ímh
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: UpravDištvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboiu. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inBerate se plačnje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase
primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Tretji slovenski katoliški shod!
Bela Ljubljana, središče Slovenije, je bila te dni priča globoke katoliške zavesti med Slovenci. Iz vseh slovenskih pokrajin so prihiteli možje in mladeniči na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano, da manifestirajo za katoliško misel in se udeležujejo zborovanj in posvetovanj, ki so posvečene pouku in organizaciji za bodočnost. Vsakega ude-ležnika se je morala polastiti zavest, da se voditeljem katoliške organizacije po Slovenskem hoče dela, nesebičnega dela za narod. Temu tihemu prepričanju je dal izraza v svojem duhovitem govoru dr. Krek, ko je med viharnim odobravanjem vskliknil: „Klic katoliškega shoda do nas vseh je: Tukaj je narod, delajmo zanj l4 Tako jel Po tretjem slovenskem katoliškem shodn nam je začrtan za bližnjo prihodnjost zopet jasen program, in na nas je, da ga vestno, točno ter z navdušenjem izvajamo.
Shoda se je udeležilo blizu 7000 slovenskih mož in mladeničev. Izmed cerkvenih knezov so bili navzoči: lavantinski vladika dr. M. Napotnik, goriški nadškof dr. Se dej. ljubljanski škof dr. Jeglič. Posebno mnogo gostov je bilo iz bratske nam Hrvatske. Čehi so poslali več zastopnikov, med njimi voditelja krščanske kmečke stranke na Hi-ravskem, Sam al i k a. Na shod je prišel tudi deželni glavar kranjski Oton pl. Debela, vlado je zastopal grof Chorinsky.
Slovenski državni poslanci so bili zastopani po dr. Snsteršičn, Povšetu, dr. Gregorčiču, Pfeiferju, Pogačniku, dr. Žitniku, dr. Korošcu. Israed štajerskih deželnih poslancev je bil navzoč dr. Fr. Jankovič.
Za predsednika katoliškemu shodu je bil iz voljen državni in deželni poslanec Po v še, za podpredsednike: dr. Gregorčič, dr. Pavletič, dr. Jankovič, Jeriha, poslanec Mejač in župan Znmer.
V nedeljo dne 26. t. m. je bilo predpoldan veliko zbororovanje na vrtu Alojzijevišča, popoldae ljudska veselica v hotelu Unionu. Govorili so dr. Sustersič, dr. Korošec in dr. Krek.
Dr. Šusteršič.
Viharno pozdravljen je najprej govoril o neudeležbi koroških S ovencev na katoliškem shodu in o volilni rtf<rmi. Potem je nadaljeval o krščanski demokraciji (ljudski nadvladi):
Krščanska demokracija se naslanja na verno ljudstvo, katero v svoji moški zavednosti svobodno, iz notranjega prepričanja, daruie svoje srce nad-zemeljskim idealom svete vere. Tako zavedno ljudstvo je neprigtopno vsakemu zapeljanju ii zmotam, ki se skušajo razširili med slovensko ljuistvo.
Kajti ne varajmo se, v središču političnih bojev vedno in vedno skozi vsa stoletja stoji vera in za to skrbe ra^no tisti, ki vedno oznaajujejo, da je vera privatna stvar in da vera nima nič v politiki opraviti. Ravno tisti silijo verska vprašanja vedno in vedno, dan za dnem v ospredje. Po časopisih, na shodih, v javnih zastopih, v npravi, v kolikor imajo moč v rokah, povsod skušajo nasprotniki katoliške cerkve uveljaviti svoj vpliv, bvojo politi?; moč le v tem smislu, da bi silo delali sveti katoliški cerkvi, katoliškemu prepričanju, katoliški vesti. (Pritrjevanje). Temu početju so dali ime „svobodomiselnost", pa v resnici tu ni ne svobode in ne misli, temveč le brutalnost, sirovost, lai in hudobija. (Viharno pritrjevanje).
Ta, slavni zbor, bi vendar le nekoliko omenjal, kako napačno je to, da Vi bratje iz /en Kranjske, na katere se sedaj posebno obrača, vedno tako z neko zaničljivostjo govorite o našem boju proti sovražnikom svete vere in ga imenujete „kranjski prepir". Ali ne čitate časopisov naše liberalne s'ranke, ali ne poznate njenih izjav v javnem življenju? In vi mislite, da jc to malenkostni „kranjski piepir"! B>j za najvišje ideale, za častni in večni blagor
slovenskega ljudstva, to je tisti „kranjski prepir", kakor ga imenujete. (Živahno pritrjevanje.)
Saj je liberalna stranka, kakor nalašč, ravno sedaj objavila svoj najnovejši program. Pol leta je kokodakala in kokodajsala (živahna veselost) in vsi smo čakali na jajce, ki ga bo ta pnta izlegla, in ravno o pravem času, ravno pred našim katoliškim shodom, 88 je to jajce v častitljivem „SI. Narodu" pokazalo. (Živahia veselost) In glejte, vse, kar nam je razkrila liberalna stranka v svojem programu, v glavnh točkah svojega programa, so te verske točke: (Klici: Tako je) Ven z vero iz javnega življenja je ena točka, ven z vero iz šole je druga, proč s kršanskim zakonom je tretja.
Vprašam vas, slavni zbor, kedo tlači in sili vero v javno življenje, če ne nasprotniki naši? (Klici: Tako je). Ali so ti morebiti tako smešno-naivni misliti, da si bomo mi dali čisto mirno in ponižno svojo glavo odrezati? Ali mislijo, da bomo silo pustili delati svojemu verskemu prepričanju? Ali si je kedo domišljal, da si bomo pustili silo delati naši vesti, ali so si mislili, da bomo mi na nož izročili takim ljudem najdražje, kar imamo na tem svetu, svojo deco, svoje otroke? (Vharni klici: Nikakor ne).
Ali mislijo, da bomo mi pustili silo delati sveti katoliški cerkvi, (klici: nikakor ne). Ali mislijo, da bomo mi pustili blatiti našo katoliško duhovščino, naše vladike? (Ponovljeni viharni klici: nikakor ne)
Motijo se, kakor so se vselej zmotili, ti generali z vedno manjšo armado. (Veselost.)
Generalov imajo vedno več, armade pa vedno manj. (Živahna vesel st in burni živio klici.)
Ne! Nobena sila sveta nas ne odtrga od katoliške vere in carkve; to vero mi nosimo v svojih srcih in ta vera, ki živi v naših dušah, ne umre nikdar, in če se grob zapre nad nami, potem bo šele še bolj ž:7ela. (Gromotito odobravanje)
Dr. Korošec govori o kmečkem vprašanju. Posledica liberalizma je propad kmetijstva. Kako slabi so sadovi
svetega obhajila. Večkrat razkrinka pogubne zmote
i krivih ver, zlasti zmote protestantov ali luterancev, ; in popravi škodo, ki so jo povzročile. In ko je izvršil čudovita déla in pretrpel strašne muke, (bil je preganjan in zasramovan, s šibami tepen in v ječo vržen itd.), je sladko in mirno zaspal v Gospodu. Bog ga je poveličal z mnogimi čudeži v življenju in po smrti, in leta 1671 je bil prištet svetnikom.
Na dalje, edini sv. Frančišek Ksaverij, ki je bil rojen dne 7. aprila 1506 (obhajamo torej letos štiristoletnico rojstva preslavnega apostola Indije in Japonije) in je umrl dne 27. novembra (ne 2. dec.) 1552, ta svetnik, ki je celo svoje življenje živel čisto in vzdržno ter bil ves navdušen in goreč za sveto vero, v ostalem pa reven in siromašen, ta svetnik je v obširnem indijskem kraljestvu brez primere več opravil v korist krščanske vere in omike: s tem, da je cele narode pridobil za Kristusa, z lastno roko krstil dvanajststotisoč ajdov in pri vedel kneze, kralje in vladarje iz paganske praznoverne teme k luči in spoznanju resnice: brez primere, pravim, več je ta svetnik opravil, kakor na primer misijonarji anglikanske cerkve, ki so prihajali v družbi svojih žen in svojih otrok; ti so potrošili na tisoče zlatega denarja, ter radodarno porazdelili na stotisoče izvodov svetega pisma in drugih knjig — pa brez uspeha. Deviški sveti Frančišek Ksaverij je imel bogato in obilno žetev, oženjeni oznanjevalci evangelja so pa ostali skoro praznih rok.
3. Precej veliko težavo dela vsaj nekaterim duhovnikom pičlost dohodkov, ki jih jim prinaša
LISTEK.
Govor
prevzv. g. dr. Mihaela Napotnik, kneza in škofa Lavantinskega,
v prvi javni seji škofijske sinode, na praznik sv. Kajetana, dne 7. avgusta 1906.
Nadaljevanje.
2. Pa božja previdnost vse tako uravnava, da te omenjene neugodnosti postajajo ugodnosti, da se navedene težave izpreminjajo v vire višjega veselja in čiste radosti.
Omejitev svobode, lastno našemu stanu, bogato nadomestuje ono tolažbe polno prepričanje, da tako omejitev terja sama narava in častitljivost mašniškega stanu. Le na ta način se more svečenik vzdržati sam na ozkem potu zveličanja in pa pomagati vernikom, da postanejo deležni tiste prostosti, ki je dar Kristusov, ki je prostost otrok božjih.
Celibat ali neoženjenost pa rodi veselje duhovnega očetovstva, po čigar moči dober duhovnik daje sveti Cerkvi ne enega ali pa drugega, marveč sto in sto otrok. Bogu posvečen dušni pastir, ki neumorno dela na vrtu in na polju Gospodovem, ima v svojih vernih ovčicah pač toliko sinov in hčera, kolikor duš. Videl sem pobožne župnike, katerih bolniško posteljo so noč in dan obdajali verniki, polni otroške ljubezni in vdanosti. Poznal sem dušne pastirje, katerih smrt je sto in sto župljanov
objokovalo z bridkimi solzami. Našel sem grobove I pobožnih duhovnikov, leta in leta ozaljšane z naj-i lepšimi cvetlicami in rožami. Kaj čuda, če se skoro | zdi, da vživajo duhovni očetje večjo čast in višje • spoštovanje od telesnih!
O celibatu ali devištvu mašništva so že mnogo lepega povedali možje, ki so bili vneti dobrih želj za sveto vero. Moje mišljenje in vaše mnenje je znano iz velevažnega poglavja LXXXV. de cleri-corum coelibatu — o neoženjenosti duhovnikov — potrjenega na sinodi leta 1903.
Zato se zdaj sklicujem samo na izkušnjo, ki je najboljša učiteljica življenja. Kdo bi pač mogel prav in vredno popisati, kolikera in kako slavna déla je izvršil sveti mož, slavnoznan po svoji stanovitni vzdržnosti in čistosti, čigar praznik obhajamo ravno danes. Sv. Kajetan, rojen v Vincenciji leta 1480, umrl v Neapolju dne 7. avgusta leta 1547, se je lesketal od nežne mladosti sém pa tja do smrti po čudoviti sramežljivosti in nedolžnosti. V Padovi ovenčan s častjo doktorja svetnega in cerkvenega prava, zapusti svet in postane duhovnik ter posveti vse svoje moči Bogu in bližnjemu. Ustanavlja bolnišnice in z lastnimi rokami streže okuženim bolnikom. Zavoljo skrbne gorečnosti za blagor in zve-ličanje bližnjega ga imenujejo lovca duš. Med duhovniki so se godile takrat marsikatere nerodnosti: srčno želeč, da bi živeli zopet v zgledno in čednostno kakor nekdaj apostoli, ustanovi sv. Kajetan red regularnih klerikov ali Teatincev, ki živijo samó od prostovoljnih milih darov. Neutrudljivo skrbi za lepoto bogoslužja, za krasoto hiše božje, za natančno opravljanje svetih obredov ter za pogostni prejem
liberalizma, kaže sedanji umirajoči drž. zbor. Osvo-bojeaju kmeta od tlake in desetine so sledila velika bremena in silno zadolženje, cena kmečkim pridel kom je padla, sedaj so posestva razkosana, pcslov ni več dubiti, se otroci gredo od hiše do hiše za boljšim kruhom. Kmečki stan v Avstriji tare sedaj 8000 milijonov vknjiženih dolgov.
Slovenski izseljenci n so podobni izseljencem drugih narodov: to niso bledi, izstradani obrazi, ampak krepke postave, najčvrstejši ljudje, ki gredo le zato po svetu, ker vidijo, da bi doma bili vedno le sužnji svojih dolgov. Oni gredo po svetu z veselim upom, da bodo v drugi državi bolje prospeli. Zato pa pada v Avstriji kmečko prebivalstvo sorazmerno z drugimi stanovi po številu, in Avstrija se bliža temu, da postane industrialna država.
Zato se pa mora naš kmečki stan organizirati, seči mora po samopomoči v zadrugah. Država pa mora poseči vmes s tem, da varuje ceno kmečkemu pridelku, dati mora kmetu, ki zdaj prispeva za vse šolstvo, njegovo lastno strokovno šolstvo.
Zahtevamo, da država posveti kmečkemu stanu vse sile, a največ bo pomagalo, če se začne širiti kmečka zavest. Kmet se mora zavedati svojega velikega in važnega pomena v domovini in državi. Kmečke zahteve moramo staviti v prve vrste (burni živio-klici), kakor on tudi stoji vedno v prvih vrstah za korist družbe. (Buruo odobravanje.) Odkod pa prihajo drugi stanovi? Poglejte j'h! Sami kmečki sinovi so! (Tako je.)
Kmet je tudi najbolj državo vzdržujoči stan. Ko so na Ruskem revolucionarji hoteli strmoglaviti carja, se je kmet dvignil v protirevoluciji in se postavil za carja. Tako je kmečki stan povsod oni živelj, ki ohranja državo, prestol in oltar. (Tako je.)
Zboljšanje kmečkega stanu Be pa ne da doseči brez boja; zato mora kmet napadati nasprotne trdnjave. Na odločilnem mestu naj povsod zavihra kmečka zastava: Na zastavi se blišči sv. križ, pod njim so zapisane vse kmečke zahteve in želje. (Odobravanje.)
Slovenski katoliški kmetje! Katoliški shod vas pozivlje, da nesete idejo stanovske zavesti seboj in zbirate svoje sotrpine. Potem bo država videla, da ne sme zanemarjati tako važnega stanu. (Dolgotrajno, burno odobravanje.)
Dr. Krek
živahno pozdravljen, omeni, da govori danes le zato, ker je odpovedal naprošen celovški govornik.
Pravijo, da verska misel več nima moči, a katoliški shodi pričajo, da je verska misel še vedno močna dovolj, pridobiti ljudstvo za največje žrtve Krščanstvo je nastopilo kot poživljajoča sila, ki je zbudila zavest ljud;, najprej kmečki stan, je dvig nila mesta in rodila smisel za skupno delo. Majhne stvari so opustili in ustvarili veliko krščansko omiko, katere sadove vživamo mi. Govornik našteva nato razne sadove katoliških shodov.
Po katoliškem shodu se mir seli v vas. Najhujša rana našega naroda je medsebojno sovraštvo in prepir med ljudstvom. Ta kuga se mora zatreti
njihova služba, in ki nikakor ne zadostujejo za življenje, duhovskemu stanu primerno. Zares, težko mora deti mašniku, če ga dan na dan tare skrb za to, kar potrebuje za vsakdanje življenje; trdo mora občutiti, če ne more izkazovati gostoljubnosti, kakor jo zahtevajo vljudnost in pa tu in tam neizogibne razmere; bridko mu mora biti pri srcu, če mu nikakor ni možno lajšati uboštva svojih ljubljenih domačih in sorodnikov.	Dalje prihodnjič.
Učiteljeva pisma starišem.
Piše Anton Kosi.
Uvod.
O tem je pač vsakdo prepričan, da more vzgoja mladine le tam lepo napredovati, kjer se roditelja, oče in mati, lepo razumeta, kjer drug drugega lepo podpirata pri težavnem delu vzgoje. In nasprotno: kjer vleče oče vzgojni voz naprej, mati ga pa zadržuje, ali nasprotno, tam si ne moremo misliti po-voljnih uspehov pri vzgoji otrok.
Kakor mora vladati med roditeljema, ki sta prva in od Boga samega postavljena vzgojitelja, pri njunem vzgojnem delovanju lepa sloga in za-stopnost, tako se morata tudi dom in šola, stariši in učitelji lepo razumeti in se podpirata v vsem, kar je pravemu napredku mladine v korist.
Kako se že glasi znani izrek?
Družina in šola sestrici sta dve, nobena samotno hoditi ne sme.
in spraviti iz naše srede. Za tak božji mir, po katerem se pozabijo nasprotja, ki izvirajo večinoma iz malenkostnih r*zmer, je najboljše sredstvo taka velika verska manifestacija. Vsak tak velik shod od lušči nekaj zastarelega zakotnega blata z ljudstva in ga dvigne do višjih, plemenitejših čutil. Naj tudi starši vzgajajo mlad'no v tem smislu, da moli za mir in ko je uče spoznavati svojo lastnino, ji naj vcepijo zavest, da more srečno živeti na njej le, če bo v mira s svojimi sosedi. (Odobravanje.)
Piavijo, da smo hlapčevski »aroJ. Mi lahko rečemo danes, ko toliko ponosnih mož ve, kaj so in kam gredo: Mi smo gospodje! Prej je bil gospod tisti, ki je imel skrb za splošni blagor, mir in red. Danes pa ljudjo v takih rečtb, ki jih je prej imela gosposka, sami odločujejo. Prej seje reklo: Grajščak je veren, zato je tudi kmet. Danes se pravi narobe: kmet je veren, zato mora gospod spoštovati njegovo vero. (Burno odobravanje.)
Tovarniški dimniki iu bolestao žvižganje tvor-niških piščalk kličejo delavskemu ljudstvu: Trpi, in umri! Zvonenje naših cerkva nam pa kliče! Delaj, moli, živi!
Klic katoliškega shoda do nas vseh je: Tukaj je narod, delajmo zanj!
Po shodu je vsa množica spremljala navzoče škofe do šk.fi,ske palače, da jih brani, ako bi bilo potrebno, morebitnih napadov od strani liberalcev in socialdemokratov.
V ponedeljek zvečer se je vršilo prvo slavnostno zborovanje. V veliki dvorani hotela „Uaion" ni bilo prostora za vse občinstvo, toliko se ga je bilo zbralo. Predsednik sli,da je bil drž. in dež. poslanec Po v še. Zi podpredsednika so se izvolili gg. d verni svetnik Šuklje, dr. Pavietdč (Gorica), dr Jaakovič (Kozje), opat Kragifi (Skadriua), dr. Pazman (Zagreb), Sa-malik (Morava) Demšar. Zapisnikarji so gg. dr. Lampe, dr. Dermastia, dr. Somrek, dr. Slavik, Polansky, Sianovaik.
Prvi je govori! naš prevzvišeii vladika lav&n-tinski knezoškof dr. Mihael Napotnik.
Nagovor prevzvišenega knezoškofa dr. Na-potnika.
Burno pozdravljen naglasa v dovršenem govoru vladika lavantinski, da kdor stopi v hišo ali družbo, mora pozdraviti. Tadi on pozdravi g „Hvaljen bodi Jezus Kristus". Ta pozdrav pove: kdo sem, kaj hočem, poznate moje stremljenja, hotenje, delovanje, po kaj prihajam. Skupni program nam je Kristus, njegova slava in lastno blagostanje V tem smislu in dnhu naj bodo uspešni katoliški shodi. Pij X. je rekel v svoji okrožaici od 14. junija 1906: Katoliški shodi naj bodo znaki krščanske vere, mitu iu blagoslova. Veleznameuito gnilo: Vse obnoviti v Kristusu. Na to načelo opozarja tudi nepozabni Leon XIII. v svoji poslanici Rerum novarum. Rešitev je le v povratku h Kristusu Vse ozdravlja le povratek h Kristusu. Kreniti od Krstusa poraenja pogin, vrniti se h Kristusu, otetbo. Vse toraj prenoviti, predrugačiti, preosnovati v Kristusu. V svoji encikliki prvi in težkopričakovani ter odločilni pa
Slcga, vzajemno delovanje, torej soglasje med domom ;n šolo olajšuje delo vzgoje in je prvi pogoj, da se dosežejo povoljni vzgojni uspehi. Neprijazne razmere in pa nesloga med imenovanima napravama ovira in obtežuje vzgojo in je za mladino le pogubonosna.
Oče in mati se lahko često pogovorita o raznih vprašanjih, ki zadevajo vzgojo njih otrok, da se tako bolje razumeta in dosežeta toli potrebno soglasje. Vse drugače pa je to pri stariših in šoli, oz. učiteljih. Kolibrat pa se ponuja trm prilika, da bi se kaj domenili o otrokih, ki so last tako sta-rišev, kakor tudi učiteljev, ki nadaljujejo v šoli to, kar so pričeli (t. j. če so sploh kaj pričeli!) doma stariši ?
Le redki so slučaji, ko se oglasijo stariši pri učitelju, češ: „Kako je kaj z mojim otrokom. Bo li kaj iz njega?" itd. In vendar, koliko bi imeli drug drugemu povedati, koliko stvari si razkriti, kojih poznanje bi bilo na korist tako učitelju, kakor tudi stari sam.
Drugi narodi, ki stoje v kulturnem pogledu više od nas, so potrebo razgovorov učiteljev 8 stariši že davno spoznali ter začeli ustanavljati zlasti po mestih in sploh po večjih krajih takozvane „obi-teljske večere". Pri takih sestankih, ki je vodijo učitelji, pridejo v pretres razna vzgojna vprašanja. Vname se živahem, neprisiljen razgovor med učitelji in stariši. Stariši poprašnjejo po tem in onem, učitelji odgovarjajo in pojasnjujejo vse preprosto, neprisiljeno. Pri takih sestankih se odstrani marsikak predsodek, ki so ga imeli stariši o šolskem delovanju, pa tudi nasprotno.
želi sv. oče, da živi, kraljuje in vlada Kristus v vssh stvareh javnega življenja. (Živio-klici!) Nazaj h Kristu v vedi! Nazaj h Kristu v umeinjsti! Zastonj je želel in hrepenel najmodrejši učitelj starega veka Sokrat po učitelju resnice. Ni ga učakal, mi smo pa tako srečni, da smo , \ učakali. Zato slava in hvala onim, ki si pr _ vajo, da zopet kraljuje v vedi in umetnosti K *s g Z radostjo vidim, da kažejo visokošolski dijaki (Ž.veli) čast in glorijo Kristusovo.
Če gospoduje tu Kristus, gospodi val bo tudi v družini, kjer bodi zopet Kristus y'Uar in kralj. Sam je bival, delal, trpel v družini in rastel v milosti pred Bogom. Priporoča Slovencem „Družbo za čast sv. Družine", ki šteje 30 800 družin v lavai-tinski škofiji.
Tam, kjer se posnema sv. družina, se gleda tudi na svetost, enotnost sv. zakona. Ša vedno velja glede družine Kristusova beseda: Kdor ženo pusti in drugo vzame, prešestvuje. 4,500.000 katoličanov je v dveh mesecih slovesno ugovarjalo, da bi se rušil katoliški zakon.
Če vlada Kristus v družini, vladaj tudi v šoli. (Živio-klici, pritrjevanje!) Kristus je obiskaval tempeljsko versko šolo in kot učenec izpraševal pis-marje. Le eden jevašučenik, ki je izustil: „Pustite otročiče k meni priti. Ljnbil, objemal in blagoslavljal je otročiče. In otročiči bo zagnali hosanna, hosanna, hosanna Kristn kralju. Otročiče je hotel rešiti z ohrambenim zidom in izpregovoril grozne, strašne besede: Gorje mn, kdor pohujša katerega teh malih, boljše bi bilo, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se ga potopi v dno morja.
Strašne, grozne besede! Slovenski stariši, vzgojitelji in voditelji, borite se, da ostane zakrament sv. zakona neporušen. To se ne sme zgoditi, da bi Kristus več ne bil kralj v šoli. Slovenski narod ne mara za tako šolo (nikdar), Kristus kraljuj v človeški družbi. Kam pa pridemo, če ne bo več krščanskega nauka v šolah?
Zlasti je ljubil Kristus delavski stan. Živel, delal in izvolil si jo za rednika delavca tesarja. Tudi sv. Pavel nam kaže v svojih pismih na svoje žuljave roke, s katerimi se je preživel sam in rekel: Kdor ne dela, naj tudi ne je!
Kristus kraljuj v slovenskih srenjah ii vseh slovenskih družinah! Kristus včeri»j, danes, vekomaj! Slovenski narod bodi edin v veri in ljubezni. Slovani so dobili dva, ko imajo drugi narodi le enega apostola.
Podajmo se v tabor Kristusov! Kdor je z Gospodom, pridi k nam: Prisezimo: Sv. križ bodi naša trobojnica! Nezmagljiv križ naša zastava! Zadnje besede moje: Gospod Jezus pridi, jaz pridem z vami! (Dolgotrajno odobravanje in živio klici. Govorniku čestitajo.) Predsednik se nato zahvali govorniku. (Neprestani živio-klici.)
Nato bo govorili: kmet Šamalik, voditelj češko-moravakih kmetov, g. Kragič iz Dalmacije, dr. Pazman iz Zagreba in g. Polansky, podpredsednik katoliškega društva češko - moravskih učiteljev. Navdušenje, ki je vladalo na prvem
V aas Slovencih je snovanje takih sestankov starišev še nekaj do cela novega. V Ljubljani so se minulo zimo pričeli; uspeh je bil povoljen. A predno pride do tega, da bodo pri n*s sestanki sta-rišev z učitelji nekaj navadnega, običajnega, šo poteče gotovo mnogo vode po Dravi. In venif.r je potrebno, da si stopijo »tariši in učitelji — še predno se ožive obiteljski sestanki — nekoliko bliže, da si izpraznijo tako za pravi napredek naše mladine vneta srca.
Tolmač želj, ki je imamo učitelji do starišev, hočem biti jaz ter pisati od časa do časa našim starišem v „Slov. Gospodarju" prijateljska pisma. V teh pismih se bodem dotaknil marsikaterega vzgojnega vprašanja. Vse bode kolikor mogoče preprosto, lahko umljivo. Morda izpodbude moje vrstice tega ali onega očeta ali celo mater, da zastavi tudi svoje pero ter napiše pismo starišev do učitelja. Na tak način bi nastalo prav zanimivo medsebojno pismeno občevanje med stariši in učitelji, med domom in šolo. Naj se nihče ne izgovarja, češ: „Moja roka je preokorna, duh moj preslab, da bi mogel povedati to, kar bi rad, v lepi in gladki obliki".
Gosp. urednik gotovo drage volje opili, kar je pile potrebno. Malenkostna pa se aaj ne zde nikomur vprašanja, ki se tičejo vzgoje naše mladine, zakaj, ako vprašamo zastran krav in telet tega ali onega izvedenca, zakaj bi se sramovali vprašati po tem ali onem zastran svojih otrok, ki so gotovo več vredna nego naši voli, krave in teleta ?!
Ali naj pričnem s svojim prvim pismom?
(Dalje prihodnjič).
slavnotnem zborovanju, je bilo nepopisno. Na tisoče zbraaih mož in mladeničev je z navdušenimi živio-klici pozdravljalo svoje vladike in knezoškofa goriškega, knezoškofa lavantinskega in ljubljanskega.
O posvet »,sjih v odsekih poročamo pozneje.
Razne novice.
*"Di'žil ylïi zbor se bo zopet sešel dne 18. sept. Volilni oi^sek začne s svojimi sejami že 12 sept. Glavna naloga državnega zbora bo, da reši proračun, da spravi volilno spremembo pod streho in da se izvolijo delegacije.
*	Delegacije začno zborovati 18. ali 20. okt.
*	Poročil se je dne 29. t. m. naš rojak, g. dr. Liudevit Pivko od Sv. Marka pri Ptuju z gdč. Ljudmilo Mužikovo iz Kostelca na Češkem.
*	S pošte. Prestavljeni so poštni odpravitelji : Matej Rogl v Z danemmostu in Jižef Gril v Mariboru v Gradec, Jožef F r i e s iz Brucka v Maribor. V pokoj je stopil poštni odpravitelj Franc Zimmer-mann v Maribora.
*	Na kmetijski šoli v Grotenhofu je bil dne 6. t. m. sklep šole. Zaradi posebne marljivosti je bil obdarovan izmed Slovencev Jožef Kovačič iz Kapel. D ogi 'etnik je dovršilo 15 učencev, med temi je devet Slovencev in šest Nemcev.
*	Kontrolne shode odpravi baje vojno ministrstvo za vedno, ker ne odgovarjajo več svojemu prvotnemu namenu.
*	V kn. šk. dijaško semenišče so na novo Bprejeti: Anšič Martin iz Sromelj, Flis Anton od Sv. Lenarta nad L., Fiirst Franc od Sv. Križa pri Lj., Jerebič Franc iz Svetinj, Klemenčič J»kob iz Negove, Kožar Martin od Sv. Antona v Slov. gor., Koželj Janez iz Biaslovč, Kožuh Jožef iz Zabukovja, Ludvig Jožef iz Mozirja. Marinčič Janez od Sv. Trojice v Hal., Molan Franc iz Dobove, Muhič Franc od Sv. Jarja ob Šč., Mnuda Jožef iz Velike Ned., Munda Vincenc od Sv. Tomaža, Osenjak Jožef od Sv. Lovrenca na Dr. p., Pirš Alojz iz Laporja, Ploj Adolf od Sv. Benedikta, Praprotnik Janez iz Ormoža, Pribožič Jurij iz Rajhenburga, Slemenšek Rihard iz Podčetrtka, Šrol Martin iz Malenedelje, Štamberger Franc iz Središča, Teraš Martin iz Sevnice, Tovornik Franc od Sv. Vida pri Pl., Vuk Jakob od Sv. Jurja ob Šč., Zakošek Janez iz Zagorja, Zmazek Franc iz Malenedelje in Žaža Franc iz Ptuja.
*	Premembe pri čč. oo. kapucinih štajerske pokrajine. Dne 21. avg. vrSil se je v Lipnici provincijalni kapitelj. Za provincijala je izvoljen č. o. Donat Zupančič, za deiiaatorje pa čč. oo. Kerubin Rolber, G -tbard Bartscher, Kajetan Dvoršak in Sigismund Wagner. — Nameščenja: Č e 1 j e : Donat Zupančič, provincijal ; Karol Kemperle, gvardijan; Jeronim Streminger, vikar; Ladislav Hazemali, ravnatelj III. reda; Ludovik Rantaša, katehet. — Lip niča: Kerubim Koller, gvardijan. Vkupno sedem patrov (4 slovenski in 3 nemški). Gradec: Gotfrid Wojtek, suoerior. Krško: Herman Langeršck, gvardijan; Ubild B:rgant, vikar; Ambrož Majcen in Janez Reberc. Gorica: Janez Ažbe, gvardijan; Linus Prak, vikar. Sv. Križ na Vipavskem: Otokar Cejan, gvardijan. Celovec: Lambert Lanzuner, gvardijan; KalistVaupotič, vikar. Nadalje so prestavljeni: Mansvet Zohrer iz Gradca v Gorico, Efrem Majcen iz Wolfsberga v Schwanberg, Ciril Goričan od Sv. Križa v Siofjoloko. Leon Črček iz Lipnice v Knittelfeld, Ferdinand Stadler iz Ird-ninga v Knittelfeld, Joahim Ferk iz Gorice v Celovec in Filip Zemljič v Celovec. Mladeniči, ki želijo vstopiti v kapucinski red, naj pošiljajo prošnje vlč. o. Donatu, provincialu v Oelju.
*	Pozor učitelji! Na šoli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je razpisana učiteljska služba. Učitelj ima na razpolago dve sobi, kuhinjo, klet in mali vrt. Eaa soba je mobilizirana. Kurjava je prosta. Šola je v II. pl. r. Učitelj, kateri ima veselje do poBojilničnega dela, si lahko tudi s tem kaj zaslnži. Služba je razpisana do 15. sept.
*	Pouk na orgljarski šoli v Celju se prične dne 17. sept. t. 1. Sprejelo se bode 24 učencev, med temi 21 iz lavantinske, 2 iz tržaške in 1 iz goriške škofije. Pouk za občinsko tajništvo je blagovolil prevzeti g. dr. Karlovšek, odvetnik v Celju. Ker se podpisani udeleži glasbenega kursa na Dunaju, koji traja od 2. do 9. sept, se med tem časom novi učenci ne bodo osebno sprejemali.
Karol Bervar, vodja.
*	Nov list. V Ljubljani je začel izhajati nov list „Mladoslovenec", kojemu je uredaik Križman, bivši urednik „Štajerca" in pozneje „Slov. Štajerca". Naloga novega lista je, zanesti kranjski prepir na štajerska tla. Na Kranjskem liberalizem umira, sedaj
ga hočejo presaditi na štajersko ozemlje, ker upajo, da bo tukaj zanj boljše ozračje. Glavno njegovo orožje bo laž. Že v prvi številki nam očita, da mi ljudstva nismo pustili do izobrazbe, da smo jim za-branjevali knjig in potrebnih nsukov v gospodarskem in narodnem oziru. Tako torej ?! Kdo pa je bil isti, ki je neprestano klical našemu ljudstvu, da mu je treba izobrazbe, kdo zahteval strokovnih šol in pouka po shodih ter društvih, kdo priporočal čitanje knjig in časnikov? Posrečilo se nam je, postaviti celo naše društveno življenje na višje, istinito izobraževalno stališče. Le enega govornika nam povejte, ki bi po shodih govoril proti pouku, prej ga pahnemo od sebe, kakor vi. Nam je v resnici za napredek ljudstva, vam je sedaj za prepir, da bi v kalnem ribarili! Priznajte javno to in ne lažite narodu!
*	Zaupni shod v Mariboru, ki se je vršil »minoli četrtek dne 23. t. m. je bil obiskan od približno 500 obiskovalcev. Precej je bilo navzočih tudi Korošcev. Shod je otvoril predsednik „Slovenskega društva" g. kanonik Mlaker, ki omeni v svojem pozdravnem govoru, da je „Slov. društvo" sklicalo današnji Bhod zato, da se pojasni zadeva volilne reforme. V predsedstvo so bili izvoljeni g g.: kanonik Mlaker predsednik, poslanec Grafenauer podpredsednik, prof. dr. Verstovsek in župnik Mur-šec zapisnikarja. Prvi je govoril poslancc dr. Ploj, ki je pojasneval celo dosedanjo zgodovino volilne reforme ter je povdarjal, da so poslanci dosegli kolikor je bilo mogoče, kajti proti nemški večini pač ni bilo mogoče zmagati, obBtrukcija bi pa ne bila imela povoljnega uspeha. Nato je utemeljeval g. dr. Ros i na v imenu „Slov. društva" sledeSe resolucije, katere so bile, razun točke II. in III., enoglasno sprejete: I. Slovesno izjavljamo, da smo za občno, tajno, direktno, enako volilno pravico, kateri podlaga bedi edino število prebivalstva. II. Zbrani zaupniki izrekamo najiskreneje simpatije koroškim Slovencem ob njihovi težavni in neustrašeni borbi zoper gorostasne krivice, katere jim prizadeva v volilnem odseku sprejeti načrt volilne reforme in obžalujemo osebne napade časopisja na nesebične in neustrašene voditelje koroških Slovencev. III. Živo obžalujemo, da slovenski zastopniki v volilnem od-sekn niso postopali ne glede na domače strankarstvo strogo po enotno dogovorjenem programu ter da „Slovanska zveza" ni niti po svojem načelnistvn niti s klubovimi sklepi primarno podpirala zahtev koroških in štajerskih Slovencev. IV. Zahtevamo, da se izločijo slovenske občine: Dedonci, Potrna, Plitvički vrb, Žetince, Slovenska gorica in Zenkovci iz radgonskega okraja in slovenske občine Sčavnica, Dražen vrh in Velka iz emureškega okraja, katere so se v seji 12. julija 1906 izločile iz slovenskega volilnega okraja štev. 23 ter da se pridenejo temu slov. volilnemu okoliščn. Protestujemo nadalje proti krivični razdelitvi mestnih in tržkih mandatov, ter prikiopljenju slovenskih krajev S/. Lenart in Gornja Radgona k lipniškemu volilnemu okolišu. V. Slovenske poslance poživljamo, da z vsemi sredstvi skušajo popraviti na Koroškem in Štajerskem v teh volilnih zadevah storjene krivice ter da se v ta namen, če treba, poslužijo tudi obstrukcije. VI. Izjavljamo, da smo proti določbi dvetretjinske večine glede izprumembe volilnih okrajev. K rezolucijam sta govorila tudi čč. gg. Zorko in Kokelj. Prof. dr. Verstovšek je omenjal napake, katere so se storile v volilnem odseku ter izjavil, da on stoji na stališču: „Boljše nič, kakor tako volilno pravico". Omenja, da je prepričan o dobri volji g. poslanca dr. Ploja, ki je storil kar je bilo mogoče. Viharno pozdravljen nastopi dr. Brejc iz C .lovca, ki oriše v živih be sedah krivico, ki se je prizadela Korošcem z novo volilno preo8novo, tako da nima blizo 100.000 koroških Slovencev niti enega gotovega mandata. Po božji in človeški postavi nam pripadata dva mandata in te tudi moramo dobiti, rajši naj gre vsa volilna preosnova v „franže". — Poslanec dr. H r a-šovec govori v imanu polit, društva „Naprej" v Celju, ter zahteva, da dobimo Slovenci se en mestni mandat na Spod. Štajerskem. Poslanec Grafenauer se zahvali v imenu Korošcev za simpatije. Če pademo Korošci, potem bo nemški mest do Adrije kimalo gotov. Kar je zakrivila človeška slabost, to naj popravi bratska ljubezen! Po štiriurnem zborovanju zaključi predsednik shod z živio-klici na cesarja. Na shod povabljeni izvenštajerski poslanci niso prišli ampak so se opravičili.
*	Katehetična metoda nekdaj in sedaj. Spisal Alojzij Čižek, veroučitelj. S:ane 40 v in se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Med slovenskimi kateheti vlada živo zanimanje za najnovejše pojave na katehetičnem polju, posebno se
mnogo razpravlja o novodobnih katehetičnih metodah. Imenovana knjižica, spisana od spretnega veščaka, bo pg. katehetom služila kot zanesljiv voditelj do torišču novodobnih katehetičnih vprašanj.
*	„Človek ima veliko časa, če ne zahaja v gostilno", dejal je nek rokodelec na razstavi rokodelskih obrti nemškemu pesniku Roseggerju, kateri se je čudil, kje je dobil toliko Časa, da je tako krasno izdelal razstavljeno omarico. Te besede preprostega nemškega rokodelca bi si morali vsi Slovenci posebno dobro zapomniti, kajti gostilna je več Slovencev pokončala, nego vse vojske, kuge in lakote, v alkoholu se je potopilo in raztopilo več slovenskega imetja, kakor nam ga je vzelo tuje nasilstvo in več nego nam ga je ogenj in voda pokončala. Kdor nas Slovence reši te kuge, bode pač naš največji dobrotnik.
*	Na ples. Izšla je v zalogi slov. kršč. soc. podzveze v Trstu nad 100 strani broječa poučna knjižica za stare in mlade, za prijatelje in sovražnike plesa. Knjižico krasi več podob. Cena ji je le 30 vinarjev, to pa radi tega, da si jo morejo knpiti tudi revni ljudje. Najbolje je, če eden naroči za več skupaj, da ne bode uprava imela toliko poštnih stroškov. Preplačila bodo na korist lista „Družinski prijatelj." Naroča se pri upravništvu „Družinskega Prijatelja" v Trstu, Rojan 3. Ker je dandanes mladina zelo potrebna takega berila, priporočamo knjižico vsem, ki bi radi omejili kugo nevarnosti plesa.
Mariborski okraj.
m Dirka v Mariboru bo dne 8. in 9. sept. Naznanila se sprejemajo do 2. sept.
m Maribor. Posestniku Štefanu Čižek iz Bohove so se splašili konji v Tegetthoffovi ulici pred avtomobilom. Čižek je padel raz voza in se na obraza precej poškodoval.
m Biserno poroko sta praznovala 20. avg. t. 1. zakonska Franc in Helena D i mat, posestnika pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ni ša menda doživela naša župnija take slavnosti, ker le redko komu da Bog toliko let v zakonskem stanu živeti. 61 let je že minilo, kar sta si jubilanta prvokrat podala roke ter sklenila zakonsko zvezo in 10 let, kar sta pri zlati poroki to zvezo ponovila. Dasiravno stojita oba že v visoki- starosti — vsak 83 let — je posebno jubilant še prav dobrega zdravja. K slavnosti so se zbrali njegovi sorodaiki in mnogo domačega občinstva. Ob 9. uri je bila slavnostna poroka z nagovorom in za tem sv. maša. Po končanem opravila zbrali so se gosti na jubilantovem domu, kjer jim je zvečar domači pevski zbor pod vodstvom gdč. Ivanke Spritzei zapel nekaj pesmic. Občudovati smo imeli pri tem priložnost mile glasove posebno gdč. Erne Neub^uer in Martine Kovačič.
m Radeckijev veteran. V Grušovi, župnije Sv. Marjete ob Pesnice živi še jeden izmed sedaj že redkih mož, ki so slažili cesarja še pod slavnim maršalom grofom Radicki, 86 letni prevžitkar, bivši posestnik Franc Pargaj. Nekdanja telesna čilost je že zdavnej proč, oko je oslabelo, a ko starec sliši imenovati ime slavnega Radeckija, prešine ga vidno po vsem telesu kakor električna iskra, oko mu za hip zopet zažari v mladostnem ognju! Izrazil se je nekoč proti mani: O naš oče Radecki! Nigapoprej bilo, in ga nikdar več ne bo. Mi smo bih njegovi otroci, on pa naš predobri oče . . . I a starec je zopet žalostno sklonil svojo sivo glavo ob Bpominu na one lepe in slavne čase, ki so pa že zdavnej minuli. . . Srečen vojskovodja, ki si umel v srcih svojih podložnih pridobiti tako globoko spoštovanje, ljubezen in udanost, in srečna armada, ki ima takega poveljnika!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Ras jako čudno se zdi vsem našim obianom, kaj neki sanje naš g. župan, gospod Skoff, da ne razpiše občinske volitve. Davno je namreč že minula postavna doba starega odbora. Upamo, da ne bo dolgo, ko bomo volili novi odbor. V to svrho si dovoljujem opozoriti vse naše volilce, da se ne dajo zapeljati z prijaznim besedami nemškutarskih farbarjev in gojenčkov ptujske krote. Ne volite može, ki ne izpolnujejo svojih dolžnosti in se samo širokoustijo. V sedanjem odboru sede večinoma taki (mala izjema), kojim je evangelij „Štajerc". Kaj ao ti zastopniki občine storili za naš blagor, lahko vsak sprevidi? Ker se naš župan, gospod Skoff, poslužuje nemščine pri uradovanju, postali so tudi nekateri odborniki nemi, posebno pri občinskih sejah. Ker nemški ne znajo, podpišejo vse žnpaiove predloge brez prev-darka. Pri prihodnjih volitvah volimo si može, ki jim bo blagor občine na srcu in ki se ne bojo samo baluli, kakor nekateri sedanji „Stajercijanci". Volimo može, ki bojo z razumom nastopali pri občinskih sejah, ki ne bodo po sejah se prepirali, kakor
se je nekaterikrat dogodilo. Volimo si može poštene, krščanske in narodne, da ne bomo podlaga tujčevi peti!	Občan.
m Sv. Anton v Slov. gor. Od 18.y25 avg. smo imeli v svoji sredi našega ljubega rojaka, ka-nika in ravnatelja bogoslovja v Senju, mil. gospoda Vekoslava Vršiča. Od nas se je podal na III. kat. shod v Ljubljano.
m Političen shod pri Sv. Juriju v Slov. gor. priredi lenarsko polit, društvu dne 2. sept. ob 3 popoldne. Govorijo državni in deželni poslanci! Kmetje, pridite!
m Političen shod pri Sv. Antonu v Slov. gor. bo v nedeljo dne 9. sept. ob 3. popoldne pri g. Altu.
m Sv. Ilj v Slov. gor. Velika sokolska veselica z nad 3000 udeleženci se je izborno obnesla. To pa našim na škandale navajenim „Nemcem" nikakor ni po volji. Da bi se vse lepo mirno vršilo in bi še pri tem pripravljalnemu odboru preostala lepa svota za dobre narodne namene, to takim kri-čačem ne da miru. Pač — nekaterim je sapo zaprlo; ker niso imeli kaj slabega pisati, pa so tiho — dobrega in lepega namreč o Slovencih nočejo in ne smejo pisati. Nekdo pa vendar svoje jeze ne more zadušiti. Izlil je svoj lažnjivi in strupeni žolč v luteransko in nemškutarsko cunjo iz Ptuja, ki pa je posten človek itak ne vzame v roke. Pravijo tudi, da je to storil nek ponesrečen študent Potolažiti pa se hočejo naši „Nemci" v nedeljo 2. sept. Šentiljska nedelja je velik praznik za celo faro, ko domači krčmarji ne prirejajo nobenih veselic. Pa Helčl in njegov novi luterš-pomagač Sparovic ne poznata krščanskega koledarja. Seveda se zanašata na tujce, ker med domačimi ni izdajalca, ki bi zahajal v kobačo. Prepričani pa smo, da tudi lutrovski Šparovic ne bo rešil Hilčlove kašljave mamice Siid-markel
m Občinske volitve na Črešnovcu, ki so se vršile že tretjikrat in sicer lani 15. maja 1905, so vendar le uradno potrjene. Vai rekurzi štajerci-janske, nemčurske stranke so ovrženi. Kresnik in njegova stranka popolnoma poražena in uničena. Nič več ne bode Kresnik komandiral v občinskem odboru — tukaj tudi so sega otresli. Ta teden se vrši volitev župana, toda Jožef Lah noče o tem nič vedeti — še vedno bi rad županil. Pa ne bo več! Ncmškutariji je na Cresnjevcu odklenkalo. V odboru bo sami vrlo narodni — katoliški možje. Štajercijanca niti jednega ni. Tako je črešnjevska občina prešla popolnoma ▼ slovenske roke. Zmaga je slavna, to lim bolj, ker se je volilo trikrat — pa vsakokrat so bili Štajercijanci tepeni. Kremik je silno poparjen, zdaj spozna lahko, da je zanj najboljše, da je zanaprej čisto miren in tih, ljudstvo je govorilo. Kako se je pa delalo pri volitvah — prihodnjič več.
Ptujski okraj.
p Mesto Ptuj inoa po lastni izpovedbi Nemcev v zloglasni „Marburgerci" nad 1,300.000 K dolga, katerega je večinoma ^napravil sedanji župan Ornig. Pa Ptujčani so svojemu skrbnemu očetu hvaležni za ta dolg, in če se kje upa kdo na to opozarjati in ugovarjati proti pomnožitvi zadolženja, pa si Ornig kar hitro di po „svojih ljudeh" izreči zaupnico v mestnem Bvetu. Potem pa !ahko — Drava spet mirno naprej teče, saj proti paši se ne sme nihče ganiti! Ubogi ptujski Nemci!
p Iz ptujskega okraja. Odkar sedi župan Ornig z drugimi meščani brez vsakega kmeta v okrajnem šolskem svetu za slovenske šole, širi se agitacija, da se naj upelje nemški podučni jezik namesto maternega slovenskega jezika v vse ljudske ali narodne šole. Navadno lazi plačan agent po vaseh in nabira podpise. K zavednim starišem si ne upa. Obiskuje le nezavedne, najraji šnopsarje in pijance, katerim šola ni nič mar! Nikomur pa se ne pove in ne razloži, zakaj se podpisi pobirajo in komu na ljnbo. Agenti pa se poslužujejo nasproti strankam dostikrat naravnost laži 1 Podpisi se tudi p-idno ponarejajo, da se papir izpolni! Tem brezvestnim agentom bo treba na prste stopiti; kjer je prilika, naj se kazensko preganjajo! Tudi nekateri občinski predstojniki podpirajo nemčurske nakane. Imena teh bomo objavili, ko je zbran ves materijal! Slovenski možje! Ne bodite izdajalci! Ne kopljite sami sebi in vašim otrokom groba, v katerega vas hoče tnjec in odpadnik zvrniti! Naš jezik v šol« in v vse urade; s tujci in narodnimi nasprotniki proč! Na njih mesto pa same naše sinove! Za to se pote-gujmo! Slovenske časnike pa prosimo, da posvetijo
tej važni stvari vso pozornost! To je zadeva celega naroda!
p Na Hajdinu so bile dne 26 avg. volitve v krajni šolski svet, pri katerih je bil izvoljea načelnikom brežki Nemec Straschill. V odboru so med drugim sloveujevaški župan Petek, Sagadin, Kampl, Muzek itd. Ta imena povedo več kakor zadosti: da je namreč hajdinska šola izročena na milost in nemilost največjim in najbolj zagrizenim nasprotnikom Slovencev, predvsem veleposestniku in izdelovalcu žganja Straschillu. Najbolj žalostno dejstvo pri tem je, da je postala Slovenjavas s svojim sicer lepo zvenečim imenom grebokop dosedaj slovenski baj-dinski šoli! Slovenjevaščani, ki igrate že od nekdaj tako žalostno nlogo, pustite svoje lepo ime in dajte se prekrstiti v , Nem Jursko ves", da ne bote delali še dalje sramote po svetu! Celi Breg pri Ptuju je ušolan v mesto Ptuj, in vendar bo brežki Straschill zapovedoval šoli na Hajdinu! Ali ni to sramota za Hajdin? — Rodoljubi na Hajdinu, ali nič ne vidite, da se vaša tako lepa fara vedno bolj pogreza v ptujsko-brežki šnops? Velik in žalibog ne prazen strah straši po Brega in dalje naprej, vaše bralno društvo pa spi! Ali vas nič ni strah?!
p Na Ptujski gori je dne 27. avgusta blizu poldne nastal v trgu požar pri Kralju in je uničil tri poslopja. Sreča, da je bil severozahodni veter, sicer bi zgorel celi trg.
p Ogled govede ormoškega okraja. V smislu § 22 (§ 23) deželne postave od 17. aprila 1896 d. z. in uk. 1. št. 41 odredil je deželni odbor štajerski ogled govede ormoškega okraja, ki se vrši v sredo dne 12. septembra 1906, s pričetkom ob 8. uri dopoldne na živinskem sejmišču ormoškem. K temu ogledu pripusti se le živina, ki ima stalno stanje v ormoškem okraju, kar mora biti izkazano z živinskim potnim listom. Za ta ogled je določeno na darilih: A) za bike: 1 državni dar po 100 K, 2 državna darova, vsak po 60 K, 1 državni dar po 50 K, 1 deželni dar po 90 K, 1 deželni dar po 80 K, 1 okrajni dar po 40 K, 2 okrajna darova vsak po 20 K. B) za krave: 1 državni dar 60 K, 2 državna darova, vsak po 50 K, 2 državna darova, vsak po 30 K, 1 deželni dar po 40 K, 3 deželni darovi, vsak po 30 K, 2 okrajna darova, vsak po 20 K, 3 okrajni darovi, vsak po 15 K. C) za breje telice: 1 okrajni dar po 25 K, 3 okrajni darovi, vsak po 15 K. D) za juncein telice: 1 drž. dar po 40 K,
1	drž. dar po 20 K, 2 dež. darova, vsak po 20 K,
2	okr. darova, vsak po 15 K. Eden razstavljalec sme prejeti v eni vrsti (za bike, krave in teliče) iz od države in dežele dovoljenih sredstev samo eno denarno darilo, ima pa razstavljalec, kateri prižene najmanj tri govede, ki bi po splošni razsodbi imela dobiti državna ali deželna darila, pravico do ene bronaste, a če prižene šest takih goved, do srebrne svetinje. Te svetinje podeli dežela in se pripoznajo kakor denarni darovi od živinogledne komisije. Občine in premožni zasebniki so vabljeni, da podarijo in dopošljejo okrajnemu odboru zasebna darila, katera se bodo obenem razdelila pri ogledovanju živine. Darila se bodo delila le za govedo pinc-gavskega plemena. Govedorejci se opomnijo posebno na sledeče: Ogled živine se prične točno ob 8. uri zjutraj. Vsa živina mora biti točno ob 7. uri zjutraj na mestu. Malovredna živina naj se sploh ne prižene. Stališče živali se bo določilo na licu mesta. Pred začetkom ogledovanja živine se za-more živinogledni komisiji prijaviti bike v svrho takojšnjega licenciranja. Okrajni odboro ormoški dne 15. avgusta 1906. Načelnik: Dr. Ivan Omulec.
p Polenšak. Veselic», prirejena dne 15. t. m. v korist tukajšnjemu bralnemu društvu, vršila se je ob obilnej udeležbi občinstva in dala je lep dobiček. Rizven domačih bilo jih tudi od Možganjee, Ptuja, Sv. Andraža, jako veliko iz Sv. Lenarta in Sv. Tomaža in največ iz Sv. Lovrenca. Pevci so zelo dobro zapeli. Prav dobro je ugajala vsem burka: Eno uro doktor. Večkratni glasni smeh spremljal je vršeča se dejanja in kazal, da so igralci dobro razumeli in izvršili svoje uloge. Pač lepo in hvalevredno je, če so mladina zbira v izobraževalne namene ter se izvežba v petju, v gledaliških igrah ter s tem goji narodni čut in ponos. — Prosta zabava bila je v Šorejevi gostilni in so tukaj polenški godci in pevci razveselili stare in mlade ljudi. Zahvalno se mora omeniti, da so za lep uspeh veselice veliko si prizadevali gosp. učitelj Gorup ter domači in lenarški dijaki in pevci.
p „Fajerberkarska* slavnost. Dne 19. avg. so imeli mibosski fajerberkarji pod Fhtbarjevim vodstvom napovedani velikanski „Gautag" povodom
desetletnice svojega cbstoja. Velikanski cemški lepaki 80 vabili po Ptu,u in Ormožu vse kar leze in gre tir ima nemško srce k Veliki Nedelji v Miklnovo gostilno. Vreme pa jim je zmešalo štrene. Dež je lil celo nedeljo, zlasti še popoldne. Vlaki so prihajali — pa od „vsega Ptuja", ki je mislil priti k Veliki Nedelji, ni bilo — nikogar! Šele ob 5. uri se pripelje kakih sest fajerberkarjev iz Ptuja. Potem so začeli prihajati fajerberkarji iz Ormoža; teh se je počasi nabralo kakih 30—40, ne vem, '- Ikod so vsi bili, baje trije cd Sv. Trojice v Slov. gor. (?) No, vseh „nemških" gostov se je pač nabralo skupaj kakih 60, med temi je bilo seveda vštetih tudi mi-hovskih — Fiuherjevih, po številu 17, sama čista nemška kri! Potem se je začela slavnost. Omeniti še moram, da se siri pri Veliki Nedelji tifus, krog cerkve je bolanih več oseb. Trije zdravniki so malo poprej preiskovali bolnike (med njimi tudi ptujski Maučka) ter so spoznali tifus, a ptujskemu glavarju se ni zdelo vredno, zabraniti tak „velik" shod, kakor je mislil biti. V Mariboru vem, da misijona niao pripustili, ker je nekje bil nek otrok bolan na griži. O slavnosti naših fajerberkarjev vsporeda ne morem pisati, bil je pač ta: pozdrav (hajlanje na vsakega došlega gosta), slavnostni govor: Flucher nekaj govori, a nikdo skoro ne razume, ker govori nemški, zato začnejo med govorom kar hajlati in rajši pol ure kar hajlajo, zato se Flucher vsede, ker misli, da je vspeh že itak dosegel in da ta „heul" vse bolj razumejo, kakor njegovo nemščino. Potem prosta zabava: nekaj narodu izneverjenih fantov iz Mihovec stoji pred vrati, ali hodi mimo farovža, ali stoji na cesti ter tuli in hajla neprenehoma, drugi delajo isto v sobi; slišalo se ni drugega, ne lepega, ne veselega, kakor edino le „heul". Nekateri so se povspeli včasih vmes do zmagoslavnega klica „Heil in zig", bili so menda iz Ormoža ali Ptuja, kjer že več znajo kot pri Veliki Nedelji. Veselo je bilo pa slišati to: Dva korajžna slovenska fanta sta sedela sredi med „fajerberkarji" pri majhni mizici ter pela kako slovenako pesem, klicala „Živio Slovenci", „Orna zemlja naj pogrezne ..." i. t. d. Seveda je to mlade in stare nemške peteline vsikdar razjarilo, da so s polnih prs začeli vpiti „heul". Pa ko so opešali, začela sta spet slovenska fanta. Če je v noči kak gost odhajal, so šli seveda vsi vedno z godbo na cesto ter tulili, dokler ni hripavi glas bratca v daljavi utihnil. Take reči se gode na čisto slovenskih tleh. Ognjegasci, nepolitično društvo slavi svojo desetletnico, pri tem odpadniki slovenskega naroda iz različnih krajev pljujejo sami v svojo skledo ter blatijo Slovence, kakor morejo in znajo, dasi sami niti nemški ne znajo, nazadnje pa še pojejo slavo nemškemu cesarju. O jadnji stvari bomo še akušali več izvedeti in zato to še ni zadnja beseda.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Mursko polje pokrivajo sedaj neštevilne snežnobele preproge ajdinega, medenodišečega cvetja, ki je nalašč ustvarjeno za čebelarstvo. Njegovo prebivalstvo je tega prepričano in uvideva, da je čebelarstvo imenitna panoga narodnega gospodarstva. To se je videlo v nedeljo dne 19. t. m. povodom čebelarskega shoda. Prišlo je nepričakovano veliko število čebelarjev od vseh strani obširne župnije in tudi iz sosednih župnij; pa tndi drugih, ki se za čebelarstvo zanimajo. V šolskem poslopju so z veliko pazljivostjo sledili teoretičnemu predavanju o anatomiji čebele in potem praktičnemu razkazovanju pri čebelnjaku o brezmatičnoati roja ter pripravi panjev za glavno pašo. Požrtvovalnemu potovalnemu učitelju čebelarstva, g. J. Jurančičn se zahvaljujemo za trud in mu oh enem čestitamo na lepem uspehu, ki ga je imel. — Še več takih shodov, in napredek umne čebeloreje je zagotovljen.
1 V Radencih je že zopet našega jezika nezmožen železniški uradnik. Zakaj nam pošiljajo sem nemške uradnike, dočim morajo Slovenci v nemške kraje? — Dogodilo se je pred kratkim nekemu Slovencu iz Ljutomera, ki se je pri blagajni v Radencih posluževal svojega slovenskega jezika, da ni prejel, kar ja zahteval. Še le po vročem boju iz-posloval si je potrebne listke. To so lepe razmere! Zavedne občine lepe kapelske župnije in Slovenci, na nogel — Tudi na ljutomerski postaji tiči slov. jezika nezmožen uradnik. Drugič o tem več. — Žalostno je tudi, da sprevodniki ne kličejo postaj tudi v slovenskem jeziku, dočim imajo nalogo to storiti. •Nadalje se sliši vedno le „ausštajgen" — „ein-štajgen". Ali smo že v nemškem „rajhu?" Dragi Slovenci, poslužujte se povsod in v vseh uradih le našega lepega slovenskega jezika.
Slovenj egraški okraj.
s Političen shod v Šmartnu pri Slovenj-gradcn bo dne 9. novembra po večernicah v K«*-covi gostilni. Obljubil je priti g. državni poslanec Robič. Prijazno so vabljeni vsi domačini, bližnji in daljni sosedje.
r Slovenjgradec. Pevska veselica, katero je priredila tukajšnja narodna čitalnica v nedeljo dne 19. t. m. v vseh svojih prostorih, je uspela nad vse pričakovanje dobro. Kljub skrajno slabemu vremenu so priheteli k nam gostje iz Šoštanja, da celo iz sosedne Koroške so nas posetili vrli Korošci v prav častnem številni Čast in slava vsem! Pri veselici je nastopil letos pr?ič mešani zbor pod vodstvom vrlega in neumorno delujočega gospoda O. Pred-našal je vse točke s tako dovršenostjo in izbornostjo, da jih je moral vsakokrat ponavljati. Nič manjše priznanje je žel čitalniški moški zbor, kojega je istotako vodil požrtvovalni gospod O. Nekateri so bili kar razočarani in čudili so se, kako je takošna pevska prireditev mogoča v Slovenjem Gradcu, kjer jih je vendar samo peščica zve«tih in zavednih sinov matere Slovenije! — Po končanih točkah se je pričela prosta zabava. Slavna žoštanjska narodna godba nam je igrala neumorno. Čast in h;ala slav-semu ditalniškem odboru in njega vrlemu predsedniku za to krasno prireditev, čast in hvala cenjenim gg. nčiteljicirm in gg. učiteljem za prijazno sodelovanjem, prisrčna hvala vsem častitim pevkam in pevcem in njih požrtvovalnem vodji, gospodu O., hvala vsem cenjenim gospem in gospicam, ki so tako okusno okrasile vse prostore, ki so se trudile g prodajanjem šopkov itd., slednjič iskrena hvala vsem, ki so se udeležili veselice ter s tem omogočili, da je bil poleg velikega moralnega tudi jako lep gmoten uspeh! Hvala vsem! Slovenjgraška čitalnica pa ima zopet zabeležiti velik napredek in lahko je ponosna na svoje vspebe! Mislimo, da je umestno, ako končamo prilično z besedami, katere je izgovoril pri tej velici neki gost: „Če bi povsod napredovali tako častno, kakor napredujete vi Slovenj-gradčani, bi nam kmalu zasijala zlata zora!" Omenjeno še bodi, da so se nasprotniki zadržali popolnoma mirno. Odprli so celo svoja okna ter od tamkaj poslušali krasne zvoke milodoneče pesmi slovenske.
s Občinske volitve v Šoštanju za L razred se bodo vršile dne 7. septembra, ker je glas župnika Govediča od oblasti razveljavljen.
Konjiški okraj.
k Skomre pri Konjicah. Čitateljem „Slov. Gospodarja" je znano, da je naša občina svoječasno storila iklep, d» bode odslej sprejemala od c. kr. oblasti samo v slovenskem jeziku pisane odloke in v taistem jeziku naslovljene. Vse v drngem jeziku poslane sme župan nerešene vrniti. Taisti sklep je pa bil z odločbo c. kr. okr. glavarstva v Konjicah od 13 maja 1906, št. 4582 razveljavljen. Na pravočasno vložen ugovor smo dobili od namestništva odgovor, katerega podamo tukaj dobesedno cenjenim bralcem: „S tuuradno določbo z dne 13. maja 1.1. št. 4582 se je prepovedal v seji občinskega odbora Skomre z dne 12. grndna 1905 sklenjen sklep, da se bodo v bodoče sprejemali od občinskega urada Bamo v slovenskem jeziku pisani in naslovljeni uradni dopisi in odloki, v nemškem jeziku napravljene naj občinski predstojnik zavrne kot nepostavne na podlagi § 19 postave z dne 2. maja 1865, dež. zak. št. 5 zvrsevati. Pravočasno proti tej prepovedbi vloženi pritožbi občine Skomre se ne ugodi. Vzroki: Ker je občinam vsled pravnega reda del javnega uradovanja deloma tudi z javno določbe izvršen in je iz tega stališča kot javna oblast njih dolžnost, v njih področje spadajoče nradovanje opravljati, je toraj brezdvomno, da se tudi občine tej dolžnosti uradovanja lahko otresejo le iz takih naj si bo formalnih, naj si bo gmotno postavnih vzrokov, ki 80 opravičeni vsled veljavnih postav. V vojvodini Štajerski posebna postava o porabi jezika za samoupravne in državne oblasti ne obstoji in ne obstoji torej nobeden postaven predpis, po katerem bi bila raba deželnih jezikov v vlogah in dopisih državnih in samoupravnih oblastij omejena, in bi zadnji bili opravičeni, prošnjo, ki je pisana v enem deželnem jeziku ali takšen dopis sano zavoljo jezika zavrniti. V tem smislu se sklic na določbe člena 19, postave z dne 21. grudna 1867, drž. zak. št. 142 v določbi okrajnega glavarstva kakor tudi v pr.tožbi občine ne njema, ker uravnava ta postava samo pravice državljanov nasproti javnim oblastaim med saboj in se torej v t«j razsodbi ne mora uporabiti. Če ic koliko morajo občine kot javne oblaati, naj si bo v
svojepravnem ali izročenem področju uradovati, morajo v njih področje spadajoča uradovanja opravljati in uradne ukaze in dopis», ki jim v tem področju spadajo, prevzemati, če ravno niso v uradaem jeziku občine, ampak v drugem deželnem jeziku pisani. V po'it'čnem okraju Konjice je poleg slovenskega jezik» tu t» oemški jezik deželnoobičen. Kolikor je torej občLa z -.menjenim sklepom v sprejem in reštev v njun ■ "*dno nodročje spadajoče, v nemškem jezikn pisane d op državnih in samoupravnih oblastij hotela odreči, bil , sklep nepostaven is prepoved istega izvrševati opru jena. Is teh vzrokov ni mogoče pritožbi ugoditi. — Proti tej določbi se lahko v teku štirih tednov od dneva po doBtavljenju naprej račnnši pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Konjicah vložiti pritožba na c. kr. ministrstvo za notranje re^ C. kr. namestnik: Clary.
k Sv. Ema. Vsled strašanskih nalivov dne 14. julija t. 1. poškodovani posestniki so se obrnili s prošnjo na g. državnega poslanca dr. Korošca.
Celjski okraj.
c Zahvala. Ker mi ni mogoče, se osebno ali pisn; eno vsem dostojno zahvaliti, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se mi je k moji „zlati maši" tako lep, dragocen in pomenljivi spominski kelih daroval, se drznem, tim potom svojo p<-esrčno zahvalo izraziti slavnemu odboru, ki se je konstituiral za pobiranje prispevkov za omenjeno darilo, Njih ekscelenci, prevzvišenemu, premilostljivemu knezu in škofu, gospodu dr. Mihaelu Napotnik, in vsim Častitim darovalcam duhovskega in drugih stanov, ki so bili nekdaj na celjski gimnaziji moji učenci. In ker se drugače ne morem hvaležnega izkazati, pa se bodem pri sveti daritvi, posluževaje se tega lepega spominskega daru, vas vsah z gorečo ljubeznijo in hvaležnega srca spominjal in za vas molil. — Enako se prav srčno zahvaljujem vsem onim, ki so mi k moji izvolitvi kn. šk. konsistorialnim svetovalcem iu k 50 letnici mojega mašmištva čestitali. Bog plati in Vas blagoslovi !
Ivan Krnšič, zlatomasnik. c Državni in deželni poslanec dr. Ploj priredi dne 2. septembra 1906 ob 3. uri popoldne na Ponikvi ob južni železnici v Podgrizekovi gostilni volilni shod ter vabi k mnogobrojni udeležbi.
c Celjsko „Domovino" zadnji čas zelo zanima, kaj piše ljubljanski „Slovenec" in zato se ž njim tudi večkrat bavi, kakor s katerimkoli drugim listom. V zadnji številki je vzela pred svoj kritični nož „Slovenčeve" članke, 8 katerimi pozdravlja III. slovenski katoliški shod in navaja nekatere stavke „Slovenca" ter jadikuje, daje to „za vsakega pravega kristjana in vernega katoličana v resnici žalostno". Skrb celjske „Domovine" za čisto katoli-čanstvo postaja ganljiva. Čudimo se le, da „Domovina" v svoji veliki nepristranosti tako redko vidi pisavo „Slov. Naroda" o verskih rečeh. Toda med žlahto ne sme biti prepira, kaj ne?
c Laski trg. 18. avgusta je bil dan, ko so mogli naši „fajerberkerji" pokazati, kakšni korenjaki so. Da so bili nekateri Člani obdarovani s častnimi kolajnami za 25 letno zvesto službovanje, to je bila le bolj postranska stvar. Glavni činitelj je bil kakor zmiraj, tako tudi sedaj „freibier". Da, „freibier", ta jih privabi kot muhe! Gasilo se je, da še »ikdar tak, seveda po žejnih grlih, — ne da bi kdo kaj drugega mislil. Alkohol vpljiva zlasti v poletnem času na razburljive možgane naSih tržanov in njihovih tovarišev. Seveda se je moralo tudi nekaj tukajšnjih Slovencev udeležiti te „kraft-probe" v gašenju. Sosebno neki uradnik, o kojem nekateri hudomušni ljudje pravijo, da je tudi Slovenec, ni smel manjkati. Da ga pa niso izbacnili iz pragermanske družbe, plačal jim je sodček pive ; človek mora biti v sedanjih kritičnih časih pač dober politik, če hoče, da bo kot uradnik napredoval, in prošnje naših „nemških" tržanov gotovo dosti zmorejo. In če se tuintam malo pobajla, kaj pa to de; saj smo domači! Sploh bi pa želeli našemu „fajerberju" še več darovalcev „freibirja", ker le tedaj jim bo mogoče v svoji stroki se korenito izuriti in to bo gotovo celemu okraju v ponos!?! Gut heil!
c Pozor pred agenti! Po Savinjski dolini kakor tudi drugod hodi Človek, ki pobira naročila za neko nemško tiskarsko tvrdko. Ker je imal lepe vzorce, ter tudi ne predrage, sem si tudi naročil vi-zitnice, in sicer ene izmed najfinejših. Kako sem se pa začudil, ko jih prejmem v najslabejsi kakovosti ter popole <aa drugačne, kakor sem jih naroČil. Pripomnim, da me te najslabejše vizitnice, kar sem
jih kedaj videl, stanejo 100 komadov s poštnino gld. 130, a pred letom sem naročil in dobil veliko boljše (polovico boljši papir) od tiskarne sv. Cirila v Mariboru, a so me veljale s poštnino samo 70 kr. Toraj polovico boljši blago, pa skoraj polovico ceneje. Tu se vidi, kaj hočemo z geslom: „Svoji k svojimi" Slovenci! Kupujte le pri svojih slovenskih trgovcih in obrtnikih, pri katerih ste boljše postreženi, kakor pa pri tujih. Ptujski „Štajere* bode pa zopet priporočal le jadovske in nemške tvrdke. Zakaj? Ker želi Slovencem smrt ter se mu vedno srce smeji, ako je kateri Slovenec ogoljufan, ali pride v nesrečo. Slovenski kmetje! Še enkrat vam zakličem: Svoji k svojim 1
c Gomilsko. Prejšnjega vojnega ministra generala kavalerije pl. Krieghammer so prepeljali v Gomilsko, kjer se je položil v rodbinsko rakev.
c Nova trgovina na Polzeli. Zadnji „Naš Dom" je imel mserat, da otvori g. Ivan Golihleb novo trgovino na Polzeli. Več ko je trgovin, boljše je za kmete. Nas pa še posebno veseli, ko vidimo, kako zadnji čas rastejo slov. trgovine po Spodnjem Štajerskem. G. Ivana Golihleb lahko priporočamo, posebno ker zagotavlja, da bode vsakogar postregel z dobrim blagom ter po nizki ceni. Želimo le, da bode stala njegova trgovina na narodni podlagi, kar bi iz narodnih ozirov n» Polzeli silno potrebovali.
c Sušilnica je zgorela dne 23. t. m. gosp. Maksu Goričarju v Mozirju. Zgorel je tudi hmelj g. Fr. Cesarja in g. L Trogarja. Šioda na hmelju se ceni na 400 kron, uničene lese in poslopje na 700 kron. Bila je velika nevarnost za Lipoldovo hišo in pa za marof, ki je bil poln sena. Samo iskra bi bila zadostovala in bil bi veiikanaki požar. Večjo nesrečo so preprečili domača požarna hramba in pa ljudje. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
c Rečica v Savinjski dolini. Dne 17. t. m. je cela župnija rečiška žalovala. Spremili smo obče ljubljenega ia vnetega dušnega paitirja vlč. gosp. župnika Jožefa Ulčnika k zadnjemu počitku. Po kratki bolezni izdihnil je svojo blago dušo. Kako priljubljen je bil, pjkaza! je pogreb. Zbralo se je 38 dulnvaih sobratov, med njimi preČ. gospod kanonik in zlatomasnik Anton Hajšek, ki je kondukt vodil. Ljudstva se je zbrala nešteta množica, ne samo domačih faranov, ampak tudi iz sosednih župnij. Obča žalost faranov in vseh navzočih je pač dokaz, da so farani zgub:)i vnetega dušnega pastirja, duhovniki pa ljubeznivega tovariša. Naj v miru počiva!
c Veselica prostovoljne požarne brambe na Rečici. Minila je slavnost, ki jo je priredila prostovoljna požarna bramba v nedeljo ob priliki blagoslovljenja društvene zastave in voza za moštvo. Kakor sno že poprej trdili, da takošna slavnosti Rečica še ni imela, toliko lažje trdimo to sedaj, ko je slavnost tako lepo uspela. Že v soboto je bil trg okrašen z zastavami ia zvečer, ko se je pomikala dolga vrsta ognjegascev in drugega občinstva z lampijoni, z vrlo šoštanjsko narodno godbo na čeln po trgu, bile so hiše lepo razsvetljene, spuščale so se v zrak rakete, v planinah pa so se prižigali mogočni kresovi. Po srčnem pozdravu pred hišo kumics, gospe Katinke Štiglic, podali smo se na vrt in verando pri g. kumici, kjer sa je razvila prav prijateljska zabava, h kateri so se nam pridružili prvi gostje, oddelek ognjegascev i. dr. iz Trbovelj. V nedeljo rano zjutraj m nas vzbudili iz spanja streli top°čev, oglasili so se ubrani glasi godbe, in zopet se je pomikal sprevod po trgu in oznanjal pričetek veselega dneva. Že zjutraj so pričeli pr hajati gostja, voz za vozom, osobito pa je bila udeležba iz okolice, kar nas mora posebno veseliti, tako mnogobrojna, da je bilo pri sprejemu drmtev ob 10, uri zbranega nad 3000 občinstva. Djšla društva t. j. požarno hrambo iz Gornjegagrada, Sv. Frančiška, Mozirja, Braslovč, Gomilske, Kap'evasi m Savinjskega Sokola pozdravi načelnik g. Zdravko De le j a in župan g. Franc Štiglic. Oba aaglašata svoje veselje nad toliko ndeležbo, odzdravi pa starosta Sjkola g. Rud. Pevec, naglašujoč slogo in jedinstvo med društvi, ter častita društvu požarne prambe v Račici k tako veselemu prazniku. Ko dekleta podarijo vsam načelnikom in zastavam v znak pozdrava lepe sveže šopke in zagrmi mogočni „Ziviol „Na pomoč!" in „Na zdar!" zaigra godba .Naprej zastava Slave", za njo pa smo odkorakali v trg, kjer so došle iz vsakega okna obsipavale gospe in gospodičine s šopki. Po obhodu v trgu podali smo se pred župnijsko cerkev, kjer je bila postavljena krasna kapel ca z visokimi piramidami za sv. mašo v* prostem. Mašo je daroval č. g. pater Aazelm iz Nszarij; igrala pa je godba prav milo Haydnovo slovesno mašo „Pred stolom". Sv. daritev pod milim nebom vršila se je v najlepšem redu in naplavila na navzoče mogočen
utis. Potem je bil kratek, a lep in jedrnat nagovor, katerega je govoril č. g. pater Anzelm o pomenn društva požarnih bramb pod geslom: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe"; s tem zvršujejo požarne brambe ne le samo postavo človekoljubja, ampak tudi božjo postavo. Osobito naglaša, da je prostovoljna požarna bramba v Rečici v zadnjih letib, ko je hudobna roka zaž-gala tu v trgu poslopje za poslopjem, zvršila to postavo v polni meri, ker je vsikdar častno zabranila razširjanje vsakega požira. Po tem nagovoru, ki je napravil na navzoče globok vtis, blagoslovi se zastava in voz. Po blagoslovu in končanem zabijanjn spominskih žebljev, nastopi gospod Anton Lnkov, zastopnik požarne brambe v Mozirju, kateri, enako pordarjajoč blagi namen požarnih bramb, čestita požarni hrambi v Rečici k uspešnemu delovanju, osobito k današnji sla vnesti. Za tem nastopi gospod načelnik Zdravko Deleja in se zahvali vsem dobrotnikom in prijateljem, kateri so pravzaprav povzročitelji današnje slavnosti. V prvi vrsti zahvali se kumici gospej Katinki Stiglic katera je pred par leti prva sprožila misel, naj se požarni brambi v Rečici nabavi društvena zastava, ter prva začela nabirati med tržani doneske za zastavo. Govornik se spominja in se zahvaljuje tudi rojakov v Ameriki, ki so v ta namen poslali lep znesek 162 K, posebej pa še kupili lep trak na zastavo, dalje vsem občanom in faranom, kateri so na kakorsenkoli način darovali za zastavo, oziroma današnjo slavnost. Vzdigujoč lepi prapor izroči istega zastavonoši gosp. Antonu First, z vročo željo, da bi ta zastava ne bila nikdar onečaščena, z vročo željo, da bi pod tem praporom prisegalo prav maogo čilih in vnetih udov zvestobo našemu blagemu geslu: „Bližnjemu v pomoči" Pojdi torej zastava, poljubi svoje posestrime, ki so te danes prvič prišle pozdraviti V tem trenutku, ko se objamejo zastave in je godba zaigrala: „Naprej zastava S.ave", bil je ginljiv prizor, ki je ganit marsikaterega udeleženca. Nato nastopi gospica Cirila Delejeva, ki deklamira od g. Žiga L. Mo-zirskega za to slavnost poklonjen prolog. Ko so zaoriii še Iz tisoč grl mogočni živio-klici, podala so se vsa drnštva v gostilno gospoda župana, od tam pa se razdelili nekateri v gostilno gospe knmice in druge k obeda. Ob pol 3. uri zbrala so se vsa društva k odhodu na slavnostni prostor v lepo okrašenem vrtu g. Ant. Tnrnšeka. Da se je koj po prihodu na slavnostni prostor razvila prav živahna zabava, ni treba še posebej omenjati. Koncert šoštanj-ske narodne godbe in pevcev nas je takoj navdušil in glasno odobravanje želi sta obe društvi pri vsaki točki. Za koncertom nastopi mlad zbor Sokolov, ki so zvrševali več prav lepih skupin in bili barno pozdravljeni. Ob rani jutranji uri ločili smo se od zadnjih dragih nam gostov, ter si stiskali roke z željo, na zopetno svidenje v prijazni Rečici.
c Kokarje. Občinski odbor kokarski je sklenil kolekovati svoje dopise z narodnim kolekom.
Brežiški okraj.
b Otvoritev mosta je bila jako klaverna,
ker se je je udeležilo zelo malo ljudi. Navzoč je bil tudi namestnik CLry in deželni glavar Attems. Nekaj ljudi je bilo navzočih, ker je bil v bližini svinjski sejem. Klicalo se je sicer „hoch", toda bilo je premalo grl, ki bi se odzvala. Vrhu žalosti še pa nesreča. Vsled vročine in gladu se je zgrudil na tla nek vojak vojaške godbe iz Zagreba. Naše zavedno ljudstvo se ni udeležilo otvoritve.
b Razmerje glasov pri deželnozborski volitvi v brežiškem okraju: okraj brežice: Aitiče dr. Jankovič 32 glasov, Kunej 23 glasov; Bojsno dr. J. 4, K 16; Mostec dr. J. 2, K 10; Gaberje dr. J. 4, K. 8; Globoko dr. J. 11, K. 9; Kapele dr J. 7, K. 26; Mihalovec dr. J. 1. K. 15; Obrež dr. J. 2, K. 6; Pišece dr. J. 34, K. 2; Ple-terje dr. J. 33, K. 4; Zakot dr. J. 15, K. 30; Sela dr. J. — K. 14; Sromlje dr. J. 9, K. 15; Videm dr. J. 15, K. 12; Bizeljsko dr. J. 2, K. 95; Brežice skupaj dr. J. 171 in K. 286 glasov. Okraj Sevnica: Anže dr. J. 21, K. 22; Arneško dr. J. 3, K. 34; Blanca dr. J. 15, K. 41; Brezje dr. J. 4, K. 2; Sevnica (okolica) dr. J. 9, K. 12; Planina dr. J. 1, K. 3; Rajhenburg dr. J. 11, K. 14; Zabukovjedr. J. 4, K 11, Senovo dr. J. 5, K. 28 ; Golobinjek dr. J. 19, K. 3; Sevnica skupaj dr. J. 92, K. 170. Okraj Kozje: Dobje dr. J. 54, K. 3; Kozje dr. J. 63, K. —; Drenskorebro dr. J. 24, K. —; Buče dr. J. 8, K. 9; Gorjare dr. J. 16, K. —; Pod-sreda dr. J. 23, K. 7; Koprivn;ca dr J. 22, K. 1; Krže dr. J. 24 K. —; Loka dr. J. 15, K. -; LaBtnič dr. J. 17. K. —; Podčetrtek dr. J. 6, K. 3; Mrčnssela dr. J. 21, K, 5; Pilštanj dr. J. 42, K.—; Št. Peter dr. J. 32, K. 55; Presično dr. J. 11, K.'—; Prevorje dr. J. 18, K. —; Zagorje dr. J. 9, K. —;
Sedlarjevo dr. J. 11, K. 6; Zdo'e dr. J. 22. K. —; Sopote dr. J. 8, K. —; Imoo dr. J. 31, K. —; Št. Vid dr. J. 28, K. —; Vel. Kamen dr. J. 22, K 6; Verače dr. J 24, K 3; Virštanj dr. J. 6, K. 6. Okraj Kozje dr. J. 557, K. 104; okraj Sevnica dr. J. 92, K. 170, okraj Brežice dr. J. 171, K. 286. Skupaj dr. Jankovič 82o glasov, Kunej 560 gissov.
b Dvanajst let župan. V Veračah *e je enoglasno izvolil za župana veleposestnik g. Jakob Bovha, ki je že 12 let neprenehoma župan. Da je blagi mož priljubljen občanom, pokazalo se je 21. t. m. pri deželnozborskih volitvah. Bng ga ohrani še mnoga letal
b Kozje. Na shrambi požarne brambe se je prikazal novi slovensko-nemški Dap>»: Požarna bramba — Feuei wehrdepot. Stan nemšsi napis je vedno kazii to shrambo in nekdo mi je zbrisal vse razun treh črk „war". No, nov napis je časten za kozjansko požarno hrambo, da bi le še toliko napredovala, da bi še bilo slovensko povelje, namesto nemškega, ki včasi povzroči mnogo smeha. — Pretečem teden je pogorelo na Veterniku gospodarsko poslopje nekemu Vaj de c u. Zgoreli so mn vsi shranjeni poljski pridelki. Živino so k sreči rešili. Š&ode ima mnogo b Dobje pri Planini Dobro vemo, zakaj neki surovež prav pobalin&o napada p) liberalnih in nemškutarskih časnikih našega gospoda župnika Sama zavist sika iz njega, saj ne more pisati brez kronic. katere tako strastao stiska. Gospod župnik V ur k el j c so nam ustanovili po večletnem tradn za našo župnijo prepotrebno kaplanijo in so sami prispevali nad 1600 K. Nesramni obrekovalcc p» pravi, da so „farane far bali" za denar. Obrekovalec, ali se ne bojiš božje kazni? Kateri izmed tvojih privržencev je kaj prispeval k ustanovitvi kaplanije ? To odgovori pred «o boš naprej obrekoval I Pa se tudi podpiši, da te bodo še drugi pc znali, kakor te mi.
Iz drugih slovanskih dežel.
t Otvoritev planinske kože na Kamniškem sedlu (1879 m). Dne 12. t. m. se je otvorila nova planinska koča na Kamniškem sedlu ob obilni udeležbi vrlih planink in planincev. Največja je bila udeležba iz Kamnika in Ljubljane, poiasiilo nas je lepo število vrlih Cehinj in Čehov, v pičlem številu so bili zastopani bližnji Savinjčaui, p grešMi pa smo celjske rodoljube. Ob 10. uri je imel g. frančiškan o. Engelbert Polak propoved in sv. mašo na verandi, ter je blagoslovil novi planinski dom. Načelnik kamniške podrnžnice „Slov. plan. društva" g. notar E. Orožen je v otvoritvenem govoru srčno pozdravil došle turistinje in turiste, podal črtice o gradnji koče in zahvalil dobrotnike, ki so omogočili to veliko stavbo. Načelnik osrednjega društva g. prof. Fr. Orožen je razložil bajeslovni pomen Savinjskih planin, podal zgodovinske črtice o teh planinah iz turške in francoske dobe in čestital kamniški podružnici na tej veličastni stavbi S tem je bila ofici-jelna slavnost kenčana in pričela se je neprisiljena veselica ob lepem petju kamniškega pevskega dra-štva „Lire", k) je tuli pelo pri sv. maši. Prav trdno usidrana in s pločevino krita koča je 13 m dolga in 8 m široka ter ima na južni strani odprto prostorno verando. Is verande je vhod v kuhinjo, ki ima prav lepo štedilno ognjišče. Na levi strani proti Brani je prostorna moška spalnica (8 postelj); naravnost iz kuhinje prideš v damsko sobo (4 postelje). Na desno od kuhinje proti Plan javi je jedilnica, ki ima prostora z» 20 ljudi. Iz jedilnice drže stopnice v hladno klet. druge stopnjice pa na podstrešje, kjer je sobica (2 postelje), skupno ležišče (6 postelj) sobica za oskrbnika in ležišia za vodnike. V pritličju je dvoje stranišč. — Velike zasluge za to stavb) imajo: kamnišsa meščanska krporacija, ki jo dala sta/bui les ia osrednje dru štvo, ki je podarilo večino notranje oprave. Mnogo daril je dobila kamniška podružnica „Slov. plan. druotva" od kamnissih meščanov in ljubljanskih prijateljev.
Drobtinice.
d Ruski prekucuhi na delu. Kakor smo že zadnjič poročali, se je popolnoma ponesrečila revolucija ali geaersJni štrajk, katerega so napovedali ruski prekucuhi zaradi tega, ker S3 je razpustila državna duma. Ljudstvo ne mara več tako slepo slediti tem hujskačem, kakor so to prej storili. Ko so ti prekucuhi-anarhisti to nvideli, zgrabili so za drugo orožje — za bombe. V zadnjih tednih so umorili 72 uradnikov, 42 pa težko ranili, vrgli so 120 bomb, oropali 13 državnih skladnic in 18 državnih blagajn. Vlada je proti njim nastopila z vso strogostjo. Zaradi tega so 8e hoteli maščevati nad
ministrskim predsednikom StoIypinom, ki je tudi razpustil državni zbor. To so izvrai'i na strašen način v soboto dne 25. t. m. Ta dan je bil pri ministrskemu predsedniku sprejemni večer. Ministrski predsednik je v prvi sobi pozdravljal svoje goste. Naenkrat se pripeljejo štirje častniki, katerih pa služabniki, ki so stali v veži, niso pustili naprej, ker jih niso poznali. Msd tem pričkanjem spusti eden došlih, ki so bili preoblečeni anarhisti, bombo na tla. B jmba se je razletela s strahovitim pokom, porušila celo vežo in stranske sobe, stopnice in balkon nad vhodom. Umorjenih je trideset oseb, toda tisti, na katerega so merili, cs'a! je popolnoma zdrav. Pač pa sta hudo ranjena njegova dva otroka, ki sta bila v nsodepolnem trenutku na balkonu. Petnajstletni hčerki uta odtrgani obe nogi, triletnemu sinčeku je pa zdrobilo eno kočko. Malo upanja je, da os.a-neta živa.
d Nemške grozovitosti. Nemški socijalno-demokratski listi so po pismu nekega vojaka priobčili o grozovitosti nemških vojakov v južni Afriki nastopno: Na zadnji patrulju smo prišli do nekega studonca. B'lo je zvečer, ko sm:, nas četernajstorica z našim častnikom, razsedlali konje ia smo hoteli večerjati. Nakrat *mo kraj pečine, blizo studenca, opazili črne sence. Obkolili smo pečino in njeli pet črnih žensk. Ustreliti jih nismo mogli, ker bi to slišali črnci, a teh je bilo 200, ki bi nas bili zdrobili na kosce, ako bi bili slišali naše piške. Nismo vedeli, kaj naj bi storili s temi ženskami, dokler ni rekel neki desetnik poročniku, da jih usmrtimo z bajoneti. Poročnik je zapivedal, da nataknemo na puške bajonete. Petero vojakov so je postavilo spredaj, petero pa zadej in tako smo ženske umorili. - i
Najnovejše novice.
•f* Stolni prost Lavrencij Herg.
Dne 28. avgusta ob 10. uri predpoldne je zatisnil oči v Mariboru po kratki pa hudi bolezni eden najstarejših duhovnikov lavan-tinske škofije, zlatomašnik Lavrencij Herg. Dne 9. avgusta je dopolnil 77. leto. Pogreb bo danes ob 3. uri popoldne. V oporoki je določil, da se naj trnplo pokoplje v Lembahu, kjer počiva njegova mati in kjer je 19 let pastiroval kot župnik. Rajni je bil mož milega značaja, čislan in spoštovan od vseh, ki so ga poznavali. Blagemu pokojniku še posvetimo v eni prihodnjih številk nekaj vrstic. Naj v miru počiva!
Kat. politično društvo za gornjegrajski okraj ima dne 8. septembra javno zborovanje pri Sv. Frančišku po večernicah, gostilna Iv. Časi. Predstavil se bode g. drž. poslanec dr. Fr. VouSek.
Kat. polit, društvo za vranski okraj priredi 9. sept. ob 4. popoldne v Kapli v prostorih požarne brambe javni shod, na kojem bo govoril g. državni poslanec dr. Voušek.
Posojilnica v Jlariboru pomnoži s 1. sept.
1906 število uradnih dni za eden dan in nraduje ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoldne, izvzenjši praznike. Hranilne vloge brez odpovedi obrestuiejo se po 4%, hranilne vloge proti štiri-mesečai odpoveli p > 4V4 %•
Društvena naznanila.
Podravska podružnica slov. planinskega društva
priredi dne 2. septembra izlet na Veliko kopo, a. septembra pa k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Izletniki na Veliko kopo naj se odpeljejo že v soboto s popoldanskim postnim vlakom do Vuhreda, od koder gredo še isti večer do Samca. Tamkaj lahko prenočijo, diugo jutro pa imajo samo tričetrt ure h"da na vrh kope. Udeleženci drugega izleta pa naj se zjutraj pripeljejo do Ruš, odkoder odrinemo skupno čez Selnico in BoČ. Udobno pa je tudi iti iz postaj Fala ali Št. Lovrenc. Planinski pozdrav vsem udeležencem I	Odbor.
Rogozniški fantje prirede v korist bralnega društva v Ragoznici, katero se misli osnovati, 16. sept. veselico z gledališko predstavo „Razstresenca", šaljivo pošto, konfeti, godbo in petjem. Pri veselici igra obče priljubljena godba gospoda Kocmut» desetih mož. Začetek točko ob pol 4. uri popoldan. Veselica se vrši pri lepem vremenu na Bračičevem vrtu. V slučaju slabega vremena se ista preloži na 28. septembra. K obilni udeležbi vabijo rogoznički fantje.
Sv. Duh na Ostrem vrhu. Tukajšnja posojilnica obhaja dne 8. septembra svoje desetletnico s sledečim vsporedom: 1. ob 10. uri sv. maša, 2. občni zbor, 3. bla mostni govor, 4. desetletletno poročilo, 5. tombola. Med posameznimi točkami svira domača godba. Tombola se priredi v prid tukajšnjih ubogih učencev. Vsak rodoljub se naj te slavnosti udeleži in daruje kako malenkost za tombolo. Darila se naj pošljejo na šolsko vodstvo Sv. Duh-Lučane via Ehrenhausen.
Kat. slov. izob. drnštvo pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. priredi dne 9. sept. \eselico. Uprizorili se bodeta igri „Županova Mtcika" in „Pot do srca". Natančni spored se še objavi. Odbor.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tnkajšrja mladeniška Marijina družba priredi dne 2. in 8. septembra 1.1. v domači šoli burko „Kmet Ilerod". Sosede uljudno vabimo.
Št. Jani na Dravskem polju. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo 2. septembra popoldne ob 8. uri v šolskih prostorih svoj običpjni letni zaključek. Pri tej priliki bode predaval potovalni učitelj g. Martin Jelovšek o umni reji perutnine. Pridite v obilnem številu k temu zanimivemu piedavanju ter pristopite zoi et mm gobrojno k društvu.
Sv. Barbara v Halozah. Podporno društvo ljudske šole pri Sv. Barbari v Halozah priredi v prid domače šolarske kuhinje dne 2. septembra 1.1. pri Blasu veliko ljudsko veselico. Vspored: 1. Tombola. Darila za dobitke sprejemajo R. Kotzmuth, Og. Vobič in Ant. Korenjak. 2. Produkcija nalašč za to veselico sestavljenega cirkusa pod osebnim vodstvom ravnatelja Okrama. 8. Godba in petje. Koriandoli. Šaljiva pošta. Med tem obisk muzeja in turške kavarne, fotografa, ki bode v n»jvečji naglici in po najnižji ceni izdeloval slike navzočih. 4. Zvečer umetalni ogenj. Končno prosta zabava, nastop ciganic in drugo. Začetek ob 8. uri popoldne. Vstopnina SO h. Z ozirom na dobrodelni namen se nadejamo obilne udeležbe.
Sv. Rupert v Slov. gor. V soboto 8. sept. t. 1. se bo vprizorila tukaj popoldan ob 4. uri v „stari šoli" velika ljudska igra „Cvrček" v petih dejanjih v prid dijaške kuhinje v Mariboru. Ker je določen čisti dobiček v tako dobrodelni namen, pričakujejo požrtvovalni diletantje tudi veliko število požrtvovalnih rodoljubov k predstavi od blizu in daleč.
Bralno društvo pri Kapeli blizu Radgone priredi v nedeljo dne 2. sept. popoldne po večernicah veselico v gostilni g. Rud. Horvata z gledališko predstavo „Trije tički" z poučnim govorom, petjem in drugim razveseljevanjem. K obilni Udeležbi vljudno vabi — odbor.
Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 18. septembra t. 1. v gostilni g. Iv. Vaupotiča v Ljutomeru tombolo. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno — odbor.
Kmečko bralno društvo v Trbovljah ni imelo vsled rajhenburške slavnosti veselice dne 19. t. m., ampak jo priredi dne 2 septembra po večernicah. Na sporedu sta dve burki, petje itd. Prijatelji mladega društva, pridite k Žagarju (Špancu)!
Zalivala Kmetijskemu bralnemu društvu na Polenšaku podarili so: g.*učitelj Drag Zupančič v Ptuju 4 K, g. Fr. Matjašič, c. kr, nadzornik za vinorejo 2 K in slavna pivovarna na Laškem 5 K. Dariteljem izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo.
Zahvala ln Izkaz.
Sliki Slomšeka in Pomenskega sta zopet napravljeni v dolbenih oknih na pročelju šolskega poslopja ljudske šole v ptujski okolici. V nadnaravni velikosti predstavljata nepozabnega Slomšeka, velikega prijatelja in pospeševalca slovenske
ljudske šole na Spodnjem Štajerskem, in vzornega mladinoljuha, slavnega Čeba Kumenskega, ki je utemeljil moderno pedagogiko. Slikal ju je g. G^idun Bicolla, mlad akadeuiičen slikar iz Škofjeloke. Ker sta bili prejšnji sliki pred 7 levi.od izvestnih ponočnih hudobnežev uničeni, sta pravkar izvršeni sliki proti mogoči hudobni poškodbi zavarovani pri nemški banki. Samo požrtvovalnosti slovenskih rodoljubov se je zahvaliti, da sta se mogli sliki znova napraviti po popolnoma novem osnutku Vsem blagim darovateljem bodi tem potom izrečena javna zahvala in stoteren: Bog plati! Tozadevnemu svoječasnemu javnemu pozivu so se odzvali in darovali naslednji p. n. dobrotniki: po 10 K: g. dr. Tomaž Horvat, g Pollak Fran, g. Jožef Zelenik in g. Karel Zupančič; po 8 K: .Ivan in Valentina Kaukler, g. Franc Vezjak in č. g. Peter Žirovnik; po 6 K: g Kazimir Bratkovič; po 5 K: g. Miha Brenčič, g. Rudolf Hav»lka, g. Fran Hrašovec, č. g. A. Kolarič, č. g. Lucij Selinšek, č. g. Janez Šterbak, č. g. Pij Vakselj in č. g. Lenart Vaupotič; po 8 K; č. g. Jožef Flek, č. g. Jožef Kralj, gdč Marijana Luknar, gdč. AdelaMachnitsch, č. g. Norbert Povoden, č. g. Alojzij Šuta in gdč. Marija Trstenjak; po 2 K: g. Aleksander Grabar, č. g. Franc Hirti, g dr. Franc Ilešič, č. g. Avguštin Jager, g Valentin Kajnih, č. g. Anton Kociper, g. Jakob Kopič, g. Franc Koser, č. g. Valentin Koprivšek, g. Miran Lorber, č. g. Jakob Menhart. č. g. I. Mlakar, g Jožef Muršec, č. g. Jakob Očgrl, č. g. Jožef Ozmec, č. g. Jožef Podplatnik, č. g. Ferdinand Pšunder, g. Alojzij Senčar, č. g. Jožef Sinko, č. g. Martin Šket, č. g. Leop. Skuhersky, g. Ivan Strelec, g dr. Bela Stuhec, č. g. Janez Toman, č. g. Janez Tomanič in g. Franc Toplak; po 1 K: č. g. Davorin Agrež, g. Brenčič Franc, g. Brenčič Janez, g. Brenčič Miha ml., č. g. Andrej Glibe, č. g. Alojzij Kokelj, č. g. Franc Koželj, č. g. Franc Lovrenko, gdč. Ema Mahorič, g. Miroslav Mar.nič, č. g. Franc Muršič, g. Aleks. Pinterič, g. Jožef Slavinec, č. g. J. Trafenik, č. g. Franc Valenka, g. Andrej Vezjak in g. Vinko Wezjak.
Krajni šolski svet Ptujske okolice, 17. dne avgusta 1906.	Jurij Kuhar, načelnik.
Za družbo sv. Cirila ln Metoda darovali so i
na primicyi g. Jož. Kodriča v Studenicah 16 43 K.
Listnica uredništva.
Velika Nedflja. Kakor vidite, smo še dobili od druge strani isti dopis. Prosimo drugikrat kaj I — Št. Peter v Sav. dolini: Preveč'osebno! Tudi ne vemo, kdo je ta „Narodovec" v Št. Petru. — G. V. S—a B —i: Hvala lepa za povesti „Slika" in „Slepa". Bomo pri priliki porabili 1 — Jurklošter : Se bojimo, da bi bilo razžaljivo! — Rajhenburg : Preveč žaljivo, sicer pa niti vredno ni, da se s tako fak inažo pečamo. — ŠmartDO pri Gornjemgradu: Smo že imeli v „Naš. Domu", ki je priloga „Slov. Gosp " — Sv. Vid pri Ptuju: Cel dopis preveč oseben in za nas nevaren. Mi se moramo, žal, ozirati na naše porotniške razmere. — Sromlje, Planina. Ščavnica: Vsled pomanjkanja prostora prihodnjič I — Schotten: Res nam ni bilo mogoče, priobčiti Vašega zelo dolgega dopisa. Pride prihodnjič, kar nam blagovolite oprostiti. Prosimo še nadaljnih poročil! Pozdrave!
Tržne cene
v Mariboru od 18. avgust* do 25. avgusta Í906.
Živil»		od.		¿Lo	
	;X kg				
		K	h	S	n
		16	_	_	
		14	—	—	—
ječntn.....		16	—	—	—
		14	80	—	—
koruza.....		15	90	—	—
		18	—	—	
		16	—	—	—
		4	90	—	—
		6	—	—'1	—
	1 k3				
		—	30	—	—
		—	5 i	—	—
		—	88	—	—
		—	6	—	—
		—	40	—	—
auroro maslo		3	40	—	—
		2	60	—	—
ipeh, svež ....		1	50	—	—
i«lje, klalo ....		—	—	—	—
rapa, kisla ....		-	—	—	—
	1 lit.				
mleko.....		—	20	—	—
L m j taca, sladka . .		—	72	—	—
kisla . . .		—	80	—	—
	100				
	gl»»	—	—	—	—
	1 kom.				
		—	7	—-	
AAAA«	A A A«
j Barvarija Zinthauer j
i in prodajalna domačega plavega druka I I	se je preselila
j iz Gosposke vilice g
4 Freihausgasse št. II
poleg glavnega trga.
I
I »
)
Pridnega in izurjenega po-
migača, kateri ima veselje do dela, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovivesi, pošta Hoče-Slivnica.
651 3—1
Otvoritev trgovine. Uljudno naznanjam cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem otvoril v Mariboru Glavni trg št. 19 trgovino z mešanim blagom. Ker sem kupil po ugodni ceni jako lepo in trpežno blago, sem v stanu, vse blago prodajati po zelo nizki ceni. Za obilni obisk prosi s spoštovanjem Ant. Strableg pri „Angelju" Maribor, Glavni trg 19.	555 8—1
Dva drvarjaf ki znata tudi og\je ki hati, se sprejmeta na dalj časa. Blaž Urbas, Slemen, Selnica ob Dravi. 541 1
Nova hiša, s 5 stanovanji, z lepo njivo, vse v dobrem stanu, je za nizko ceno na prodaj. Več se izve pri posestniku v Gornjih Poberžah, Damm gasse 219. Maribor.	553 3-1
Krojaški pomočniki kateri zna boljša dela in p» tudi za sejem, se takoi sprejme pri Janezu Partlič, krojaški mojster v Studencih št 49 pri Mariboru.	£52 3—1
Neoženjen šafar, ki se razume
na vsa vinogradniška dela, in ima dobra spričevala, zmožen slovenščine in nemščine, se stalno sprejme. Ponube pod „Schaffer 101, Annoncen-Expedition Kienreich, Graz".	539 2
V najem želim vzeti poslopje, primerno za trgovino, v dobrem stanju pri farni cerkvi. Naznanila naj se pošljejo na upravništvo lista. 531 2
Fant od 14—15 let star, lepega vedenja, od revnih starišev, ki bi imel ieselje do mežnarjje in cerkvenega dela, se takoj sprejme pri Jožefu Bec, organistu v Artičah pri Brežicah. Plačilo po dogovoru.	510 1
Dva učenca z dobrim šolskim spričevalom, iz poštene hiše, se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom Josipa Krulc, Mar. Gorica, Pošta Savski Marof (Hrvatsko). 6i2 3
Učenec, vešč obeh deželnih jezikov se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Jos. Sorko, trgovec v Ptuju (B eg).	£48 2
Vinlčar se sprejme s 1. listo-padom s štirimi delavskimi močmi, kateri lahko redi 8—4 glave govedi. Razumeti mora obdelovanje amerik. trsa. Vinograda je malo za delati Blaž Urbac, posestnik na Slemenu, p. Selnica ob Dravi.	540 1
Kupim malo posestvo na deželi pod pogojem, da plačujem na leto peti del kupnine. Naznanila z natančnim popisom posestva sprejema „K. Postlagernd Kray A. 73 Rheinland."
473 1
Vsake vrste debla od 4 metre dolžme kupim z* najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor.	1—11
Gostilna z 4 orali zemlje se od 15. septembra da v najem. L. Mejak, Slov. Bistrica.	628 2
Dijak se sprejme na hrano in
stanovanje od pridnih krščanskih starišev pri organistu sv. Magdalene v Mariboru.	526 1
Vlničsrja z več ljadmi sprejme Rihard Ogrizek, Leiteršperg pri Mariboru. Plača dobra.	525 2
Zgubil se je lovski pes dne
it», t. m. P»-s je temnorujav z belimi progami (prepeličar) in sliši na ime „Lord" — ima ovratnik brez imena. Kdor ga dobi, naj ga pripelja na graj-ščico v Turniiah pri Ptuju proti primerni nagradi.	519 a
Krojaški pomočnik se takoj sprejme pri Simonu Mayer, krojaški mojster v Mariboru, Koroška ulica 102 648 1
Dva mala dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano pod strogim nadzorstvom v Schmiderer-gasse 9, Maribor.	8
Za krojače in šivilje priporočam vzorce ¡Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila daje pismeno ali ustmeno Ivan Keček, krojaški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu.	6
Spretna kuharica, kije vajena vsakega gospodarstva, želi vstopiti v kako žnpcišče s 1. oktobrom, Studenci pri Mariboru, Schoschteritschgasse 4.
547 3
Gostilna v najem se da v Lem-bahu pri Mariboru pod ugodnimi pogoji. Vpraša se v uprav, lista. 545 2
Dekle ae sprejme na posteljo in ako želi tudi na hrano Naslov T. S. Mühlgasse 24, Maribor. 544 1
10 odstotkov popusta dovoli na naročila s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhinji v Mariboru oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden, Tirol". Ceniki, foto grafije, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 481 7
Prav lepo posestvo tik glavne in železniške ceste, 20 minut od kolo dvora, pol ure od cerkve in šole, ker je tudi aret, meri 12 oralov najlepših travnikov, njiv in gozda. Vse pri hiši v najlepšem in veselem kraju, lep in velik hišni hram je zidan in z opeko krit, s 3 najlepšimi sobami, kuhinja s štedilnikom, čumnata, 8 kotli za perilo in svinjsko pičo, klet, hlev za 8 glav živine, ker toliko krme zraste, svinjaki, škedenj, lep studenec pri hiši Cena 6200 gld. Vknjiženega ostane 8000 gl Več pove Franc Podlipnik, Maribor. Tezno 42.	586 1
Vinogradni oskrbnik želi spremeniti službo kje na večje vinogradar-stvo s 1. svečanom 1907. Naslov pove upravn. tega lista pod št 520. 1
Dve deklici, ki obiskujeta meščansko ali gospodinjsko šolo ali učiteljišče sprejme na hrano in stanovanje krščanska rodbina. Naslov J. P. Bad-gasse 11, pritličje, levo, Maribor 516 2
Sprejme se takoj močen učenec za kovaški obrt in učenje v podkovanju pri Vincetu Bezjak, kovaču v Vurbergu pri Ptuju. [512 2
Pošten fant, krščanskih starišev se takoj sprejme v uk pri Ivanu Vrečko, čevljarski mojster v Podčetrtku, Štaj. f22 2
Hiša s 5 stanovanji, lepim vrtom in (■ndelkom vina je na prodaj. Več se izve pri posestniku v Studencih pri Mariboru, Lembaška cesta 66. 1
Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flčssergasse št. 6. S09 1—18
IVIlad trg. pomočnik, dobro izvežban v mešani trgovini, želi svojo službo premeniti s 15. septembrom. Naslov pri upravništvu lista. 530 2
Malo posestvo, 7 oralov njiv, travnik, velik sadonosnik in vinograd, polno sadja, hram lep, zidan in z opeko krit, ima 2 lepi sobi, kuhinjo s štedilnikom, spalnico, klet, preša. hlev, viničarija. Zraven spadajo vsi letošnji poljski pridelki, krma, 2 kravi itd. Cena je 3400 gld. Vknjiženega ostane 1(00 gld. Tudi več malih poaeatev in gostiln je tukaj na »rodaj Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42.	537 1
Služba organista in cerkovnika je razpisana v Laporju do 10. septembra t. 1. Nastopi se lahko takoi. Cerkveno predstojništvo. 531 1
Hiša se proda po zelo nizki ceni z dobro najemnino in lepim vrtom tik cerkve sr. Jožefa pri Mariboru. Naslov pri upravništvn.	627 5
Motorje za plin In benoin,
mlatilnice in stiskalnice proda po nizki ceni Karol Siokovitseh, ključavničar za stavbe in stroje v Mariboru, PufKva ulica.	508 1
Lepo poaestvo četrt ure od cerkve, šole, pet minut od okrajne ceste, pol ure o-l kolodvor», 18 oralo/, v enem najboljših travnikov, njiv, sadonosnik, vinogradi, gozd, krma je samo sladka in priraste za 15 glav živine, sadonosnik je o samim mladim sadežem iu bo to leto dobro obrodil. Hiša je zidina, z opeko krita, v dobrem stanju, preša, svinjaki, hlev za več živine, škedenj itd., potem je zraven veliko pšenice in ovsa za mlatit, vsa krma, vso letošnje silje ali poljski pridelki, 7 glav živine, 6 svinj, 4 vozovi, en mlatilni stroj, 2 brani, 1 plug in vse kakor stoji in leži (premičnina sama in živina je vredna čez 2500 g'd ) se takoj proda za ceno 6800 gld. Vknjiženih ostane 1200 gld. Ostala svota je pri kupu izplačati. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 43.
534 1
Službo organista in cerkovnika želi spremeniti cecilijanec jako izvežban v vseh predmetih z jako d brimi spričevali in je tudi rokodelec. Službo lahko nastopi takčj. Naslov pri upravništvu.	501 1
Posestvo, pol ure od Sv. Tomaža pri Ormožu, občina Trnovci, 8 eralov gozda, 8 oralov njiv, 4 orale travnikov, hišno, gospodarsko poslopje v dobrem stanu, se proda po nizki ceni in lahkim plačilom. Vpraša se ori Antonu PihLr na Kamenščaku pri Ljutomeru. 514 1
Učenca v trgovino z manufak-
'urnim blagom in perilom sprejme Vezjak v Mariboru. Dobi hrano. in stanovanje.	515 2
Brdo, dobro ohranjeno, skoraj po-of lnoma novo, proda za 40 kr. Alojz Had-ier, v Mariboru, Josefinental 1
Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Franca Krajnc, Sv Martin b'. Vurberga.	1 I
Naznanilo.
Podpis« nec, dosedaj trg. so-trndai . jri t' rdki Ogorovc v Ki nj'cab, naznanjam, da bom s 1. septembrom 1906 prevzel tukaj
gostilno v Narodnem domu,
k jer bom rad no«tregel vedno z pristno, najboljšo konjiško kapljico, ter z okusnimi t -limi m mrzlimi jedili.
Za mnogobrojen obisk se cenjenemu občinstvu najuljudnt e prip -o*am
Franjo Žager,
556 1-1	restavrater.
t
Potrtega srca naznanimo podpisani prežalostco vest.da je umrl nas preljubljeni brat, svak, stric in prastric
mons. Lavrencij Herg
zlatomašnik, apostolski protonotar ad instar partic., inful. stolni prost, kn. šk. konzistorialni svetovalec, odlikovan z zaslužnim križcem „Pro Ecclesia et Pontifice", ravnatelj kn. šk. ordinariatske pisarne itd.
po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za nmirajoče, dne 28. avgusta 1.1. cb 10. uri dopoldne v 78. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnika se v četrtek dne 30. avgnsta ob V» 3 uri popoldne v stolni cerkvi slovesno blagoslovi in se prepelje v lastno grobišče na pokopališče v Lembab.
Sveta maša zadcšnica se «luži v stolni corkvi v Maribora v petek, dne 31. avgusta cb 8. uri zjutraj.
V Mariboru, dne 28. avgusta 1906. Franc Herg
poročnik
Jožef Herg
gojenec inf. kadetne šole p r a n e t j a k a.
Alojzija Lukman Alojzija Herg
pranetjakinji.
Jakob Herg
tržan in hišni posestnik t Središču
Franc Herg
posestnik na Koga brata.
Stolni kapitel Lavantinski naznani prežalostno vest, da je prečastiti gospod
mons. Lavrencij Herg*
zlatomašnik, apostolski protonotar ad instar partic., infal. stolni prost, kn. šk. konzistorialni svetovalec, odlikovan s zaslužnim križcem „Pro Ecclesia et Pontifice ', ravnatelj kn. šk. ordinariatske pisarne itd.
po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 28. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v 78. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnika se v četrtek dne 30. avg. ob Y23 uri pop6ldne v stolni cerkvi slovesno blagoslovi in se prepelje v lastno grobišče na pokopališče v Lembah.
Sveta maša zadušnica se služi v stolni cerkvi v Mariboru v petek,. dne 31. avgusta ob 8. uri zjutraj.
V Mariboru, dne 28- avgusta 1906.
Jagodic
pozlatarski in slikarski mojster v Celjn, Gosposke ulice št. 4
ponižno priporoča vsem častitim žapnijskim predstavništvom in dnhovsčiai kakor tudi občinskim uradom svojo
prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju
in zelo bogato zalogo cerkvene in hišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do največjih, od 25 v do 200 K. Okvirje po najnižji ccn;, kakor tudi križce.
Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd. umetno in znano zmožno po nizkih cenah. — Proračuni in načrti zastonj
Za mnogobrojna naročila se priporoča
4	IF. Tagod.ič_
jabolčnika in hrušovca iz 1904
po j ali o nizki ceixi. 609 1
Jakob Herg
polkovnik auditor
Franc Herg
posestnik v Središču nečaka.
Marija Herg Alojzija Lukman roj. Herg
ne čak i nj i.
Prva štajerska zadruga za uporabljanje sadja
v Mariboru, Reiserstrasse 1
priporoča izvrstnega in pristnega

l>" .1A \ CKKVl\Ki
okrožni zdravnik v Ljubnem ob Savinji
se je iz svojega poučnega potovanja, obiskaje razne zdravilne zavode (bolnišnice) vrnil in zopet ordinira ob iavadn'h nrah.
Zdravi tudi zobne bolezni, zalivanje zob s sklenino (Email), cementom, proževino (kavčuk), bakrom, srebrom, z zlatim in zlato zmesjo (amalgan), vstavljanje novih zob ter sploh popravljanje ozobja
Podobice
male in večje, zoboaste in gladke
= dobite prav po ceni -
v prodajalni Cirilove tiskarne v Maribjru.
Obhajilne podobice
so v 84 različnih vzorcih na prodaj.
Kmet. bralno društvo pri Sv. Emi
bode imelo
v nedeljo dne 2. septembra 1906 ob 4. uri popoldan
izvanredni občni zbor.
Dnevni red:
1.	premenitev pravil;
2.	volitev nadzorstva;
3.	slučajnosti.
Če bi ne bilo zadosti udov ob 4. uri, sklepalo ss bo ob 5. uri ob najmanjšem število.
Sv. Ema dne 27. avgust» 1906.
F. Knžnar,	Valent. Voga,
tajnik.	551 1-1	načelnik.
Tovarniška zaloga - 434 4
kmetijskih strojev
Konrad Prosch
v Mariboru,
Vlktrlnghofgane
priporoča - svoje nove Izboljšane -
gepelje, mlatinice ari rezalnice s SS trijerje,
======= Za v«e »e Jamči!
Slovenske cenike na zahtevo zastonj!
sekalnice *
Svoji k svojim!
w
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .'. edino hrvatsko varovalno zadrugo
3R0ATIA"
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta --Zagreba =====
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Maribora, Koroška cesta štev. 9. .*.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713	Štajerske in Koroške.	51—45
O T AT/EM^TI Zahtevajte vedno in OLUimM! povsod le najboljše
vžigalice
v korist družbe sv. Cirila in Metoda.