ki naj bi nastopil na posvetu o uporabi elektronike v zdravstvu — posvet se je včeraj odvijal ves dan v dvorani za konference na sejmu — pa je izostal zaradi bolezni; v brzojavki ki jo je poslal vodstvu velesejma, pa je poudarjeno, da je fakulteta za .elektrotehniko ljubljanske univerze pripravljena vsestransko sodelovati pri tržaških pobudah na področju biomedicine. V tesni povezavi z razstavo «BIO-TEL 80» na sejmu je tudi 81. kongres članov Italijanskega združenja za elektrotehniko in elektroniko, ki se bo začel danes v tržaškem Av- ditoriju in ki bo trajal do vključno 25. septembra. Razstava pri Montebelu pa bo odprta prav tako do 25. septembra, in sicer vsak dan od 9. do 12. ter od 16. do 20. ure. «Ski-pass» za smučišča v F-JK, Sloveniji in Avstriji Deželni odbornik za turizem Bomben je včeraj na tiskovni konferenci v Rimu prikazal potencialnim turistom iz Lacija zmogljivosti zimskih turističnih središč v Furlaniji -Julijski krajini. V tej zvezi je odbornik navedel tudi razne oblike sodelovanja, . i jih naša dežela glede, zimskega turizma vzdržuje s sosednimi republikami. Tako bodo letos med drugim uvedli tudi poseben ski-pass, ki bo veljal za vsa smučišča na alpskem območju Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Avstrije. prvem poskusu ni hotela odpreti, je povabil Brainicha, naj to stori on. Vendar mu je slednji zmedeno odgovoril, da mora samo močneje pritisniti na kljuko. Tedaj se je blagajna odprla in ropar je nagrabil mark, frankov, dinarjev in lir, kar je v naglici zmogel. Denar je potlačil v vrečko in jo s pajdašem naglo odkuril. Ropu je sledil tudi 45-letni nioški, ki je slučajno vstopil v menjalnico, da bi menjal denar, a ga je ropar na straži postavil ob zid. Ko sta roparja zbežala, se je oddaljil tudi edini očividec. Brainichu je uspelo "ideti, da sta zlikovca zajahala vespo 50 in odbrzela proti Ulici Diaz in nato v Ulico Cavana. Šele potem je poklical policijo. Izvidnica letečega oddelka je nemudoma poletela v Ul. Boccardi in po prvi bežni preiskavi je marešalo Scozzai odpeljal Brainicha in Udovicijevo na kvesturo, kjer so skupaj sestavili podroben zapisnik o dogodku. / .... j Lastnica menjalnice,. Je tped, drugim povedala, daq Trebče, 21. septembra 1980 Antonio Marzullo sreče. Končno pa je prevladala naslednja domneva; v trenutku, ko je motociklist privozil k odcepu za postajo, je čez cesto, v levo najbrž zavijal tovornjak. Zaradi goste teme voznika nista opazila drug drugega. Ko pa je začel Marzullo zavirati, je bilo že prepozno. Smrtne poškodbe je dobil v trenutku, ko je trčil v tovornjak. To domnevo potrjujejo sledovi rdeče barve, ki so jih karabinjerji izsledili na razbitinah motorja in pa številni tehnični izsledki po opravljenih meritvah. Nenamerni povzročitelj nesreče se najbrž sploh ni zavedel, da je v zadnji del tovornjaka, po vsej verjetnosti dolgega prikoličarja, trčil motociklist, zato je nič hudega sluteč nadaljeval pot proti Opčinam. Brez dvoma pa je na tovornjaku ostala močno vidna sled in policija upa, da se bo voznik, potem ko si bo raztolmačil, kako je do poškodbe prišlo, javil na najbližji postaji. Na kraju nesreče so bili tudi bolničarji Rdečega križa; dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice pa je dal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame AMALIJE VRABEC vd. ŽERJAL se iskreno zahvaljujemo vsem plemenitim osebam, ki so na kakršenkoli način izkazale spoštovanje naši dragi pokojnici ter prijateljsko sočustvovale z nami. DRUŽINA ŽERJAL Trst, 21. septembra 1980 ZAHVALA Ob bridki izgubi najinega edinca FULVIA SLAVCA se želiva iskreno zahvaliti vsem, ki so z nama sočustvovali in si nesebično prizadevali, da bi nama ublažili neizpovedljivo bolečino. Posebna zahvala ŠD Breg, odboru majence, dolinskim fantom in dekletom, mladinkam in mladincem iz okoliških vasi, sekciji KPI za dolinsko občino, delovnim tovarišem in najožjim prijateljem našega Fulvia, govornikoma, moškemu pevskemu zboru Valentin Vodnik, godbi Breg, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Mama Danila in oče Ivan Dolina, 21. septembra 1980 Huda prometna nesreča pri Fernetičih Sinoči se je pri Fernetičih spet pripetila huda prometna nesreča, o kateri pa smo žal dobili nepopolne podatke. V nesreči je umrla 60-let-na Olga Zerial por. Ščuka z Opčin, Narodna ulica 188/1. Vse kaže, da je ženski, ki je upravljala avtomobil, postalo slabo in da je smrt posledica te slabosti. Z,njo v vozilu pa sta bila še 74-letna Annama-ria Zerial, ki si je zlomila levo ramo in so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo ozdravljenja v mesecu dni; 71-letni France-sco Zerial pa je pri trčenju dobil le lažje praske in bo ozdravel v desetih dneh, ter ga niso niti sprejeli v bolnico. Skupina sp je vračala iz Jugosla vije in se je'peljala v smeri prot i Opčinam. Nesrečo so obravnavali karabinjerji s postaje v Nabrežini ZAHVALA Ob izgubi naše drage matere in tašče EVGENIJE BIŠČAK vd. PELIZON se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevskemu zboru Vesna, cerkvenemu pevskemu zboru, Gigitu Bogatcu za poslovilne besede ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. , Žalujoči sin Gvido z ženo Marčeto. Križ, 21. septembra 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE GIORGI vd. REŠETA (Mike) se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala g. Miklavcu in g. Jakominu, PD Kolonkovec ter darovalcem cvetja. Družini Rešeta in Bertok 1 Trst, 21. septembra 1980 21. septembra 1980 RAZGOVOR S TAJNIKOM SDGZ VOJKOM KOCJANČIČEM^ PODOBA OBRTNIKA V NAŠI DEŽELI: NJEGOVA VLOGA IN NJEGOVE TEŽAVE Vojko Kocjančič na nedavnem posvetu o obrtništvu v Bazovici V torek b četrtek smo nadrobno I čal toliko in toliko milijonov lir priporočali o nedeljski okrogli mizi, spevkov letno; meni je dovolj po- L-i ___________________________ ______i . . ki jo je tržaška obrtniška sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja posvetila primerjalnemu prerezu čez značilnosti obrtništva v Furlaniji-Julijski krajini ter v sosedni Sloveniji. Ker je bila tedaj podoba obrtnika v naši deželi prikazana v grobih obrisih, se nam je zdelo prav, d’ problematiko te pomembne panoge v naših krajih temeljiteje razčlenimo, zato smo se obrnili na tajnika SDGZ Vojka Kocjančiča, ki nam je rade volje u-stregel. S kakšnimi težavami se morajo ubadati obrtniki v naših krajih? Težav je precej, in to v vsej Italiji, morda pa so naši obrtniki na boljšem glede kreditov. Po zaslugi določenih posegov na ravni deželne Uprave so postopki za prejemanje posojil olajšani. Prav tako je tu olajšano ustanavljanje obrtniških konzorcijev, ki so deležni precejšnjih finančnih podpor pa tudi tehnične pomoči. Kakšna posojila prejemajo obrt-hiki? Predvsem kratkoročna, to je triletna, Tako posojilo je dostopno tako rekoč za vsakega obrtnika. Odplačuje ga po znižani obrestni meri, ki znaša 9 odstotkov do zneska 10 milijonov lir. Če dotični nima za kredit bančnega jamstva (fidejussione bancaria), utegne jamstvo dobiti od deželre ustanove Za razvoj obrtništva ESA. Teže pa je s srednjeročnimi posojili: tu ni dovolj le privoljenj ■ ustanove ESA, ampak mora takšno posojilo odobriti tudi deželno odborništvo za industrijo, trgovino in obrt, a ta odobritev odvisi od razpoložljivosti finančnega sklada. Postopek je tedaj daljši, včasih se vleče tudi tri do štiri leta, obrtniku pa ni lahko opraviti večje naložbe in na denar čakati toliko časa. Kljub temu smo tudi glede srednjeročnih kreditov, ” i so pač izdatnejši od kratkoročnih, naši deželi na boljšem kot marsikje drugje; že v sosednem Venetu je npr. takšno kreditiranje težje. Katere so specifične zapreke, na katere naletavajo naši obrtniki pri svojem delu? Začnimo s pomanjkanjem vajencev. Ti so v primerjavi z delavci zelo dobro plačani in od tod v obrtniški delavnici tudi slaba kri, češ, zakaj vajencu ravno toliko kot delavcu. Tu ima seveda prste vmes tudi inflacija, ki požira razliko v denarju med različnimi vejami kvalifikacije in specializacije. Delovne pogodbe se mnogo počasneje obnavljajo, kot Pa narašča inflacija in to se odraža na poviških plač na račun dravinjske doklade. Obrtniku, skratka, he more biti po volji, da mora 15-letnemu vajencu odšteti 450.000 lir mesečno, koristi od njegovega dela pa bolj malo. Kaj pa razpoložljivost delovne sile kot take? Delovnih moči primanjkuje zlasti za niže specializirano delo, to pa je izrazito tržaški problem. Če potrebuješ, denimo, težaka, ga na trgu ne najdeš ali pa je tak, da ti v delavnici ni za nobe ho rabo; tedaj moraš najeti tujca, k) pa že spet ne gre, ker ga ne moreš prijaviti in ti naložijo mastno globo al; pa moraš kot lastnik delavnice v primeru delovne nezgode pred sodnika in tvegaš zapor. Kako je z zakonodajnimi predpisi Vlede obrtništva? Zakonodaja postala zadnje čase vse bolj zapletena, Pristojna državna oblast pa ničesar ni ukrenila, da bi obrtnikom omogočila lagodno dojemanje pred-Pisnih sprememb ter njihovo izvajanje. Vzemimo primer blagovnih spremnih listin ali knjig IVA: izrazoslovje zapleteno, postopek še bplj in obrtnik bi se moral prelesti v uradnika. No. ljudje so se Semu temu nekako prilagodili, toda, žal, morajo tu pa tam plačevati globe, ki bi jim jih sploh ne P'lo treba,'ko bi bil zakonodajalec “°lj jasen ali ko bi obrtniku omogočil breztežavno izpolnjevanje bl-rokratskih obveznosti. Med najbolj perečimi problemi so Sanda pokojnine. Seveda. Obrtnikoma pokojnina znaša 120.000 lir na mesec, kar je seveda mnogo premalo. Krivdo za to ima zlasti prisojna vladna oblast, ker ni vzporedno z večanjem iždatkov za pokojnine višala obrtnikom ustreznih Prispevkov. Odlašanje tovrstne Uskladitve ima verjetno tudi polizane vzroke. Doslej so obrtniki Plačevali v pokojninski sklad kveč-jemu do 300.000 lir na leto In je jasno, da ob takšnem prispevku ddi pokojnina ne more biti višja, ;dj je sklad INPS v primanjkljaju: ®daj pa so letni prispevek v sklad penkrat kar podvojili na 600.000 Pr in kdor mora preskrbljati še , 'ižinsk.e člane, mora danes odšteti ipdi 600 do 700 tisoč lir letno več ,.ot lani. Obrtnik se tedaj upraviče-a ogorčeno vpraša; Zakaj moram °Hko plačevati, če pa mi pokojnine e Povišajo? j *h kdaj jih bodo? Problem bi se premostiti, če bi INPS uredil .^kakšne prednostne lestvice, za ka-bi vsak posamezni obrtnik svojino lahko optiral: Jaz si želim ‘‘Pkojnine I. razreda, zato bom pla- kojnina zadnjega razreda, zato bom plačeval toliko manj prispevkov in tako naprej. Tega pa ČIPS ne ukrene, češ da to ni mogoče. V teku je sicer zakonski osnutek, po katerem naj bi pokojninski sklad prilagodili višini davčnih prijav obrtnikov, dejstvo pa je, da je vprašanje nerešeno in da bo tako tudi o-stalo najmanj še za tri ali štiri leta: prispevki v pokojninski sklad se bodo večali, pokojnina pa se ne premakne. Vsi navedeni problemi veljajo kajpak tudi za naše slovenske obrtnike, toda ti se ubadajo še z dodatnimi specifičnimi težavami, kajne? Res je. Zlasti na slabem so tisti, ki delujejo v kraškem delu tržaške občine, saj jim omejitve glede širjenja delavnic ali ustanavljanja novih delavnic v vaseh in okolici, ld izvirajo iz regulacijskega načrta, onemogočajo naravni razvoj. Te omejitve se nanašajo na razdaljo v metrih, ki mora, denimo, ločevati gradbišče delavnice od ceste ali od sosedne zgradbe ali že spet od meje obrtnikove parcele. Potem je tu seveda še strošek za nakup zemljišča: če pomisliš, da ti je za poprečno delavnico potrebnih vsaj 1000 do 1200 kvadratnih metrov, in da te kvadratni meter stane tudi do 50 tisoč lir, ugotoviš, da moraš že v začetni investiciji izvleči iz mošnjička najmanj 50 milijonov lir. Res je, da ti v industrijski coni ponujajo zemljo s potrebnimi storitvenimi strukturami ceneje, nekje npr. po 16 do 20 tisoč lir za kvadratni me ter, a tudi v takšnem primeru ne gre za mačje solze. Na dlani je torej, da so težave kraških obrtnikov znatno večje od tistih, ki jih imajo njih vrstniki v mestu (pa tudi v drugih občinah Tržaškega ter v goriški pokrajini). Kaj pa jezik? Problem jezika je včasih tudi pereč: občutiš ga še po sebno v odnosih z javnimi upravami, če v njih ni domačnosti in italijanščine dobro ne obvladaš. Mar sikdaj se zgodi, da ravno zaradi tega obrtnik izpade iz poslovne kombinacije, ki bi mu lahko dobro nesla. Iz istega razloga se slovenski obrtniki dovolj ne Udeležujejo dražb za oddajo javnih del; tudi sicer so takšni posli zbirokratizirani do skrajnosti, zato se naši ljudje neradi spuščajo vanje in si pot zaslužka iščejo drugje. Okrogla miza v Bazovici je pokazala, da so nekateri problemi primer lahko ukrenili na področju umetne obrti, lahko pa bi tudi že navezali specifične stike za izmenjavo obrtnega servisa v obmejnem pasu, in to kljub nekaterim zakonskim oviram. Ravno tem oviram pa bo posvečen naslednji krog posvetovanj za razčiščenje medsebojnih odnosov, ki bo na sedežu Zveze združenj samostojnih obrtnikov Slovenije v Ljubljani. DRAGO GAŠPERLIN skupni tako obrtnikom pri nas kakor v Sloveniji. Na primer okoliščina, da pri nas nimamo kadrov specializiranih za obrtniška podjetja; niti tisti, ki so dokončali strokovno šolo z obrtniško usmeritvijo, niso dovolj pripravljeni za obrtniški poklic, saj so se izučili le nekaj generičnega za delo v industriji. Slovenci pa smo bili, kot veš. v tem pogledu leta in leta diskriminirani, zato je tudi naših obrtnikov z določeno mehansko specializacijo bolj malo. Naravna posledica je, da se le malokateri slovenski obrtnik bavi s proizvodnjo, pač pa se večina usmerja v servisne dejavnosti. Pa še zadnje vprašanje: kako o-cenjuje SDGZ nedeljsko okroglo mizo? Izredno pozitivno. Razgalila je razlike pa tudi stične točke, ki so značilne za obrtništvo v Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini, in pokazala, kaj bi se prav na podlagi stičnih točk dalo skupnega narediti za izboljšanje gospodarskih odnosov na meji. Marsikaj bi na u»miu muiui izacijo v ui. tseinni i. i Na pobudo sekcije KPI «J. Verginella Izlet Križanov v Moskvo in Leningrad Važno za avtoprevoznike Trgovinska zbornica sporoča, da bo 30. septembra nepreklicno zapadel rok za obnovitev dovoljenj za prevažanje blaga po cesti. Istega dne zapade tudi rok za vpis v seznam za podelitev novih dovoljenj. Prošnje je treba napisati na posebnih vprašalnih polah, ki so na voljo interesentom na trgovinski zbornici in na sedežu Nadzorništva za civilno motorizacijo v Ul. Bellini 3. Kriški 60-letnikipraznujejo Sekcija KPI J. Verginella iz Križa je organizirala v prvem tednu septembra osemdnevni izlet v Moskvo in Leningrad. Razen vaščanov so se izleta udeležili tudi ljudje iz bližnjih vasi in iz mesta, skupno 75 oseb. Odhod je bil predviden v zgodnjih nedeljskih urah, toda slabo vreme je povzročilo resno okvaro na letaliških napravah in tako onemogočilo pristanek sovjetskega letala Aeroflota Po večurnem čakanju so nam sporočili, da je naše letalo pristalo v Benetkah, kamor nas je takoj peljal avtobus. Približno ob 14. uri smo končno odpotovali in tri ure kasneje srečno prispeli v Moskvo. Večerjali smo v hotelu Metropol, ki je v neposredni bližini znanega gledališča Bolšoj. V treh dneh naše prisotnosti v sovjetski prestolnici smo si ogledali le nekatere njene značilnosti. Kot običajno smo najprej obiskali Rdeči trg in Kremelj. Čeprav nam je bila že znana lepota tega najznačilnejšega dela Moskve, smo občudovali njegovo slikovito strukturo. Vstopili smo v Leninov mavzolej iz rdečega in sivega granita ter prisostvovali menjavi častne straže .Kaspcje smo si ogledali kremeljško trdnjavo. V veselem vzdušju šmo večer preživeli v tipičnem ruskem lokalu Arbat. Naslednjega dne je sledila vožnja z metrojem preko nekaterih njegovih monumentalnih postaj v marmorju. Popoldne smo si ogledali zgodovinski muzej znane patriotske bitke pri Borodinu, ki je bila leta 1812 med Napoleonovo armado in rusko vojsko kateri je poveljeval Mihail Kutuzov. V muzeju smo občudovali edinstveno in nepopisno sliko francoskega slikar- BOGATI NAČRTI ZA JESENSKO SEZONO Slovenska gobarska družina se pripravlja na 3. razstavo Prejšnjo sredo je upravni odbor Slovenske gobarske družine v Trstu sprejel nekaj važnih sklepov glede jesenskega delovanja družine. Gobarska družina namerava prirediti tudi letos že tradicionalno razstavo svežih gob, ki bo že tretja zapored. Razstava bo odprta v soboto, 4. in nedeljo, 5. oktobra, od 9. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. V ponedeljek zjutraj pa si bodo razstavo lahko ogledale tudi slovenske šole. V nedeljo, 28. septembra, se bomo gobarji odpravili na jesenski gobarski izlet. Zbrali se bomo pred spomenikom padlim na Opčinah, točno ob 8. uri. (Nikar ne pozabite prepustnic doma!) Lokacija je zaenkrat še skrivnost, zato priporočamo točnost. Vsekakor se bomo podali čez državno mejo: svetujemo, da hrano vzamete s seboj! Po sprehodu po gozdovih bo sledila determinacija nabranih gob; imeli bomo priložnost, da se med seboj tudi bolje spoznamo. Na izletu se bomo tudi pogovorili, kako in kje bomo nabirali gobe za razstavo. Za to priložnost se bomo člani — gobarji dobili v Prosvetnem domu na Opčinah v torek. 30. septembra, ob 20.30, da se dokončno pogovorimo o pripravah za razstavo. Razdelili si bomo področja, po katerili bomo pobirali gobe, in kako bomo pripravili dvorano, da bi razstava čim bolje uspela. Prosimo člane, da se tega sestanka v polnem številu udeležijo. Do tedaj pa želimo vsem dobro bero. Odbor O Križu smo večkrat zapisali, da je vas, kjer dosežejo mnogi zelo visoko starost. Nekaj podobnega bi sedaj lah- 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHmiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiuiiniiiifii« ja, ki je ponazoril potek bitke na stenah okrogle sobe. Gledalec ima občutek, da se nahaja v središču bitke same, saj se slika vlije v resnične pod sliko postavljene vojne ostanke. Po večerji smo v o-limpijskem naselju prisostvovali folklornim plesom baletne skupine iz mesta Omsk, ki je razveselila naš zadnji večer v Moskvi. Zadnja točka prve etape je bil ogled paviljona vesoljskih podvi gov v stalnem razstavišču gospodarskih in znanstvenih dosežkov. V noči med sredo in četrtkom smo se v udobnem vlaku peljali v Leningrad. Program ogleda tega mesta je sicer običajen: Nevski prospekt, Smoljni s štabom, Isaki-jevska katedrala, na stebrih katere so še znaki nemškega bombardiranja, Petropavlovska trdnjava, v kateri deluje kovnica, zgodovinska križarka Aurora, svetovno znani muzej Ermitage, 30 km oddaljeni Petrov dvorec z njegovim parkom ob obali Baltskega morja. Prvi večer smo obiskali ruski lokal Sadko; naslednji večer pa smo si ogledali predstavo v stalnem mestnem cirkusu in nato v nočnih urah prisostvovali znanemu in slir kovitemu dviganju mostov na Nevi. Pred odhodom smo obiskali veličastno! pokopališče Piskarjevo, kjer smo ob stalni melodiji Šostakoviče ve Leningrajske sinfonije zbrano počastili spomin 600.000 žrtev junaške obrambe Leningrada pred večletno nemško zasedbo. Z leningrajskega letališča smo odpotovali v nedeljo zvečer, tokrat brez zamude. Med vožnjo smo lahko občudovali prekrasen sončni zaton. V PRIJAVI DOHODKOV Odbitek stroškov za zdravniške posege V prihodnji prijavi dohodkov (izpolnili jo bomo spomladi prihodnjega leta, nanašala pa se bo na dohodke uresničene v letu 1980), bomo lahko v celoti odbili morebitne stroške za kirurške posege, za specialistično zdravniško oskrbo ter za zobne in druge proteze. Vest je včeraj potrdilo ministrstvo za finance, ki pa k temu dodaja, da bo odbitek veljal le za davek IRPEF in samo pod pogojem, da bomo prijavi priložili ustrezna potrdila z navedbo stroškov in imen zdrav nikov, pri katerih smo se zdravili. Srečanje borcev 19. SNOUB 4. KosoveI» V počastitev 37. obletnice ustanovitve 19. SNOUB «S. Kosovelj, bo 28. septembra v Gabrovici na Krasu tovariško srečanje vseh borcev, ki sc se borili v tej slavni brigadi. V duhu razvijanja in prenašanja tradicij NOV bo na predvečer v soboto, 27. septembra pohod mladin- cev po poteh brigade, ki se bo končal ob tabornem ognju s kulturnim programom na partizansko tematiko. V nedeljo, okoli 9. ure, bo demonstrativni napad, ob 10. uri pa se bo začel pester kulturni spored. Sodelovali bodo pripadniki JLA, TO, taborniki, mladina, pevski zbor «S. Kosovel* iz Ajdovščine, pevski zbor iz Komna, o-kester JLA iz Pivke in godba na pihala iz Divače. Vabimo vse borce te brigade, kot tudi ostale borce in aktiviste iz NOB ter občane k polni udeležbi. Odbor 19. SNOUB «S. Kosovel* Srečanje med SLORI in ISIG in (IS Slovenski raziskovalni inštitut Inštitut mednarodne sociologije IG) v Gorici, sta ustanovi ki imata marsikaj skupnega. To so lahko ugotovili predstavniki obeh inštitutov, ki so se v četrtek srečali v prostorih SLORI v Trstu. Srečanja, ki je bilo prvo, so se udeležili za ISIG ravnateljica Anna Maria Boileau in skupina raziskovalcev, Bernardo Cattarinussi. Alberto Gasparini, Giovanni Degli Zot-ti in Carlo Pelando, za SLORI, pa poleg predsednika in ravnatelja še predstavniki vseh treh sedežev inštituta. člani obeh inštitutov so prikazali delo, ki ga opravljajo in iz tega se je razvila koristna izmenjava mnenj in predlogov za nadaljnje stike, ki bi s sodelovanjem omogočali medsebojno obogatitev obeh ustanov. P. S. Kriški šestdesetletniki so se zbra li. da bi skupaj proslavili svoj jubilej. Zbrali so se, da v sproščenem razpoloženju praznujejo. Ob tej priložnosti so si izmenjali spomine na otroška leta, mladost in zrela leta. Leta 1920 je kar 95 kriških slovenskih mater rodilo otroke, sestradanost, vojna, bolezni in tujina pa so pripomogle, da dveh tretjin od teh ni več med nami. Zbrali so se v Ljudskem domu: 12 žensk in 3 moški. Prišli so tudi iz Turina in Jugoslavije. Pripeli so si rdeč nagelj, simbol življenja in boja, in šli v sprevodu naprej do spomenika padlim v NOB, kjer so položili venec in se z enominutnim molkom poklonili njihovemu spominu. Od tu so odšli v Prečnik, kjer so ob veselju, pa tudi trpkih spominih na mlada leta, proslavili svojo šestdesetletnico. Eden od slavljencev je spregovoril nekaj priložnostnih besed, nato pa je zaigrala harmonika. Na sliki kriški 60-letniki pred spomenikom padlim. KD Vesna in ŠD Mladina vabita Križane, da se udeležijo čistilne akcije v obnovljenem domu Albert f Čestitke Danes praznujeta 55. obletnico skupnega življenja FRANČIŠKA in VIKTOR OZBIČ iz Postojne. Še mnogo srečnih skupnih dni jima želi sin Janko z družino. V sredo je obhajal rojstni dan VINKO BENČIČ. Žena Cvetka ter hčeri Lili in Nadja z družinama mu želijo zvrhan koš zdravja in zadovoljstva. Za življenjski praznik VESNE PE-TAROS ji želijo vse najboljše starši in sestra. Danes slavita 34-letnico poroke JULIJANA in RUDI ŽERJUL. Vse najboljše jima želijo sinova Marjan z ženo Nives in Stanko z ženo Marto ter mali Igorček. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuninramuii Devetdeseti rojstni dan Mihele Furlan vd. Škerla vaj Danes, NEDELJA, 21. septembra MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.05 — Dolžina dneva 12.14 — Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 2.43. Jutri, PONEDELJEK, 22. septembra MAVRICIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 17,6 stopinje, ob 18. uri 22 stopinj, zračni tlak 1017 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Stefano Braico, Patrizia Miani, Riccardo Carioti. UMRLI SO: 81-letna Paola Kovačič, 74-letna Maria Miot por. Cosma, 88-letni Francesc Minca, 81-letna Maria Giorgi vd. Rešeta, 94-letna Maria Nicolini vd Bertoli, 80-letni Giovanni Pangaro, 92-letna Lucia Giassi vd. Bellia. OKLICI: podčastnik it. vojske Lui-gi Zecchini in gospodinja Giuliana Biloslavo, inštalater Isidoro Bortolot in gospodinja Elisabetta Bertoncello, elektrikar Roberto Barovina in u radnica Isabella Grandi, trgovec E , milio Antonini in univerzitetna študentka Patrjcia Ann Thomas, finančni stražnik Santo Giunta in trg. Včeraj - danes prodajalka Barbara Colonna, zastopnik Paolo Pahor in bolničarka Elisa Magrin, mehanik Carlo Gregori in uradnica Nadia Zobec, študent Tul-lio Zazzara in bolničarka Giovanna Fort, izvedenec za nepremičnine Dino Cerovac in uradnica Giuliana Valentini, elektrikar Gordan Aničič in uradnica Ariana Tonzar, tehnični uradnik Sergio Depase in uradnica Maristella Apollonio, mehanik Mau-rizio Azzola in trg. prodajalka Mil-va Bordon, mehanik Roberto Ma-donia in uradnica Claudia Plehan, elektrovarilec Luciano Senizza in šivilja Stelia Franco, uradnik Ales-sandro Canziani in gospodinja Donatella Falconer, pristaniščnik Roberto Cerchi in otroška varuhinja Adriana Coslovi, uradnik Giuseppe Bernardino Sgueglia in uradnica Rosa Bonavita, delavec Ennio Rossi in uradnica Daniela Paoletti, uradnik Bruno Redolfi in uradnica Sandra Verona, tehnični risar Fabio Herva-tic in uradnica Loredana čok, točaj Tiziano Bonivento in otroška varuhinja Giannina Madotto, skladiščnik Silvano Vidmar in delavka Annama-ria Aloia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44; Ul. Severo 112: Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani; Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani; Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124, LOTERIJA 87 29 18 82 52 7 20 5 28 4 15 74 85 18 53 82 36 37 55 51 34 ENALOTTO 2 2 1 112 1 2 X KVOTE: 12 BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 33 13 79 29 6 65 24 1 22 3 52 50 13 27 7 54 65 20 63 25 X 2 X 26.164.000; 11 - 800.900; 10 - 55.000 lir. ko rekli o Opčinah, saj praznujejo v teh mesecih devetdesetletnico kar tri Openke. Prva je slavila svoj visoki jubilej Mihela Furlan vd. škerlavaj. Rodila se je 17. septembra 1890 v zavedni, kmečki družini pri «Furlanovih» kot četrta hči dvanajstih otrok Antonije in Kristijana Furlana. Ljudsko šolo je obiskovala in dokončala na Opčinah. Še kot otrok je odšla k teti Ma riji, kjer je pomagala na kmetiji. Tu je ostala celih 16 let, in sicer do leta 1913, ko se je poročila z domačinom Ivanom škerlavajem, kateremu je v zakonu povila štiri otroke, od katerih so še trije živi. Mož je bil zaposlen pri železnici in njegova plača ni zadostovala za novo družino. Tako si je mati Mihela zavihala rokave in trdno delala, da je lahko pomagala družini, posebno v času vojne, ko je moral mož v vojsko. Po prihodu Italije so tudi Ivana z vso družino, kot nešteto slovenskih železničarjev premestili v notranjost države. Čeprav je družina Škerlavaj dolgo let živela v raznih krajih severne Italije, sta starša otroki vedno govorila slovenski jezik. Marca leta 1945 je mož Ivan umrl, in še na smrtni postelji prosil ženo, da ga ne bi pustila v tuji zemlii, daleč od rojstnega kraja. Šele leta 1948 je mati Mihela pripeljala posmrtne ostanke moža in jih pokopala v domačo kraško zemljo. Po moževi smrti in po končani vojni se je tudi mati Mihela vrnila v domači kraj in ni bilo prireditve, ki se je ne bi udeležila. Današnja slavljenka je zelo ce njena in spoštovana zaradi prisrčnega in veselega značaja. Kljub devetim križem je še kar zdrava in čila, pri dobrem spominu in vedno bi rada pomagala pri hiši. Čestitkam otrok, vnukov, ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik, (mm) priredi 61 GAJA danes, 21., in 22. t.m. jutri, ŠAGRO NA PADRIČAH Za ples bo igral ansambel LOJZETA FURLANA IIIIIIIIIHIIIIIIIII||||||||||t||||l||||||||||||tl||||||||H||l!t| Na pobudo PD Prosek - Kontovel Zbiranje podpisov za napeljavo plina . Odbor prosvetnega društva Prosek - Kontovel je te dni sprožil akcijo zbiranja podpisov pod peticijo, v kateri zahteva od tržaške občine, da bi poskrbela za napeljavo zemeljskega plina na Prosek in Kontovel. Peticijo, ki jo bodo imeli vaščani priložnost podpisati v prihodnjih dneh. ko bodo člani društva z njo hodili po vasi, od hiše do hiše, bodo nato poslali rajonskemu svetu za zahodni Kras, tržaški občinski upravi, tržaški pokrajini in deželni upravi. Razna obvestila Tržaška sekcija italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo obvešča, da se v teh dneh zaključujejo vpisi v I., H. in III. letnik tečaja ruskega jezika. Interesenti so naprošeni, da se zglasijo pri tukajšnjem sedežu v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nadstropje, od 10.30 do 12.00 in od 17.30 do 19.00 vsak delavnik razen sobote. Sirk. KD Valentin Vodnik iz Doline priredi 19. oktobra letos izlet na Titov most na Krk, na dom Vladimira Gortana in po notranjosti Istre. Prijave za izlet sprejemajo: Anaroža Slavec, Fabjo Smotlak, Boris Pangerc in- Giancarlo Foraus. Na društvenem sedežu pa se lahko vpišete ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 20. ure do 20.30. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel 20-03-71 KERAMIČNI PLOŠČICE SANTTARIJF SLOVENSKO „-STALNO r GLEDALIŠČE V TRSTU SSG - BALETNA ŠOLA Sestanek staršev otrok in baletnih pedagogov bo jutri, 22. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu. Kino Circorama UKKEl Liane in Kinaida — na Trgu športne palače — Tel. 775525. Danes dve predstavi; prva ob 17. -uri, druga ob 21.30. Aristori 17.00 «11 recinto*. Režija Andreax Kovacs. Barvni film. Nazionaie 15.00 «Operazione Gani-med*. Barvni film. Eden 16.3) «L'avventuriero». G. Gemrm. M. Balsam. Barvni film Ritz 16.30 «La moglie in vacanza e 1’amante in citta*. Edwige Fe-nech, Barbara Bouchet, Renzo Montagnani. Excclsior 16.00 «Una notte d'estate* (Gloria). Buck Henry, Julie Car-men. Grattacielo 15.30 «Saranno famosi*. Fenice 16.00 «L'impero colpisce an-cora*. Liarvn' film za vsakogar. Mignon 16.30 «Squadra speciale 44 magnum*. Barvni film Filodrammatico 14.30—22.00 «Corpi bagnati* Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Saturn 3». K. Douglas. Barvni film. Aurora 16.00 «SOS Titanic*. D. Ja-nessen. Barvni film za vsakogar. Cristallo 16.00 «Agente 007: l'uomo dalla pištola d’oro». R. Moore, B. Ekland. Barvni film. Vittorio Veneto 15.30 «Tesoro mio*. G. Dorelli, S. Hraya, R Poz-zetto. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.30 «T a vita č bella*. O. Muti, G. Giannini. Barvni film Volta 16.00 «A proposito dl omid-di». Peter Falk. Barvni film. GLASBENA MATICA TRST sporoča, da bo sestanek s starši in pevci otroškega pevskega zbora jutri, 22. t.m., v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 Izleti Devinsko .lahrežinska sekcij« Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 28. septembra, enodnevni avtobusni izlet na Krk. Vpisujeta No-venko Gruden in Orlando Žbogar. Združenje Union priredi enodnevni izlet 28. septembra v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tovariša Tita. Kosilo bo v Rogaški Slatini. Prostih je še nekaj mest za Baško -Krk. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30 (telefon 64-459) ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je KONCERT GODBE tako lepo uspel. SV. IVAN - PODLONJER Slovenski kulturni društvi «UNION» in «S. ŠKAMPERLE« prirejata danes, 21. septembra, ob 16. uri, v Ljudskem domu t Podlonjerju, Ulica Masaccio 24 II. PRAZNIK MANDRJARJEV Zabaval vas bo ansambel »Narodna klapa.* Pričakujemo čim več krajevnih narodnih noš in od drugod Dne 4. in 5. oktobra bo na Planini pri Jezeru POBRATENJE MED PD SAP-VIATOR IN SPDT Uradni del bo v soboto, 4. oktobra, ob 19. uri. Na programu je med drugim tudi razvitje prapora SPDT, nastop pevskega zbora »Fantje izpod Grmade*, in otroškega zbora osnovne šole »Hinko Smrekar* iz šiške. Ob tej priliki organizira SPDT dvodnevni avtobusni in avtomobilski izlet v Staro Fužino in na Planino pri Jezeru. Vpisovanje na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/H, tel. 676-304) med 11. in 12. uro, do torka, 23. septembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GLASBENA MATICA sporočata, da se bo v letošnjem šolskem letu nadaljevala ZBOROVODSKA ŠOLA Vabimo vse lanske obiskovalce, obenem tudi vse, k' bi se radi usposobili ali izpopolnili svoje znanje na tem področju, da se zglasijo na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, do vključno 30. t.m., kjer bodo dobili vse potrebne informacije. ZAHVALA Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Samatorce se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bil spomenik postavljen in da je ob njegovem odkritju proslava tako lepo uspela. Posebna zahvala gre govornikom, pevskima zboroma Vesni iz Križa in Rdeči zvezdi iz Saleža, recitatorjem, Godbenemu društvu iz Nabrežine in vsem, ki so sodelovali na proslavi. V DOPOLNILNI BLAGAJNI 1.600 DELAVCEV Predlogi gor iške federacije KPI za odpravo gospodarske krize Nobene javne podpore, ampak zdrave gospodarske izbire ob upoštevanju prednosti, ki jih nudi odprta meja Goriška federacija KPI se je znova lotila zbiranja podpisov na svoji deželni upravi lani predloženo resolucijo o kriznem položaju gori-škega gospodarstva. Za ponovitev lanske akcije se je KPI zato odločila, ker pristojna deželna komisija o njej še ni pričela razpravljati. Lansko leto so resolucijo podpisa li izvoljeni predstavniki, zastopniki proizvajalnih kategorij, sindikalisti, skratka vsi tisti, ki imajo javne odgovornosti in ki so kakorkoli vključeni v proizvodni proces. Očitno tudi tako zamišljen poseg ni bil dovolj krepak, da bi odgovorne na deželi opozoril na infarkt gori-škega gospodarstva 0>etiOu4»hku^asledtl-točne roj.st-«4 podatke. Toda prav dejstvo, da se datuma rojstva in smrti natanko ujemata (to seveda ne kaže' izključiti, pomislimo na Franceta Bevka), sta me navedla k ugotovitvi, da gre očitno za pomoto (Tolminski zbornik 2, 1975, str. 242, op. 5), zlasti ker je Dolenc v svoji razpravi prevzel datum Muznikove smrti 22. marec 1803, kot ga prinaša «Zdravstveni vestnik» (št. 4. 1971, 165-7), kar pa je bilo spoznano kot tiskovna napaka (Tolminski zbornik 2, 1975, n.o.m.). Tudi kasnejše objave Muznikovih biografij poznajo le letnico rojstva (na primer Studi Goriziani 42/1975, Primorski dnevnik, 1976, 168, 176, 182). Natančen datum Muznikovega rojstva še vedno ni ugotovljen, nedvomno je letnica 1726 pravilna, o čemer nam posredno govori podatek v mrliški knjigi goriške cerkve sv. Ignacija. Verjetno ne bo zelo dolgo trajalo, ko bo slovenski prevod Muznikove knjige rClima Goritiense* (Klima na Goriškem, po S. Šaliju) izšel pri eni izmed slovenskih založb s potrebnimi spremnimi besedili, ki jih bodo poleg prevajalca (S. Kopriva) opravili ugledni slovenski strokovnjaki (dr. Drago Mušič, prof. dr. J. Batis itd.). Tu se nam bo predstavila Muznikova resničnost, ki je seveda v očitnem razkoraku s «pregljevskim* Antonom Muznikom, v katerem je pisatelj risal samega sebe — sčloveka z globoko rustikalno tolminsko dušo in vsestransko profesorsko učenostjo* (S. šali). Za nameček pa naj še napišemo, da nam Muznika ni prvi odkril pisatelj Pregelj. Leta 1885 je v goriški »Soči* objavil nekaj odlomkov iz tClime* potem, ko ga je prvič omenjal v *Zgodovini Tolminskega* (1882), zgodovinar in rojak Simon Rutar. BRANKO MARUŠIČ Ta teden v Novi Gorici zborovanje Slavističnega društva V Novi Gorici in v Ljubljani pospešeno potekajo priprave za 8. plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, ki bo v novi Gorici v tamkajšnjem kulturnem domu v začetku novembra in ki b. posvečen Francetu Bevku, kot osrednji osebnosti slovenske kulture v Primorju med dvema vojnama in tudi vodilni osebnosti Osvobodilne fronte v Slovenskem primorju. Plenum bo trajal tri dni, na njem bodo razpravljali o Bevkovem pisateljskem in političnem delovanju Priredili pa bodo tudi nekaj razstav. Novogoriška knjižnica, ki je poimenovana po Francetu Bevku, priredi razstavo primorskega tiska v času med vojnama, založba Mladinska hnjiga ■ i\ Ljubljane bo priredila zbirko originalnih ilustracij Bevkovih mladinskih del. Najbrž bodo v Novo Gorico prenesli ob tej priložnosti tudi razstavo, ki so jo priredili v Ljubljani SAZU in NUK ter odprli v sredo, na dan 10-letni-ce Bevkove smrti in 90-letnice rojstva. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiuiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiu« IZ POGOVOROV V GORIŠKIH TRGOVINAH S PLOŠČAMI Mladi kupujejo raznovrstne plošče toda le nekateri res poznajo glasbo Glasba ima v zadnjih desetletjih nedvomno osrednjo vlogo v evropski in ameriški mladinski kulturi. Od prvih mitov kot so bili Elvis Presley in še posebno Beatlesi, skozi leta hipijev in mladinske «kultur-ne revolucije*, ko so se večtisočglave množice zbirale na megakoncer-tih na otoku Wight ali v Woodstocku, pa do novejših zvrsti, kot sta punk in disco mušic lahko rečemo, da ga ni bilo pomembnejšega, pozitivnega ali negativnega mladinskega pojava, ki ga ne bi bila spremljala določena glasbena zvrst. Tako je v letih upora rock in pop glasba dajala duška protestu mladih, tako smo danes, v krizni dobi, ko mladi iščejo neko novo identiteto, priča na glasbenem področju pravi zmešnjavi, s protislovji in iskanjem novih izraznih tokov. S pomočjo glasbe skuša danes mladina najti pot iz krize, najti svoje pravo mesto v družbi, ki ji je vedno bolj tuja in, zaka.i ne, nadomestiti vrednote in idole (tudi politične) z novimi idoli, ki jih nudijo glasba in zlasti družbe, ki zalagajo tržišče s ploščami in bolj ali manj prikrito pogojujejo glasbene okuse kupcev. V tej luči ni naključje, da doživljajo koncerti nekaterih italijanskih in tujih pevcev izreden uspeh. Nekaj podatkov, ki potrjujejo gornje ugotovitve, lahko črpamo iz razgovorov v treh goriških trgovinah, specializiranih v prodaji plošč in glasbenega materiala. Kar se tiče kupcev, so nam v vseh treh trgovinah postregli z dvema, sicer pričakovanima, a vseeno pomembnima podatkoma: veliko Večino klientov sestavljajo mladi, približno polovica kupcev, če ne celo več, pa je iz Slovenije. Zanimiva je ugotovitev, da klienti iz bližnje republike kupujejo več plošč kot pa Goričani, še bolj pa so zanimive kvalitetne razlike v povpraševanju, Povsod so nam povedali, da so novogoriški in drugi slovenski mladinci veliko boljši poznavalci glasbe kot njihovi italijanski vrstniki. Njihove izbire so dokaz globlje glasbene kulture in temeljijo na poznavanju raznih glasbenih zvrsti ali na zavestnem iskanju raznih novosti, ne toliko zaradi kulturne mode ali vplivov tržišča, ampak bolj iz želje po spoznavanju novih izraznih možnosti in dopolnjevanju lastne glasbene kulture. Z i-taiijanske strani seveda ne manjkajo kupci «dobre glasbe*, vendar je veliko več takih, ki so pri nakupih pogojeni, ki ne izbirajo po svojem okusu, ampak so pripravljeni kupiti vse, kar jim tržišče vsili s pomočjo radijskih in glasbenih revij. Nekaj primerov. V trgovini la Fo-totecnica so nam povedali, da gredo skoraj vse glasbene zvrsti kar dobro v prodajo. Prevladuje pop glasba, zlasti disco mušic, dobro se držijo italijanski kantavtorji in klasična glasba, za katero kažejo mladi vedno več zanimanja, nekoliko več zanimanja je v zanjih časih za ragtime, manj pa za punk in reggae. Skupna slika je torej precej raznolika, vendar če pogledamo kdo kupuje zahtevnejše glasbene zvrsti, opazimo, da so to predvsem klienti z onkraj meje. «Mladinci iz Jugoslavije, ki prihajajo k nam, točno vedo kaj hočejo. Zanimajo jih najrazličnejše vrste glasbe, od klasične do pop in rock glasbe. Za razliko od italijanskih mladincev, ki kupujejo predvsem lažjo glasbo, se oni zanimajo tudi za blues, jazz, ragtime in druge glasbene zvrsti, ki predpostavljajo določeno glasbeno kulturo. 14 in 15-letni mladeniči nas povprašujejo po klasikih teh zvrsti, kot so Woody Gunthrie. Pete See-ger, Ornette Coleman, Janis Joplm in drugi, ' jih večina tukajšnjih mladih le površno pozna.* Isto so nr.m potrdili tudi v trgovini La Discoteca. »Klienti iz Slovenije predstavljajo skoraj 69 odst. vseh naših kupcev in mislim, da je predvsem njihova zasluga, če prodajamo tudi dobro glasbo in ne samo disco mušic, ki jo mladim vte-pajo v glavo radijske postaje, tako privatne, kot državne*, nam je povedala lastnica. »Kupci z onkraj meje so bolj dosledni pri svojih iz- birah, pozna se, da kupujejo to, kar jih zanima in da vedo, kaj kupujejo. Na žalost so italijanski mladinci preveč podrejeni glasbenim modam, ki jih uvažamo iz Anglije, Amerike in od drugod. Plošče kupujejo, potem ko so jih na desetine krat slišali po radiu, in pa zato, da ne bi zaostajali za prijatelji, ki hvalijo to ali ono ploščo. Ne kupijo plošče, ker bi jim bila res všeč, ampak zato, ker je o ujej pisala ta ali ona revija ali ker jo je svetoval znani disk-jockey.» Zanimiva ugotovitev, ki izhaja iz teh razgovorov je, da je med italijanskimi kupci malo takih, ki bi imeli solidno glasbeno kulturo, medtem ko je pri jugoslovanski mladini razmerje med poznavalci in glasbenimi analfabeti točno obratno, čemu naj pripisujemo tako razliko? Nekaj odgovorov srno dobili v razgovoru s prodajalko v Old Svvan Musič Centru, trgovini, ki je specializirana v prodaji kvalitetnejše moderne glasbe in tistih plošč, ki se jih drugod ne dobi, ker jih vodilni tok tržišča zanemarja. »V Sloveniji dobiš temeljito glasbeno pripravo že v šoli, nato pa na tej kulturni podlagi lahko poglabljaš svoje zanimanje v najrazličnejše smeri. Da ti razložim Jugoslovanske mladince v zadnjih časih zanima predvsem angleška nevv vavve, vendar ne gre za pojav mode. Zanima jih zato. ker ta zvrst predstavlja nekaj novega v svetovni glasbi. Glasba se namreč 'stalno razvija in oni želijo biti sežnanje ni tudi z njenimi najnovejšimi tokovi. Ni pa zaradi tega rečeno, da bi zanemarjali ostale glasbene zvrsti kot so jazz, blues, country in podobne. Razdalja od italijanskih kupcev je ogromna: pomisli, da tukajšnji mladinci v tem obdobju povprašujejo predvsem disco mušic, ali ponavljajoče se kantavtorje kot sta Bennato ali Battisti ali kvečjemu svetovno znane Pink Floyde, ki bi zaradi propagande bili deležni enakega uspeha, tudi če bi njihova zadnja plošča bila veliko slabša, kot je dejansko. Nekaj, kar bi rada poudarila je, da je pri nas odsotna predvsem ženska publika. Medtem ko fantje' skušajo tudi pri nas spoznavati kvalitetnejšo glasbo, dekleta v teni pogledu še zelo zaostajajo.* Razen določene manjšine torej, pretežni del italijanskih kupcev izbira plošče precej površno. Po kakšnem kriteriju se ponavadi ravnajo? »Največkrat sledijo vplivu prijateljev, radijskih postaj, specializiranih revij. Zlasti te vplivajo na o-kus mladih s tem, da objavljajo lestvice najbolj prodanih plošč, nihče pa ne ve, po kakšnem kriteriju sestavljajo te lestvice in kolikšni so pri tem vplivi mednacionalnih družb, ki prav s pomočjo lestvic vsiljujejo tržišču svoje plošče. Med ducati glasbenih revij in časopisov, ki jih mladi kupujejo v Italiji, so najbolj razširjene prav tiste, ki imajo najmanj opravka z dobro glasbo, ampak so le nekak reklamni list za predstavitev novih idolov in njihovih glasbenih proizvodov. Boljše revije, kot sta npr. II Mucchio sel-vaggio ali pa Rockerilla sta zaenkrat omejeni le med majhno elito glasbenih poznavalcev. Stvar je v tem: pri nas manjka glasbena kultura. Po drugih državah učijo glasbo, klasično in sodobno, v šoli, plošče lahko vsakdo zastonj posluša in si jih izposoja v specializiranih odsekih knjižnic. Pri nas vsega tega nimamo, zato pa nas lahko bolj pogojuje tržišče.* Skupni imenovalec glasbenega kaosa v Italiji, lahko torej imenujemo kratkomalo pomanjkanje glasbene kulture. Mladi nimajo povečini nobene glasbene priprave in zato pasivno sprejemajo vse, kar jim nudi tržišče. Iz tujine jim proizvajalci vsiljujejo najrazličnejše glasbene mode. tako da ni pretirano govoriti o glasbeni kolonizaciji. To pride najbolj do izraza v primerjavi z mladino iz Slovenije, ki sicer tudi pretežno kupuje plošče is ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, vendar - kupuje predvsem to, kar nekaj pomeni v okviru svetovne glasbe. MARKO MARINČIČ KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE Maleš kot zbiratelj in varuh likovnih del svojih sopotnikov Razstava tujih del iz Maleševe zasebne zbirke daje dopolnjujočo in celovitejšo predstavitev avtorja Ljubljansko kulturno poletje se nagiba v jesen in začetek nove sezone v gledališčih, operi, filharmonični dvorani, koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev. . . Kulturnega zatišja čez poletje ni bilo in tudi september, najbolj «problematičm» mesec na prehodu meč poletnimi festivali in jesensko sezono, je poln kulturnih dogodkov. V četrtek, 11. septembra se je začel v poletnem gledališču v Križankah tradicionalni mednarodni jazz festival. V štirih večerih se je na že 21. prireditvi predstavilo dvajset nastopajočih skupin, med njimi sedem tujih. V atriju Trubarjevega antikvariata so se v ponedeljek, 8. septembra začele že tradicionalne Jesenske serenade j. štirimi koncerti komorne glasbe z domačimi glas- Maleševe zasebne zbirke kot dopolnjujočo in celovitejšo predstavitev avtorja. Misel za razstavo se je porodila, kot je zapisala njena kustosinje Eva Gspan, že med pripravo Maleševe retrospektivne razstave (nad 500 del) 1974/75 v Modemi galeriji. Prvi vpogled v zbirko je zbujal radovednost, a opravičil pričakovanja in utrdil prepričanje, da je treba zbirko popisati in jo v širšem izboru predstaviti javnosti. «Mnoga dela so nedvomno odsevi likovnih in miselnih tokov časa, v katerem so nastala, tako kot celota spregovori o času, že malo odmaknjenem obdobju, katerega priče so še med nami. In ne nazadnje — kot v kalejdoskopu iz drobnih pisanih delce-" sestavljena podoba zaživi pred nami v novi luči, spet in znova za- " iz Trsta, katere mati Marija je za vedno ostala v Au-schvvitzu, sin pa padel tik pred svobodo kot partizanski oficir, so prav tako odpeljali v taborišče. Ob vrnitvi ni našla ničesar v lastnem domu, postelja, na katero je legla je bila last Segvi-čevih, prijateljev, ki jih tudi ni bilo več. Ob njej je sedela srbska žena, majka Radosrva iz Vojvodine, ki nam je dejala: »Slovenke so bile najbolj korajžne, požrtvovalne in nesebične jetnice. Skup so držale in tudi nam pomagale. Danes je tudi moj praznik «isplakala sam se, i to junaški !» Jokala je prvi večer tudi Vilma Brajnikova iz Štandreža pri Gorici; ona je bila sedaj med mlajšimi. Njo so že v drugič aretirali pripadniki X. Mas 28. decembra 1944. Odpeljali so jo v Ravensbriick, potem ko ji v goriških zaporih povzročili toliko hudega, da bi bilo, kot sama pravi v prošnji, ki jo je šele pred kratkim predložila za priznanje borčevskega statusa »predolgo in pretežko govoriti*, Pa je imela Vilma Brajnik takrat šele 16 let! Jokala je od sreče, da so se spet našle tovarišice iz Ber-gen-Belsna, tam je bilo namreč veliko jetnic iz Primorske. Nemška vojska se je umikala že z ruske fronte, ko je največ primorskih deklet in žena bilo odpeljanih v Nemčijo in nemški rablji so hiteli; določili so jih za uničevalna taborišča, iz katerih ni bilo rešitve. Bergen-Belsen je bil eden takih! Sedaj so bile spet skupaj in sklenile so pobudo jetnic iz novogoriške občine, (največ odpeljanih v tretji rajh), da se srečajo prihodnjo jesen v Novi Gorici. Vsega je bilo v Medulinu ob letošnjem srečanju: smeha in joka, predvsem pa pesmi! In z najlepšo pesmijo so se tudi Istrani poslovili od slovenskih in ostalih jugoslovanskih jetnic iz bivših koncentracijskih taborišč. Mešani zbor iz Medulina je zapel tisto junaško pesem istrskega naroda o Vladimiru Gortanu, ki je bil skupaj z bazoviškimi junaki legendarni vodja upora sloven- skega in hrvaškega ljudstva v fašistični Italiji. In ko so na oder prišle pozdraviti spominsko srečanje predstavnice zamejstva ovacij v dvorani »Belvederja* ni bilo ne konca ne kraja. »Trpljenje, ki nas je nekoč družilo, nas draži še danes*, je povedala predstavnica koroških Slovenk Mimi Woschank iz Železne kaple, Dora Caharija iz Trsta pa je dodala: »Vesele smo tistih srečanj, in zagotavljamo vam, da bomo tudi v bodoče povsod prisotne.* Tovarišica iz Hrvaške pa je, kot bi povedala misli vseh prisotnih glasno izrazila željo »Čeprav nas je vedno manj, naj-se naši glasovi še bolj čujejo!* Nad 900 udeleženk tega prelepega srečanja, ki je bil doživetje za vse, posebno za tiste, ki so se prvič srečale z temi ponosnimi ženami našega odpore, je ob koncu sprejelo pomembno spomenico, s katero so njihovo nekdanjo zahtevo «Nikoli več vojske, nikoli več fašizma* spremenile v geslo: «Nikjer več vojske, nikjer več fašizma*, in poslale Mednarodnemu komiteju bivših internirancev in zapornikov. DORICA MAKUC ODVIJAL SE JE MED 7. IN 13. SEPTEMBROM Zamejski šolniki na seminarju o razvoju slovenskega jezika Udeležilo se ga je 37 uiiteljev in profesorjev i nižjih in višjih srednjih šol v tržaški in goriški pokrajini Prejšnjo soboto se je v Novem mestu zaključil seminar za učitelje in profesorje na osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v trža ški in goriški pokrajini. Takšen seminar, ki omogoča zamejskim šolnikom sprotno seznanjanje z razvojem kulturne in jezikovne stvarnosti na Slovenskem, priredijo v naši ožji matici vsako leto, in to v smislu zadevnih dogovorov mešane meddržavne komisije, oziroma v duhu določil Londonske spomenice. Prvotno bi se teh seminarjev morali udeleževati, kakor določa memorandum, samo učitelji in profesorji s Tržaškega, živa potreba pa je narekovala sodelovanje tudi njihovih vrstnikov z Goriškega. V prostorih novomeškega hotela Metropol, kjer se je odvil letošnji seminar, se je tako zbralo vsega 37 slušateljev, sicer 27 iz tržaške in 10 iz goriške pokrajine; od tega je bilo 15 učiteljev in 12 profesorjev. Prvega dne je podpredsednik skupščine Novo mesto podal gostom družbeni in gospodarski oris Gorenjske, medtem ko jim je Tomaž Dobovšek z novomeške gim- hiniihiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii................*•■•■»■■..MiiiiiiHimmniiiiiiniiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiin>iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimuiiiiiiiiiii.iiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi.. V PONEDELJEK SE JE PRIČELO ABONMAJSKO VPISOVANJE Letošnja sezona v Slovenski filharmoniji v znamenju Mahlerja, Bartoka in Brahmsa Nova sezona ho menda zadnja v stari filharmonični dvorani - Slovenska filharmonija je ohranila tri abonmajske cikluse s po devetimi koncerti V S 1 Vsaka država si deli košček ploščadi pred taboriščnim obzidjem v Ravensbriicku, kjer leže njen e matere iti dekleta za večno V Slovenski filharmoniji so v ponedeljek (15. septembra) začeli vpisovati v Utiri abonmaje ir. e nega ponovitvenega. Ponavlja se podoba iz zadnjih nekaj let, ko je bilo želja obiskovalcev precej več, kot je prostora v dvorani Slovenske filharmonije Lani je bilo vseh abonentov več kot dva tisoč, kar'rtzbftjd zaupanje v odmevnost koncertnega glasbenega življenja liiat V Cankarjevem cen tru. čeprav' se ’#» zdaj žirijo bti-jazni, kdo bo dvorane napolnil (in plačal visoko najemnino). »Glasba je tista univerzalna u metnost, ki povezuje kulturne sredine in nam pomaga premostiti časovne razlike stoletij, žlahtnosti in pronicljivosti človekovega duha je skozi glasbeno govorico vedno uspelo najmočneje in naj-prepričljiveje spregovoriti resnico o svojem času in sredini, v kateri je nastala. Zato se tako radi predajamo sporočilom in prisluhnemo zvokom preteklosti, kakor tudi da našnjim problemom, ki odzvanjajo v razmišljanjih sodobnih stela dateljev.* je med drugim zapisal v programsko knjižico Slovenske filharmonije njen umetniški vodja skladatelj Ivo Petrič. Letošnja sezona bo menda zadnja v stari filharmonični dvorani, ki se lahko pohvali z glasbeno zgodovino kot le malokatera vrstnica v veliko večjih mestih. Sim- fonični orkester RTV Ljubljana in Slovenske filharmonije bosta skupaj ponudila slovenski glasbeni javnosti štiri simfonične abon maje, v petem, ponovitvenem, ki so ga uvedli v lanski sezoni, pa bodo povzeli pet koncertov, za katere meni programsko vodstvo SF, da bo med poslušalci največ zanimanja. Novost letošnjih koncertov bf> njihov vsakokratni za-četek'\ffi' 19J.30 (prej 20.15), s čimer bodo pSiNMui več možnosti za obisk gostom iz okolice Ljubljane, starejšim, pa tudi mlajšim poslušalcem. Slovenska filharmonija je, tako kot doslej, ohranila tri abonmajske cikluse s po devetimi koncerti. Stilno zasnovani ciklusi bodo predvsem predstavili po enega skladatelja z več deli in ob obletnici, s čimer se Filharmonija prizadeva občinstvo načrtneje seznaniti z deli največjih mojstrov simfonične glasbe. Rumeni abonma bo v znamenju Josepha Hajjdna (1732-1809), utemeljitelja klasične simfonije in godalnega kvarteta, ki med svojimi 101 simfonijami v mnogih uporablja slovanski narodni melos. V osmih koncertih bodo predstavili njegovih osem najboljših simfonij (št. 101, 102, 92, 100. 103. 83. 22 - »Filozof* in 04). V rdečem abonmaju bo osrednje skladateljsko ime Johannes Brahms (1833 1897), nemški romantik, ki ■ je večino svojega življenja ustvarjal v Avstriji, nekaj najlepšili del pa je nastalo ob Vrbskem jezeru. Orkester SF bo predstavil vse štiri Brahmsove simfonije, Koncert za violino in orkester v D duru. Rapsodijo za alt, moški zbor ■ in orkester in Variacije na Hat/dno-vo temo. V modnem - abonmaju bosta osrednja skladatelja Gustav Mahler (1860 1911) iv Bela Bartok (1881 1941). Prvi; v svdjem času sloviti dirigent, ki je svojo kariero pričel v Ljubljani, dandanašnji pa doživlja pravo renesanso po vsem rvelu, drugi, eden največjih mojstrov našega stoletja, genialni preoblikovalec folklornih elementov v sodoben glasbeni je zlk. Med Mahlerjevimi deli (lani so v SF predstavili njegovo Prvo in četrto simfonijo, predlansko sezono pa Peto) ho letos na sporedu šesta simfonija, nato pa njegova znana vokalno-inštrumen-talna dela Pesmi za umrlimi o-troki, Žalostna pesem in Lider eines fahrenden Gesellen. Bartoka pa bodo predstavili v zelo znanih delih kot so Prvi in Drugi kla virski koncert, Divertimento za godala, Plesna suita in Koncert za orkester. Koncertni programi bodo kajpada prinašali tudi dela drugih svetovnih in domačih skladateljev: Richarda Straussa (Don TUDI MED POČITNICAMI PRILOŽNOST ZA SKUPNO BIVANJE Dijaki in osebje slovenske poklicne šole na tridnevnem šolskem izletu na Triglavu Kar začudila sem se, ko sem prebrala na vabilu, da prireja šola, in to celo v počitniškem času, tako v bljiv izlet za dijake, profesorje in ostalo osebje šole na Triglav (tridnevni izlet se je pričel v petek, 12. do nedelje, 14. septembra). Takoj sem se vpisala in to veliko doživetje že lahko na kratko opišem. V petek zjutraj smo se peljali z avtobusom do čudovite doline Trente in se od tam peš napotili v dolino Zadnjice do Tržaške koče na Doliču, kjer smo v velikem številu prespali na podstrešju. Bilo nas je kar 39 izletnikov v tipični sestavi šolskega izleta, to se pravi: ravnatelj, 2 profesorja, 2 spremljevalca, predstavnika pomožnega osebja, nekaj staršev, 27 dijakov strokovne šole in 5 dijakov drugih višjih šol. V soboto zjutraj smo se takoj po zajtrku napotili iz Tržaške koče po Kugijevi poti na vrh Triglava. Pot je bila za marsikoga utrudljiva in naporna, saj je bil marsikdo prvič na Triglavu, Od tu nam je neki planinec pokazal vse ostale hribe okrog Triglava, to se pravi; proti jugu Krn, na zapadu Jalovec, Mangart, Razor in druge, proti vzhodu Kamniške Alpe, proti severu Karavanke, v daljavi pa celo Grossglockner, saj je vreme bilo čudovito sončno. Nato smo se spustili po grebenu čez Mali Triglav na dom Planika 'n nato spet na Dolič, kjer smo zjutraj pustili vso svojo opremo in nahrbtnike. Čeprav smo opravili pot na vrh Triglava in povratek skoraj prazni, je bil marsikdo precej utrujen, a vzpon čez Hribarice nas je nekatere kar uničil. Pripetile so se tudi nezgode: krči, utrujene noge, premajhni čevlji, žulji in še marsikaj podobnega. A vse to se je kar dobro izpeljalo, saj smo imeli med nami kar tri mlade planin ske vodnike. Med nami so bili prisotni tudi nekateri planinci zbiratelji žigov, ki delajo slovensko transverzalo. Pot smo nadaljevali po dolini Triglavskih jezer do koče pri Triglavskih jezerih. Naslednjega dne pa smo se napotili iz koče mimo planine Ovča-rija preko Dednega polja do koče pri planini Jezero, kjer smo se ustavili za kosilo. Nato pa čez planino Vogar do Stare Fužine, ... ? | kjer nas je že čakal avtobus. Doživeli smo kar nepozaben izlet z vsemi težavami, neprijetnimi ter prijetnimi dogodki, a vedno v dobri družbi. Za tako planinsko turo nas je bila velika skupina in zato je bila kontrola nad vsemi težja. A kar me je najbolj presenetilo, so bili medsebojni tovariški odnosi. TIZIANA FERLUGA i Juan, Till Eulenspiegel. . .), Igorja Stravinskega (Žar ptica, Simfonija za pihala), Benjamina Brit-na (štirje morski interludiji iz opere Peter Grimes), Antonia Vivaldija (Koncert za flavto in godala »La tempesto di maret, Koncert za piccolo in godala v C-du-ru), Dimitrija Šostakoviča (Deveta simfonija:), W. : A. ‘Mozarta (Koncert za klavir in orkester v Es duru. Koncert -za 'vMmocin orkester v B-duru, tri simfonije), Ludiviga van Beethovna (Koncert za klavir in orkester št. I, št. 3, Leonora 3. Sedma simfonija), Roberta Schumanna (Koncert za violončelo in orkester v a-molu), Richarda V/agnerja (iz Tristana in lzolde), Paula Hindemitha (Koncert za trobento, fagot in orkester), pa dela Anlonina Dvoraka, Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva, Felia Mendelssohna, G. Faureja, A. Roussela, M. Ravela, V. Novaka, T. Bairda, W. Lutoslaivskega, C. Debussgja, S. Matthusa, S. Balasse, E. Blocha in drugih. Zeleni abonma običajno predstavljamo posebej, spričo drugega orkestra - Radiotelevizije Ljubljana in drugega umetniškega vodstva. V osmih koncertih bodo predstavili dela Hectorja Berlioza - Romeo in Julija, Igorja Stravinskega Igra kart, Lutoslavoske-ga Drugo simfonijo. Sibeliusovo Sedmo simfonijo, Hindemithovo simfonijo »Slikar Matija», Skrja-binovo Poemo ekstaze, Šostakovičev Koncert za violino in orkester, Ivesove Tri kraje v Novi Angliji, Nielsenovo Peto simfonijo, Enescujevo Romunsko suito št. 3, Ravelov Koncert za klavir in orkester v G duru. Dvorakov Karneval op. 92, Prvi in Drugi Lisztov klavirski koncert, več del F. Chopina in W. A, Mozarta in druga. Med deli tujih avtorjev bodo naslednja prvič izvedena v Jugoslaviji; «Trije kraji v Novi Angliji* C. Ivesa. Tretja simfonija G. Kanchelija, Sedem študij za orkester na teme Paula Kleeja G. Schulerja in Concerto roman-tique za violino in orkester D. Godarda. Kot vsako leto doslej posvečata Slovenska filharmonija in simfo nični orkester RTV Ljubljanu posebno pozornost slovenski pretekli jn sodobni ustvarjalnosti. Slovan ska dela praviloma uvrščajo na koncertih na uvodno mesto, s či mer jim dajejo še posebno pozornost. Večinoma se premier udeležujejo tudi avtorji. Slovenska filharmonija bo med domačimi deli ponovno predstavila znano kanta to Orglar Marijana Lipovška, že preizkušeni Koncert za violino in orkester Pavla Šivi ca, pa Simfonijo Darijana Božiča, noviteto ln-trodukcija in sekvence Pavla Mihelčiča, Simfonijo št. 1 Vilka Ukmarja, Koncert za klavir in orke ster Daneta Škerla, po dolgih letih bo ponovno na programu simfonija Domovina Boga Leskovica, dve mojstrski partituri Uroša Kre ka (Mouvements concertants za godala) in Primoža Ramovša (Simfonietla), vrsta novejših del: vojvodinskega skladatelja Rudolfa Bručija (Metamorphoses B A-C H). Lojzeta Lebiča (Nicina-prva izvedba nove verzije), Igorja štu heca (Entuziazmi 3), praizvadba Otroških iger Pavla Merkuja, Pavla Mihelčiča Simfonietta za pihala, trobila in tolkala. Dimitrija Žebreta Prcbuienje, Koncert za flavto, godala, harfo in cele sto Blaža Arniča, praizvedba Klic Najboljši slovenski violinist Igor Ozim bo dvakrat nastopil v dvorani SF narave Alojza Srebotnjaka, pa Oluja B. Sakača, pred letom preminulega hrvaškega mojstra sodobnega zvoka. Simfonični orkester RTV se bo pridružil ponudbi domačih del s Koncertom za violino in orkester, novim delom Janeza Matičiča, v Parizu živečega in delujočega skladatelja, noviteto Uvertura mladega skladatelja Janija Goloba (ki je sicer v orkestru vodja drugih violin), pa novim delom Koncert za fagot in orkester Primoža Ramovša ter Serenado za godala Daneta Škerla. Dovolj novih in starih slovenskih del. ki pričajo o živem in življenjskem utripu domače glasbene ustvarjal nos ti. Med domačimi glasbenimi solisti in dirigenti bomo v Slovenski filharmoniji tudi letos srečali na ša znana imena: med dirigenti Antona Kolarja, Uroša Lajovica, Antona Nanuta, Marka Muniha, Milivoja Šurbeka, Boga Leskovi ca. Sama Hubada, med solisti pa Tomaža Lorenca. Ireno Grafe nauer. Draga Goloba, Igorja Ozi ma, Mileta Kosija, Stanka Arnnl da, Jožeta Baniča. Fedjo Rupla. Acija Bertonclja, Dubravko Tom šič, Primoža Novšaka, Dejana Bravničarja, vrsto pevskih soli stov, tako domačih kot tujih. Nehvaležno je vnaprej napove dovali znane tuje dirigente in so liste, kot ' : sicer napoveduje že sprejeti program, Nemalokrat se zgodi, da ta ali oni gost zboli ali »zboli*, pa ga nadomesti nekdo drug, zato raje napovejmo gosto vanje nekaterih orkestrov v dvorani SF. in to predvsem v začet ku sezone, ko naj bi Slovenska filharmonija odpotovala na dališo turnejo, že drugo, po ZDA. Da ljubitelji glasbe ne bi ostali pri krajšani, pripravljajo gostovanje Beograjske filharmonije s svojim šefdirigentom Antonom Kolarjem in operno ter koncertno primado no Radmilo Baknčevič. Zagrebške filharmonije z Milanom Horvatom in violončelistom Valterjem De špaljem, pa simfoničnega orkestra Filharmonije iz Strasbourga z dirigentom Alainom Lombardom in pianistom Michelom Beroffom. To bo njihovo prvo gostovanje pri nas- MARIJAN ZLOBEC nazije razgrnil geografsko podobo te prelepe pokrajine. Naslednji dan je bil posvečen zanimivemu poučnemu izletu v Belo krajino. Udeleženci seminarja so si ogledali Belokranjski muzej v Metliki, osnovno šolo in Župančičevo rojstno hišo v Vinici pa še Bazo 20 na Rogu. Spremljali so jih Jože Dular, Tone Troha in Tone štam-pohar. Tretji dan so prisluhnili Petru Wink!eriu in Jožetu Miklavcu iz republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ki sta pozornim poslušalcem nanizala . roblema in perspektive šolstva v Sloveniji. Sledil je obisk šolskega centra za gostinstvo ter osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu, nakar je bila na sporedu okrog'a miza o razvojni poti »od narečja do knjižnega jezika* (uvodno je spregovoril Janez Sivec z Zavoda SRS za šolstvo) Naslednjega dne je Tone Knez od Dolenjskega muzeja v Novem mestu predaval o Dolenjski v davnini, potem pa so si seminari-sti ogledali tovarno zdravil Krka ter Industrijo motornih vozil. Peti dan je bil ponovno namenjen celodnevnemu izletu, tokrat na o-gled Posavskega muzeja v Brežicah, Podčetrtka in Kostanjevice, kamor sta goste pospremila Marjan Gregorič 'n Lado Smrekar. Zadnji dan p« je Bogo Komel popeljal zamejske šolnike v novomeško študijsko knjižnico, v muzej in v Kapitol. Kakor nam je pojasnil koordinator profesorske udeležbe na seminarju inž. Josip Pečenko (koordinator učiteljskega zbora je bil didaktični ravnatelj Egidij Strnad). je bilo enotedensko bivanje v Sloveniji čezvse koristno. Ne le predavanja, tudi razprave so bile zanimive, saj so učitelji in profesorji živo posegali vanje in s tem dokazali, da si še kako želijo takšnih seminarjev, na katerih se plodno izmenjujejo mnenja in izkustva, se na njih moreš seznaniti s sodobnim razvojem kulture in jezika v domovini in lahko tudi primerjaš razne oblike tovrstnega razvoja v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Vse to kajpada veleva, da se taki seminarji v bodoče nadaljujejo. (dg) • Maleš kot zbiratelj in varuh (Nadaljevanje s 6. strani) muta, Janeza Mežana, Franceta Miheliča, Simona Ogrina, Nikolaja Omerse, Franceta Pavlovca, Nikolaja Fhmata, Jožeta Plečnika, Marije in Mire Pregelj, Karla Putriha, Evgena Sajovica, Maksima Sedeja, Hinka Smrekarja, Jožeta Srebrniča, Mateja Sternena, Franja Stiplovška, Gabrijela Stupice, Rajka Šubica, Brana Vavpotiča, Anteja Trstenjaka. Ferda Vesela, Ferda in Josipa Vesela, Draga Vidmarja, Franceta in Ivana Zajca.. . Med izbranimi deli na razstavi naj predstavimo še posebej zgodnja dela Zorana Mušiča - lesorez Prizor z ulice (1931), linorez Avtoportret (1932), suha igla Sietiska pokrajina (1949), barvna litografija Mali akt (1951), pa Italijanska pokrajina, Dalmatinska zemlja. Dalmatinski motiv. Trajekt, Med deli tržaškegj slikarja in grafika Lojzeta Spacala se je znašlo v Maleševi zbirki pet lesorezov in linorezov iz let med 1939 in 1944 (Deveta dežela, Stara vila. Notranjost, Pokopališče v Brdih in Prehrana). Svojo galerijo stanovskih kolegov s Tržaškega je Maleš razširil tudi z akvareli in perorisbami s tušem Roberta Hlavatyja (med njimi dev karikaturi F. De Pisisa in Z. Mušiča) Razstavljena so grafična dela iz let med 1937 in 1939 Avgusta Černigoja (met' njimi ilustraciji Gregorčičevih pesmi Soči). Dvoje del Kraški osel in Stara kraška hiša je Maleš dobil od tržaškega rojaka Avgusta Andreja Bucika (1887 • 1951), štiri lesoreze Viktorja Cotiča (1335 -1955), lesorez Pieta iz leta 1921 Josipa Pipa Petelina (1874 Gorica 1940 Ljubljana), tri grafike Elde Piščanec (1897 Trst - 1967 Strmec pri Vojniku). Maleševa Zbirka v ljubljanski Mestni galeriji je vredna ogleda tudi zaradi predstavitve dei jugoslovanskih likovnih umetnikov, širšega kroga češkoslovaških mojstrov in skupine pripadnikov Ecole de Pariš, švicarskih in belgijskih umetnikov, starih znancev s prvih mednarodnih grafičnih bienalov v Ljubljani O izbiri del je odločala kvaliteta, pa tipična podoba svojega časa, med več deli istega avtorja pa manj znana, ali celo neznana. Presenetljiva in skoroda neponovljiva je galerija iz zasebne zbirke Mihe Ma-leša. Iz nove perspektiv' pove o umetniku to. kar smo sicer že vedeli; potrjuje njegovo dokončno predanost likovnemu ustvarjanju, slovenski likovni kulturi in kaže na trdne vezi skoroda z vsemi kolegi svoje, pa tudi starejših in mlajših umetniških generacij. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKC MATICO Angleški filolog Shatherey že drugič med Istro-Romuni Po stoletjih ločitve z matično deželo ohranili staro govorico Josip Sankovič - Bagarin dobro pozna razmere istrskih Romunov V zadnjih petnajstih letih je skupina angleških jezikoslovcev tokrat že tretjič obiskala tisti del Istre, koder že stoletja živi romunska etnična grupa. Gre za področje Čičarije, kjer v Žejanah, Munah, Brdu, Jesenoviku, Novi vasi, šušnjevici in nekaterih drugih zaselkih živijo ljudje, ki so po rodu Romuni in ki so še vedno, po stoletjih, ohranili romunsko govorico, seveda pomešano s hrvaškimi, slovenskimi in tudi italijanskimi izrazi. Kakor trdijo zgodovinarji, je pred kakimi sedmimi stoletji prišlo v te kraje nekaj tisoč Romunov, ki so sem pobegnili pred turškimi navali. Tako pravijo nekateri zgodovinarji, vendar si niso vsi povsem na jasnem, ali je to zgodovinska resnica ali ne. Na vsak način so ti romunski doseljenci ohranili nekaj svojih navad in običajev in tudi govorico, pa čeprav, kot smo že rekli, pomešano z izrazi ostalega prebival-»tva tega področja. Ker je jezik v stoletjih doživel večje spremembe in ker so se tudi ti Romuni krepko pomešali z avtohtonim prebivalstvom, jih filologi in zgodovinarji imenujejo sedaj I-stro-Romune. Prof. dr. Charles Shatherey je svetovno znana filološka kapaciteta. Poučuje na Oxfordu, to se pravi na eni najbolj znanih univerz na svetu. Pred nedavnim je že drugič prišel v Čičarijo, da bi zbral in celo ponovno odkril nekatere posebnosti romunske govorice teh Istro-Romunov. Angleški znanstvenik meni, da je skoraj nemogoče dojeti, kako je cela vrsta romunskih izrazov po 700 letih ločitve od matice ohranila svojo romunsko svežost, saj so nekateri izrazi, ki so v rabi med čičkimi Romuni, povsem enaki izrazom, ki so v rabi še danes v Romuniji. Angleški znanstvenik prof. dr. Shatherey, ki se že dolgo ukvarja z zbiranjem teh posebnosti in z romunsko kulturo nasploh, je bil za svojo dejavnost nagrajen z vrsto priznanj in so ga med drugim imenovali za člana romunske akademij-* znanosti. Z materialom, ki ga je začel zbirati že 1902 leta, namerava angleški znanstvenik ob pomoči francoskih kolegov objaviti veliko študijo o tej etničnolingvistični posebnosti, kajti poleg posebnosti romunskega jezika ali bolje romunske govorice, ki je še živa med prebivalci nekaterih vasi v Čičariji, bo objavil tudi opise nekaterih navad, ki so povsem romunskega izvora in ki sb še vedno žive med istrskimi Romuni. Angleški strokovnjak je zbral tudi nad 500 romunskih izrazov, ki so nr.jboli v navadi med istrskimi Romuni in jih v svoji študiji primerja na eni strani s podobnimi izrazi in arhaične romunščine ter z izrazi iz sedanjega romunskega jezika. Prof. Shatherey bo skupno z nekaterimi sodelavci svojo študijo izdal tudi v nekaterih drugih jezikih, da bi namreč ta snov bila dostopna tudi drugim znanstvenikom. Da bi tudi sami preverili to, kar se o istrskih Romunih piše in govori in da bi pobliže spoznali te njihove značilnosti, smo stopili med nje, odpravili smo se v Čičarijo in se ustavili v Žejanah, v vasi, ki je 620 m nad morjem in šteje okoli 300 prebivalcev. Za razliko od drugih več ali manj romunskih vasi, imajo Žejane skoraj izključno romunsko prebivalstvo Eden teh Romunov, morda še najbolj znan Istran-Ro-mun je Josip Sankovič, ki ga ljudje bolj poznajo po vzdevku Bagarin. Je eden neposrednih potomcev Romunov, ki so pred 700 leti ustanovili vas Žejane. Sankovič je sodeloval s angleškim filologom Shathereyem pri zbiranju besednega zaklada in pri opisovanju starih navad in običajev in je zato tudi podkovan o vsem, kar zadeva to posebnost čičerije. Govori dobro svojo romunščino, povsem obvlada hrvaščino in tudi v italijanščini se dobro izraža. Pred nedavnim se je lotil tudi angleščine, da bi se laže mogel meniti z angleškimi filologi, ki prihajajo sem na študij. Tudi Sankovič - Bagarin govori o prihodu Romunov pred 700 leti v te kraje. Najprej so se nasedli na gori Šijad, ki pa je bila čez zimo odrezana od sveta zaradi snega. Zato so se preselili v nižje predele in si ustanovili Žejane, Mune in druge vasi. V začetku So bili izključno kmetovalci, pozneje pa so prevzeli tudi druge poklice, posebno so se uveljavljali kot oglarji, saj so dobavljali oglje Trstu in Reki. Po drugi svetovni vojni so sc zaposlili na Reki, v Buzetu, Opatiji in drugod. Eni so se v te kraje celo izselili, drugi pa so ostali na svojih domovih in se vsako jutro vozijo na delo in se popoldne vračajo domov, kjer obdelujejo tudi nekaj zemlje. Ohranili so veliko starih navad, ki so jih prinesli iz Romunije in ena teh je «zakol prašičev® v januarju. Po stari navadi koljejo Sfcoro neposredno za zborovskim tekmovanjem v Arezzu se je pričelo mednarodno tekmovanje pevskih zborov «C.A. Seghizzi* v Gorici, ki je trajalo od 28. do 31. prejšnjega meseca, Razvijalo se* je pravzaprav v dvel%. linijah: dopoldne in popoldne,rflLJpla predavanja na xintyotiTu, k}er so obravnavah zborovsko ustvarjalnost in njen razvoj v prejšnjem stoletju. Toda o tem bomo poročali kasneje. V večernem času pa je potekalo tekmovanje pevskih zborov. Letos so se priglasili, poleg italijanskih, tile zbori h inozemstva: iz Bolgarije ženski zbor iz Sofije, zbor Budapesti Bartok iz Budimpešte, iz Poljske Akademski zbor univerze iz Gdanska, katalonski mešani zbor Ars nova iz Martorella iz Španije in kar trije zbori iz Jugoslavije: Akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine in ženski zbor Collegium musicum iz Beograda. Celotno povprečje tekmovanja je bilo zadovoljivo. Najboljše vsekakor pri ženskih zborih, kjer je bila najostrejša konkurenca, iz katere je z najboljšo oceno v poli fonski glasbi izšel beograjski žen ski zbor pod vodstvom Darinke Matič ■ Marovič. Ta je predstavila izredno dobro pripravljen zbor, ki je bil v vseh svojih glasovnih sestavah homogen in v celoti zlit ter uravnovešen, discipliniran in enoten v delovanju, po svoji vokalni izdelanosti in dovršenosti, lahko bi rekli, virtuozen. Interpretativno je bil najbolj u-činlcovit v dognanih poustvariivah Mokranjca (Primorski napjevi) in Tajčeviča (Vospojte), medtem ko je obvezna Verdijeva L audi alla Vergine bila zastavljena v nekoliko prepočasnem tempu, vendar, na svojstven način oblikovana, na ravni umetniške prepričljivosti in odzivnosti. prašiče v januarju in vsakdo razstavi® pred hišo srce zaklanega prašiča. Romuni so bili nekoč zelo siromašni in zakol prašiča je bil znak bogastva. Zato so razstavili® prašičje srce, da bi pokazali, da so bogati. In ta navada se je ohranila vse do današnjih dni. Za konec še sledeči drobec: Romuni iz Čičarije in Istre nasploh niso doslej prirejali kakih izletov v deželo svojih prednikov, v Romunijo. Iz Romunije pa je doslej prišlo v Čičarijo že veliko Romunov. In Istrski Romuni pravijo, da se z njimi kar dobro razumejo. In vse kaže, da se bodo z morebitnimi gosti iz Romunije še dolgo razumeli, kajti tudi mladina, ki poplnoma obvlada hrvaščino, uporablja doma skoraj izključno svojo romunščino. E. OPASSI Ta zbor je svoj prvi mednarodni uspeh doživel pred leti v A-rezzu na tekmovanju «Guido D’A-rezzo» in od tedaj gre njegova zmagovita pot po vsem svetu. Ta-,ko je imela tudi Gorica priložnost slišati ta zbor, toda' v še ubra-nejšem petju kakor takrat v A-jezzu, kajti zbor se očiuidno stalno izpopolnjuje v svoji sestavi in čedalje bolj tudi poglablja in bogati svoje programe iz domače in druge svetovne literature. Prvo mesto v polifoniji je med mešanimi zbori prejel APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jože Fiir-sta. čeprav bi mu boljša homogenost v ženskih skupinah, posebno v altovski, bila v korist, je na drugi strani muzikalno prepričal, zlasti v najbolj nazorno izoblikovanih: Lajovčevi Lan in U-roša Kreka Dječje oči. Po dolgih letih odsotnosti na tem tekmovanju, od koder je odnesel že lepe uspehe, torej ponoven prepričljiv nastop, ki je ^zadostil tudi pričakovanjem poslušalcev. Pri moških zborih je zbor Srečko Kosovel pod vodstvom Klavdija Koloinija zasedel tretje mesto. No, ta zbor je pokazal še boljše petje ir dognanejše interpretacije, tako na tekmovanju v Mariboru kakor na prireditvi «Primorska poje*. Gotovo je temu vzrok na eni strani naglica naštudiranega obveznega dela, na drugi pa tudi težave v zvezi s študijem in pripravami v poletnem, počitniškem času, ko je težko zbrati celoten zbor in ostanejo okrnjene glasovne skupine. Sicer pa moramo priznati določen uspeh, ki je vendarle bil na dostojni ravni in je tako njegov nastop bil u-spešen v celotnem sodelovanju jugoslovanskih pevskih zborov. Med italijanskimi zbori je veliko pozornost vzbudil turritanski zbor iz Porto Torresa s Sardinije, ki ga vodi Antonio Sanna. Ta zbor • Društvo v «Solski dom» (Nadaljevanje s 5. strani) posebnega oddelka Guardie Regie. 21. septembra 1920 je pravni zastopnik društva odv. Fran Gaberšček pisal pismo civilnemu komisariatu, zavrnil zahtevo po stavbah rekoč, da jih društvo potrebuje za slovenske šole in svetoval, da bi omenjene Guardie Regie lahko namestili v drugih stavbah v mestu kot n.pr. v bivši licejski biblioteki v Ulici Scuole (sedanja državna biblioteka), v poslopju učiteljišča na Verdijevem korzu oziroma še v kaki drugi stavbi. Spor med občino in društvom «šol-ski dom® pa je trajal še dobri dve leti. Občina namreč ni hotela plačati najemnine za čas, ko so bili v stavbah begunci. Na občini so menili, da bi morali za to po skrbeti stanovalci sami. Tudi pred sodiščem so se še enkrat znašli od vetniki obeh strank (društvo je zastopal odr. Fran Gaberšček, občinsko upravo pa odv. Giacomo Di blas). Gaberšček je 4. maja 1922 spet predal stvar sodišču, zahteval letno najemnino 1.200 mesečnih lir od 2. junija 1919 dalje. Pred sodiščem je odv. Diblas zagovarjal stališče, da so begunci varovali stavbi pred nepridipravi in tako prihranili društvu «Šolski dom® škodo. Naše društvo seveda ni nasedlo in je vztrajalo v zahtevi. Sodnik je spet dal prav slovenskemu društvu »Šolski dom®. 5. oktobra 1922 je dr. Anton Gregorčič pisal odvetniku Gaberščku, ki ga je obvestil o sporazumu doseženem z občino takole: «Velerodni gospod doktor! Hvala za prijazno sporočilo. Ko dobite znesek, naznanite to g. Lukežiču, ki pride osebno do Vas, da ga sprejme. Pri tej priliki obdržite si zasluženi honorar in ekspenzor. Sprejmite prisrčno zahvalo za trud in vztrajnost, s katero ste vodili vso zadevo.® 8. novembra 1922 je odv. Gaberšček dobil denar od kolege odv. Diblasa, še isti dan je izročil denar poslovodji Narodne tiskarne Ludviku Lukežiču. ta pa mu Je izplačal 850 lir za honorar in -azne stroške. Za šolski in Gregorčičev dom pa je zatem goriška občinska uprava plačala društvu 15.600 lir letne najemnine. je nastopal tudi v moški in ženski postavi, ki nista iznenadili le po lepih glasovih, posebno je bila zlita altovska skupina, temveč tudi po izbranih sporedih, kar je bilo prisotno tudi pri mešani postavi lit inorar. navesti, da je zbor prav zaradi tega bil nagrajen. Posebna žirija, sestavljena iz prisotnih glasbenih kritikov, je namreč priznala najbolj tehtno izbranost sporedov, ki je zasledovala kvalitetna dela od XVI. stoletja pa do približevanja današnjim tokovom, vključujoč tendenco odkrivanja pozabljenih dobrih del. Mislim, da je to zelo dobra stran prireditve v Gorici, saj s tem vzpodbuja smotrno in domiselno sestavljene sporede in seveda predhodno umetniško vrednotenje njihovih del, kar obenem lahko služi za dragoceno kulturno glasbeno informacijo. Če se povrne1 i fc mešanemu zboru, lahko rečemo, da je v svojem vokalnem prizadevanju dosegel precejšnje zlitje, sicer večje v ženskem delu, medtem ko bo po trebno še nadalje težiti k večji vokalni ubranosti v moškem delu, posebno v tenorski skupini. Tako bo tudi celoten zbor pridobil na glasovnem ravnotežju. Po muzikalni plati je bil zbor prodoren, kajti interpretacije so bile dokaj plastične in prepričljive. Sodi med zelo dobre italijanske pevske zbore, ki se lahko mirno kosajo v mednarodnih merilih, kar je kr ep ko potrdil tudi na tem nastopu. Prisodili so mu drugo mesto. Tretje mesto med mešanimi zbori je v •>olifoniji prejel akademski zbor iz Gdanska Prvo mesto za moške zbore v polifoniji je pripadlo zboru iz Porto Torresa. drugo zboru Ermes Grion iz Tržiča pod vodstvom Al-da Policardija, tretje pa zboru Srečko Kosovel iz Ajdovščine. IVAN SILIČ Domači in tuji pevski zbori DUŠAN ŽEUEZNOV V. DIVJALI SO MED VOJNO 78 PO PRIMORSKI Kreisleiter NSDAP Franz Hradetzky V bistvu bi morali biti Landrati člani stranke, kar so praktično tudi bili. Preiskovalec: Kakšna je bila odvisnost Gauleiterja, komu je poročal in kakšen stik je imel s Hitlerjem in Bor-mannom? Hradetzky: Poročila Gauleiterja so šla v Fuhrerjevo pisarno. Njen vodja je bil Martin Bormann. Kolikor so morali Gauleiterji razčistiti vprašanja z Reichsfuhrerjem SS Heinrichom Himmlerjem, so to storili osebno. Če se niso mogli zediniti, je posredoval Bormann, če pa tudi tedaj ni bilo mogoče doseči rešitev, je odločal Hitler. V zadevah stranke so se pogovarjali direktno z Bor-mannom. S Hitlerjem samim je lahko govoril samo tedaj, če je bil poklican ali pa če je preko Bormanna dosegel razgovor. Preiskovalec: Označite Rainerja kot osebo? Hradetzky: Bil je star član stranke še iz ilegalnih časov in je pri prevzemu vlade v Avstriji igral odločilno vlogo. Imel je prijateljske zveze z vsemi Raichsleiterji, z Raichs-fiihrerjem SS Himmlerjem in tudi z Bormannom. Kolikor se Rainer ni strinjal z ravnanjem Rbsenerja, ni imel dovolj hrabrosti, da bi proti temu nastopil. Preiskovalec: Kdaj in od koga ste bili imenovani za Kreisleiterja v Radovljici? Hradetzky: Dne 1. 1. 1942 me je imenoval Gauleiter dr. Rainer za Kreisleiterja v Radovljici. Preiskovalec: Kaj je bila vsebina vašega razgovora z Gauleiterjem Rainerjem pred vašim odhodom na Gorenjsko? Hradetzky: Pred svojim odhodom sem imel zelo kratek razgovor v Celovcu, na katerega so me poklicali iz Her-magorja. Sporočil mi je, da moram v svojem okraju v Radovljici izvesti organizacijo NSDAP, naj s tem organizacijsko zajamem vse bivajoče Nemce na tem območju. Razen tega bo razpuščena Bundesfurung KVB in bodo Kreis-leiterji hkrati tudi Bezirksfiihrerji KVB in je bil s tem Gauleiter tudi naredbodajalec za KVB. V splošnem je bila izvedena personalna unija Orts-gruppenleiterjev NSDAP in Ortsgruppenfuhrerjev KVB kolikor so razmere to dopuščale. To je pomenilo, da je bil sedež Ortsgruppe NSDAP hkrati tudi sedež Ortsgruppe KVB. Razen tega je Gauleiter izrazil, da ima namen prirediti veliko javno zborovanje, na katerem hoče ponovno v govoru izraziti, da bo izvršil Fdhrerjevo nalogo deželo na- Nedelja, 21. septembra 1980 Ponedeljek, 22. septembra 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Maša 11.50 Proglasitev rezultatov nagrade Italija 1980 13.00 Svet jutri 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 16.30 Versilia rock 80 TV film 17.00 Zgodbe starega Zahoda — 17.50 90. minuta — nogomet 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo Polčas nogometne tekme B lige 18.40 Dogodivščine — dok. oddaja 19.40 Magične zgodbe mačka Teodora — risanka Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Umor na trgu — 1. del TV nadaljevanka 21.50 Športna nedelja 22.50 Pregled programov Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Družina Addams — 13. epi- 14.00 DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi Rim — Tenis 17.50 Pregled programov 18.05 Robinovo gnezdo — TV film 18.30 Komični filmi 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Polčas nogometne tekme A lige 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Športne vesti 20.40 Jukeboxstar 80 — Iz arene v Veroni finale Festivalbara 22.05 DNEVNIK 2 — Dossier 23.00 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.15 Vir življenja Tretji kanal 18.45 Pregled sporedov 19.00 DNEVNIK 3 19.15 in 22.35 Gianni in Pinotto 19.20 The Bee Gees special 20.40 DNEVNIK 3 - Športne vesti 21.25 Deželne športne vesti 21.00 Z ljubeznijo. .. 22.20 DNEVNIK 3 22.40 Interpreti postanemo JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 Viking Viki, otroška serija 10.25 Jazon iz vesolja, angleška mladinska nadaljevanka 10.50 Zgodovina pomorstva 11.40 D. Markovič: Vrnitev odpisanih — TV nadalj. 12.35 TV kažipot 13.00 Ljudje in zemlja 14.00 Jugoslavija, dober dan 14.35 Poročila 16.40 Pot na vzhod, potopisna oddaja 17.05 športni dan 17.25 Športna poročila 17.30 Križarji, poljski film 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 21.00 R. Marinkovič: Kiklop, nadaljevanka 22.20 Je rešitev v ovcah? — dok. oddaja 23.05 Poročila 23.10 Športni pregled v Koper 17.30 Otroški kotiček 18.00 Ponovitev 19.40 Stičišče 20.00 Dve minuti Risanke 20.10 Aktualna tema 20.30 Svetnikova dogodivščina — film 22.00 Pregled sporeda za prihodnji teden 22.15 Reklamna oddaja 22.25 Živeti pogumno — TV film Po sledeh Leslija Graya 23.10 Glasba brez meja Zagreb 11.00 Otroška matineja 12.30 Narodna glasba 15.30 Robin Hood, mladinski film 17.05 Nedeljsko popoldni 21.00 Humoristična serija 21.30 Naše zgodbe ŠVICA 17.15 TV film 20.20 Glasbena oddaja 21.45 Kapetan Onedin — 2. nadalj. TRST A 8.00, 13.00, 14.00. 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Jugoslovanska lahka glasba; 11.00 Mladinski oder: «Morski razbojnik®; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Ita- Rubrika «Na počitnicah®, ki je na sporedu danes ob 12.30 bo posveOsna letovanju dečkov v počitniški koloniji Slovenskega karitativnega društva SLOKAD v Dragi pri Trstu. Oddajo je pripravil Danilo Pertot. liji; 12.30 Na počitnicah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki; 15.00 Kdo je na vrsti?; 15.30 Glasbeni popoldan; 16.00 Šport in glasba; 18.00 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30 11.30, 14.30 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 6-4-1 = 7, in je nedelja; 10.00 Z nami je...; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Free shovv; 15.30 Poje Bette Midler; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Stisk roke; 16.15 Nedeljske pesmi; 16.30 Koncert na trgu; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 Poje Marcella Bella. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30, Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 9.00' Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski spored; 14.44 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Glasbena medigra; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Sonja Gabršček; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba; 17."" Ne- pozabne narodne; 17.30 Primorski dnevnik; 1T.45 Skupina Voyage; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 - 8.30 Glasba za praznični dan; 11.00 Rally; 11.50 Zgodovina in zgodbe iger in igrač; 12.30 - 18.00 Glasba in kvizi; 14.00 Jazzovski program; 16.50 športna oddaja; 20.30 Opera v 4 dčjarijih. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00. li.GO, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 8.(XI Jutranja kronika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.29 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši...; 1105 Panorama lahke glasbe; 14.20 Za kmetijske proiz- Radio Ljubljana bo jutri, v ponedeljek na svojem programu Val 202 objavil prispevek o narodnostnih in drugih razmerah ter prizadevanjih občine Doberdob na Goriškem. Župan dr. Mario Lavrenčič bo pojasnil načrte za nadaljnji razvoj občine, kot so ga zasnovali sedanji upravitelji. Pri tem je poudaril, da občinska uprava pričakuje razumevanje, pomoč in sodelovanje tudi Slovenske skupnosti, ki je v dober-dobski občini v opoziciji. Prispevek iz doberdobske občine — pripravil ga je tržaški dopisnik - komentator RTV Ljubljana Marijan Drobež • bo objavljen okoli 10.40 ure. vajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra' 19.25 Na zgornji polici; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice: 21.00 V nedeljo vzečer; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Mozaik melodij. praviti nemško. Dejal mi je tudi, naj pri svojem delu vedno mislim na zgoraj omenjeno Fuhrerjevo nalogo. Glede splošnega položaja na Gorenjskem pa je menil, da kot vzrok za nastanek odporniškega gibanja vidi tudi ukrepe, ki jih je bil izvršil njegov predhodnik Kutschera. Rainer je tudi izjavil, da ima trden namen ostati gospodar položaja in kolikor to ne bi uspelo s političnimi ukrepi, je obstajal končno še Gruppenfuhrer Rosener s svojim aparatom, ki bo nato nastopil proti tistemu delu prebivalstva, ki skuša iz gozdov motiti njegovo delo. KdS je moral politično nalogo podpirati. Preiskovalec: Katera polnomočja ste imeli kot Kreisleiter v Radovljici, posebno pa kot »federfurender Kroislel-ter»? Hradetzky: Imel sem naslednje polnomočje: 1. izvajati organizacijo NSDAP in s tem povezanega administrativnega dela; \ 2. skrbeti za politično izobraževanje članov stranke in čuvati njihov ugled in moralno zadržanje; 3. zasledovati politično linijo, ki jo je Gauleiter izdal na svojih konferencah in sicer vedno v smislu ponemčevanja tega območja. Razen tega je objavil za nas veljavno politično linijo tudi v svojih govorih; 4. v slučaju potrebe sem lahko kot Kreisleiter zahteval pomoč izpostave KdS. Važnejša vprašanja pa je pilo treba predlagati na zasedanjih na Bledu. Moja polnomočja kot «federfiirende Kreisleiter* so bila ta, da so drugi Kreisleiterji v istem času morali vpeljati določeno ureditev kot jaz. Označba «federfiirend«» pomeni po jem «primus in ter pares*. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Oddaja iz parlamenta 17.00 Sam in Sally - TV film Ogrlica —1. epizcda 18.00 Mazinga «Z» — risani film 18.20 Mazinga - Ostržek Debata s starši in otroki 19.20 «La frontiera del drago® — 7. epizoda 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «Fortunella» — film 22.20 Evropski človek — dok. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Solist 17.00 Sandra Mondaini in Rai-mondo Vianello: «(Di nuovo) Tante scuse®, glasbeno zabavna oddaja Sledi program za mladino 18.05 »Mladi genij® 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti 19.50 Harold Lloyd show — 19. epizoda 19.15 Astro robot — kontakt ipsilon — risani film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 Odprti studio 20.40 Bartleby — po zgodbi Hermana Melvilla 22.25 Primer Morsico — 2. del Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne vesti 20.00 in 22.40 Gianni in Pinotto 20.05 šolska vzgoja 20.40 Čas zabave — 1. del 21.40 Šolska vzgoja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00,14.00,17.00, 19.00 Poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 »Pri-morska poje®; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Janez Jalen: »Ovčar Marko® — 3. del; 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi!; 16.50 Z orkestrom Aryja Barrosa; 17.10 Skladbe za solistični klavir; 18.00 Priljubljeni motivi. z.) 1 KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 10.00 Z gami je. . .; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.03 Glasba; 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Mala diskoteka; 15.45 Z nami je. . .: 16.00 Življenje v šoli; 16.45 Zbor; 17.00 Štadioni in telovadnice; 17.10 Sre- čanje z orkestrom; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Oddaja o operi; 19.15 Orkester. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava spore- 22.10 DNEVNIK 3 22.45 DNEVNIK 3 — Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 - 15.55 TV v šoli: Koš za košem, Kultura govora in branja. Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz dokumentacije šolskega snoreda. Zadnjih pet minut 17.20 Kmetijska oddaja 18.20 Poročila 18.25 Minigodci v glasbeni deželi 18.35 Beseda 19.00 Znana — neznana Jugosla slavija. izobraževalna odd. 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 J. Lubardič: Studenec — drama 22.00 Kulturne diagonale 22.40 V znamenju 22.55 Mozaik kratkega filma: Sirjenje na ovčji planini. Slovenski etnografski film Koper 17.30 Otroški kotiček 18.00 Film — ponovitev 19.40 Stičišče 20.00 Dve minuti in Risanke 20.10 Aktualna tema 20.30 Deževje prihaja — film 22.00 TV dnevnik 22.15 Rabelj bo počakal — film Zagreb 19.00 Bajke daljnih ljudstev 19.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja 21.00 V. Radovanovič: Mura, TV drama 22.35 Glasbeni trenutek ŠVICA 19.00 Programi za mladino 20.05 Billy - TV film 21.45 ... Brez nitk... 22.40 «Le troisieme eri. — film da: 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Stoji, stoji Lipica; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje: 7.15 Ulica Asiago Tenda; 9.00 Radio. anch'io; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Vi in jaz; 14.30 Mala zgodovina; 15.03 Ral-ly; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.00 Patchvvork; 18.35 Šolska vzgoja; 19.55 Radijska priredba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00, I3.0o, 15:00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Pesmica za mlade risarje; 10.05 Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . 11.30 Poletno branje: 12.35 Zna no in priljubljeno; 13.10 Veliki orkestri; 13.30 Kmeti jsk, nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Pri zborih jug., ra dijskih postaj; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 Vrtiljak: 19.00 Na ljudsko temo: 19.25 Zvočni signali- 20.35 Lahko noč. otroci!; 20,45 Ansam bel Jožeta Krežeta; 21.00 Iz na še diskoteke; 22.05 Poletni di-vertimento. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA od 23. do 27. septembra 1980 TOREK, 23. septembra LJUBLJANA 11.00 - 15.45 TV v šoli; 18.10 Poročila; 18.15 Colargol; 18.30 Kakor rdeče rože cvet, glasbe na oddaja; 19.00 Poletavček;, 19.40 Slovenski pomorščaki v boju za osvoboditev; 20.1o Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 To ni prava pot aktualna oddaja; 21.5„ Parker Anderson - Filozof, Neumen sem, zgodbi in TV nanizanke. KOPER 17.30 Baletni koraki; 18.00 Film - ponovitev; 19.4'' Stičišče; 20.00 Dve minuti in Risanke: 20.10 Odprta meja; 20.30 Sedem let skomin, film; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Glasbena oddaja našega studia; 22.45 Pota Poljske, TV nadaljevanka. SREDA, 24. septembra LJUBLJANA 10.20 - 11.00 TV v šoli; 16.50 Poročila; 16.55 Banja Luka: EP v košarki za ženske; 18.30 Zbis: O čudovitem povodcu, 2. del; 18.45 Velike razstave; 19.10 Na o-bisku. . .. glasbena oddaja; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Film tedna; Ta mračni predmet; 22.40 Majhne skrivnosti velikih mojstrov; 22.45 V znamenju; 23.00 625. KOPER 17.30 Glasbena oddaja našega studia; 18.00 Film • ponovitev; 19.40 Stičišče; 22.00 Dve minuti in Risanke; 20.10 Aktualna tema; 20.30 Bančnik iz Pittsvilla, film; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Izbor dokumentarnih filmov s festivala v Trentu. ČETRTEK, 25. septembra LJUBLJANA 11.00 - 16.05 TV v šoli; 18.00 Poročila; 18.05 Zgodovina pomorstva; 19.00 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.34. Obzornik; 19.40 Zanima me izobraževalna oddaja; 20.10 Risanka: 20 24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Tretja razsežnost: 22.35 Odprto za ustvarjalnost; 23.15 V znamenju. KOPER 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Film ponovitev; 19.40 Stičišče; 20.00 Dve minuti in Risanke; 20.10 Odprta meja; 20.20 Svetnikovo maščevanje, film; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Divja leta. film. PETEK, 26. septembra LJUBLJANA 9.45 15.55 TV v šoli; 18.15 Poročila; 18.20 Leti, leti pikapo lonica; 18.45 Družina Smola: 19.00 Telestart 80, zabavno glas bena oddaja: 19.30 Obzornik: 19.40 Življenje na mehkem dnu: 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Zabavno glasbena oddaja; 23.00 Blakovih sedem, serijski film; 22.55 V znamenju; 23.10 Nočni kino: Paulina 1880, belgijski film. KOPER 17.30 Narodna glasba; 18.00 Film - ponovitev; 19.40 Stičišče: 20.00 Dve minuti in Risanke; 20.10 Aktualna oddaja: 20.30 Zadnje potovanje, film; 22.00 TV dnevnik: 22.15 Reklamna oddaja: 22.30 Gospa sodnica, TV film: 23.30 Baletni koraki. SOBOTA, 27. septembra LJUBIJANA 9.00 Poročila; 9.05 Colargol; 9.15 Minigodci v glasbeni deželi: 9.30 Zbis: O čudovitem povodcu; 9.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 10.15 Poletavček; 10.45 H-Fallada: človek hoče navzgor. TV nadalj.; 11.45 Slovenski pomorščaki v boju za osvoboditev; 12.15 625, 12.55 Poročila; 16.15 Oliver Twist. film; 17.45 Poročila: 17.50 Nogomet: Jugoslavija ‘ Danska; 19 55 Naš kraj; 20.W Zlata ptica; 20 15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20 30 TV dnevnik; 21.00 Srečanja, 2. oddajaj 22.35 Lpvoroki revolveraš, film: 24.05 Lipica; 24.30 TV kažipot; 24.40 Poročila. KOPER 17.30 Baletni koraki; 18.00 Film • ponovitev; 19.40 Stičišče; 20aj Dive minuti in Risanke; 20.10 Odprta meja: 20.30 »Malone privatna tajnica® - film; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Narodna glasba: 22.45 Pota Poljske. TV film. 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. septembra 1980 POLFINALE DAVISOVEGA POKALA Z LEPO ZMAGO V SREČANJU DVOJIC ITALIJA POVEDLA PROTI AVSTRALIJI Panatta in Bertolucci sta po petih setih strla odpor Avstralcev - Danes zadnji srečanji posameznikov Po drugem dnevu medconskega Niškega finala za Davisov pokal N Italijo in Avstralijo «azzurri» Wijo z 2:1. Rezultat je presenetil"', če pomislimo, da je dvojica panatta - Bertolucci premagala nič Janj kot prvake iz Wimbledona 'cNameeja in McNamaro. , Sicer pa so včeraj na osrednjem Riškem igrišču v Rimu odigrali 16 Prekinjeno srečanje med Baraz-*®tijem in McNamaro. Kot je zna-r*. je bil rezultat ob prekinitvi v ™rist Avstralca, ki je povedel v f*Jih z 2:1 in pokazal dopadljivo J" učinkovito igro, ki je povsem ""stnogočila Barazzuttijeve udarce * foba igrišča. Enaka slika je bila 'c»aj zjutraj, ko je McNamara Jffrl maloštevilnimi gledalci prese-f^Jjivo hitro odpravil Italijana in omogočil svoji reprezentanci, '• izenači na 1:1. Teniški izvedenci so menili, da .? odločilnega pomena za končni *id dvoboja med Avstralijo in I-9 jjo srečanje dvojic. Vsekakor so “ Avstralci pred srečanjem ne-®l>orni favoriti, saj predstavljajo v •''etovnem merilu eno izmed najmočnejših dvojic, ki je požela že 7Sto laskavih uspehov. No, nacedi se tokrat niso uresničile, saj f’a Panatta in Bertolucci zaigrala J01 še nikoli in sta po hudem boju ^magala McNameeja in McNama-A čeprav je v začetku kazalo, da Jošta lahek plen Avstralcev, ki sta set osvojila z rezultatom 6:2. \ v drugem setu pa se je začel 'j za vsako žogo in Italijana sta '•služeno slavila. Ista podoba je a v tretjem setu, medtem ko je I četrti v korist Avstralcev. Ko • vse kazalo, da bo Avstralija polila v dvoboju z 2:1, pa sta I-^'ijana stisnila zobe in v zelo na-ph igri zasluženo zmagala. Pri je treba omeniti, da je McNa-j!ara, ki je zjutraj blesteče odpra-,'l Barazzuttija, zaigral skorajda katastrofalno in je bil bolj v napo- kot pa v korist svojemu soi-ftalcu. Omeniti velja še izredno nešport-'° vedenje rimskega občinstva, ki ' vseskozi žvižgalo gostom in jih [ako motilo pri igri. Rimski privr-‘Snci tenisa nemara mislijo, da pri-S??tvujejo kaki bikoborbi v Španci areni in ne teniškemu srečanju, IM katerim mora veljati popolna llšina IZIDA tera* • !;1 'anatta in Bertolucci. - McNamara in McNamee 3:2 12:6, 9:7. 9:7,-2:6, 6:4) nalnega teniškega srečanja za Davisov pokal proti Argentini. V tekmi, ki so jo v prvem dnevu prekinili, je najprej Čehoslovak Lendl premagal Argentinca Vilasa s 7:5, 8:6 in 9:7, nato pa je češkoslovaška dvojica Lendl - Šmid odpravila argentinski par Vilas -Clerc v samih treh nizih s 6:2, 6:4 in 6:3. Vodstvo ČSSR po drugem dnevu vsekakor predstavlja majhno presenečenje. NOGOMET Visoka zmaga Borca proti Zagrebu V prvi tekmi 6. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva je včeraj Borac iz Banjaluke doma visoko premagal Zagreb, ki ostaja še vedno zadnji na lestvici. Že rezultat 4:0 v korist Borca zgovorno priča o poteku dogodkov na igrišču. Ostali današnji pari pa so: Dinamo - Hajduk, Crvena zvezda - Rad-nički, Sloboda - Rijeka, Vardar -Partizan, željezničar - OFK Beograd, Velež - Sarajevo, Vojvodina -Napredak in Olimpija - Budučnost. Vse tekme se bodo začele ob 15.30 po jugoslovanskem času. Florentla prvak Že kolo pred koncem italijanskega prvenstva v vaterpolu je Flo-rentia Algida osvojila naslov državnega prvaka. Včeraj je namreč premagala Camogli in sedaj vodi s štirimi točkami prednosti pred Fiatom. MLADINSKE IGRE TEKMOVANJE «ALPE-ADRIA» Sloveniji največ naslovov Odlična organizacija - Pordenonski župan Rossi poudaril važnost podobnih srečanj - Prihodnje leto na Koroškem PORn™nM _ 7 ncior!. iraaniom cncpHnih Hp/pI različnih narnrt- mrazi ■ 3. Sloveniia 12 nora za). PORDENON — Z nagrajevanjem v avditoriju Dijaškega doma v Pordenonu so se končale letošnje Mladinske igre «Alpe-Adria» za tekmovalce in tekmovalke do 15 let starosti. Takoj naj povemo, da je bila organizacija v Pordenonu odlična, da so se delegacije in vsi udeleženci odlično počutili in da je bilo vzdušje res prijateljsko. Pordenonska prireditev je torej povsem dosegla svoj namen. ' Važnost podobnih srečanj je tem delegacijam Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, ki se že več let srečujejo na tem zelo uspelem tekmovanju, poudaril tudi pordenonski župan Rossi, ki je med drugim dejal: «Šport ni važen za mladino samo za zdravo rast, važen je predvsem glede vzgoje mladega človeka. To tekmovanje pa je še tembolj pomembno, ker se na tej prireditvi srečuje mladina treh KOŠARKA TURNIR «DEL NEGR0» V TRSTU HURLINGHAM IN RADNIČKILMK DANES V FINALU ZA PRVO MESTO Tržaški prvoligaš po predvidevanju premagal Servolano - Druga sinočnja tekma izredno dramatična * Kvarner zapravil edinstveno priložnost za zmago BUENOS AIRES - Češkoslovaška v°di z 2:1 po drugem dnevu polfi- V športni palači se je sinoči pričel mednarodni košarkarski turnir «Del Negro», ki ga je organizirala Servolana. Na sporedu sta bili dve srečanji. V prvem sta igrala Servolana in tržaški prvoligaš Hurlin-gham, ki si je brez <,ežav priboril nastop v finale. Servolana - Hurlingham 60:82 (30:38) SERVOLANA: Dudine 12, (2:2), Sculin 10 (2:2), Comici 2, Rupena 6, Quarantotto, Cecotti 4, Cumbat 2. Cassio 5 (1:3), Bubnich 7 (1:2), Giacca 6, Dalla Costa 6. HURLINGHAM: Ritossa 12 (2:2), Pieri, Baiguerra, Tonut 6 (6:6), Pec-chi 6, Čuk 2, MettigM 6 (2:2), Bar-nes 18 (2:3^, Jacu^pl Jft1,Laurel 18, (/•■■ . aii.,0i .uc.t ' , SODNIK: Allegreto. V drugi tekmi sta se spoprijela beograjski Radnički LMK« in Kvar ner z Reke. V prvem delu tekme ATLETIKA V TOKIU ŠTIRI ZMAGE ITALIJE Osvojili so jih Mennea, Cova, Dorio in Simeoni (. Na mednarodnem atletskem mi; U«gu v Tokiu včeraj niso dosegli Mzacionalnih rezultatov, kljub te-M pa je bilo le videti nekaj domkov, ki bi bili v čast katerikoli •Uotski prireditvi. Med nje lahko u-Ustimo odličen čas Mennee v te-5" na 200 m (20”03), skok v višino „°ljaka VVszole (230 cm), med kro-Sovjetinje Kračevskaje (21,17 in morda še kakšen nastop. Italija si je poleg zmage v teku !*a 200 m priborila še tri. Doriova v teku na 1500 m premagala o-iltipijsko zmagovalko Sovjetinjo Sjzankinovo s časom 4’12’-6. Mladi k?va je pripravil veliko presenečene v teku na 5.000 m, kjer je odjavil vrsto znanih imen in je ^lagal s časom 13’42”6. Najtežje ated četverico je prišla do prvega ^sta Simeonijeva v skoku v viši-ki je preskočila «le» 196 cm vi-rko letvico, kar pa je posledica ?ejstva, da ta izvrstna tekmovalka * nekaj časa čuti bolečine v desni Ekipni lestvici sta taki: MOŠKI , SZ 105,5; ZDA 98; ZRN 91,5: I-•flija in Poljska 84; VB 82; Japonca 75; Finska 59. ŽENSKE ,.SZ 70; VB 54; Poljska 50; Ita-?ia 48; ZRN 46; ZDA 40; Finska L Japonska 21. Za tekmovanje je vladalo veli notranji turnir- posameznikov, ki se bo zaključil danes, in sicer s finalom žensk ob 14. uri in finalom moških ob 15. uri: Teniška sekcija je s svojo aktivnostjo pridobila veliko novih članov in simpatizerjev, kar ji omogoča, da z večjim optimizmom gleda na svoje bodoče delovanje, saj je to društvo zaenkrat edino, ki goji to športrv panogo pri nas. M. D. BOKS Oliva med profesionalci Italijanska boksarska zveza je včeraj tudi formalno dovolila olimpijskemu zmagovalcu Patriziu Olivi, da prestopi med profesionalne boksarje. Tako sedaj ljubitelji bok sa upajo, da bo Oliva dosegel v svetovni areni tiste uspehe, ki so jih pred njim Benvenuti in drugi. je občinstvo ostalo razočarano nad beograjskimi košarkarji, ki so zaigrali dokaj medlo, medtem ko je reški Kvarner odigral zanesljivo in odšel na odmor z 11 točkami prednosti. V drugem delu tekme pa smo bili priča bolj duhoviti igri. Rad nički je deloma nadoknadil zamujeno. V tem delu sta se izkazala Kovačevič in Kesar, medtem ko so Rečani povsem odpovedali. Prav v poslednji sekundi pa je Prelevič z metom s sredine igrišča dosegel zmagoviti koš za Radnički LMK in priboril svojemu moštvu zmago. , Kvarner - Radnički 87:89 (50:39) KVARNSfthcifiklič. Pilepdč, 16 (4:4), Marinpfi, »Bijelič, Štinac, Mi-lievič 9 (j):6), Ggbrovac 6, Furčjč 29 (1:1); Kurelič, Jugo 16 (2:6), Rukavina 11 (3:7). RADNIČKI LMK: Kovačevič 22 (2:2), Vučenič 11 (3:5), Vučurovič 8, Prelevič 6 (2:3), Petronijevič 4 (2:2), Banjanin 4 (2:2), Jurič, Ma-stilovič 2, Kesar 18 (2:2), Hrani-savljevič 6, Milovanovič 8. Današnji spored 19.30: finale za 3. mesto Servolana - Kvarner 21.00: finale za 1. mesto Hurlingham • Radnički LMK Štefan w zanimanje, saj si ga je ogle- ?alo več kot’ 70.000 ljubiteljev Hke. Dva (umirja Gaje i. V okviru letošnje zadnje šagre, :l Jo organizira ŠZ Gaja, bodo da D6« na sporedu tudi zanimiva športna tekmovanja, ki jih organizirata balinarska, oziroma teniška sekcija leRa društva. j. Balinarska sekcija, ki je z vključijo mladih pridobila nov elan. f zelo aktivna, saj nastopa skoraj JMno na Vseh turnirjih, tako v za Jajstvu, kot v matični domovini, f organizacijo balinarskega turnir }a se želi vsaj delno oddolžiti za Svilna vabila in nastope. Turnir P° brez dvoma izredno zanimiv in kakovosten, saj nastopa vrsta ekip I) sicer: Repentabor, Dol, Brin (Po-£>'), Draga, Orlek. Izola. Koper. /Fešt (Cerknica). Kraški dom (Rg-ban). Polet. Zarja, Opčine ter dve *kmi Gaje. V okviru tetnšh* TURNIR V BOCNU Zadar premagal videmski Tropic BOČEN — Z odlično igro Skroče-ja, ki je dosegel 32 točk, je Zadar v prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Bocnu prema gal videmski Tropic s 107:101 (48:56). Poleg Skročeja je dobro igral tudi Sunara (26), Savio (29) in Američan Walter Sczerbiak (20) sta bila najboljša v vrstah Tropica. TURNIR V PESARU Tesen poraz Partizana PESARO — V prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Pesaru je večkratni italijanski in evropski prvak Emerson premagal beograjskega Partizana s 77:74. V beograjskih vrstah je bil najboljši Kičanovič, ki je dosegel 26 točk. V drugem srečanju pa je Scavo-lini brez težav odpravil' bolonjsko moštvo «IeB». TURNIR V FAENZI Spodrsljaj Bosne FAENZA — Sarajevska Bosna je nepričakovano izgubila v prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Faenzi. Jugoslovanske prvake je tokrat premagalo rimsko moštvo Acque Fabie z 92:91 (49:48). Pri Bosni je največ košev dal De-libašič,„(19), ,v rimskem moštvu pa std' prijfetno presenetila Gilardi (24) in Glaiičrf^U. HOKEJ NA LEDU POKAL KARAVANK Olimpija - Jesenice sosednih dežel, različnih narodnosti.* Pordenonski župan je nato vsem predstavnikom treh delegacij podelil spominsko plaketo s pordenon-skim grbom. Predstavnika koroške (Paska) in slovenske (Likovnik) delegacije sta se pordenonskemu županu iskreno zahvalila in izrazila željo, da bi postali stiki s Furlanijo - Julijsko krajino še tesnejši. Popoldne se je tudi sestala mešana komisija treh dežel in v glavnih obrisih začrtala program prihodnjega tekmovanja «Alpe-Adria», ki bo na Koroškem. Glede športnih izidov naj dodamo, da je največ uspeha imela tokrat Slovenija. IZIDI ROKOMET Slovenija - F-JK 21:11 F-JK - Koroška 13:12 Slovenija - Koroška 25:11 LESTVICA 1. Slovenija; 2. Furlanija - Julij- ska krajina; 3. Koroška. KOŠARKA F-JK - Koroška 109:35 F-JK - Slovenija 81:80 Slovenija - Koroška 129:23 LESTVICA 1. Furlanija - Julijska krajina; 2. Slovenija; 3. Koroška. ATLETIKA Moški (zmagovalci) 110 m ovire: Didanovič (S) 14”2 400 m: Polesello (F-JK) 53”1 daljina: Kobala (S) 5,96 m 100 m: Rossi (F-JK) 11”6 višina: Bulfoni (F-JK) 196 cm 1.500 m: Licata (F-JK) 4’20”9 krogla: Primc (S) 14,87 m 4x100 m: Slovenija 45”5 LESTVICA 1. Slovenija 71; 2. Furlanija - Julijska krajina 60; 3. Koroška 28. Ženske (zmagovalke) 200 m: Weingartner (K) 27”00 krogla: Badur (S) 13,13 m 80 m ovire: Pečovnik (S) 12”7 100 m: Torker (S) 12”5 daljina: Polenčič (S) 5,30 m 800 m: Cipolat (F-JK) 2T9”9 višina: Pečovnik (S) 1,67 m 4x100 m: Slovenija 50”24 LESTVICA 1. Slovenija 77; 2. Furlanija - Julijska krajina 55; 3. Koroška 22. STREUANJE LESTVICA 1. Slovenija 1.350; 2. Koroška 1.293 ; 3. Furlanija - Julijska krajina 1.249. TENIS. , Leotvlca (moški, ženske, lpešano) 1. Furlanija - Julijskp kFOjina 6; 2. Slovenija 2; 3. Koroška 1. SABLJANJE Floret (ekipno moški) LESTVICA 1. Furlanija - Julijska krajina (2 zmagi); 2. Koroška (1 zmaga, 1 poraz); 3. Slovenija (2 poraza). Floret (ekipno ženske) 1. Furlanija - Julijska krajina (2 zmagi); 2. Koroška (1 zmaga, 1 poraz); 3. Slovenija (2 poraza). NAMIZNI TENIS Moški Slovenija - F—JK 5:1 Slovenija - Koroška 5:0 F—JK - Koroška 5:1 LESTVICA 1. Slovenija: 'Z. Furlanija - Julij- ska krajina: 3. Koroška. ženske F—JK - Koroška 5:4 Slovenija - Koroška 5:3 Slovenija - F—JK 5:0 LESTVICA 1. Slovenija; 2. Furlanija - Julij- ska krajina; 3. Koroška. Letos prvič niso ‘ sestavili končne skupne lestvice in tudi niso podelili pokala za skupnega končnega zmagovalca, da bi ohranili izključno prijateljski značaj tega srečanja. DOMAČI ŠPORT DANFS NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 pri Sv. Sergiju Baxter - Kras « • « 16.30 v Križu Vesna - Opicina Supercaffe * « • 16.30 v Bazovici Zarja - CGS « « • 16.30 v Dolini Breg - Libcrtas NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu Juventina - Natisone « • • 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij SLFY • Breg » « • 8.00 na Opčinah CGS - Primorje « « « 9.45 na Opčinah Stock - Primorec 10.30 v Križu Vesna - Kras NAJMLAJŠI 12.30 na Opčinah Ponziana - Breg KOLESARSTVO DIRKA PO LACIJU Berndt Johansson zmagovalec v Rimu Šved si je priboril zmago po 60 km dolgem pobegu 27-letni Šved Johansson, zmagovalec cestne dirke na olimpijskih igrah v Montrealu, dirki po Laciju ni bil na seznamu favoritov, kljub temu pa je prvi prispel na cilj. To je bil obenem njegov prvi pomembnejši uspeh, odkar vozi kot profesionalec v Italiji, kjer je dosegel več želo dobrih uvrstitev, kake zmage na pomembnejši dirki pa si ni doslej še nikoli priboril. Zaradi tega se je v zadnjih sezonah že predajal malodušju in nobena skrivnost ni, da je že pomišljal na umik iz kolesarskega športa; zdaj pa mu bo včerajšnja zmaga prav gotovo v vzpodbudo, da bo še nadalje vztrajal v tem napornem športu, kjer nikakor še ni rekel zadnje besede. Johansson si je zmago zagotovil z dolgim, 60 km trajajočim samotnim pobegom, na katerega odtali favoriti spočetka niso polagali posebne pozornosti, toda pod.cenjeva-nje Šveda jih je, drago stalo. . Vsi napori, da bi ga proti koncu dirke ujeli, so ostali zaman, to pa tem bolj, ker sc predolgo le pazili drug na drugega in ko so ugotovili, da glavnega nasprotnika že zdavnaj ni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiM Delovanje ZSŠDI SEJA ODBORA ZSŠDI Na zadnji seji, ki je bila pred nekaj dnevi v Gorici, je odbor ZSŠDI obravnaval celo vrsto večjih in manjših vprašanj, ki se nanašajo na naš zamejski šport. Najprej se je odbor pohvalno izrazil o športnikih in športnih društvih, ki so se množično odzvala vabilu in sodelovala na proslavi ob 56-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Ena poglavitnih točk sestanka je bil pregled dela po že obstoječih komisijah in ustanovitev, oz. ojačitev tisti komisiji, kjer delo ni steklo tako kot bi moralo. •Vse priznanje gre odbojkarski, nogometni, namiznoteniški in delno splošno telesno-kulturni komisiji, ki svoje delo dobro opravljajo. Naj omenimo samo tečaj pri Banih, ki se ga je udeležilo preko sto mladih odbojkaric in odbojkarjev, ter vzporedni tečaj za odbojkarske tre nerje. Žal, pa komisija ugotavlja, da so še nekatera društva, ki nimajo dovolj posluha za take vrste pobud in si ne prizadevajo dovolj, da bi na podobne tečaje poHljala Mehikanec Pintor je sicer uspešno ubranil svoj naslov svetovnega prvaka bantam kategorije, vendar je v 12. krogli tako močno knockautiral Američana Owna, da *o tega morali v težkem stanju takoj gtigpljga x bolnišnico v Los Angelesu (Te svoje perspektivne igralce in trenerje. Glavna skrb nogometne komisije pa so mladinski nogometni centri na Tržaškem. Kljub nemajhnim začetnim težavam in dolgotrajnim dogovarjanjem. sta centra pričela z delovanjem. Po dogovorjenih smernicah deluje center za vzhodni Kras, zapletlo pa se je pri centru zahodnega Krasa, za kar bo morala pristojna komisija ukrepati in skupno z društvi najti najprimernejšo rešitev. Z večjimi težavami pa se, kljub rednemu sestajanju, srečuje namiznoteniška komisija. Medtem ko imamo v naših društvih odlične igralce, ki sodijo v sam vrh državnega namiznega tenisa, smo v hudih škripcih glede trenerskega kadra. Komisija si bo morala zato v prihodnjih mesecih zares zavihati rokave, če bo hotela rešiti ta problem, kajti res velika škoda bi bila za ves zamejski šport, če bi (po vrhunskih dosežkih naših igralcev) ta panoga začela drseti navzdol. Ustanovljena je bila tudi komisija za otroško telovadbo. Trenutno sicer samo na Goriškem, v kratkem pa bi moralo priti do ustanovitve tudi na Tržaškem. Goriški del komisije je že pričel z delom in je poglavitno skrb namenil šolanju in izpopolnjevanju vaditeljskega kadra. V Gorici je komisija organizirala tečaj za vaditelje, ki je trenutno v teku in ga vodijo v glavnem domači strokovnjaki. Vili Prinčič KOŠARKARSKA KOMISIJA Odbornik za košarko pri ZSŠDI Andrej Rudež se je v četrtek sestal s predstavniki vseh društev, ki gojijo košarko. Vsi so soglašali, da je treba čim prej ustanoviti košar karsko komisijo kot stalen organ, ki se bo občasno sestajal in iskal skupne rešitve na košarkarskem področju. Vsako društvo bo v komisijo imenovalo po dva stalna čla na. Načelno so tudi začrtali osnov ne naloge komisije V prvi vrsti bo morala skrbeti za vzgajanje in šolanje kadrov, zato bodo čim nrei organizirali tečaj za trenerje za četnike. Tudi društvom bo treba pomagati pri reševanju specifični) problemov. Največjo skrb je treba posvečati najmlajšim, pri društvih na naj poleg minibasketa ustvari jo mladinske ekipe tudi v višjih starostnih kategorijah. Posamezna društva bodo v najkrajšem času dostavila sezname najboljših igralcev, ki bodo nato *Wt»Ylj»li ost repr«*Rt«w». Iti bi občasno nastopala na raznih tekmovanjih. NOGOMETNI SEMINAR V soboto zjutraj. 27. t.m.. bo v Ljubljani v organizaciji Nogometne zveze Slovenije seminar za nogo metne trenerje, ki predvideva o-kroglo mizo in študijski ogled nekega mladinskega srečanja. Udeleženci seminarja bodo dobili tudi vstopnice za ogled kvalifikacijske nogometne tekme Jugoslavija - Danska, ki bo popoldne istega dne za Bežigradom. ZSŠDI toplo priporoča slovenskim nogometnim trenerjem, da se seminarja polnoštevilno udeležijo. prijaviti pa se morajo najkasneje do srede v tajništvu združenja. TRENERSKA ZVEZA V sredo. 24. t.m., se bo ob 20. uri sestal na sedežu ZSŠDI odbor trenerske zveze. KOMISIJA ZA OTROŠKO TELOVADBO V petek bo ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu sestanek predstav nikov vseh društev s Tržaškega, ki gojijo otroško telovadbo. Dogovo rili se bodo o ustanovitvi stalne strokovne komisije in nakazali smer niče skupnega delovanja. B. S. več med njimi, ampak je že daleč spredaj, je bilo že prekasno. Dirka kot celota je bila prvih 120 km precej dolgočasna, brez razburljivih dogodkov, nato pa je pastala Šved JoImumkop, zmagovale« pe Laciju dirke živahnejša, glavno vlogo pa je odigral, kot smo že povedali, Johansson. LESTVICA 1. Bernt Johansson (šve.), ki je prevozil 218 km dolgo progo s startom in ciljem v Rimu v 5.40” in s poprečno hitrostjo 38.046 km na uro 2. Baronchelli po 40” 3. Saronni po 49” 4. Cavazzi F. Clide Sefton (NZ) 6. Corti 7. Moser 8. Contini 9. Natale 10. Beccia 11. Loro 12. Parsani 13. Amadori 14 Battaglin 15 Barone 16. Ceruti 17. Panizza 18. Mazzantini, vsi v času Saronnija 19. Fatato 3’30" 20. Quadrini itd. NiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiumiHMiiimiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiimMiiiiiiiiMiii BALINANJE DANES V NABREŽINI 2. TROFEJA SOKOL Nastopilo bo deset moštev iz Jugoslavije in Italije 11.00 na Opčinah CGS - Primorje « « « 9.15 v Križu Santa Croce - Zarja ZAČETNIKI 13.45 na Opčinah Ponziana A - Breg • « • 9.30 na Opčinah CGS • Primorje « * « 15.15 v Trstu, Sv. Alojzij SLFY - Gaja TURNIR OB OBČINSKEM PRAZNIKU 15.30 v Doberdobu Sovodnje - Primorec (mali finale) * * • 17.00 v Doberdobu Vodice - Mladost (veliki finale) BALINANJE 2. TROFEJA SOKOL 8.30 v Nabrežini Nastopa 11 ekip TURNIR GAJE 9.00 na Padričah Nastopa več ekip ATLETIKA ATLETSKI KRITERIJ 9.00 v Vidmu Nastopa tudi Adria KOLESARSTVO 9. POKAL ADRIE 14.00 v Trstu Nastopa tudi Adria TENIS Balinarska sekcija ŠD Sokol pri reja tudi letos mednarodni turnir v četvorka! za 2. trofejo Sokol in s tem zaključuje sezono. Turnir bo danes, s pričetkom ob 8.30. Nagrade so letos precej bogate, saj dobi vsak posameznik prvouvr-ščene ekipe zlato kolajno, druge srebrno, tretje pa bronasto. Prvouvrščena ekipa dobi Trofejo Sokol, ki pa je prehodna in mora isto društvo dvakrat zmagati na turnirju, da si lahko obdrži trofejo. Vabilu organizatorjev se je < dzva-lo deset društev. Štiri so iz matične domovine in sicer: BK Železničar Danes se vzameta MIRJAM in PINO HROVATIN Toplo jima čestita in želi mnogo sreče v skupnem živ tjenju ŠZ Sloga Postojna, BŠK Komen, BsK Modri val Koper, BŠK Ilirska Bistrica. Poleg teh bodo nastopile še naslednje ekipe: Kras Zgonik. Kraški dom Repentabor, BK Opčine, Aurisina, Duino, Sistiana in seveda domači Sokol. Ekipe so vse kvalitetne, zato so najboljši pogoji, da turnir uspe. Robi Uradna predstavitev Hurlinghama Včeraj so v nekem tržaškem hotelu predstavili ekipo Hurlinghama, ki b< letos nastopala v košarkar skem prvenstvu A-l lige. Spregovo ril je predsednik tržaškega društva Cosulich, ki je predstavil nove in stare igralce Hurlinghama. Kot znano bo letos pri tržaški ekipi nastopal tudi bivši profesionalec Barnes, drugi novi nakup pa je Mina. TURNIR ŠZ GAJA 14.00 na Padričah Društveni turnir (finale) NOGOMET DANES OB 16.3« Na občinskem stadionu Triestina-Pordenon čez teden dni se bo začelo italijansko prvenstvo C-l lige, Triestina pa je še vedno velik rebus. Nastopi Tržačanov v prijateljskih tekmah in v tekmovanju ža italijanski pokal za polprofesionalne klube niso zadovoljili navijačev, ki so si od moštva pričakovali veliko več. Zlasti po poletnih nakupih, ko so v vrste Triestine prestopili znani in spretni napadalci. Danes popoldne bo torej za trenerja Bianchija še zadnja priložnost, da preveri formo svojega moštva pred nedeljskim prven stvenim nastopom proti Mestrini. V zadnji tekmi za italijanski pokal se bosta namreč ob 16.30 srečali domača Triestina in Pordenon Postava Triestine ni še znana, saj ima Bianchi pri sestavi moštva precejšnje težave, ker je nekaj nogometašev poškodovanih. Danes drugo kolo italijanskega prvenstva Danes ob 16. uri bo na sporedu drugo kolo 1. italijansk nogometne lige. Prav tako se bodo ob istem času srečala tudi moštva 2. nogometne lige. Razpored današnjih srečanj (v oklepaju sodniki) je sledeče: A LIGA Ascoli - Napoli (Benedetti) Avellirio - Fiorentina (Casarin) Catanzaro • Torino (Bergamo) Inter - Cagliari (Prati) Juventus - Como (Patrussi) Perugia - Bologna (Longhi) Pistoiese - Udinese (Lanese) Roma - Brescia (Ballerini) B LIGA Bari - Lecee (Pairetto) Catania - Foggia (Facchin) Cesena Sampdoria (Agnolin) Genoa • Pescara (Vitali) Monza - Piša (Pirandola) Palermo - Atalanta (Terpin) Spal - Rimini (Falzier) Taranto - L. R. Vicenza (Tani) Varese - Milan (Magni) Verona Lazio (Mattei) Reprezentanca «plavih» za tekmo proti Dancem V Beogradu so objavili seznam 22 nogometašev za sestavo jugoslovanske državne reprezentance, ki bo prihodnji teden v Ljubljani i-grala proti Danski. Seznam je tak: Pantelič, Ivkovič, Ljukovčan, Jovanovič, Peruzovič, Buljan, Primo-rac, Gudelj, Hrstič, Zo. VujoVič, Bakrač Šljivo, Klinčarski, Petrovič, Kranjčar, Sušič, Zl. Vujovič, Šestič. Šečerbegovič, Halilhodžič, Jerolimo'' in Mustedanagič. OBVESTILA SK Kras obvešča, da si. treningi cicibanov •*a igrišču v Repnu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19.30. Vsi zainteresirani dečki, ki bi radi začeli z nogometom pri ŠK Kras. se lahko javijo trenerju Vinku Hafrerju ob urah zgoraj navedenih treningov. • • • Sekcija minibasketa SZ Bor obvešča, da so treningi tniniba-sketa v 'elovudnici stadiona »Prvi majv ob ponedeljkih in petkih od 17.3« do 19.1111 Vsakdo, ki bi rad igral minibasket. naj se neposredno vpiše kar ob urah treningov ali p» naj telefonira v večernih urah trenerin Rasenijn na št. 76-30-79 • # ♦ Gimnastični odsek ŠZ Bor obvešča, da bo vpisovanje deklic in dečkov za letošnjo sezono ;jn-tri, 22. t.m.. na stadionu «1. maj* od 15.3« do 17 30 'telefon 51-377). Jutri se bo oh 16 uri začela na stadionu «1. maj» tudi vadba za deklice, ki so lani sestavljale mlajšo skapine. Uredništvo, uprava, oglacnl oddelek, TRST. Ul. Montecchi S. PP 559 TeL (040) 79 40 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotno 60.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številko 4,50 din. ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjet|a mesečno 80.00, letno 800.00 din. Postni tekoči račun za Italllo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Oglasi mml Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 21. septembra 1980 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 et., vlš.' 43 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožall« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseao-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL , 1 I člin italijanske IzdajaZri zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel innioznikov fieg ob Šestdesetletnici dr. milita vreča UVELJAVLJANJE NOVINARSTVA KOT ZNANSTVENE DISCIPLINE Te dni je praznoval v Ljubljani 80-letnico svojega življenja dr. France Vreg, znani slovenski publicist in eden izmed utemeljiteljev slovenske in jugoslovanske publicistične znanosti. Mimo njegovega jubileja ne moremo niti mi, saj je bil dr. Vreg med drugim tudi ustanovitelj 'n prvi u-rednik predhodnika našega časopisa. Partizanskega dnevnika. Življenjska pot jubilanta je bila izredno plodna. Že v mladosti se je aktivno vključil v napredno gibanje, med NOB je v partizanih opravljal mnoge odgovorne naloge, med katerimi je bila tudi ustanovitev in urejevanje Partizanskega dnevnika. Po o-svoboditvi je bil časnikar in urednik raznih publikacij, kasneje pa se je posvetil znanstveni uveljavitvi publicistike. Študiral jo na univerzah v I mbljani, New Yorku, Michiganu. Stanfordu, Berkleyu, dopolnjeval svoje znanje na vseučiliščih v Varšavi, Leipzigu, Pragi, Dunaju, Moskvi in Parizu ter položi! magi- mm . M . #7." 1 1 sterij in doktorat znanosti. Danes svoje bogato znanje posreduje študentom ljubljanske univerze, kjer je dekan fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Šestdesetletnica dr. Vrega je bila priložnost v a pogovor z njim predvsem o tistem delu njegovega življenja, ki je bil vezan na Primorsko in našega pred hodnika. Zanimalo nas je, kateri je bil tisti tienutek, ki ga je usmeril na pot, po kateri je hodil vse življenje. • Kot mlad človek,* je dejal dr. Vreg •sem čutil potrebo, da se iztuzam na u-metniški in publicistični način, ne samo strogo razumsko. Hotel sem zajeti celovitost bivanja v ss etu, zlasti v težkih, zgodovinskih okoliščinah. Napad fašizma je terjal, da se človek zamisli nad smislom gibanja. V tej revoluciji je človek spoznaval vse plati življenja; zdelo se mi je zelo pomembno, da z u-metniško obliko ohranjamo kasnejšim generaci/am pretresljive dogodke nekega naroda. Tako sem od vsega začetka povezoval politično aktivnost s kulturno tvornostjo in sem v letu 1942 bil prvi urednik neke literarne publicistične revije Dolomitska zvezda. Po vojni smo čutili, da novinarstvo ne more ostati neka obrt •genialnih neve-dnežev», kot je dejal Moša Pijade, ampak mora poslati univerzitetni študij. Novinarstvo mora biti trdno zasidrano v zgodovinskih, socioloških, politoloških in drugih disciplinah, hkrati pa mora izoblikovati svojo lastno disciplino komunikacijska znanost, ki novinarstvo iz obrti dviguje na raven znanstvenih disciplin. » «Pot, ki ste si jo izbrali, je bila trnova. Je bila za vas to pot vere, želja ali upanja?« •To je bila pot trdne vere, v nekem smislu zgodovinske nuje, da mora slovenski narod prehoditi vso pot in da se moram jaz vključiti v to pot, v delo slovenskega naroda za osvoboditev.» •Ob tolikih preizkušnjah je prišlo kdaj do dvomov, obžalovanja?« • Dvomi vedno spremljajo človeka, ker je to sestavni del bivanja, zlasti pa znanosti. Vedel sem, da stopam na pot življenja ali smrti. To je bilo povsem jasno leta 1941 in ko sem šel v boj te svoie odločitve, nisem nikdar obžaloval.» ♦ Kaj vas je privedlo na Primorsko?« ♦Tja sta me privedli Prešernova brigada in Triglavska divizija, ki ste. leta 1943 imeli nalogo pomagati razmahniti osvobodilni boj na Primorskem. Štab Triglavske divizije m propagandni oddelek — bil sem predstojnik tega oddelka — sta bila razmeščena po vaseh o-koli Cerknega, n pr. v Planini, kasneje na Lokvah, tako da sem v tem obdobju ob političnem delu in bojih spoznal precejšen del Primorske. Nikjer ni bilo slovensko ljudstvo iako enotno, čvrsto in predano narodnoosvobodilni borbi, kot prav na Primorskem. Občudoval sem te preproste, zavedne Slovence in bil eno z njimi. Prav iz tega notranjega vzgiba, iz potrebe po tem, da bi se izrazil, da bi izrazil velike ideie, čustva, je zrasla tudi zamisel o ustanovitvi Partizanskega dnevnika, ki je bil prvi svobodni dnevnik v okupirani Evropi. Bil sem njegov prvi urednik, sourednika pa sta bila slavist Martin Kokalj ter inž. Marjan Tepina, kasneje še Fortič, Koren, Pohar in drugi.» ♦ Kako ste doživljali svojo prisotnost pri tem delu, kot borec, časnikar ali politični delavec?« •Doživljal sem jo kot politični delavec, borec in publicist, ker so bili takrat časi taki, da si moral biti celovita osebnost. Jurišal sem s peresom in puško, pa tudi z govorom.» ♦ Partizanski dnevnik je bil med NOB dejansko glasilo ljudi, ki jjjti ni ipčevaja nobena priznana meja. Pri morski dnevnik pa danes o-pravlja svojo nalogo v bi stveno drugačnih okoliščinah. V čem vidite Vi podobnost in različnost med obema dnevnikoma?« ♦ Ne vidim različnosti, ker je Primorski dnevnik nadaljevanje Partizanskega dnevnika, ki je na svoj prapor zapisal velike besede revolucije, nacionalne in socialne osvoboditve, enakopravnosti narodov, sožitja ljudi različnih narodnosti, spoštovanja kulture enega in drugega naroda. Meje u-stvarjajo ljudje w ljudje jih lahko tudi premoščajo. Primorski dnevnik pa je glasilo, ki premošča umetne meje — ekonomske politične, kulturne in komunikacijske ovire med dvema narodoma. » ♦ V Vašem življenju ste mnogo časa posvetili proučevanju javnih medijev. Ali lahko skozi svoja spozna nja, dolgoletne izkušnje na tem področju nakažete vsai približno formulo za me dij majhnega naroda in medij manjšine majhnega na roda?« ♦ Družbeno občilo majhne ga naroda je pomemben av tonomen glas v svetovnem prostoru, je integracijska vez naroda, izraz njegovih hotenj. Javno občilo manjšine je izredno dragocen izraz pravic, kulture, političnega življenja, ekonomskih teženj, skratka avtohtonih pravic te man/sine. Ovije-n/e in bivanje manjšine ni možno brez takega glasila To je glasnik ljudstva, ki živi v izjemnih okoliščinah. V pluralizmu svetovnega javnega mnenja ni manišin-ski list nič manj pomemben, kot veliko glasilo velike, dominantne politične sile. V bistvu je njegova negacija.» ♦Življenje je podobno hoji v hribe. Na visoko goro življenja lahko pride le tisti, ki dolgo živi. Samo z viso kih vrhov pa so obzorja ši roka. Kakšen je Vaš pogled na to obzorje?« ♦ Lepo je živeti polno, boriti se za cilje, ideale, vrednote. Lepo je imeti velike sanje in vizije bodočega sveta. Morda je prednost tega, da človek lažje vidi prehojeno zgodovinsko pot in jasneje perspektive prihodnosti.* ZA SPOMENIK BAZOVIŠKIM JUNAKOM V spomin na dr. Milana Starca daruje družina 40.000 lir V spomin na Jožeta Cesarja daruje Vera Udovič 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA V spomin na dr. Milana Starca darujeta Anica in Attilio Albi 10 tisoč lir ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATOECE Vaška skupnost Praprot daruje 50.000 lir. VZPI - ANPI sekcija Križ daruje 50.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 9. obletnici smrti Viktorja Bezina daruje družina 10.000 lir. V spomin na Josipa Košuto daruje družina Bogateč (Izola) 5 tisoč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na dr. Milana Starca daruje družina 40.000 lir. V spomin na Marjota Žuljana daruje Jolanda 15.0C0 lir. Namesto cvetja na grob Antona Hrovatina darujeta Romano in Zofka Škerlavaj 15.000 lir. V spomin na Rožino Milkovič daruje družina Križmančič (Gropada) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Nina Slamiča daruje družina Rismondo 20.000 lir. V spomin na pok. Mira Čuka da ruje Viktorija (Trebče) 10.000 lir. Ob 2. obletnici smrti dragega o-četa Ivana Puriča (Repen 57) daruje hči Marija z družino 10.000 lir. Judita Vidrih daruje 10.000 lir. V spomin na pok. starše Rožino in Karla Milkoviča darujejo otroci (Gropada 76) 15.000 lir. V spomin na pok. Bogomira Čuka daruie družina Sivic (Trebče 23) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Hrvata daruie Vojko Škabar z družino 10.000 lir. V spomin na pok. sestrično Pep-ko Grgič por. Križmančič darujejo Francka, Marija in Eugenija 15 tisoč lir. ZA SKLAD MITJA ČUK V spomin na teto Lelo darujeta Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Karla Hrvata darujejo družina Mauri (Boršt 149) 5.000 lir ter Marjan in Sonja Kosmač 5.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Amalijo Žerjal daruje nečakinja Suzana z možem Flavijom 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na brata Miloša Jančiča (partizana) daruje Vito Jančič 150.000 lir za Dijaški dom. V spomin na pok. dr. Milana Starca darujeta Milko in Justina Cibic 10.000 lir za Slovensko skupnost. V isti namen darujeta Majda in Sandi Cergol 10.000 lir za Slovensko skupnost. V spomin na Amalijo Žerjal daruje Mara Posega 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Amalijo Žerjal daruje družina Piculin 5.000 lir za Di;aško matico. V spomin na dr. Milana Starca darujejo Vida, Savo, Mira, Robi in Jožko 25.000 lir za ŠZ Jadran. V spomin na dr. Milana Starca daruje dr. Drago Martelanc s soprogo 40.000 lir za Dijaško matico in 40.000 lir za Slovensko dobrodelni društvo. V spomin na dr. Milana Starca daruie družina 40 000 lir za Gorbe-no društvo Prosek, 40.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 40.(X/. za ŠD Kontovel, 40.000 za ŠZ Jadran, 40.000 za Glasbeno matico, 40.000 za pevski zbor Vasilij Mirk. 40.000 za Slovensko skupnost in 40 tisoč lir za skavtsko organizacijo. V spomin na strino Jožefo Milič vd. Pete'in daruje nečak Pepi z družino 10.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina prof, Sergija Radoviča daruje Marija Knez (Cerovlje 41) 20.000 lir za ŠK Kras. Ob priliki godbenega koncerta v Nabrežini - Kamnolomi darujejo prebivalci iz Kamnolomov in centra Nabrežine 130.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dr. Milana Starca darujeta Vojka in Ivan Ukmar 10 000 lir za srednjo šolo F. Erjavec v družini Daneu - Cvelbar 50.000 lir. Rojanu. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 TJAŠA PAVLETIČ IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61061, urnik od 16. do 19. ure, išče za direktno nabavo in za prodajo svojim Klientom hiše, hišice, stanovanja, ‘udi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnost. KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za plašče, suknjiče, obleke, kostime in originalne tirolske lodne. Košuta, Drevored D’Annunzio 11 — poslopje kina Capitol. PRODAM lancio fulvia coupe 1300 letnik 1969. Cena 400.000 lir. Telefonirati v dopoldanskih urah na tel. št. 742-174. IŠČEM hišo ali stanovanje v okolici Trsta. Telefonirati od 9. do 14. ure na tel. št. 794 672 interno 52 — Danilo Alpe Adria. OBČINA DOLINA razpisuje javne natečaje za eno mesto kuharske pomočnice/ka, hišnika/ce občinskega sedeža in dve mesti smetarja. Rok zapade 20. oktobra 1980, ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah. OSMICO odpre Jožko Obad Salež — 14. Toči belo in črno vino. LOKAL velik 60 kvadratnih metrov primeren za urade, trgovine ali stanovanje prodam na Opčinah. Telefon 773 423. PIPAN Robert ima osmico še da- Ob 25-letnici smrti Uršce Vrabče-ve iz Ricmanj se jo spominja hči Zora in daruje 5.000 lir za PD Slavec in 5.000 lir za Vido Pično (Ric-manje). V spomin na pok. dr. Milana Starca daruje dr. Vlado Berginc 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 za Glasbeno matico in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. V spomin na dr. Milana Starca daruje družina Cijak 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca daruje Herman Gerde-vič z družino 10.000 lir za PD Prosek - Kontovel, V spomin na Fulvia Slavca darujeta Pavlo in Simplizia Povh 20.000 lir za D Breg. V spomin na Nadjinega moža Rada Komarja daruje Danica šemec 5.000 lir za PD Slovenec in 5.000 lir za KD Kraški dom - Repentabor. y spomin na dr. Milana Starca daruje družina Križmančič (Gropada 75) 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. mamo Marijo Kalc roj. Surina darujejo hčere z družinami 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 20.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. V spomin na nepozabno nono Marijo Kalc roj. Surina darujejo Marko, Elena, Giuliano, Tatjana, Tamara in Martina 20.000 lir za osnovno šolo Pinko Tomažič v Trebčah. V spomin na dr. Milana Starca darujejo Drago in Vilma Antoni 10.000 lir in Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujejo za Godbeno društvo Prosek Ližeta Bogateč 5.000 lir, Dominik in Ivanka Ukmar 10.000, Pepka in Alojz Suban 10.000 lir. Ob 75. obletnici Gospodarskega društva na Proseku darujejo Narodne noše 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 5. obletnici smrti Emila Regenta darujeta žena Draga in hči Nadia 10.000 lir za ŠD Primorje, 10.000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 lir za Godbeno društvo Kapun, Draga Cibic, Josip Ferfo- /* lja, Milka Luksa por. Bukavec, Stana Bartole roj. Trobec, Milan Milič, Josip Husu. Nerko Antončič, Franc Ukmar in Ivanka Bukavec 78.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Pepke Grgič daruje družina Grgič (Kapitanovi - Padriče) 5000 lir za Dijaško matico. V spomin na prof. Sergija Radoviča darujeta Bruna in Pepi Milič (Salež 70) 10.000 lir za ŠK Kras. Ob 4. obletnici smrti Viktorja Ukmarja darujejo žena Marija, Irene in Vesna 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 10.000 za ŠD Primorje in 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek. Namesto cvetja na grob Pepke Križmančič darujejo Zoro, Zofija, Svetka, Marija in Roza 10.000 lir za ŠD Zarja in 10.000 lir za KD Lipa. Mario Čok daruje 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 20.000 lir za Združenje Union iz Podlonjerja. V spomin na dr. Milana Starca darujeta Irene in Alberto Danieli 20.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na dr. Milana Starca darujejo pekama Malalan 20.000 lir in Bogomila Grilanc 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na dr. Milana Starca darujeta Sonja in Mario Štoka 10.000 lir za popravilo dvorane na Kon-tovelu. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujeta Marjan Starc 20.000 lir in Josip Starc (Cilen) 5.000 lir za ŠD Kontovel. UČI SE ANGLEŠČINE Z ANGLEŽI THE BRITISH SCHOOLS TRST, Ul. Torreblanca št. 25 — tel. 69453 GORICA, Korzo Italia št. 17 - tel. 33300 angleški učitelji specializirani v T.E.F.L. (Teaching English as a Foreign Language) tečaji za vsako starost in vsako stopnjo omejeno število učencev za vsak razred najbolj moderni sistemi poučevanja z audiovizualno metodo Trst - uradni sedež londonske (Trinity College) in cam-briške univerze za polaganje izpitov VPISOVANJE SE JE ZAČELO Pošt 4bb. Pri »g I h d ss V spomin na Olgo Pertot vd. Datori daruje Vida M. 5.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Amalije Žerjal daruje družina Jogan 10.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice. V počastitev spomina dr. Milana Starca daruje Anka Prinčič 10.000 lir za TPK Sirena. LESTVE VSEH VRST • Profesionalna lestve • Roztegl|lve lestve na tovom|oklh • Raztegljive lestve t podal|si|ivim opornim podstavkom • Oporna stojalo • Oradbeni splošno pohištvo TRST • Ulico S. Cillno, 38 S (040) 54390 nes. PRODAM nove profesionalne elek tronske orgle znamke UWELSON IMPERATIVE dve klaviaturi za violino, čelo, klavir in klavičem-bolo Telefon 829-921. PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opol danskih urah na tel. štev. 226-265. PRODAM knjige za I. razred Vzgoji teljske šole. Telefon 743-784. V GORICI orodam kompletno spalnico izd- lano pred 80 leti — dobro ohranjeno. Tel. Nova Gorica 21546 od 8 do 13. ure. PRH.ETNA vdova išče pri Sv. Iva nu enosobno stanovanje. Ponudbe poslati ne upravo Primorskega dnevnika / Ul. Montecchi 6. pod šifro »Stanovanje*. KUPIM knjige za prvi letpik tehničnega trgovskega zavoda Žiga Zob, telefon 416-150. UGODNO prodam gorilnik znamke rielo-isothermo domus G4 rabljen samo 12 mesecev (na kurilno olje). Telefon 213-034, od 19. do 21. ure. OBČINA Dolina išče uradnika/co za začasno zaposlitev ■ 90 dni. Sta rostna doba od 18. do 35. leta. Telefon 228-127, int. 56 od 8. do 14. ure UGODNO prodam praktično kolo za špulno navijanje volne in deset primernih špul. Tel. 743-988. VINOGRAD (1000 kvadratnih metrov) v Grljanu oddam v najem. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pot šifro »Vinograd*. POŠTENI ženi oddam opremljeno sobo na Proseku z možnostjo u-porabe kuhinje. Ponudbe na u pravo Primorskega dnevnika pod šifro «Poštena». PRODAM moto-cross aprilia (ci 50) letnik 1979 v dobrem stanju. Telefon 209-561. PRODAM po ugodni ceni plug št. 14 za traktor, Jarc Jožef, Doberdob, Goriška ulica 13. TRISOBNO stanovanje opremljeno za urade primerno tudi za zdravniško ordinacijo v terezi janskem predelu mesta (nova stavba) dajem v najem. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Uradi*. OSMICO je odprl Alojz Škrk Sa lež 33. Toči belo in črno vino. TEHNIKA/CO za popravilo radio-TV z dokončano vojaščino iščem Carli, Ul. Rossetti 97. Trst. RAČUNOVODJO / RAČUNOVODKI NJO z dobrini obvladanjem stroke in tujih jezikov iščemo za sodelovanje — lauko samo nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upra vo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novi u-radi*. URADNICO/KA, ki pozna več jezi kov ali vsaj dobro obvladuje slovenščino in srbohrvaščino iščemo — tudi samo za nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Mon tecchi 6, pod šifro »Uvoznik*. IŠČEMO natakarja/co za delo ob nedeljah in praznikih. Obvezno zna nje slovenščine. Pojasnila na u-pravi P d. v Gorici. Prosek. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujeta družini dr. Pavlice 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, 30.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Fulvia Slavca daruje Luiza Gombač z družino 20.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Pepke Grgič daruje družina Rismondo (Padriče) 5 000 lir za ŠZ Gaja in 5.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na Pepko Grgič daruje družina Grgič (Padriče 62) 5.000 lir za ŠZ Gaja in 5.000 lir za ŠZ Sloga. Ob 2. obletnici smrti drage sestre in tete Kristine Auer darujejo Marta, Zorka in Jelko z družinami 15.000 lir za PD Slovenec. V spomin na dr. Milana Starca darujeta Justo in Marija Segina 10 000 lir za Godbeno društvo Prosek in 10.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujejo Dora in Miro Prašelj 20.000 lir in Nadja ter Bogdan Bogateč 10.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina pok. dr. Milana Starca daruie‘a Marija in Mario Magajna 10.000 lir za ŠZ Jadran. Namesto cvetja na prerani grob Fulvia Slavca daruje Mario Magajna 10.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca daruje družina Draga Starca 20.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Ob 75-letnici Gospodarskega društva na Proseku darujejo Narodne noše 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina pok. Fulvia Slavca daruje gostilna Pri studencu v Dolini 15 000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik in 15.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Tereze Pič vd. Sosič darujeta Carla in Mario 5.000 lir za ženski pevski zbor Tabor. Mario Čok (Zocchi) daruje 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na teto Pepko Hrovatin daruje nečak Lučo z družino 20.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujejo Majda in Srečko Sedmak 20.000 lir za ŠZ Jadran, Kristina in Aleksander Podobnik 20 000 lir za ŠD Polet in 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujejo sošolci Ivan Tržaški velesejem / 20. • 25. septembra BIOTEL 80 ((ELEKTRONIKA V SLU2BI ZDRAVSTVA* RAZSTAVA SPECIFIČNIH ELEKTRO - MEDICINSKIH APARATUR Organizira jo uprava tržaškega velesejma s sodelovanjem deželne ustanove Združenih bolnic iz Trsta Urnik: od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Vstopnina 2.500 lir (znižana 500 lir) PRAVIM LJUBITELJEM KAVE f)umcaM ; PRIMO ROVIS nudi 1. 2. 3. široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. VINOGRADNIKI! Bliža se čas trgatve. V svoji kleti boste potrebovali razne stroje, ki bodo olajšali Vaše delo. Podjetje FURLANI Vam nudi: stiskalnice, horizontalne preše «VASLIN», črpalke, sode, kadi in mline v najsodobnejših izvedbah in po LANSKIH CENAH FURLANI S.p.A. TRST — Ul. Milano 25/D — Tel. 62-200 ZA PRIJETNO BIVANJE POTREBUJETE: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo EDI MODRI TDCT Ul- Baiamonti 3 -I Ko I Ul. Di Vittorio 12 telefon 820766 telefon; 813301 Zastopnik kuhinj fefcfr mORZlUZZO