St 14. Y Gorici, dn<š 3..aj>rik 1896. Tees-d XXVI. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „{itpipomin :ž.rtelnef.'a obstanka izid«.' prihodnji pet ti k. Danes je namreč v«' I i k i petek, torej preresen dan katoliško cerkve, tla l>i se oblekli v svečanejše oblačilo in proslavljali izreden pra/nik. Velika noč! ZdjJ rrS^t! ta-itl/' H,- i;, A iUi i.- >1,.wi-i hči !>< lun i^-k.« pn',el t»u i». P»r. K('o se ne spominja le prekrasne (ircgorčičeve -Velikonočne?^ Krvavečim sirom risi* pesnik žalostne črtice i/, naše ur?, m preteklosti. Kdo vse^a te^ra ne pozna? Toda pesnikovo dušo prešinejo najslajše nade na boljšo prihodnost in s proroškim dulioin naznanja, da i našemu nesrečnemu nurodiču pride za Kalvarijo Oljska (jora. dan t-u-li in slave in sreče! Na kateri poti neki smo danes mi goriški Slovenci f Alt se že bližamo Oljski U'i"ri, tU dosežemo tisto čast, tisto spoštovanje, ki nam tiče f da otl vseli stranij čujemo ie lepo besede, prijazno obljubovanje, toda stari jrrelti so m* odpravijo! Po Veliki noči bn porotno zasvdatije,Hvt~*Ke bo vršilo s pomočjo tolmača, ker so l.tkd sklenili mogočni gospodje v (ioriei. Lepo število •Slovencev bo sedelo na zatožni klopi, toilu obravnave bodo laške! Zakaj ? Ker je lako previdno > sestavljen letni porotni imenik in ker tudi nili eden določenih predsednikov ni sposoben, da hi vodil obravnave v slovenskem jeziku. 'i'uk«> pimhe smo dobili za Veliko mif I. LV.Ib.. v W. letu avstrijske ustave, po kateri so vsi namdi prod zakonom ¦¦ enakopravni! > /Ji še neko novo iznenudenje smo t loži veli zadnji čas, in uprav za Veliko noč je kar vsevetelo neko skrajno ostudno lopovstvo proli nuni Slovencem. Znana svojal iz srede ljubeznivih so-cfežeJiiiiov druyr narodnosti hoče za vsako (•••no. da Slovenci moramo dobili pred svoloin pečal surovega Ijudslva, ki ni .upnsolmo za nič unijam iie^o za okov«« in žolezje pod strogim nadzorslvimi njihovih c. kr. ljubljencev. Zalo pa pri-j nnšajn laški časopisi dan na dan gro-i z« »vita poročila o napadib - •podivjanih • j SlovtMiCfv na « mirne« Lahe, Iz nabili ! poroči! tuod domačimi uovieumi je jasno, i koliko jo re>niee na vseli Jakih ¦ novi-j eah". jasno, kolikih ostudnih lopovščin iposohni oni ljudje, s katerimi nuj Taka premišljevanja se urivajo sle- - , .... bornemu rodoljubnemu siru /a letošnjo I ,,l,mi» sk,,«,:l'' *lv,m"- Veliko noč. In kakavu je odgovor? j Zakaj omenjamo lake žalostne po- Vesel ni, toda vsled loga m; obupu- i''/'V'.. !,'h z.livjanih jemo, kt«r vera uasa vkotiečiio zrna; .......... "'............. slavni »lan Oljske |*ore tudi za nas je preveč- trdna in nam rodi upanje, da premagamo v.-e sovr.ižnike. ki nam danes spletajo irnjeve vene«.' in bi nas radi križali. Kdor pa trdno veruje in upa. ta tudi zrnati Inih odno-sjev v današnjem uvodnem članku / Ali morda radi tej/a, da bi jih toliko svefaueje- zavračali .' Ne. to nam ne pada na iitu. kajti lažnikom po poklieu jo ziunaij sleherna beseda. Omenjamo vse to oh kratktin Se zatoiradi«!, ker nam 'y znano, da iz takih lopovščin zajirizo- Zasramujojo nas in trpinčijo pov- j "|» »a-pmliiikov s« spleta bič. kateri znanio. il.ui tVj-i sod, kamorkoli se ozremo; povsod pr ziranje, zaničevanje, odrekanje, itajcia-vaduišib pravic, kakoršuiii so dele>ni najbolj divji naroih afrikanski. To boli, sirenam kivavi. toda ina'odu>n«>sii ne dajemo pros'or.1 v >voji duši, ^ač pa se učimo iVdalje bolj sp;^r:aVrdi svoje nasprotnike, ki na< sami silijo k -poda Sloveuei imamo pričakovali j-^ke jjure le s svojo močjo ii: s priponi'>čjo stov.m.>kef.M brato!jui«ia. Sloveuei na Uoriškein vemo prav -stih ogabna svojat. ki drči na vajelih !iuian.-ko deželno manjšino m drsno bljnje _ slovenski večini v odraz, h te zave.-ti zajemamo Slovenci vodi'a pri >vojem delu za osvobojo iz Uljema jarma, ki n.H žitli i* vrtino in čedalj«« bolj nezno-no, da konečno strmoglavimo i jarem i tiste, ki nam »a nakladajo. Le spomnimo se mučeuištva Slo-veneo.v v sreu dežele, v Ooriei, koliko se morajo boriti za navadno — ljudsko šolo. Od t. l,sx:i, jo v/..lr/uj*-jo sami in s pomočj«- rodoljubtnh roj;tkr>v. r od 1. 1$!U. se bije že i)0j za t<», uaj Jolo vzdržuje mesto, kakor veli zakon. Pravica je zmajrahi na vseh stopnjah, .li k ako s na je izvršitev?! Prava iiorba je komaj pričela! To so odiio-šaji, ki nimajo primere! Da, to so uprnv t- avstrijske razmere! Le pri nas je rtfgoče kaj podobnega! Borili smo se za pravično porotn« Sodišče! Mi zahtevamo, da ljudski sod-¦:ik mora neposredno umeti obtoženca \ priče, ne pa še le posredovanjem olmača. ker drugače ne more vselej i-tvaruo sodili. Povsem enakih nazorov je sam pravosodni minister, ki je go-^oril, rekli bi, z našimi besedami v seji 20. t. m. — Ali kaj nam je prinesla letošnja velika noč? Novo izneuadenje: bi radi potisnili znani prijatelji merr dajnitu činiffljeut v roke, da bi -- nas tepli še huje. Tak«« odnošaje nam je prinesla Velika tinč v 1^" 1*!H). po rojsivu (Jo-spodoveia! Toda v očijjb-d tolikemu zlobiifiiiij spletkarstvu proti mmi, izjavljamo krutko ii! jaka večina v deželi se ho dala kar tako lahko ugnati v ko/ji ro^f. Po-lrpt'žr"ivi smo res. silovito smo krotki, ali kedar nam vskipi. tedaj bodo lia-sprotidki žela. kar zdaj sejejo. Menittu*. da se. iirnojeino! Ako je pa kalerikohNuied nami Slovenci inalodiiš-en. koirar peklenske spletke nasprotujočih sil plašijo, temu voščimo za lelošnjo Veliko noč. da hi se otresel ue.iiriiC|.M čustva, ki človeka tira malone do obupa. Nič boja/.ni. proč z ma-Io(luš!>o-»jo. nasprotno pa trdno veruj-in«» v proroške besede pesnikove: Kalvarijo svojo naš rod je imel In dneve prebrilke trpljenja, A zdaj mu rešitve je zor zažarel, Napočil mu dan je vstajenja ! Kot z Oljske se -rore. je vzdignil Gospod V nad zemeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki nas rod V višave moči in pa slave! Da, taka čustva naj nas prešjujajo v pomembnem času velikonočnem! Le narod, ki trdno veruje v svojo prihodnost, dobi satu iz sebe dovolj moči. da se upre vsem spletkam sovražnih sosedov in bo vilezki odbijal vse njih napade. V e r u j m o torej, d e 1 a j m o in — zmagamo! Sodne razmere na Primorskem. i* o h 1 a ii i o n Njeirovi Vzvišenosti pruvai-oilnoinu ministru kuni! i/rofu '»le« „'!»«• lin na j)m naj n. Državni poslance «n kmečke iduMnc /a-liintnej.M dela lsliv, «lr. M. L a jr in j a. je govoril v seji po^lunAi' '/.Itornice l*,i minva o ftuloiliiih sodnih r.i/nier.ili na I'niiiorski Najprej hnčciii nekoliko opazili v |iti<;ioilu ' porotnikov. Jaz mislim, da je hincMu), ako hi hoteli reči, ila so In ljudski sodniki ohlo/onni, ako jim je iiarodiio-pnliti^ka sner povsem prolivna od njegove smeri in ako povrh te^a ne poznajo njegovega jezika. Jaz se kakor pravnik no bojim izjaviti, da ne bi mo^el pritrdili lakei.iu inneiijn, in je vendar tako v 1'rinuirjit ali miiiio v pogledu na Slovane, a za prebivalce duizoK.1 jezika r.i *.i!;.:. Naroki ja\uosti in neposrednosti, ki so dika lu^otfa kazenskega pravilnika, mečejo m« v ničnost s tem. d.i se Hrvat in Slovenec v Primoijii moveta braniti pred porotniki, ki ne poznajo njiju jezika, m do sedaj jru v resnici večina ne poznajo, tako, da je se vedno polreha jemati tolmača, a med temi je takih, ki niso nikdar napravili skušnje iz doliciiejM jezika. rCujte!) Tak« so. dogaja sosobno v Hovinju. Ako hi me kdo vprašal, da-Ii hočem, da se porota razdeli na dvojo, odgovoril bi: Ne ! nikakor ne, dokler je le mogoče ohraniti to uredbi«, liro/, deljenju po narodno:-tih, kajti (.'ospoda, pravica ne .sme poznati narodnih mej, ona je hCi božja, njo treba da jo morejo deliti v.setn isti ljudje brez razlike jezika in prepričanja. J.iz mislim, da se ista mote deliti tudi biv/. vprašanja: kdo je Hrvat, kdo Italijan, ampak t,pra*ali je: kdo pozna jezik obtoženci. Ako Italijan pozna oba jezika, in ako je drugače sposoben za poroinika, tedaj n;«j bode porotnik tako za Italijana kakor za Hrvata. Ako pa »uobnihio I h vat pozna oba jezika, ki se govorila v pokrajini, tedaj je njeinii, ako je sposoben v ostalem, biti porotnikom tudi za Italijana. (tlede na [»davni imenik porotnikov za-do?fa, ako so, na jedino korist sodstva, brez iiikakepa drn/e^a ozir.i strogo vršo določila zakona od 1?,. maja 1^7:5. it. l-!t. Z jedno strani naiiirei: hi bilo vzeti tudi oae davkoplačevalce, ki plačujejo ."> »Id. državnega da\ka. ker oh-loji preduslovje za to, sicer t)i ne dobili SO) prvotnih porotnikov. Z drnj.'«« strani bilo hi iz porotne lisline vzeti v letno ii.viion ^;•;^a> on;, sicer sposobno osebe, ki poznajo oba jezika. Takih je bvez-dvonino itfi, to je najiiianje Število, pri ko-jem se mora ostali, da ne treba dopolnjevali iz prvotne liste v zmisln g. ID nno;M /akona. Ake. jih pa ne hi bilo toliko, potom seveda bi morali popnlnjovali iz prvotne listo v ziiiiblu S- 1^- Morda ule^ue prigovarjali kdo, kakor so jo že č.ulo, da bi na ta način na ptotiiu; Ijudij italijanskega jezika izjruhilo pravo bih ljudskim sodnikom, čoS, da oni le redko znajo drtij/i jezik, da pa jo lako poznanje pogosteje mod Hrvati. No, (.-ospoda moja, kje je to zapisano, da Italijan ima pravico sodi!; Hrvata, ako ne zna iijpjtovpjjh jezika ? Jaz no vidim nikjer, da hi bile zapisano to. V ostalem bi potem več. Hrvatov bilo porotnikov, ne zato. ker so Hrvatje, ampak zalo, ker oni poznajo tudi jezik Italijana, ki je doScl pred sodišče, bodisi kakor priča, bodisi kakor obtoženec. V onem oporekanju je torej neki poli-tiSki »izir, kakorsnega ne hi smelo biti v vprašanjih pravosodne uprave. Ako pa se ne krono na to pot,' kojo sem oznaf.il na kratko, potem pa naj se nam pove kar jcdnostavtiD, da se tega noče storili iz politiških obzirov, pa bodemo vsuj vedeli, pri čem srno. Ako misli kdorkoli, da se z našo pravico stori krivica Ualijaimm, potom bi nam bila morala slavna vlada fco davno predložili zakon, po kojem hi so listino porotnikov imele sestavljati ločeno po narodnostih, ali n.uii ni smeti prigovarjali nikakor, da nvaiimo politiko v sodslvo. To delajo drugi ne mi. Odveč hi bilo, gospodu, ako bi tu raz-liga! na široko, kakor mora ponižuvali narodno nitstvo slovanskega prebivalstva v Primorski, kadar vidi, d.i se um jezik tako malo ceni; odveč hi bilo razglabljali, kolika škoda more uaslali pojodinoem,' iu brez. dvoma je že nastala od log.i, da porotniki ah sodnik sploh ni razumel jezika prič in obtoženca. Zahteva pravičnosti pri vseh narodih iu v vseh di/.olah je hi, da rodno koiiipeleitlni sodnik popolnoma razume človeka, kojega mu je sodili. Politiskoga ozira ni smeli pojavljati nad In vrhovno zahlevo sodslva, Mi zahtevamo samo ono, kar hi Avstrija morala dali Ziilu-dvauoin, ako »i bilo takih v državi. Tako je govoril dr. L u g i n j a, Virta Vzvišenost si« jo spomnila njegovih izvajanj takoj drugi dan, i!<). marca, ler izrekla nazore, ki povsem odgovarjajo našim dolgoletnim zahtevam. Da bodo Vasi« krasne besedo ložo viizumeli nekateri gg, sodniki iu svetniki v (hirici, jih pouali.inemo kar v izvirniku po hib opisnem zapisniku sir. 2',\.7±1, Vnj-e Vzvišenosti zanimivi odgovor slove; Hm aut' dic AiisITiluiiugoii oinxugohoii, \volche im Delali votl den ein/.elileli llonvn Hodiiorn goiuachl \vurdon, orlauho i(|i mir iu ersler l.iuio helrelVs des Vorbriuges dos llerni Abgeordnoleii liir Parenza zu be* mefken, dass dersolbo sehon vor einigor Zeil die Freiidlichkeil halle, mir eineu Theil dor Hesrluverdmi, die er in seiiier Hode vorge-bracht bat, im kurzon Wege mitznthoilen, leh babe diesfalls Krhobuugen voranlass', uud os hal sich thatsachlich horausgoslollt, ilass cin Tlioil soinor (iravamiua richtig war. Ks sittil in Islrieu die sprachliciion Konntnisse dor ricjiterlichen, dor Kauzleihoamhu uud dor DinruUle.n keino ausreichondcii, umi os vvird Vorsorge go-iroflen vverdeii, dass sovvohl boi Neiibo-zelzungon als durch Vorsolziuigon umi durch Vornichl boi dor Aufnahme von Tagschroi-berii doe Ihalsachlichon Hodurfnisseu Hech-ming g ' .igon \vordo. Die sprachliciion Verhfilluisse in Islrien gehoron auch zn den allersulnviorigslcn in dor gauzeu Mouarchio. Ks haudolt. sich uuiulich da nicht nur um die italienische tind deulsehe, sondern auch um di slovonischo unil kroa-liscbe Spiaoho, und die boidon letzleren Spracheu sind z\var naho ver\v.indl, aher iloch derart versehiodon, dass die Konutnis dor oi ion Sprache nicht. geniji, um auch iu dor anderon Sprache amtiren zu komicii. Idi slimnie dom geohrlon Herrn Abgfi-ordnoten ffir Paronzo aiicli in der Uichlung vollkommon boi, da&ser Sclnvurgo-richls«. erhaiidliingon mil D o I m o t-s o h o r u a 1 s u n z u k o m 1 i c h o m p I' i n -d o t. K-li kanu das aus cigeuer Krfahrung als vollkonimen richlig hoslaligou. K s i s l n i c h Is p o i n 1 i e h e r. bald 11 :'i I h« ich gesagt, 1 a n g \v o i 1 i g e r, a 1 s 0 i n o S c h \v u r g e r i c h t s v e r h a n d - 1 u n g, die e i n e s I) o I m o t s c h h e d a r f. Nebsibei ist das Eigenlliumliche. dass (lic Dolnietsche, mit sollonen Ausnahmen, nicht gnl funclionircn. VVeilors Irilt tioch der Umstaiul hinzu, dass der Ha up Ivo rili ei I dor Schuurgorichtsverhandliiiig, niimlich die U n m i 11 e 1 h a r k e i l de r K i n d r u c ko, d er A u s s a g o n des Z c ug e n n u d dos Angeklagten auf die Go-sclnvornen, knrz, die Mundlichkeil n a h o 7. u g a n z 1 i c h v e r 1 o r c n g c h t. Abnlicho Vorhiillnisse, \vie sie dor Ilerr Ab-geonbiele tur 1'arenzo gosehildert, h os teli e n a u c h i n G o r z ; ich habc diesfalls Krhebungen eingoloilet und \verde auch uber scine Anbriugon Erhebungen einleiton, nmss aher s.chon im vorliinein bemerkon, dass oiik! Aliliilfe nur innorhalb des Kalimens dos (»csclzcs fther die IJildung der Gosdnvor-nonlislon inoglich sain vvird, und dass dorjo-nige Ausvveg, den der Herr Abgoordnole far Paronzo Iiior vorgoscldagcn hal, innorhalb des Rahmens dieses Geselzos nicht inoglich \vare. Ta odgovor YaSc Vzvišenosti je napolnil srca slovanskega prebivalstva na Primorskem z nado, da bode blagodejno upiival u.-i jiravičnojfio uredbo našega sodslva glede na jezikovno enakopravnost. Uverjeni smo namreč, da ne ostane le pri lepih besedah, le- pri načelnih priznavanjih, marveč da bodo kmalu sledila dejanja, ki naredo enkrat za vselej konec narodnostnemu prepiru v — sodnih dvoranah, v leh svetiščih nekaljene resnice in pravice. Le kedar se to zgodi, bodo polagoma odstranjeno tisto nezaupanje, ki se je že ukpreninilo pri veliki večini deželnega prebivalstvu do najviše čuvarice pravice in zakona v deželi, »Šota*, ki se ze od nekdaj bori zu enakopravnost, pil sodiščih slovensko dvotretjinske večine •/. Inftko tretjino, je Vnfti Vzvišenosti zelo hvaležna za gornji krasni odgovor", kateri konoč.uo nnjveljiiviiejo potrjuje vse, kar smo trdili in'zahtevali. Zelo smo zalegadol radovedni, ali ho uvnžovulo c. kr. državno pravdnistvo v Gorici to Izjavo Vašo Vzvišenosti, To nluvim c, kr, državno pravdnistvo v deželi, kjer bivale dve Ireljini Slovencev iu le ena tretjina Kiirliuiov' In Lahov, doslej z največjo doslednostjo varuje edino gospodsl vo t o s k u n s ft i n o v sodnem poslovanju. Ono se kur nič no zmeni za dve tre tj i n j slov. prebivalstva in loži v laškem jeziku ludi vso Slovence. Da so tako proziranje in krvavo žaljenje Slovencev u a (•¦ e I n o vr.šl, imamo nnjIejiSi dokaz v tem, da jo namestnik državnega pravilnika Slovenec, po rojslvu In mišljenju, on ima veftlnn slovenskih obtožencev, vendar tudi on toži vso le v litfikcm jeziku. ¦-¦ Da si) to čudno razmere, ki obujajo v srcu slehernega Slovenca le odpor in nejevoljo, ho Vasi Vzvišenosti umljivo, ker je preniiravnn, In kako lahko se dii pomagali, da hI ho krasne besede Vaše VzvišonosJI tudi dejanski vršilo I Kralok ukaz državivmn pravdiilAlvii hI nakral spravil v rod dosedanjo — nerodnosti, duHodunjo nenaravne odnošaje, namreč, ukaz, da dr-ž a v n o p r a v d n i s t v o u u J loži S I o -v o n e e v s I o v o n s k o m j o z i k u In no v loskuiisčl ni, katere nihfce v deželi im govori. Ako hi se lo zgodilo, tedaj bi iimell tudi gg. predsedniki porotnih obravnav, pri nas gg. svetniki S h i s a, KI e ga r in II o r i u p, koliko jo ura in kako treba vodili porotno obravnave, da ho njih ravnanje v soglasju s prekrasno izjavo Vašo Vzvišenosti. Oni sami hi poskrbeli za lo, da pri obravnavah ne ho potreba tolmača, katerega Vaša Vzvišenost odločno zamota. Dobro vemo, da tudi imenovani gospodje čutijo, kako neprijetne, dolgočasne, nepopolne so obravnave s pomočjo tolmača, da se skoro izgubi neposrednost utisov iu izjav ohiožencev ali prič, skratka, cula uslnost obravnave, kakor je citati v odgovoru Vafio Vzvišenosti. Toda gospodom manjka dobra volja, da bi odpravili vse lake nedopustne napake, zalo jo potrebno, da Vaša Vzvišenost poskrbi svojim zares lepim besedam tudi — veljavo. Vaša Vzvišenost je sama pripozuala, da v Gorici vladajo nciaravni odnošaji pri sodiščih, zlasti pri poroti. Da so namenoma vzdržujejo laki odnošaji, smo jasno iu s številkami dokazali v članku .Porotniki 1. 18«.)G«, v «). štev. i, dno i>8. februarja, na kateri še posehe opozarjamo Vašo Vzvišenost, ker iz njega je na mah vse jasno. Tam smo povedali, da je v deželi 01- slovenskih županij, !17 laških iu 3 mešane, llkljuh lomu izdaja okrožno sodišče lo laške imenike porotnikov, v laškem jeziku naznanja obravnave itd. Priobčili smo tudi razkaz porotnikov v vseh slov. občinah, iz katerega je razvidno, da so lo slov. občine naznanilo v prvotnih imenikih 20!) takih mož, ki razumejo oba deželna jezika, in 78 med lomi jih zna še nemški. V Gorici jo gotovo šo prav veliko mož. bodisi Slovencev ali Lahov, ki poznajo oba jezika; skoro vsakdo govori slov. in laški \ Toda komisija jih je sprejela v lolni imenik le 82, (ločim je sprejela nad 100 Furlanov, ki poznajo lo svoj jezik. Iu vendar govori dovolj jasno §. 9. sakona o porotah! Komisija bi bila morala sprejeti nnjpoproj take može, ki poznajo oba jezika — evo najkrajšo rešitev propirnega vprašanja povsem v zmislu zakona. Sedanje ravnanje okrožnega sodišča je pa protivno §. 9. ročonoga zakona iu ima to posledico, da se bo moralo ludi pri prihodnjem porotnem zasedanju obravnavati s pomočjo tolmača, katerega Vaša Vzvišenost kar najodločneje zameta, kakor ga z nejevoljo odklanja slehern Slovenec v tej deželi. Vaša Vzvišenost je izjavila v istem govoru, da jo ukazala preiskovati te odnošaje. Prav je!"Toda izjavili moramo, da jo vso resnično do zadnje piko, kar je rečeno v označenem članku ,P o r o t n i k i I. 1 8 9 Gu. in v današnji poslanici. Zalo lepo prosimo, poklicali nas na odgovor, ako hi se našo trditve v Ceni ne ujemale z uradnimi poročili. Mi smo pripravljeni vse neoporečno dokazati z veljavnimi pričami iu z listinami. — Prodno pa končamo, opozarjamo Vašo Vzvišenost še na jedno prazno besedičenje, s katerim nc-koji kaj radi opravičujejo nezdrave odnošaje pri goriški poroti. Pravijo namreč, da slovenski porotniki niso na taki stopnji omike, kakor laški, da zato treba dajali prednost drugim itd. — Kako prazno jo tako besedovanje, dobi Vaša Vzvišenost najlepši dokaz iz uradnih listin, ki dokazujejo, da vsak boljši slovenski posestnik ume in govori po dva in po tri jezike, doeim pti Lahih tega ni. Sicer je v* z»s»nd Se vsakemu otroku, da je naše ljudstva sp&h na višji stopnji omike, ker veliko ver, fcfttf nego laSko. hvš lec/ končamo, dasi bi imeli silno veliko povedati, kako mačehovski postopajo sodišča v Gottci, "'-.arci Siovenci, dasi je tu le peščica Lahe/ nasproti slovenskemu prebivalstva sodnega okrožja! — Hoteli srno >e zahvaliti Vašo Vzvišenost :v± znamenito izjavo v seji posl. zbornice od 20. marca in opozoriti, kako se v Gorici namenoma vrči vse proti Vašim zares krasnim nazorom. Vzvišenost! Preskrbite Svojim nazorom tudi izvrševanje, in slovenski narod na Primorskem Vas' oiirani v trajnem hvaležnem spominu, rekoč: Blagor možu, ki ni 1« lepo govoril, ampak tudi lep6 delal. V tej nadi biiježi se Va*i Vzvišenosti z vsem spoštovanjem „Soča-' ob 25-Ietnict svojega življ-mja in bojevanja za ptavično sodstvo na Goriškem. DOPISI. ©rt Drave. Tukajšnji „.Schmarotzer-blnlt*, alias ,M a r b u r g o r Z e i t u n g", priobčil je takoj po vazpošiljatvi vabil k velikemu koncertu mariborskega učiteljskega društva strupen članek z naslovom »K i n panslavistischer (Joncort", s katerim je hotel rešiti pogina propadajoče noinštvo tu nu slovenskih tleli, namreč v Mariboru. Toda še več; članek je bil naperjen pred vsem proti zavednemu slov. učileljslvii, zoper katero je klical člnnkar na pomoč šolske nadzornike, policijo in kar je Se več podobnih oblastev, ki naj bi, če no pojde drugače, s silo iztrgala učiteljstvu našemu rodoljubno prepričanje ter mu zupretila za zmerom, naj bi ne slovenilo dalje že itak slovet, ^kega kraja. Ker je bil ropot zloglasnega lista do-kuj velik, bilo se je res že bati, da utegne nemara zastrašiti marsikaterega, ki ne nosi rad na prodaj svoje kože, ali bolje, ki se ne itnalra rad javno za »punslavista". Toda obisk napovedanega velikega koncerta dne 25. pr, ni. me je prepričal, do se le malokdo zmeni za ropotanje onega ,Hchuiaro!zerja\ kajti prostorna dvorana na vrtu hotela „/.ur Sladt Wien" je bila napolnena z obiskovalci do poslednjega kotička, da se mnogi udeležil iki niso mogli vsesti, ker ni bilo več dobili sedežev. Tu si videl zastopnike časi. duhovščine, doktorje, profesorje, vojake: glavno armado pa je ivorilo seveda rzavedno slovensko učiteljstvo spodnjega Štajerja, med katerim je bil krasni spol kaj številno zastopan. Da. poslednjemu ua čast bodi rečeno, da pisatelj teh vrstili še ni imel priložnosti videli kedaj zbranega toliko rodoljubnega in zavednega žtustva, kramljajočegu med seboj v čisti, pravilni slovenščini, ki je človeku še dvakrat milejša, ako prihaja iz ust takih hčerk slovenskih, kakoršne so bile zbrane tukaj. Gledaje to iničito skupino, lahko si se otrese! za vselej mučne skrbi za bodočnost našega navoda, kajti dokler imamo Slovenci take vzgojitelje svoje mladine, smemo pač trdno verovati in upali v boljšo prihodnost naroda. Vspored koncerta jo bil kaj raznovrsten ter je po svoji vsebini moral spraviti mariborske pangermane v ogenj. Sestavljen je bil iz naslednjih točk: 1. Ouvertura k operi »Die Felsenmuhle", svira učiteljski orkester. 2. Hercegovska, moški zbor. 3. Deklamacija gospice Anke Osana. 4, Grajska hči. Mešan zbor, vglasbil Volarič. 5. Ruska zastavenička, septet. ti. Moravski dvospevi, pojeta gospiei A. in M. Štupca. 7. Potpourri iz opere Ni-kola Šubic Zrinjski, tamburaški zbor. 8. Njega ni, moški čveterospev. 9. Zpfivv lidu českčho (venec čeških narodnih pesmi), mešan zbor s spremljevanjem klavirja in 10. Potpourri čeških pesmi, orkester. Zlasti 2., 5., 7., 9. in 10. točka so delale tukajšnim nemškim stražarjem hudo kri, toda glejte čudo, ko se je vse redno in lepo izvršilo, stal je Maribor še vedno kakor poprej na svojem mostu in Drava je drvila svoje valove kakor poprej po svoji uglajeni poti. Nič se ni podrlo ; k večjemu so se spremenili občutki v marsikaterem bolj plašljivem srcu ter se prekrojili iz omahljivega v pravo in ncoinajaiio rodo-ljubje. Jedino, kar bi bilo še želeti, je, naj bi bila na koncertu navzoča kaka večja kopica tukajšnjih denuncijatov, da bi se na svoje oči prepričali, da panslavizem slov. učiteljstva ni tak „bav-bav", kakor ga oni malajo. Izborna je bila deklamacija gospice Anke Osana; bila je res ganljiva, a ob enem tako mojsterska, da je morala ganiti vsakn tudi najtrše srce. Deklamovala je Gregorčičevo »Hajdukovo oporoko", ki je kaj značilna tudi za naše slovenske razmere ter zatopi vsakega pravega rodoljuba v globoke misli. Človek se pri tem nehote spomni da tudi našemu narodu še marsikaj manjka do prave svobode in da imamo le še premalo takih hajdukov, t. j. boriteljev, ki bi žrtvovali samega sebe v blagor svojega naroda, kakor se je žrtvoval ta bolgarski hajduk. Ko je pa mlada deklamovalka dvakrat ponovila besede: »O t r o k j a z n i m a in, b r a t o v ne«, polasti se človeka nehote nekaka olož-nost, da mlada gospodična učiteljica, ki bi lahko bila vsem slovenskim materam vzor rodoljubja, nemara res ostane vse življenje brez otrok, a to le za to, ker se je posvetila učiteljstvu, ki ima pri vstopu v zakonski stan dokaj ovir. Gospodični Anka Ošana *) in njena sestra Romana sta cvetki, presajeni semkaj iz toplega juga, katerima, kakor je videti, dobro ugaja štajerski zrak in kateri tukaj premnogim slovenskim hčerkam javno kažeta, kak6 mora prava Slovenka ljubiti svoj narod, v katerem vidi svoje brate in seslre, sploh vsa 3vojo rodbino. Da se je gospiei dekiamovalki obilno ploskalo, mi ni treba posebič omenjati, toda še burnejšo pohvalo sta želi dvakrat pozneje nastopivši sestri (tudi učiteljici) A. in M. Stupcovi. Njuno petje N^malt) »Grajske hčerke" ter „Mo-« .„ • *\**aa jc par lel »Strica v Podgori; iz onega ravakih dvospevov" je bilo res očarujoce in pioskanja ter živijo-klicev ni hotelo biti konca, dokler se nista zopet prikazali na cdru. Naposled sta v nameček še zapeli nekaj narodnih pesmic, ki so poslušalce kar očarale ter ob enem služile v dokaz, da na koncertih nikakor ne kaže prezirati narodnega pesništva, katero se sploh srcu tako prilega. Tamburaški zbor, med kaierim smo opazili dokaj še povsfai mladih gospodicen, je prekrasno zasviral odlomek iz znane hrvaške opere, toda tudi moški zbor ni zaostal z znano A. Foersterjfvo skladbo »Njega ni". Sklepam z željo , naj bi nam priredilo slavno učiteljsko društvo 5e več vsaj podobnih koncertov, sebi v čast, narodu našemu pa v spodbujo in probudo dremajoče še narodne zavesti. Naj ga ne strašijo pšice in kamenje, ki ga mečejo vaaj naši nasprotniki, kajti .to je njih ura in oblast teme", za katero jih ne zavidamo. Naj deluje vsakdo za to, da se prej ko p-ej uresničijo besede pesnikove, ki jih je tako mično deklamcvala naša Anka: »Prost mora biti. prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospod !• Domače in razne novice. NjPBOVO VellčanstTO je nakazalo z oiMokorn 21. pr. m. izplačati odboru II. veteranskega društva za Gorico in Gradisko enkratno podporo v znesku 400 gld. za spo menik našemu rojaku Andreju baronu Celi o vinu. Ta visoki dar je pač dokaz, da je mož res vreden trajnega spomenika. Rila je res srečna misel, katero je sprožil predsednik g, lacobi. Poroka. - - S. t. m. se poroči v Gori; i g. Hilarij Vodopivcc, c. kr. finančni kon-cipist in c. n. si. poročnik, sin ces. svetovalca ir. okraj. šol. nadzornika, z gospodično Olgo Premrou iz znane narodne rodbine goriške. Mladi dvojici: Mnogaja Ijota J Za predelsko železnico. — V državnem zboru je govorilo več poslancev za to železnico, ki ima zopet veliko opatija. Pred kratkih smo poročali, da trgovinska zbornica tržaška se je odločno izrekla za predelsko železnico in proti oni iz Divače v Loko. Poslanec le zbornice, S t a-I i t z, je govoril za predelsko železnico tudi v državnem zboru. Med drugim je dejal tudi to-le: Kdor pobližje pozna tržaške odnošaje, la ve, da so nazori rečenega člena deželnega zbora tržaškega (Combi) o loški železnici le izraz njegovega osebnega mnenja, da-si se rečeni zastop v tem pogledu popolnoma pokori njegovemu vodstvu. In kdor pobližje pozna te odnošaje, ve pa tudi, kako je obžalovati, da se v letu 1870. ni izvršila prcdclska železnica, kajti danes pač, ni nikogar, ki bi mogel oporekali, da bi bili danes gospodarski oduošnji Trsta povsem drugačni, ako bi se bila takrat zgradila železnica čez Predel namesto čez Pon-tebo. Sicer pa danes ni možno dvomiti na tem, v kojih vzrokih je iskati vira razponi v obeh zastopih tržaških glede na železniško vprašanje. Ni dolgo temu, in sicer je bilo pred zaključenjeiii zadnje dobe zasedanju, da je neko glasilo Progressove stranke, ki je vedno pobijalo železnico preko Tur, trdilo opoto-vano, da mi poslanci za Trst - namreč moja malenkost in bližja mi spoštovana tovariša, sedeča za mano pravo za pravo nismo poslanci Trsta, ker nismo bili izvoljeni od progressove stranke na temelju njenega programa in ker si prizadevamo v tej zbornici, da bi dosegli materijalnih koristij za Trst. (Cujtc! Čujte!) Vi spoštovani gospodje, ki ne poznate intimnejih odnošajev tržaških, se boste gotovo čudili temu, da se nam še očita naše | prizadevanje, ko je Trst neovržno eminontno trgovinsko mesto, ki po splošnem mnenju ravno v tem trenotku sme zahtevati, bolj nego kedaj poprej, podpore od slavne vlade | in ko smo ob vsaki priliki odločno nastopali tudi za narodne koristi Trsta, toda vsikdar v avstrijskem zmislu, kar je umevno samo ob sebi. (Živahna pohvala.) Kakor znano pa si je progressova stranka zapisala na svoj praper geslo d o-sezania idejalnih ciljev, kar je sicer razvidno iz gori rečenega. (Cujte!) Jaz nočem preiskovati tu, česa je pravo za pravo razumeti pri tem, toda konstavati mi je, da se iz dejstva, da se progressova stranka poteza za načrt železnice Divača-Loka, mora sklepati logično, da isti ne odgovarja našim, ampak P^nan prizadevanjem idejalnih ciljev, s čemer pa je zajedno osvetljena vrednost le železnice za trgovinske in gospodarske koristi Trsta, na tak način, da si ne moremo želeti boljega glede javnosti in določnosti. Boj za slovensko šolo. — Vsak Slovenec poprašujo: Kaj je s slovensko šolo ? Ali zmaga že pravica? — Celo pismena vprašanja dobivamo z dežele. Na vse to odgovarjamo: Vse se zdi, da pravi boj ša-ie začne. V Gorici imamo opraviti z najsrditejšimi sovražniki; Rtnatdini ni naš prijatelj; Gauč in Hohenlohe sta dobra pobratima, — Badeni pa nima Časa, da bi se brigal za take ^malenkosti", ko ima po glavi silno velike naloge. Kako hočemo, da se bo pri takih odnošaiih spoštovala pravica? Priti morajo drugi možje, potem bo kmalu pela drugačna pesem! Znana goriška deputacija je bila tudi pri Gauču. Kaj vse mu je nabarvala, tega seveda ne ve nikdo. — Gauč je baje zagotovil gospodom, da bo stvarno sodil v reči. Prav, druzega tudi ne zahtevamo! Javna varnost v ftoriei. — Povedali smo že, da je bil napaden in pretepen pravnik g. Furtani; stavcu naše tiskarne so zlomih roko, da bo par mesecev trpel v tržaški bolnici. — Isti večer, kakor g. F., je bil na | ulici napaden in večkrat hudo udarjen neki i c. kr. uradnik, ker je Slovenec. Napadovalcev ne pozna, zat6 slučaja ni naznanil. (Sicer je naša slavna policija mnenja, da ni njena naloga, poiskati take ponočne lopove; kdor jih ne pozna, škoda zanj!). — Naši otroci so pogosto napadani, zmerjani, tepeni; naše šole so vedno nadlegovar.e, napise pa ma-žejo. — Pred nekaj časom so bili napadeni in pretepeni neki solkanski obrtni učenci, ki hodijo v slovensko obrtno šolo, da se boje, priti zvečer v Gorico. O vseh teh lopovščinah ni nikjer sledu v lahonskih listih, pač pa tam kar kopičijo laži o »napadih* Slovencev na .mirne* Lahe. In zopet napad! — Toda ne tak, o kakoršnih kvasijo lahonski listi. Srečarski učenec pri g. Kopaču je bit trikrat napaden od tolpe furlanskih pobalinov. Vprašali so ga, ali je tudi on »sclaf«. Deček je dejal, da je Slovenec, a or.i — daj po njem. Jeden je šel s srpom nanj. Srečno je ušel. Drugi dan so ga kamnjali. — Evo krasnih odnošajev v Gorici za vlade Venutijeve in — Ri-naldinijeve! Zares, čuditi se je, da se ne dogaja več prav pravih pobojev. Dobro, da Slovenci ohranjujejo do zadnje mere hladno kri. Dostavljamo, da redar Kumar je našel in zaprl enega onih pobalinov, ki so pobili našega stavca. O takih rcf-Ph molči »Mattinov* do pisnik, dasi mu je vse natančno znano. La/»IM po poklicu. - Bughtrdl dl professione. — (»elogen vrle grdruekt. • V zadn;; Ueviifei fetrr* poročali o raznih lažeh v lahonskih listih, ki opisujejo nekake napade od strani Slovencev ua mirne Lahe. Na«ih okoličanov ne bomo ravno preveč zagovarjali, kajti res je precej surovežev med njimi. Toda take ljudi je več ali manj že oblizala „avita coiliira", vsaj od daleč, če ne od blizu. Ali lake vrste napadi, kakoršne so na dolgo in široko opisali lahonski listi, se niso zgodili. Kvo zopet jeden slučaj, ki dokazuje neoporečno zlobno lažnjivost neke sodrge goriške. .Piccolo deli a s e r a* od 2ft. maiva je sporočil, da so bile kamnjane tri poštne praktikautinje pri solkanski pošli, ko so šle domov v Gorico; vsled lega dopisnik po;.tva na pomoč policijo in goriški mestni zastop itd. — I.i glejte, na vsej tej grozoviti novici ni ne črkice resnice. Od onih treh gospodičen je jedna Slovenka, jedna Nemka in jedna Italijanka, a nijedn.i ne ve ničesa o kakem napadu. — In laški pisači pisarijo in »mentono sappendo di menihe*. Lopovi! Novi poštni urad v Gorici bo v onih prostorih, kjer je imel Pavlelič prodajalnio.o žita; prostori se že prirejajo. NeKoliko temni bodo! Zopet nov dolg. — »r: o r r i e r e* poroča, da mestni zastop si izposodi pri nekem dunajskem zavodu 10.000 gld.. da zgradi hiralnico; posojilo se vrne v "»0 letih. • Ali so Sli po to gospodje Ventili le Co. na Dunaj? Luska presvetli - - Neki mladenič iz ltihombergii je prišel v torek v Gorico in je hotel obiskali nekega orožnika, kateri je bil svojčas v Rihembcrgu. Prišedši y ulico Treh kraljev, je uprašal yri Bramotu, seveda slovenski: »Prosim, ali'stanuje tukaj ta in ta*. Na to je dobil v o.igovor: „Va via Sčavo". Mladenič za silo lomi luščino in, ker je hotel zvedeti po orožniku, ponovil je. uprašanje po laški, na kar je dobil zopet surov odgovor: »Vavia.se no t: dago una .-copola". Ko je videl, da ne opravi nič z lepa s tem surovežem, zažugal mu je mladenič z zaušnico in poslal vročekrvneža Afriko. Tako postopajo goriški olikanci s Slovenci! »Mattiiio*. — Na zadnjo poslanico vitezu R i n a i d i n i j u nismo dobili nikakega odgovora ne posredno ne neposredno. Tudi »M a 11 i n o" molči. Zanimivo znamenje, kaj? Prav bi bilo, ako bi se postavilo jednako vprašanje še na višje mesto. — Opažamo pa, da zadnje dni dopisi iz Gorice niso več tako strupeni, kakor prej. To je gotovo le za kratek čas, kajti strast se ne bo mogla dolgo zatajevati. Čudni nazori. - ¦ »Pri m. List" je spravil v članek »S p o S t u j oeeta in mater* kaj čudne nazore o škofih, katerim zartsni politiki nikdar ne pritrde. Kvo ob kratkem te nazore ! — Kakor smo dolžni s p o S to v a ti očeta in mater, tako moramo spoštovati mater — Cerkev. Mati cerkev pa so papež, škofje in duhovniki; kdor njih ne spoštuje, ne spoštuje cerkve. Gorje njim, ki takd ne delajo. NesreCno so poginili kralji in cesarji, J ki so preganjali papeža in cerkev. Bog strašno tepe občine, ki njegovim inaziljenjetn kljubujejo: vaški mogotci, ki duhovnike jezijo, izginejo v malo letih brez sledu. — Škofe soditi pa more le papež, nikdar pa politični listi in njih občinstvo. Kdor tega ne ve, ne pozna četrte božje zapovedi. Na podlati takih izvajanj je »P. L." obsodil znane članke v »Soči*, ki je »vlačila pred obsodno klop javnega mnenja našega višjega Pastirja in ljubljanskega škofi". Ob enem ubogi »P. L." popravlja pohujšanje, katero je uzročila »Soča" s svojimi članki. »Spoštuj očeta in mater!* Torej spoštuj! Spoštuj tudi škofe, župnike in duhovnike! Prav! Toda kako daleč sega spoštovanje, ali nsari do slepe pokorščine v vseh rečeh? To zahteva naš ljubi »P. L.*! Kje je pa našel taK nauk? Cerkev sama ne uči tako! — Kdo se pa vtiče v čisto notranje cerkvene reči? Tam, edino tam ne tiče ljudstvu kaka sodba! Kakor hitro se pa škofje spust'- na politično polje, podajo se sami na opolzko pot, kjer vladajo ljudske straati, kjer gospodujejo najrazličnejši nazori in se zash-diijejo cesto di-jainetrahio nasprotujoči *motri. Tu s»« bori preprkanje s prepričanjem, Cesto tudi globoko uverjrnj-' z najpodlejšo zlobo. Ako se kak škof p'>d;i na tako pot, mora biti vedno pripravljen, da trči oh nasprotna mnenja, ob nasprotne n. nezmotljivi V Od kod tolika zahteva, da mora nasproti njim umolkniti sidierno drugačno prepričanje?! Nikdar! Kdor svoje prepričanje zatajuje, greši, če tudi škofom na ljubo. Zaradi dozdevne škode na avtoriteti ne sme frpeti stvar! — Ljubljanski škof je začel po-litikovali na vsej črti - ~ in za svojo politiko uporablja tudi v>.i možna c«-rkven.i sred.-tva. Škof> v Trstu, Porečit, Krku in na 1 Ivani so prepovedali duhovščini preostenlalivno agitacijo proti kaki .-.tranki, zlasti pa zlorabo cerkve, če;, duhovnik je tu, da uživa zaupanje vernikov v^h strank, a ljubljanski škof je ukazal izpostavljati med volitvami Najsvetejše v prilog *-ni stranki. Mi smo overjeni do dna svoje duše, da ljubljanski škt>f s tako politiko škoduje veri in narodu, a nočemo biti deležni tujega greha, da bi »k grehu mukali", Nikdo pa nima pravice obsojati naše ravnanji.' kot g r e 5 no: k večjemu se mora. potruditi, da nas prepriča. o nasprotni resnici. — Da bi ne smeli svetni politiki kritikovati (do oseb vse spoštovanje!) politikovanja Škofov, tega pi ni treba govoriti nam, k večjemu kakemu Treit-larju pelo gori ob izviru Soče! Takim in-znrom se posvi.lno riizuninišlvo nikdar ne uda! Saj se katoliški rentruiu ni hotel tldati niti papežu, ki je prosil, naj bi glasova) za zloglasni septonat! > Tudi duhovščini sami ne kaže. da bi se ogrevala za take nazore! Le pomislile, kam pridemo, ako pojde tako dalje. Pomislite dobro, da se bo moralo pasvclno razuiiiništvo upreti z vso silo sleherni kandidaturi duhovnikov, ako obveljajo povsod načela najnovejšega odloka ljubljanskega škofa. Po tem odloku bo sleherni du-hovtiik-poslanec na Kranjskem tudi v vseh posvetnih rečeh povsem v oblasti škofovi; volilci bodo smeli le — volit i, poslanca pa bo imel Škof na vrvici. Res, čudoviti, nenavadni, v Kvrnpi osamljeni odnoSaji, ki so osrečili ravno nas uboge Slovence. Pa hočete, da bodo k vsemu temu molčali možje, ki ljubijo svoj narod in se žrtvujejo za njegovo blaginjo če ne več pa vsaj toliko, kolikor ljubi ljubljanski škof narod slovenski. Značajni uiožjt': ne morejo molčati; zato govoro in bodo govorili tikljub temu, da vzbujajo v izvestnih krogih srdit odpor. Kdaj smo vlačili pred obsodno klop domačega višjega Pastirja, ne vemo. Mogoče takrat, ko smo govorili o napisih in ttrado-vanju v Hijonu? Ljubi gospodje, ne smešite se! Mi smo le zapisali dejstva, ob katenh se je že pohujševal slehern zavedeni Slovenec v deželi; mi hočemo odpraviti toliko pohujšanje, a za to ne zaslužimo graje. Vemo, da »P. L*, ne more kasati takih odnošajev, zato bi pa modro storit, ako bi vsaj — molčat. Vsi državni in deželni uradi so morali postavili tudi slovenske napise, ker tako zahteva posvetna pravica. Le m»sti:i uradi se ne zmenijo za pravico, ker vlada tam strastno 1 sovraštvo do vsega, kar je slovensko. In tem mestnim uradom delajo družbo vsi — cer- " kveni uradi, počenši, pri Sijonu, ne sicer iz sovraštva do Slovencev, ampak iz strahu pred lahonsko in cifutsko sodrgo, ki bi malce kričala. Vidite, nad tem se pohujšuje slov. ljudstvo, ne pa nad »So Co\ ki ima srčnosti dovolj, da ,k grehu ne moiči*. kakor je v Sijonu navada. — Enako je z uradovanjem. Koliko se trudimo za slov. uradovanje pri vseh uradih; uspehi so čedalje lepsj, — le v Sijonu gremo ceI6 rakovo pot! To so globoke rane, katere naše ljudstvo vidi, pohujšuje se nad njimi, ne pa nad .Sočo", ki bi jih rada ozdravila. Toliko pri tej priliki! Kakor smo vselej govorili odkrito, tak6 bomo govorili tudi v prihodnje, ne da bi obteževali svojo vest i grehi proti četrti zapovedi. Gospodje: v=e spoštovanje od naše strani, kakor veli 4. zapoved, — toda tudi proti svojemu prepričanju ne bomo nikdar delovali, nikdar molčali k takim činom drugih, katere bomo smatrali pogubne za vsestranski blagor našega ljudstva. Tako uči sama - Cerkev, za nabožno sofumovanje pa nimamo ušesa. Poljski izseljene! r Gorici. — Zopt je veliko število poljskih izseljencev v Gorici. Reveži imajo kruto usodo, doma jih ubij,ij» židje, drugod imajo pa težave, ako si hote poiskati zavetišča. Naš poročevalec se je prepričal v nedeljo, da je neki izseljenec ime: ii?,tek plačan do Amerike. V Koriuiriu je l\ ustavljen z drugimi vred. Listek je glasil, di mm a biti -2'.K pr. m. v Vidmu, od kjer v odpelje naprej, V nedeljo je bilo :!'>.. a on je bil še v Gorici, kjer je bival hi nekoliko dnij, Ker ga niso pustili naprej. Jokaje je tožil po svojih zgubljenih denarjih, kajti po voznem listku bi moral biti o določenem času na pravem mestu. Kdo mu povrne denar ? Agent gotovo no. Take reveže iiior.iju imeli na duši ie poljski plemiči in oderuhi, ki so jih spravili na beraško palico. Žalostna nam innjka! ¦— Naš puhaj-kovalee. je bil v nedeljo predpoldne n.t kolodvoru, pričakuje tržaški vlak. Z istim sta prispela v Gorico tudi dva brata, Slovenca, jeden uradnik, drugi pa ljudski učitelj. Ker sta znana gospoda kot rodoljuba, se je po-hajkovateu čudno /delo, ker sta govorila v Gorici -- nemški. Mari sta se sramovala nialerinrga slovenskega jezika, ali sta se mogoče bala, da bosta v .-slovenski Gorici u-zivatia ? X. »ZupiUHkl Vestnlk*. Gospod F. R. v Selit nam \\i poslal obširnejši dopis, s katerim utemeljuje potrebo nekakega društva vseh županov ut posebnega lista za županstva. Dopisa ne moremo priobčiti v celoti; glavne misli so tole: »Od l. IWlK. smo Sloveuei zelo aapredovali; za to se imamo največ zahvalili požrtvovalnim posamičuikov, ¦ Toda čani so vedno bolj resni, treba je bolje organi/Ucije, Ne prepuščajmo vsega boja le poslancem, Marveč sami stopajmo na noge in bodimo v besedi in dejanju poslancem v pomoč, Najlepša organizacija bi bila zveza vaeh županov. Ta zveza naj bi imela posebno glasilo, nekaki »Županski Ves In t k". V tem liil',1 bi se razglašali med >Vugitn vsi važnejši sklepi v županstvih in starešinstvih; tu bi se dajala vsa možna pojasnila in navodila, tu bi odmeval glas vseh županstev v deželi. Morda bi se pridružili temu glasilu tudi slovanski župani v ktri. Ta list bi ku-nečno počistil vse tiste ostanke pri županstvih iz prejšnjih časov, ki nam ne delajo časti, vspndhujal bi k napredku in k narodnemu delu". Tako g. F. R. — Od svoje strani dostavljamo, tla misel je ze!6 lepa in tudi izvršljiva, le mož je treba, ki bi vse to vodili! Ali se dobe taki možje med našimi župani? Menda tudi, ako bi le hoteli detati. Kar se tiče posebnega časopisa za zvezo županov, bi izvršitev ne bila lahka, in to bolj v duševnem nego pa v gmotnem pogledu. ---Po našem mnenju bi bilo najlož>\ ako bi tak list izhajal kot priloga n. pr. »Primorcu", ki izhaja že v l.">0 iztisih; kot priloga bi list prihranil poštne stroške, a naročniki bi radi doložili zanj 20 kr. na leto. S tem je že mnogo pridoblioiio. Ako bi naposled še vsako županstvo dalo n. pr. figid,. hib hi poskrbljeno za gmotno stran: županstva bi si pridržala za teh ."»gld. prostora za svoje razglase, katere morajo drugod itak plačevati, — Kdo bi pa list urejeval ? Za Xo treba pripravne osebe, ki ima dovolj Podlistek. Slovaške sličice. Češki spisala O. Frefcsnva. preložil Kram- Tnm'm>ok. Razna monenfa. Petrona umiva, na dvorcu leseno posodo in ima pri tem tako otožno misli, postala dedič nove, lope hiše, ki meji na Pp?ucikovo posestvo. Petrona je sirota, in teta, ki jo je vzela za svojo, j*»j obljiibttje samo pripravno obleko, perilo in omaro, saj tudi ne more več dati. Sama ima otroke; enega sina pri vojakih, drugi se pa uči v mestu za krojača. Svojo doee pa seveda no more prezirati. P.nrona, kaj delaš, da pustiš gosi v vrtu? , začujc se iz izbiivga okna jezni glas tetin. Sama leti na vrt gosi izganjat in deklico oštevat. ¦?.¦¦} si znova prišla ob glavo, ti noumnica!*, srdi se nad njo, z rokama in krilom izganjaje gosi. Pa čakaj! Jaz ti izženem te muhe iz glave, da se no boš trapila za take fantiče! -laz te naučim misliti na Boga in na delo, ti lenoba ti! Prepadena in zmočena sklene deklica pred teto v nemo prošnjo roke. Trese se 'strahu in bleda je tako, da se teta hipoma oineči in popolnoma drugače nadaljuje: ¦¦-Kak križ imam s teboj! Vedno misbš le na tega le-guna lokavega in delo ide vse narobe! Nisem-li ti vedno pravila, da se le norčuje s teboj in da se ogleda za denarji, ako pride resnica. Drugim fantom si dajala piske; zdaj si še le lahko vesela, da gleda kdo za teboj*. Petrona ni ne zine. Sklonivši glavo, posluša tetino oči-tavanje tako pokorno, kakor bi si bila to zaslužila. To teto popolnoma umiri. Da bi napravila konec tega, ukaže dekletu nanositi od potoka mehke vode na platnino. Petrona se dvigne, umije, dene na cjlavo snažno ruto in, pobravši ponve, hiti po vodo, da bi se teti uslužila. Sredi vasi je bil potok. Nad njim m dviga vedno ovenčano in s trakov? okrašeno znamenje sv. Antona, katero j& dal tukaj postavit rojak jablunkovski, župnik iz Borušovega. Okoli znamenja je zraslo nekaj lepih lip in bilo je tu, zlasti za večera, prijetno posedeti na zemlji, z redko travo poraščeni. Pa se je cesto pripetilo, da je bilo sveto znarawnje l priča prepira mej ljubljenci in resnejega krega. Da, nedavno časa in znanja! Nimamo upanja, da bi se ta misel uresničila. Rodoljubnemu g. F. B. na ljubo smo vendar objavili sproženo misel. Podpirajmo domače umetnike, trgovce in obrtnike. — Nekdo nam piše: »Gospod urednik! V zadnji številki ste prinesli vspodbujevalno vest v podporo naših obrtnikov in trgovcev. Za to smo Vam hvaležni. Kako uvažuje naše ljudstvo tako pri-poroCbo, je pač žalostno. Opazoval sem v nedeljo Slovence, ki so prišli v Gorico m sera opazil, da so kupovali razne potrebne reci skoraj največ pri nasprotnikih. Naši možje iz okolice so kupoval, klobuke tudi pri nasprotnikih, le mah del je prišel k našemu Fonu. Vsi gonski klobučarji so pa znali tako dobro slovenski, da sem mislil, to so trdi Slovenci. Na vse strani se je slifcdo fe slovensko govorjenje, ker jim je dišal denar iz slovenskih rok. Da bi bili kupi!! v nedeljo vsi oni Slovenci klobuke le pri domaČem trgovcu, koliko bi to koristilo našemu podjetju? Opazil sem, da naše ljudstvo še ni zadostno zavedno; ono je sicer postrezeno v slovenskem jeziku. aH to na zado*ča. Slovenska govorica in beseda nasprotnih trgovcev jih zapelje, stopijo v pro-daialnico in kupijo gotovo, ker ne znajo, ali jih* streže slovenski ali laški trgovce. Da se temu pride v okom, predlagam, naj bi prinesla ,Sofca" izkaz vseh naših trgovcev in obrtnikov, dodavši, s (:*n\ kdo trguj« ali obf-Ime. Ta izkaz naj se posebej razpotje v mnogi!« izlUih na deželo m razdeli mej fjiul-*tvo.'V razkaz«k naj se uvrsti- le taki obrtniki in trgovci, kateri se potegujejo za nato narodnost v Gorici; v poni mjk.iuju takih pa, naj se priporoči? sodeiežarti dMigis uaiod-nosii, ki nas spoštujejo. Ko bi imeli že ustanovljeno trgovsko iti obrtno društvo, l)i bil:1. iijrgova naloga tako postopati, dokler pi iib-gu ni, j«- dolžnost narodnega časnikar-tviii da pouči ljudstvo in opozori na na".e obrtnike ti! trgovce". Tako dopisnik. Mi sinu si doslej prizadevali, priporočiti le nase obrtnike; celo srno ivtgla^iii, da smo pripravni biti nit roko vsem onim Slovencem z dežele, kateri se obrnejo do nas in jim priporočiti tega ali onega trgovca iu obrtnika, .N'ai.t naloga je težka in radi tega naj se pokažejo im povrhu naši obrtniki in trgovci ne samo kot taki, nego tudi kot rodoljubi. da jih svet spozna. Ne zadostuje tukaj, biti rojen .Slovenec, mož mora biti tudi dober narodnjak. D;» bi pa mi naznanjali v tisočih izlisov po deželi nafte- trgovce in obrtnike, tega naj nikdo ne zahteva od nas: saj to ni nasa nalog;.. Za to bi morali oni sami poskrbeli. Sicer imamo v ,P rim orni* za nje posebno mest«, kjer morejo za malen* kosileii denar celo leto naznanjati svojo obit. Koliko s^' jih poslužuje te prilike? V tem pogledu naši ljudje sdforo nirv<*a ne store! Pripis. Neki drugi obrtnik nas prosi, da bi poučili ljudstvo, naj bi ne gledalo na to, ako je i/iit-lt'k pri našem trgovcu ali obrtniku nekaj dražji kol pri nasprotnikih, To opravičuje s tem. da ceneje ne morejo dajati polteno iu vestno izdelano blago. Na-iptolnikoru je to mogoče, ker »o podpirani od obeh strank, dočim k Slovencem ne priiie Lah niti ako bi mu dali povrhu blaga so nt-kiij denarja. Poznajoči »"eseri položaj našega obrtnika radi velikega tekmovanja od nasprotne strani priporočamo to misel v uvažrnje s tem pristav kom. naj naJ-i trgovci in obrtniki tudi /uidno in vestno ravnajo z nezavednimi našimi kupovalci. Nikar pa preveč se zanašati edino na rodoljub je. Dobra postrežba je prvi pogoj trajnim zvezam med obrtniki in fcupujočim občinstvom! V tem pogledu se lahko učimo Ud nasprotnikov : •OorlŠhsi ljudska posojilnica* je imela v i. četrtletju ž" 95.000 gld. promet;«. Ako pojile vsaj približno tako naprej, bo letns zopet za 100.000 gld. več prometa nego I. I*-9.*»., ker ga bo nad 'iUr.OOO gld. Hranilne ••'.oge /elo rastejo, da mora vlagati denar pri drugih denarnih :'.uvt; idt. To kaže, da zavod ima povsod velik kredit. Tako dobro im*- >t je posi-jimica pridnb:i,i z 12-Itlnim pr,:vidnim deLnjem. Prihodnja dva praznika ne bo uradnih ur; vtv. v og!.i>u na V, strani. La>ka> olik«. — Naši na.-.protmki nas iii..vo za neolikane.« prve vrste in za barbare. Da tei.ai ni tako. so se tudi sami prepričali. Naj le stopi kdorkoli v okolico rta sprt hod -¦- in prepriča se, da naše ljudstvo ima že prirojeno uljudnost, vsaj v kolikor se dostaja pozdravljanja. Tega pa ni pri Lahih. Poznamo namrefi družbo Lahonov, ki obiskuje redno neko slovensko gostilno. Ti olikanci, ako pridejo ali odidejo, nimajo navade ne pozdraviti ne odzdraviti. V olikanem svetu pa je navada, da prišlec pozdravi navzoCe. Tega pa ni pri teh gospodih. To prinašamo le kot vzgled ali 'dokaz, kako se vedejo olikanci, ki so trgati hlače veliko let po Šolskih klopeh. Na sprehodu iz mesta sta srečala du-" hovnika pred nekaj dnevi tri osebe. V sredi negotovih nog, pijan Častnik, ob straneh dva nevojaka, opori opore potrebnemu. Ko odideta duhovnika, dal je pijani Častnik uuška svoji ljubezni do duhovnikov z omikanim: ,pfaf*. Žal, da ga nista poznala, sicer bi ga bila zvalu k sodniji. Kakoršna omika, tako govorjenje. Radodarni doneski. — Zu „Sio-g i n e*. zavode so došli društvenemu denar-ničarju ti-le darovi: Simon Dožanc in prof. V. Bezek v Gorici in župan Leopold Holko v Crničah po :! gld., prof. Jos. Ivančič 10 gld.; notar Kavčič Jos., trg. Koren Anton in žt-i. uradnik Fr. Klažon pa po 1 gld. ¦-¦¦ Druge darove prihodnjič! Presrčna hvala požrtvovalnim rodoljubom. Potrebe so velike! Hoj bo trpel Se dolgo, vstrajajmo! Kako so liltrl! aa-Krtaj ?¦ Redar t rrba pritisniti na kakega Slovenci. V t.»m pogledu so Lahi vsi enaki! Kvo dokaz! L. 1*9:2. se je podpisovala prošnja za slovansko šolo pred notarjem Kavčičem. To je trpelo kaka , dva meseca. Uineje se, da je notar ?e le ,jri zaključku napisal svoje potrdilo. — Med podpisom h« potrdilom je jeden očetov umrl. To so pri magistratu seveda dozuali, ko se je pozneje vršilo zaslišanje slariSev, in takoj hiteli naznanit notarski zbornici. Ta je reč preiskovala iu notarja počastila z — g 1 o b o. La*ki časopisi so hiteli r.ubobnali to globo, če*, glejte, kako se je podpisovalo. Toda ti ljudje se ne zavedajo v svoji strasti, da razglašajo le ~ svojo sramoto. V stvarnem pogledu ni uikake piemembe. Ako bi »e bil podpisal oče. bi podpisala mati, kar je enako veljavno! Kaj je podpisalo pred notarjem veliko drugih mater, ker ko možje bodisi umili ali pa so bili odsotni iz ("urice. —¦ Kvo zopet dokaz, česa liani je pričakovali od Lahov! .Trgovsko in obrtno podporno tlru-?,tvo*. fstauovitelj namerava sklicati ustanovni občni zbor na prvo nedeljo po Veliki noči. Ako bi se* nameraval udeležiti tega važnega zborovanja kdo, ki bi ua nedeljo ne mogel priti, naj nam to naznani; morebiti bi sklicali /bor na ponedeljek ali četrtek pozneje. -¦- Delajmo! Kadi ra/ialjoiija XJ. Vellenitidva je bil ubMijen v sredo neki Anton Pelerin, star Hi let. Zvečer 1». decembra je bilo v Cejcvi krčmi v Židovski ulici vefi Slovencev; naravno, da se je vršil pogovor o perečem vprašanju zailran slov. ljudske šole. To je Pelerina razjezilo, da je poskočil, dal svoji jezi odduška na razne načine in se naposled obrnil proti sliki Njegovega Ve lica n-s t v a in - - i/.u-dil razna razžaljenja. Obs-ojen je bil Ju via di slraordinaria mitigazioni:** (kakor pravi .Corrierc") ua .'J mesece trde ječe. Po kaj so $.11 na Dunaj. — s dni j so kolovratiii po Dunaju gospodje Vermti, Križnar (Kumerj in Verzegnassi. Kaj so delali tamkaj ? Kar se tiče slov. Šole in novega mestnega dolga, o tem govorimo na drugem mestu. Iz Venutijevoga poročila na mestni za-stop posnemamo, da so tamkaj poizvedovali, tudi mnenja ineronajnih krogov z ozirom na nove železnice v naši deželi. O prede'ski iti vipavski železnici so izvedeli tisto, kar smo že davno povedali v »Soči*, namreč da boj gre zdaj le med predelsko in bohinjsko črto, a vipavska železnica da — se bo gradila v j b;i/:n prihodnosti j Glavna bolečina rušili Lahov je furlan- ski tratnv.r. O tem so i/.vedeli, da vlada j hoče prevzeti slro*ek 400.000 gld. za zgradbo j treh mostov pri Darki, čez Idrijo in če* Ter. J Ako da vlada on! ilenar, prav! Toda j nikar naj ne ho smatrala tega kot dar — i — goriški deželi ' Tramvaj smatrajo sami I Lahi za m potreben luksus, ker ne bodo imeli j česa voziti; blamaža je že naprej zagotovljena. Nago deputacijo je vodil po Dunaju knez H o h e nI o h e. No, saj on bi bil gospodom vse te reci lahko pisal v Gorico, * čemu lolik strošek za pot na Dunaj — na ,špas"!! ' . Strašno! — Tržiču na Goriškem preti strašna nevarnost! Valovje vseslovanskega morja peni se in buta ob to trdnjavo italijanska in te dni preskočil je jeden val cel6 to zidovje in butnil naravnost v trdnjavo .Monfalcone" in menda baš ob glavo poročevalcu vi-lega ,11 Piccolo della Sera". Dvakrat strašno! Cujte, ljudje božji, kaj se je zgodilo: Na pošto v TržiC dospela je z Na-brežine denarna pošiljatev, naslovljena: Ivan PogaCnik v Tržiču na Goriškem. In to je zasledil „PiccoIov* vohun. Prestrašil se je tega slovanskega vala tako, da je Cital naslov: Ivan PogotsthniggfH!) ter brzo sporočil svojemu kršvonosemu ,,šefu», kakšna strašna nevarnost preti italija nstvn tržiškemu. Roti pošte vesoljnega sveta, da naj za božjo voljo nikar ne vsprejemajo pošiljatev: naslovljenih v .Tržič' ne pa v .Monfalcone" ter se britko joče, da se je neki član občinskega zastopa tržiškega že v tem smislu pritožil na poštno ravnateljstvo, toda isto na to pritožbo niti odgovorilo ni! Trikrat strašno! Majhni so postali, strašno majhni in — smešni! Ali res nimajo nobenega zmisla več, ti pijonirji itnlijunslva na Primorskem, zu svoje dostojanstvo in svoj ugled? Ali resne slutijo, kako grozno icompromitujejo svojo lastno stvar, ako vzbujajo domnevanje, da je ilaiijanstvo v nevarnosti že pred jednim samita slovenskim naslovom?! Ako italijanslvina Primorskem stoji na takih nogah, po»ein pa naj le - likviduje hitro! „K d n*. »Knjižnica r,n mladino". — Izšel je 15, snopič, z naslovom: .Zeleni listi". Kratke pripovesli za otroke, stare ti do 10 Po Francu W i o d e m a u n u poslovenil Anton H režo t -i i k, učitelj (v Vojnikn), Obsega 2+ zeli ljubkih povestic, ki so zanimive, krulkočasne in ob enem poučljive za mladino, kateri .so namenjene. Ta snopič, je eden najlepših kar jih izšlo doslej, ¦ - Naročnina znaša za i*! trdovezmih snopičev le i) j/hl. 40 kr. • Za letošnje leto se ni še ogiii.',ili' niti .10!» naročnikov! .Sh.vnnskii kujlznloii". — Izšel jo dvojnati snopič IS. in I1.)., ki prinaša prvi del Kriliinovih (ragliaru/./.ijevili) poezij, Doslej so f.lale 1 gld., v tej izdaji pa s poŠto vred le :t() kr. Na jesen izide tretji snopič, ki prinese sliko in životopis pesnikov ter njegove spise v nevezani besedi, — Ve-i Krilan v Ireh lepih zvezkih bo stil torej i« \ID kr. k poštnino vred! V rokopisu imamo ludi zbrane pesmi Zamejskega. Te pridejo v jeseni na vrsto. Tako bo počasi v naši .Slovanski knjižnici* lepa zbirka domačih pesnikov. Vendar ima poiljelje /e|o slabo podporo od strani slovenskega občinstva. V Loeiilku je neki oče krstil svojega sina na ime najnovejšega laškega svetnika • (J a II i a no, Ta oče je neki Anion Sta-liun. Morebiti pride tudi on v praliko irre-dentovj.kih saujačovl • Ali ne, zanimivi pojavi! Ali kaj, saj imamo t r o z v e z o; zdaj je vse dovoljeno, da bi I« pveveč, ne razsajala žid Harzilai iu ('avalolli, Otrok Je zgorel v šempasu. Hil je na ognjišču, obleka mu je zagorela iu podlegel je opeklinam. Slariši, pazile na otroke! «l\ L.» Vcfeno bolj se svtft zanima za Kath-reinerjevo slad no kavo, zato je tovarna priredila podobo izviru''1 zavojev, ki jo danes podamo v prilogi ter na njo si. občinstvo še posebej opozarjamo. Ostala Slovenya. Trst. -- Kks:*'>nea R i na Id i ni je slavil v nedeljo svojo srebrno poroko in ob enem ~Xt ¦ letnico službovanja v Trstu. Svojemu dragemu prijatelju voščimo, da bi slavil ludi zlato poroko -- daleč, od nas! — »Tržaško podporno in bralno društvo" je imelo svoj letni občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je imelo društvo l\YA članov, za 10S več. nego I. 18'.»t.. Dohodkov je iiiio gld. r":ol,0:>. stroškov pa gld. 4-',)'$G''J7», torej čistega prebitka gld. 421-07. Društveno **'- je dogodilo, da so se- tu fantje st«>j>li in strgali nekomu dečku porjanico s klobuka za kazen, da je bil v petek pri ljubi. Zato jo novi župnik lionišov.ski v pridigi ostro pokaral jablunkovsko raladež, da je oskrunila znamenj«.-, po-»vetei spomenik rajnega rojaka. ^';»dež je stala, kakor bi jo polil z mrzlo vodo, in dekleta so trdno sklenila, da ne pojdejo vev tja \m\ vaso-VpM,J''\ a-to fantje so kedaj dopustijo prod znamenj«m krog Od te dobe so se varovali fantje in gladko srnejoče . sv\Anto»a j»i gledalo na nje ravno tako a ljubeznivima očima kakor ]n-ej. Potrona že nekaj dnij ni šla na vasovanje. Kaj l>i tam tudi delala mej to veselo uoreujovo chulino, ko bi ;ej pokalo sne pri misli, da govori Jurij v tem Času eez vrtru plot z drugo? Pctmna postane na vasi pri potoku. Pokriža se prod ohžnjun znamenji in sv. Antona in se zagleda nalivSi vodo v stran, od katere jo hitela njena iskrena prijateljica, Kača Mizova, tudi s ponvami po vode. č, obrekuio BabuSo. I no, komur ugaja; za Jurja jo dosti lepa. Jaz pa morem pred vsakim pogumno trditi, da si ti tisočkrat čedneja>. , , . ,. Petronino to?.no obličje preleti žarek samoljubnosti, ali takoj izgine znova. cBodete tudi prali?*, obrne govor. «Tudi; Še danes namočimo perilo. Pa k tej godbi pojdeš? cMorda», reče Petrona m vzamo ponve v roko. «Ioda ne vem še. Pridi nocoj k nam: dam ti sajenioo tistega lepega muškata». < Pridem N obljubi Kača. Z Bogom!» Beli lici se razioete. (Daljo pride). premoženje znaša gld. 3603*96. — Upra- I sanje imenovanja tržaškega škofa zanima splošno. Bilo je na površju že veliko kandi- I Satov. V. prvi vrsti je bil Flapp, potem mon- j signori Gabrijelci*, Jordan, MahniC, dr. Gre- j goreč (?) itd., ser* .4 zopet imenujejo krškega j škofa Šlerka, t*y\ Flapp baje ne mara v j Trst, ker je preveč, varčen. — Govori se tudi, da bi nas utegnilo iznenaditi v tem pogledu neko iznenadenje, oi\ :'• škofiji je izpraznjeno veliko žup-. ij. \ ' •emaiituri je umrl župnik S o mer, tieh j na ajegovo meglo je prišel neki M a t-l i c h kot upravitelj, ki ne zna hrvaški i na M a 1, l kii (t v o mesto pa so poslali duhovnika Iviiiicicha, kateri se je zagovavjal ,-red rovhijskimi porotniki radi poiicvcrjcuja iii! tisoč gld, cerkvenega denarju, Za nagrado je h:l premeščen iz krško v porrško skolljo. Zh Slovane je vse dobro! Občinska volitev se iu vršila v Daljami dur 'H), iu IU, pr. m. Naša stranka je zmagala s.ijajuo prvič, v vseh treh razrešili. Živeli zavedni volilcil Kranjska. Dne 1. pr. m. je minulo KM) let rojstva zasluženega slovenskega skladatelja ltiharja. Tekom poletju priredi se slavno«! v čast njegovemu spominu. — „GIiih-bena Matica" priredi po veliki noči tretji koncert v Ljubljani, Ponavljal se bode ves spored prvega dunajskega koncerta. Oni rodoljubi, kateri niso mogli na Dunaj, bodo imeli lepo priliko, slišati koncert v beli Ljubljani. Dan koncerta bo v soboto dne II. t. m, Štajerska. — .Celjsko pevsko društvo" priredi 31. maja t. 1. veliko pevsko ulavnosl s sodelovanjem telovadcev iu iamburašev »Celjskega Sokola" in .Smarsko godbe*. Za slavnost se delajo velike priprave. — „S 1 o v e n s k o p 1 a n i n s k o d r u š l-v o* deluje v Savinjskih planinah s hvalevredno požrtvovalnostjo, kar grozno peče ve-¦ikonemske prvake v Celji, ki so več let po teh planinah šušmarili ter jih kot nemške planine po svetu raztrobili. - V lavantinski. škofiji prebiva v 24 dekanijah okoli 499 tisoč ljudi j, po 219 župnijah ali farah; kapela nij bilo je nameščenih 133, a 00 praznih vsled pomanjkanja duhovnikov. Po škofiji nahaja se 601 cerkva in kapel. Povsod tožijo, daje pomanjkanje duhovnikov. Kje tiči uzrokP Koroška. — Koroška hranilnica v Celovcu je razdelila v dobrodelne namene gld. 97.970. — Deželni Šolski svet je uravnal po sklepu deželnega zbora plače učiteljem tako, da dobi 83 učiteljev po 700, l M po 000, 222 po 510 in 139 po 480 gld. letne plače. — Vin a se je pridelalo na Koroškem v 1. 1894. samo 50 hektolitrov. — Deželni odbor je razpisal mesto pre-gledovalca občinskih blagajnic. Plač/* dobi 000 gld. Mora biti vešč vsaj v govoru slovenščine. — V občini Črni je izvoljeno letos šest Slovencev in šest Nemcev. Poslednji imajo še dva virilna glasova, katera bosta odločevala nemško večino. Mohorjeva družba je našim nasprotnikom že od nekdaj trn v peti. Kaj čuda torej, da se zaganjajo, kcd„r le morejo, v naše društvo. Posebno rade jo obirajo starikave »Freie Slimmen", ki so se je spomnile zopet v 30. številki. Tam so našteli kar 20.000 udov več, kakor jih je v resnici, ali pa gledajo že v bodočnost? Pravijo, da družba zatira Nemce — bržkone s tem, da je dala pri zgradbi družbinc hiše in še daje celovškim nemškim obrtnikom na tisoče mastnega zaslužka!? — Cona jo se nad .nemškimi'' imeni odbornikov. Liberalulioin res ni mogoče vstreči. Ako pišemo imena po slovensko, preganja nas na vse sapo liberalni celovški okrajni glavar, ako jih kdo piše po nenrtki, pa se mrda Dohernik s svojimi. Kako obema vstreči? — Pijejo tudi, da je med udi celih 10.000 Nemcev, celo „nemški" grofi in župani, „da se Bog usmili?" Kje je Mihelj v imeniku staknil onih Nemcev, nam žal ne pove; menda se mu že poleno mede. „Mi r". Razgled po svetu. Avstrija. — Za 8. dan t. m. določena volitev dunajskega župana je oč"ožena na , nedoločen čas, ker je odpotovalo v. Dnnaja 1 več protisemitskih zastopnikov, da din niso mogli vroCiti vabila. — Predsednik poslanske zbornice baron G h 1 u m e t z k y je v Malem Lošinju na kvarnerskih otokih. — Poslanska zbornica se zopet odpre 14. t. m. — Bivšega dolgoletnega predsednika poslanske zbornice na Dunaju dra. F. S m o 1 k o je zadel mrtvoud. Mož šteje že nad 80 let. — Minister Gauč je izdal naredbo, po kateri se pripuščajo ženske k zrelostnim izpitom na nekaterih gimnazij i U .Za južne pokrajine je doloCen Trst za polaganje izpitov v n e m-škem, Koper v ital ijanskem in Split v hrvaškem jeziku. Ako je kaj ukrenil za Slovenke, nam Se ni znano. Doslej so se pri-znanile k izpitom le N e m k e. — Na Dunaju je umrl ginekolog prof. Spath, ki jo zapustil 250.000 gld. društvu za podporo bolnih vseučilišCSnikov in je ustanovil zaklad 40.000 gld. za razne ustanove, do katerih bodo imeli pravico vseuCilišCniki vseli na-ro-tnostij in veroizpovedanj. _-----Hrifcrst mw.""—TWfW.~pr7n\7 je poslanska zbornica potrdila razne volitve, med temi tudi izvolitev slovenskega poslanca Koblarja, O razpravi izvolitve nemško-liberalnega poslanca Demela za mesto opavsko doslo je do burnih prizorov med liberalci in antisemiti. Poslednji so predlagali, naj »bori niciv uniči Domolovo volitev, ker so se o istoj uporabljala nepoštena sredstva. Nemški liberalec Wrabetz je zagovarjal svojega somišljenika; sosebno jo nnglašal, da $o ftntlsu-mitje dunajski o zadnjih volitvah poživljali žene, naj sleparijo svoje može nn korist volilnega zaklada antisemltsko stranko, Vslod tega podtikanja je nnlisemitskl posl Schnol-dor imenoval poslanca Wrabtza tožnikom, Anlisemitje so ploiknli, dofiim so noinikl 11» bornlci v svojem srd« obsipali SclinelderJn raznimi mnločastnimi priimki, Slednjič so kričali vse isprok, da ni bilo razumeti nikogar, Predsednik je pozval slednjič posl, Scbnol-derja nn red in so jo izvolitev Domalovn potrdila 142 proti 70 glasom. ~- Dno 28. pr, m. jo imela poslanska zbornica svojo zadnjo sejo prod prazniki. Vsprojola je zakon proti goljufijam pri prodajanju, in o urodbl lrgo» vino na drobno, Tudi o glaHovanju o Inm zakonu prišlo je do burnih prizorov iiiml an-visomUi in liheralet in Je prmlnodnlk piv/.val na <::il :iuti'.miiiilsk< ga poslanca (frHHiuunna. (ileiie uredb« Irgovino uu drobno Jo obljulill iiiinih|c»- y,n Jrgoviuo, da ao bodo Jomal ozlr nu poh.m,i(-»io dožek«, — Prihodnja hojm bodo dno IV. si|(j'iln. — Tudi goHpodska zlioriiiru jo imela i.li dan svojo noju in Ju Vfliircjclii; zakon v ruzšlrjouja »akoua za preskrbo vanjo udov in sirot Časnikov in moštva, zakon o rudniških nadzornikih lit razne drugo prodlngc, rmviiuva uradnl&klh plutf. • V hoj i poHlaiiHko zbornico dna 20. pr. m. Jo vlada predložila redom zakonskih načrtov gladu uredbe p I nO, drž. uradnikov in slug, profesorjev na srednjih in obrtnih šolah, na mM-(oljiščih in visokih šolah ter katoliških in pravoslavnih duhovnikov, l»o predloženem načrtu so poveča Iclua potrebščina za kou-gnm l,H05."jr»0 gld., polrrbščlna za profesorje na visokih šolali za 74!).000 gld,, za-jodno so odpravi kuležuhin. Za profesorja na srednjih šolah se določa kol plača v Blolnih mestih J 400 gld., v drugih mestih 1300 gld., in su zudnje tri kvinkvinalue doklado povišajo na .100 gld. Ravnaleljska doklada znaša 500, oziroma 400 gld. Po desetih službenih letih se uvrsle vsi profesorji v V1H. Cinovni razred. Učitelji veronauka, kateri ne pouču-jejo v vseh razredih, dobe plače 800 gld., dve dokladi po 100 gld. in tri po 200 gld. Suplentje dobe remuncracije po številu ur in sicer izkušani filologi po 00 gld. na leto za vsako uro na teden, drugi po 50 gld., neizkušani. suplentje pa po 48, 40 in 32 gld. Troški za srednjo - šolske profesorje bodo znašali 985.367 gld. več kakor doslej. Učitelji na obrtnih šolah so uvrste v X., IX., ' Vlif., VII. iu VI. Cinovni razred. PlaCa znaša 1100 do 2800 gld. Na leto so bo 212.000 gld. veC potrebovalo kakor doslej. Učiteljem na učiteljiščih se določi v stolnih mestih plačo 1400 gld., v drugih inestih 1200 gld., vrh tega dobe dve petletnici po 200 in po 300 gld. Po desetih službenih letih se uvrste v VIII. Cinovni razred. Ravnateljske doklado so tiste, kakor za ravnatelje srednjih šol. Plača vadničnih učiteljev znaša v stolnih mestih 1100 gld., v drugih 1000 gld., vrh lega dobe dve petletnici po 100 in tri po 150 gld. Plača vadničnih podučiteljev znaša 700 gld. Letna potrebščina za vadnice se zviša za 229.000 gld. Uredba plač drž. uradnikov je omejena na uradnike od V. do XI. činovnegn razreda. Plače znašajo: v V. razredu: 6500, 6000, 5000 gld.; v VI. razredu: 4000, 3600, -3200 gld.; v VII. razredu: 3000, 2700, 2400 gld.; v VIII. razredu: 2200, 2000, 1800 gld.; v IX. razredu: 1600, 1500, 1400 gld.; v X. razredu: 1300, 1200, 1100 gld.; v XI.; razredu: 1000, 900,800 gld. Zvišanje znaša torej 200 do 600 gld. Višjo plačo dobi uradnik v XI. razredu po dveh, v X. po treh, v IX. po Mirih letih. Letna potrebščina bode znašala 10,016.450 gld., od katero svote nride na štiri najnižje razrede 8,771.450 gld. Načrt o uredbi plač drž. slug se1 ne nanaša na slugo poštnih in brzojavnih uradov, katerih plače so bile urejene 1. 1889. Sluge, ki ko dobivali doslej 160, dobe 350 gld.; tisti, ki so dobivali 260 do 300, dobo 400 dd.; listi, ki so dobivali 300 do 350, dobe 450 gld.; tis«, ki so dobivali 350 do 400, dobo 500 gld,; drugi 550 gld. Policijski nadzorniki dobe 600 do 700 gld.; redarji 420 do 500; vsi troški za uredbo plač drž. slug znašali bodo 1,686.000 gld. veC nego doslej. Z regulacijo narasejo vsi troški za uradnike, profesorje in sluge za letnih 13,270.017 gld. Vlada je kategorično izjavila, da predloži te predloge v sankcijo šele potem, ko je zbornica dovolila povišanje davka na špirit in na pivo ter borznega davka. * Oirerskn. — Dne 2. maja se otvori millenijski švindel v Budimpešti, ali kakor ^ni hočejo: ..razstava madjarske zmožnosti". Cesar ne morejo spraviti na dan na domu, to pobirajo po sosednjih deželah, — vse pa bo razstavljeno pod tvrdko .mogočnega arpad-slva*. Ubogi ogerski Slovaki, Srbi, bunjevški Hrvatje in Rumuni, koliko bodo morali pripomoči k madjarski slavi, katero pripravljajo že več let! Pa ne samo ogerski Slovani, nego tudi Hrvatje onkraj Drave so navezani moralno sodelovati pri tem podjetju. Kako korist pa bodo imeli od tega, ne vedo niti oni, koji so k temu pripomogli. Pametne glave ne dovoljujejo razstavljati na javnih prostorih raznih dragoeenosiij, vendar se je posrečilo madjarski vladi, da je pripravila zagrebškega nadškofa v to, da dovoli razstavili dragocenosti iz prvostolne cerkve. Uprav v Budimpešti se je že zgodilo, da so zamenjali pri neki priliki razstavljene prave dragocenosti s ponarejenimi predmeti. Ali se ne bi moglo to tudi sedaj zgoditi na škodo Hrvatom? Italija* — Razglasilo se je, da je vlada odredila tri tajne preiskave zaradi ponever-jenj. Po teh vesteh so izginile v žepih nekaterih dostojanstvenikov izdatne svote denarja, katerega so darovali dobrosrčni ljudje za bcdnike v Kalabriji, koji so trpeli ogromno Škodo vsled potresa. Nadalje govori'-, to tako v Mostam iu Metkovirti. Ta teden poje v Dubrovniku. Srbija. — V eni prejšnjih številk smo javili čudne razmere na poštnem uradu v lielgnidu. O tem porocMJo bclgrajsko „Ve-čorne. Novosti" lo-le: ,/e od 1. januarja je hudo gledati dnevoma ono številno ljudstvo, katero čaka nakazani denar pred belgraj*ko poŠto. 1'radnik, kateri ima službo, se navadno skrije, dokler ne dobi denarja iz drugega oddelka na posodo, da vsaj deloma zadovolji občinstvo. Kdaj prestanejo te nepodobnosti, je te/ko uganiti. Ta časopis priporoča ludii naj se denar pošlje v Srbijo iu iz Srbije Iv v il o b m zapečate- '.•mu pismu". Ako so takšne žalostne razmere v Srbiji, tedaj se ni čuditi, ako ne more dobiti Srbija posojila, katero si je prizadeval dobiti srbski tinaučni minister na Dunaju in v Parizu. Kralj Aleksander obišče baje tudi našega «¦<;-sarja; namreč na povralku iz Aten odpotuje čez Trst iu na Dunaj. Ilolgurlja. ~ Ruska vlada je imenovala svoje poslanike za Bolgarijo. Uradni časopisje že prinesel ukaz. Imenovani so štirje poslaniki, namreč za Solijo, Plnvdiv. Prizren in Burgas, — Rusija. — Kronanje ruskega carja je Irn v očesih njo sovražnikov. Sedaj poročajo iz Berolina, da je ruska policija izgnala iz Moskve /e če/. :!(>(> sumljivih oseb, katere so baje nevarno za carjevo življenje. Tako nemški časopisi. — V Rusiji vpeljejo novo denarno vrednost v metalnih kovinah, s katero zamenjajo papirnati. KoIimMcim* IlnstklHtlor II. 8-«5 liis l-J-75 |»,-i- HliilV /.. kompl. Ili.li«! Tubsms mul Sliiinliin^s - PunifcuH so\vi<> «cliwm7.(>, wim!W mul f:irbi;.v Heiuiolierc-Soido voli :!.'> kr. lds II. UC.ri p« Met. — irlsill, (.Wr.!ifl. kameri, fi-miiHicrl. Ilauiiislc ftlr. («-a. iMO vctm-Ii. Oiial. u. 'JIMHI vitsi-Ii. 1'nrl.cii, DcssiiN v.U:.), porto- mul Htciiorfnd ins Ifuus. Munti-r ".injjchcnd. lioppcltcs llricfporlo nacli der Schvvciz. Seiden-Falirlben (J. Ilcniirljcrg- (k. u. k. Iffofl.) Ziirirl.. 6al asi Za svojo, na veliki in mnogo frekven-tovani cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi mi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi ušel dovoljna sredstva in sposobnosti za intanovitev prodajalnice z mešanim blagom in z deželnimi pridelki na drobno in debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdeleže-vafi se tega podjetja 7. delom in denarjem. Radi svoječasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znanih škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke. Aleksander Mahorčič, 23, 13 Matavim pri Divači. . Ozki uHci (via Stretta) št. I v Gorici priporot" Škropilnice proti peronospori (ponovljene p Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitiepi bakra pt prosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenj Cena je zelo nizka. Popravlja drn^e škropilnice. Spr jenitje naročila za druga kleparska dela. Postreže p steno in solidno. G2, •L. pri- \0& do Z§§ ^d. mesečno lahko zaslužijo osebe vseli stanov in * vseh krajih s prodajo zakonito dovojjenih državnih papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica uikaka iti nevarnost. Ponudbe pod „!eichter Vardiensl" na Kudolf Mose, Želodečne kapljice lekarničarja C. Brady (Marjjacey«ke žolorteene kapljice) pripravljene 4,32 11 v lekarni angelja varuha I. Sradg-a v Iromerižu (Moravsko) staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega m okrepčnjočega delovanja za želode«: in prebavljanje. Želodečne kapljice lekarničarja C. l!randy-n iMAlUJACELJSKE KAPLJICE) ¦!o zavite v posebno skatljico ter pre-ridene s sliko Jlarijaeeljske Mniere iožju (kol zaSC-ilno znamko). Pod to /natnko mora se nahajati sledeči podpis ^''/i?W.tty ---------- .------1 Vsebina kapljic je napovedana. čln,- >)»»• in i.a\, furlanskih, j briških In : istarskih j vinogradov. ¦ , ž.-:. ¦/. ...i : Cana imorn«. Poslreiba poiton: Tovarna uzornin telovadni« priprav JOS. YI.NDYŠ-J,, v Pra^i na Smlhovu l< popolnemu d/ornemu prircj«»vanju sokolskili in šolskih tclovailnic ¦ iiiijiiov«'j.;di |oi|Ki/.ii;\iiili in praktičnib >-i--,lavi!i. V la dnk.i/. je n.i razpida;-n i,mo;.'o pilpniiirii-• ih -.pričal •l<>tii;i.'ih in in»z. U. POGAČNIK! se je preselil <# (Hmelakova liis;«), » ^j, Ordinuje tudi pismeno. ^ ^ HroSnre n tuberkulozi po (il) kr. j« Samo v Stolni ulici št. 13 (zraven stolno cerkve) se doV\ fet&go za s$omtadm in poletni cas po najniži eeni -^y So na iziier perkali, francoski sa-teni, kretoni, oxfordi, zefiri t<-i/j[,ii.i> kot izvrslno bol ubla-žujoč« mazilo; /a cma 40 kr., 70 kr. in l if- I. w itoi.i j>fi v>fii !i-k:irri.-ili. N.t; >-«• ¦/.,:!.d--.;« N>sploLno priljub-Ijano domača zdravilno sredstvo VHinci ti- BicMensv Liniment s „sidram" k<>! e-([:l!f> praVO I!i VAiill v;m lekarna „pri zlatem levu" v Pragi. rM 3van 2>omieef\ v^otminu na glavnem trgu v nekdanji Fallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino je. ditnega lilnga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko lu druge reči, dalje petrollj ter raznovrstne sveče za cerkve in pogrebe. **' Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. Ozira vreden zaslužek u..-. i «i.l ,'*i::j", Crad«c, \ Pražko hišno mazilo B. FRAGNER-JA v PRAGI V »Urokih fi» !J.i iti '2.'i Ur. A jioJI« « fcr. »<>r, IhH-viio rii/poinjiuijc |n» pitill. lekarna pri ..r-rnnn orlu", I.1I4 tUm. u »3j!4 $;, pnv.l. krojaški meni i in krojni aparati i Martina Poveraj-a, i trgovca in krojaškega mojstra v Gorici. , Edina in največa zaloga iaego- ! toviftsnih moikih in deških j obiek, vsakovrstnega blaga, po- ' vršnikov, dežnih plasčev. suk- j nenega blaga aa ti. duhovščino. \ za c. kr. uradnike in c. kr. ca- ' stnike z vsemi pripravami, za j pomladno iu lefno dobo. \ Lotava pomoč fexo\acen\\ j tu U-. !.'..»•.> tu f4 Isi stroji za poljedelstvo in vinarstvo. §p»T- Cene zopet znižane, ^^ffl Stiskalnice za grozdje diferencijaine sestave. »trupih stUkalnic. Stiskalnice za olja, hla>auliLn« stiskalnica, ikropilnico proti psranospori V«rmor«lave s*stswe. Te n-.r.j, ^.,, ii.u sn znane kot r.ajbo'tj5o ia nnteettfjSe: avtomatična škropilnica, maslllnlce s f-obkačam, stiskalnic« za sano, trliaria 1 :. i izdeluje po najiu;!jLcn proi o,i« Ign: Heller na Dunaju H/a Praterstrasse, 4g. Cenike in. BFrtcevala rarpoSiija zastonj. Išče zcctcpr.ike Varovati s« i« ponarajanj. ;n, -i% 7 tovarna za strune in 9,19-14-glasbeno orodje Sctionbach 379 pri Hebu, Češka I.riporo-ata: strune, loke, cella, cifro, kitare, mandoline, piičala, kla-I rinete, »vir. iz pCafe, bobna, harmonike itd. itd. avtomate, tajnice, simfo-v nlone, gfaso-I vlrje, harmonije, orgije itd. itd. jr.ilii ::^c,tcn,; in franke. Ceniki aristonov Itrt. ¦..:.»/¦ ¦- 1- i"-"' .I-.|:.-!h.im. -.»:, k;. "'' 2" a^n^%k "' N I V :s p»l.l:BI Isl 1 ., i. „" ^ ¦ T; 1 o aJkaa3 1 »J s e ¦?¦ 1 -«. %: g ~ ¦ 6 I 5- •* Bal 1 i .= ° ¦ \ '.s'.'<::i iii kili«- ^ jtMiKski tut;.žit.I. '¦'< J.riitiu/.i (K-.'.t>;i ter hrt?. ilni„-il: Ski..il'-i\;i-. tv..r-i. lV.r«:i'n:.' t.-k, t::.i:iir> |ir— lr,»vo :-n pr.-:n.>^i^> sl.iliiiknnosl. J-tiji.i p!tk!i't:ii-;i «•"<(» •jraiiic.v sta!1,!' 80 kr. ' KniMtc tiznn*«« za^chnlm otljniialccm z:t>iouj in iioMtiiup prosto. Snovi za obleke }n>:ii>i«ii •; tlivMuir "i ¦"" iIuIham-Iii*. ;•¦"'-[.-•.:. [•'. .r- .:.i <\ k:. iirailnKki1 opra««', »•'• tt-ranp. «3iiJi<5.ito. t, lUr«-j<*. 1'!^» =.. I.iijurclo t. stol.' s;» lifro. pre*l«>k«» /a %o/i'. >;ij\i-«'jil n\h Xi\ i':i;i .-inv-i. k.'i.-ški>M :r. ' '. .".-k. F i :¦ -'.:..i r,.; i».i<.jiotti' "i Jini-Kv i-5 i?.urnili tiMinli v '¦•¦'X.\ :..;ii»i.tii. >i'-i '"• '•¦' :..»• um;.:. -JO-ks.i n. r:. •,^i::-.v-u:;u >'ttjv.'čja U- lirV (.-.:i-,.: 1:1 ir.i.i"-m \'-*f-A z.i Žoti<«ko nttlrki' <. i:)T..i'.:i.:'.-„>:l. l..i:^.tli. Sno\i. KrtJprr »e more'prati, potni pliiM't n.i ^l-I. I Mem>, ti-njnn, čUto votiicuo sukiicni) Maso '.-r :.•• fu:.' krpe. kai.no ne \*-Jj»ij(> i'.i"s krnjuiki-ira »li-ln, pnj.orttC-a Joh. Stikarofsk^, V BrB« ^'.«.i; .- .»^-...-ke ol..tinj.- sukin.. >'jji»ja to\.unUk.i /ftlii^a sukna \ 'tlj.ni pol milijona -Id. •o*- Razpošiljanje samo proti pavielju! ¦*« r"io2or! 'Jc'.'. '?\[A:".'v".',-".'"-..!".".VIV1.'.^"