Ratolišk cerkven lisi. Danica izhajN 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli. in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 zid. 6o kr.. \ tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Dano-a dan poprej. Tečaj XVIII« V Ljubljani 1. sušca 1865. i Asi 1. Poklic revežem na Notranjskem r pomoč. Po strašno neugodnem vremenu preteklega leta 1 i la je letina v krouovini Kranjski sploh slaba, ne samo kar zadeva kolikost pridelkov, temuč tudi njih kakosnost. V nekterih krajih te dežele se je tako malo pridelalo, da so ljudje žc zdaj povžili večji del vse žito, kar so ga pridelali , tako da ga do prihodnje žetve nikakor ne bodo imeli zadosti za potrebni živež. V kantonu Loškem in Senožeškem, ktera sta zavoljo svojih klimatičnih in zemljiških zadev za koristno kmetovanje malo vgodua, se že zdaj čuti velika stiska zavoljo hude lanske letine. Preobilno deževanjc bilo je strašno škodljivo ne samo rodovitnosti vsakoršnih sadežev, ampak je tudi storilo, da so se še tisti sadeži, kolikor malo se jih je pridelalo, naglo spridili, in se torej tudi niso hraniti mogli. To sc jc sosebno zgodilo s podzemeljskimi sadeži, kteri so poglavitna hrana tistih krajev. Voda je nastopila večkrat po seuožetih, tako da se tudi skorej nič sena ni na kosilo. Toča je večkrat tolkla in je pokončala sadeže, kar jih moča ni spridila. Verh tega je pogorela vas Jezero (Ober-seedorf) v kantonu Loškem. Ta požar je pokončal vse premoženje prcbivavcev in jim je vzel pohištva. Kavno taka nesreča je zadela, kakor je znano, tudi vas Podkraj v kantonu Ipavskcm, iu prebivavci te vasi so prišli 15. julija 1S64 po nadlogi ognja ob več kakor 32.000 gl. in v razvalinah svojih hiš glad in zimo terpč. Kcvšina v teh krajih je zares velika. Po sporočenih naznanilih se že zdaj v malo kterih hišah najde kaj žita, torej so tudi prav redke gospodarstva, v kterih se še kaj kruha najde; krompir in repa brez soli in začimbe (zabele) sta prebivavcem hrana k revnemu življenju. Pa tudi te hrane je tako malo , da jo utegne komej še ene tedne za živež dovelj biti. Ce so že zdaj okoliščine teh revnih krajev tako strašno žalostne, kaj bo šc le v prihodnje? Kolikor bolj od dnč do dnč pičla zaloga za življenje pojema, toliko čedalje hujše žuga tem prebivavcem stradež, kterega uaj pervi nasledki so strašanske bolezni. Ker mi ta strašna revšina v serce sega, in si na vso moč prizadevam jo polajšati, in v okom priti nje daljemu razširjanju, torej sc obračam do usmiljenja žc tolikokrat skazanega prcbivavcev kranjske dežele in nje glavnega mesta, ter zaupljivo prosim, da bi pomagali svojim ubogim sobratom z milodari v denarju ali v živežu, da bi sc njih huda stiska polajšala iu sc zgodaj odvernil početek še hujše revšine. Milodari sc moreje na ravnost izločevati c. k. deželnemu predsedstvu ali v mestu Ljubljanskem mestni gosposki. vredništvoma Ljubljanskega časnika in časnika ..Novice*4, na deželi c. k. kantouskim gosposkam, povsod tudi pre-častitljivi farni duhovščini. Da sc vestno razdelijo milodari, se bodo ua mestu postavile komisije v polajšaujc te reve. ktere sc bod® po-svetvalc s prcčastitljivo farno duhovščino, z župani in zaupljivimi možmi. Razglasilo se bo očitno, kaj -e jc nabralo, iu kako sc jc razdelilo. V Ljubljani 19. februarja I Mi 5. .lam*/ baron MoKsni«;. I. r., c k. de/> !m poglavar. Spotit in i h potovanja r Hita. JSpisuje Dr. Janez Zlatoust Pogačar. H. Začetek šolskega leta v Rimu. — Trije studenci. Šolsko leto se začne v Kimu mesca novembra. Se ve, da je bilo zelo mikavno o učilišnih zadevah kaj zvediti iu slišati. Za 5. dan novembra je bila oznanjena slovesna maša v izprošenje sv. Duhu v cerkvi vseučiliša, ki sc mu pravi Arc/iigymnasium 1'onti/ieium t rbis". navadno pa „Sapiema" — ...Modrost'4. To slavno ime izhaja iz napisa. ki se bere nad velikimi vrati: „Initium su pientiae timor Domini" — .,Začetek mod ros t i jc siiah Gospodov." Kdor tedaj namerja stopiti v častitljivo svetise učenosti, /.veže na pragu, da kakor izvir pravega spoznanja je tudi cilj iu konec vseh znanstev strah Vscgamogočnega. ki je človeku mnogoverstne dušne zmožnosti vdihnil, da njega, svojega lloga iu Gospoda, dela njegove lepe stvaritve iu pota njegove modre previdnosti spoznava ter dolžno časi, hvalo iu zahvalo skazujc njegovemu svetemu imenu. Velik in imeniten namen. ki tesne meje vidnega sveta presega iu svoje verhe v nevidljivc prostore večnosti steguje! ..Sapienza" je obširno, čveterovoglato poslopje; v sreili ima veliko dvorišč, oklepano ob treh straneh z veličastnim stebrovjem. ob eni strani s prcdjcin vseučilišne cerkve. \ cerkvi so se sošli k svetemu opravilu vsi zastopniki učenosti in modrosti pod vodstvom vseučilišnega velikega kancelarja kardinala Altieri-ta in rektorja Houfilija Mura-ta. generalpriorja ser-vitovskega reda. Razdeljeni po petih fakultetah bogoslovja, prava, zdravilstva, modroslovja in jezikoslovja so sedeli v klopeh po obeli straneh cerkve: konzistorialiii zavetniki v violini obleki, redovni duhovni, sc ve, v opravi svojega reda, vsi drugi v četnih talarjih, tudi učeniki iieduhovni v plajsih podobnih taiarjem; učeniki bogoslovski so kiucaiii šc z mo-cetom violine barve obšitem z belim hcrmclumm. učeniki zdravilstva ravno tano z mocctom vsem heimcliiiovim bolj temne barve nad čemim plajšem. Vsi ne« n:ki brez laz-ločka. duhovni iu neduhovni. so imeli buete na glavi, ktcii nc preslabo pristijo tudi nad obrazi obrašenimi z mnogo-verstnimi bradami. Sploh se derži stara sega, da vsak učenik gre z biretom v učilnico. -- Čudno se ini je zdelo, da sv je celo malo učencev vdcleževalo maše k sv. Duhu. l'o dokončani službi Božji v cerkvi se je za kardinalom kancelarjein vsa častita versta učenikov podala v pervo nadstropje v dvorano (aula) vseučilišno. In kar je zdaj sledilo, se mi je zdelo prav slovesno, je imeniten del službe božje. Kaidinal -e vsede na svoj prestol, evangelske bukve mu poloze v naročje. Na to so učeniki eden za drugim klicani posamezno predenj poklekovali ter s prisego obetali v Hvoicm uku se vestno iu zvesto vsega ogibati, kar bi čistost iu svetlost keršanske resnice utegnilo kaliti. Blaženi časi! kdaj bole pobijali za vso Fvropo, za vesoljni svet, da se za enako pri-ego v ime Kuega in Hdiuega, v iine Maziljenca Gospodovega pripogavajo kolena tistih izvoljenih, ki so poklicani razsvetlovati mladostne serca? — Ko so se tako učeniki v piid učencev zaročili z virom vse resnice, je stopil ua lečo profesor neduliovcn, jezikoslovec Visconti, ter imel za« etiii govor v prav idikani klasični latinščini. Zapopadek je bil svelični priložnosti primeren. Grajal jc z resno krepko besedo v učenju iu znanju toliko priljubljeno poverhnost ter priporočal z vnetim sercem temeljitost v vseh znanstvenih prizadevali. Globoko, «io korenine vsega spoznanja naj se «luh pogrezva. da sc steblo vednosti razraste čversio. visoko in široko, in ue nastavlja gluhega cvetja. lemue obrodi mnogo okusnega sadu za časni in večni blagor. Glejte uno drevti, /.akliče poslušavccm, kak«'i derzno sili v urim. kak'* košato svoje veje razprostira, kak«i sočno jih preživlja, s kolikim sadonosnim cvetjem napolnuje, kako se butečim viharjem nepremakljivo upiru; — globoko v zemljo >e vdirajo njegove korenine. Glejte uno visoko poslopje nepretiesno; globoko v zemljo je njegov temelj vkopan. Omenjal jc govornik s posebno prepričavnim po— vdarkom varnost v branju različnih bukev. Hudobna knjiga, pravi, j«- v.-liko nevaruiši iu pogubljivši od hudobnega člo-veka. Pohuišljiva be-eda razuzdanega človeka skoz ušesa prerine v mehko sercc. pa njen vtis se rad kmalo -pet /.gubi. A ko pu govo« i k človeku zapeljiva knjiga, ima duh < as se pri \ suki besedi pomudili. njen pomen prebav ti; tako sc zgodi. «la strupeni sok vse misli in vse žile serca pre-ine in okuži. Zlute be*cde. kterih resničnost so pričuj ••« i z »čitno zadovoljnosijo polerdovali. V drugem delu svojega govora ie govornik bolj «ih kratkem kazal, da sama vedu«»st, akoravno temeljita, ue zadostuje, temuč le čednost po/.lahtiijenje človekovo iloverši. II koncu pa se je povzdignil v slavljenje Pija IX povikševaje njegove zasluge za -lavno vseučilišč in s hvaležnostjo naštevaje učilne pripomočke. s kieritui ga je njegova radodarnost blugodušno obogatila. I* > •tokoiieaiii slovesnosti sem si v vseučilišni pisarmei |»u-i»ti.itl koledar, v kterem so vsi udje različnih doktorskih k«degijev. vsi učeniki dotičnih fakultet in vsi znanstveni predmeti, ki se sktiz lel«i predlagajo, po versti iiuen »vani. dnevi, ob kterih se podučuje ali praznuje, okli-cani, in ure. ob kterih se vsak dan nauk začenja, naznanjene. Piimeino l>i bilo, du bi zdaj precej iiatančniše o sistemi rimskih učilisč govoril: pa odložim to reč zu kak prihodnji lisi. «lu danes šc kaj druzegu povem, kar bi tmli d:ug»» versto ..Maničnih" bravcev mikati utegnilo. Popoldne .">. novembra, ker je solnce prijazno sijalo, je bilo sklenjeno, obiskati bolj oddaljen svet kraj zunaj mesta. Y »Ini/hi nekega sploh dobro znanega dunajskega gospoda se peljem skoz šenpavlove (kdaj oslijske) vrata po o^tijski cesti (lin ostiensis ) memo velike bazilike sv. Pavla i gl. lisi |. t. i.i ,],> ..treh studencev," ..tre fontane". Ta kra| je za verno keršansko serce neizrečeno imeiiilen; na njem je namreč sveti Pavel doveršil tek svojega drazega apostolskega živIjenja in poverivncinu listu svo|e evangelske službe sijajni pečat z lastno inartersko kervjo vtisnil. Po ozkem mostu pripeljeva čez vodico Ai/uae Salriae. S kakšnimi čutili svetost kraja tii serce prešinja. se ne da izreči; človek sliši opomin v svojem duhu: Sezuj čevlje, zakaj kraj, kjer stojiš, je svet kraj. Tii vidiš tri cerkve postavljene v podolgastem trivogliču, spodej na levi strani cerkev ss. Vincencija in Anastazija, na desni cerkev Marije Scaln coeli t. j. „lestvica (lojtra) nebeška'1, više gori cerkev sv. Pavla tre fontane. Cerkev ss. Vincencija in Anastazija, ki sta oba, pervi v Spanii, drugi v Perzii s svojo martersko kervjo Kristusa poveličevala, je zidana v čistem romanskem zlogu, obširna bazilika, njene mogočne stebre kinčajo slike dvanajsterih aposteljnov v mokri zid vdelane z Rafaelovo mojstersko rokii, toda poznejše vkljub uinetnijskiin postavam in žlahtnemu okusu prenarejene. Kdaj so jo cisterški menihi oskerbovali, in zato se jc prigodilo, da je sveti Bernard svojega učenca, pervega opata tega samostana, poznejšega papeža Kvgenija lil tukaj obiskal iu njegovo cerkev z lučjo svoje svetosti razsvetloval. — Cerkev Marije Srnin coeli pa zaklepa v svojem oserčju preobilno število blagih Jezusovih pričevavcev. Zemlja, ua kteri stoji, in bližnja okolica jc pila deset tisuč dve sto in treh marternikov drago kri. Trinog Dioklecijan jih je dal umoriti v plačilo, da so v potu svojega obraza skoz sedem let pomagali zdelovati velikansko kopel, ktere razvaline se še zdaj pod imenom tega okrutnega siloviteža tujcu kažejo. Glede na sv«ijega poveljnika Cenona so ti Kristusovi vojaki serčno šli skoz ostijske vrata, ki so bile kdaj tudi Porta Trigeininn po trojčičih lloraciih. junaških inladenčih starega Rima, imenovane, iu so na mestu. Gutta jugiter manans — ,,vedno tekoča kaplja" zvaiiem, kakor ravno t»»likeri lloracii v otetbo rimskega sveta svojo kri darovali. Pripovedujejo, da se je nekega »Ine, ko je sv. Bernar«) v tej cerkvi mašo bral za mertve. vidila lestvica >telj nanj privezan, ko mu jc rabelj glavo odsekoval. Glavu od trupla odletela je na tla padši trikrat odskoeilu iu na mestu vsak»ga odskoka je studenec žive vode pri vi el iz zemlje. Od te pripovedbe izhaja na kraju marterstva sv. Pavlu in nad njim zidani okruglati cerkvi ime Tre fontane ..trije studenci". Vse tri cerkve, o kterih je bilo zgorej govorjenje. so z en i m zidom ograjene, sicer pa precej zapušene in zelo prazne. Redovniki svetega Frančiška j.h zdaj osker-bujejo. pa le malokdaj se v njih mašujc. Spi-h jc ta kraj znan zastran nezdravega ozračja, zatorej poleti nihče tain ne prebiva. Petega novembra je en sam „hia '" bil za varha pri teh svetiših; na njegovem bledem, lužuent, upadlem obrazu je bilo brali, tla bivanje v tem merzličnem kraju tudi moči njegovega življenja zelo zatira. Ločivši se od kraja posvečenega z apostolsko kervjo in peljaje se nazaj po ravno tisti ostijski cesti memo velike bazilike sv. Pavla sc čez kakih pet minul ustaviva pred kapelico ..slovesa" (Cappella tlel congeilo), ki zaznamuje tisli kraj blažene rimske okolice, na kterem sta se apostolska pervaka zadnjikrat ua tem svetu vidila in poslovila. Ko se je namreč približala ura. ki ji je imela prestavili v gledanje dolgo zaželenega Jezusovega obličja. so i/. Ma-mertove ječe v vznožji kapitola tiha skupaj peljali po velikem tergu (forum) proti »isiijskim ali tiojčičnim (Trigemi-na) vratam. tedaj skoz ti-ti oddelek velikega mesta, ki je bil revniši memo druzih. teduj prebivališč nuj obilnišega števila kristjanov. Nečloveški trinog Neron je pred ko ne s tem kervavim izgledom skazovanim uad njihovima prednikoma hotel ostrašiti vernike Jezusove in vse tiste, ki bi utegnili v svojem sercu skrivati željo pod zmagouosno ban-dero križa se zateči. Ko so učenca zvesta do smerti in v enem hrepenenju po Jezusu plamteča zunaj mestnega ozidja pripeljali na kraj, ki sva ga ravno z globokim spoštovanjem pozdravljala, so ju ločili. Poslovivši se z besedami in pogledi vroče ljubezni gresta vsak na svojo stran po častivno palino zmage. Pavel naprej po ostijski cesti do salvijeve reke, kjer najde zveličavni meč, Peter uazaj skoz trojčične vrata čez Tibero po tistem mestnem oddelku, ki so nar gostejše Judje v njem prebivali, na vatikansko višavo, kjer najde rešivni križ v povračilo zveste ljubezni. Blažena kapelica! hranuj in sporočuj še skoz dolge veke ginljivi spomin apostolskega slovesa. Aposteljua sta svoj tek dokončala, zvestobo ohranila, pripravljeuo krono prejela. Naj ne ugasne tudi v nas nikdar ljubezen do prihoda Gospodovega, da od pravičnega soduika zadobimo svoj delež povračila poslednji dan. Pogovor od posta.*) V gostivnici nekega mesta sedi postni dan več raz-noverstne gospode pri obedu (Table d' hote). Me^ne in postne jedila so na ponudbo; nekteri jedo oboje, drugi le samo postno. Po naključbi tudi dva gospoda duhovna po-pntovaje v to gostivnico zadeneta in prideta k tej družbi. Razni pogovori se verstijo med gosti, dokler spregovor dveh gostov pazljivosti drugih ue obudi, in se naposled vsi pričujoči sledečega pogovora vdcleže. Neki gost (k svojemu sosedu pri mizi ponujaje inu mesno jed): Kakor sem vidil, gospod sosed, sc še dozdaj niste mesa dotaknili; bote mar tudi to okusno divjačino prezerli? Ste li morebiti bolehni in vam je meso jesti prepovedano? Drugi gost. Nisem bolan, hvala Bogu, vender pa mi je prepovedano okusiti danes meso. Spomnite se gospod le, da je danes petek in da nam take dni katoliška cerkev prepoveduje inesne jedi vživati. Pričujoči gospod I, stolni korar, in jaz sva katoliška duhovna in kot takima nama mora zapoved najine cerkve, o zapovedanih dnevih postiti se, le šc toliko veljavniši biti. Pervi gost. Zdelo se mi je, da bi vidva, gospoda, znala katoliška duhovna biti; na petek in na post pa v resnici nisem mislil, zakaj jest?sem nekatoličan in znano vam je, da mi postne zapovedi ne poznamo. Menim pa, ker sta popotnika, da v teh okolišinah tudi vaji, gospoda, cerkvena postna zapoved tako ostro ne veže. Stolni korar. Ni mi znano, da bi bilo katoličanom pripušeno meso jesti, naj si že tudi popotujejo, dokler se postne jedi morejo dobiti. Kdor tedaj, če je tudi popotnik, o postnih duevih meso je, ko so mu postne jedi na ponudbo, se sam zapovedi oprosti ali „dispcnzira" iu je svoji cerkvi nepokoren. *) Ni je zapovedi, ki bi se zlasti v nekterih verstah katoličanov tako pogosto in brez premislika zanemarjala. kakor se cerkvena postna zapoved. Zašli smo že tako, da mnogi tega več za greh ne štejejo in jih je celo tadi skorej sram v pričo druzih in očitno o postnih dneh postne jedi vživati. Razumnemu človeku mora vender na tem ležeče biti, da se o tej reči do korenine prepriča in ve. kaj dela, da se posti, če je dolžnost. ali pa da si vesti ne dela. ko bi ne bila dolžnost. Pričujoči pogovor izhaja iz izverstnega peresa in je po raznih virih ravno tako mično. kakor čversto in koristno izdelan, prosto in izvirno sostavljen. Prišel nam jc ravno o pravem času in bravri bodo g. pisavcu zanj gotovo prav hvaležni. Če ktera. je gotovo taka beseda zmožna, slaboverne in mlačne kristjane podučiti, vterditi in spodhadati. Bog daj tudi blagoslov in obilen vspeh. Vr. Kupec (smehljaje'). Ali toraj, častiti gospod, v resnici mislite, da je bolj prav o takih dnevih ribe ali kaj druzega jesti, kakor pa meso. Kar je izobraženih katoličanov, se že zdavnaj ne menijo za to svojevoljno iu ostarelo zapoved. Jaz sam sem tudi katoličan, pa za res tega še nisem mislil in ne tehtal, da bi inogel o petkih in drugih dnevih ribe in močnate jedi jesti, ako hočem dober in pošten katoličan biti. Iu kakor jest mislim, misli z mano jezero dobrih katoličanov, pa prederznem se celo dvomiti, ali pač tudi vama, gospoda duhovna, v resnici toliko tehta iu velja zapoved, za ktero uaj bi k večciuu le priprosti mnihi še marali? Nekaj kupcev. Pravo, gospod tovarš! kako pač pametno in prav po naših mislih govorite. Tudi mi smo katoličanje, pa ue potuhnjeni ali tercijani. temuč izobraženi in pametni katoličanje hočemo biti. Katoliški kristjani hočemo biti z dušo in s telesom, pa da bi bilo potreba ob nekterih dnevih mesnih jedi sc zderžati, če hočemo katoličanje biti, tega nikakor ne verjamemo. Več nekatoličanov. To je pametno govorjenje, med tako izobraženimi in verlimi katoličani je dobro biti. Res, napredek in omika naj bo naše geslo! stare presoje naj se otresejo, bedaste postave priprostih mnihov se morajo odpraviti. Le tako se more braterna misel iu ljubezen vterditi, le potem si moremo mirno k bratci ui zavezi roke podati. Kat. duhoven. Prav vneto se častiti gospodje za meso poganjate, in kakor vidim vam tisti nikakor niso po volji, ki se postijo iu me-ojeje zderžč. Pa mislim, gospoda, da se ta reč samo s praznimi besedami ne bo dobro dognati in rešiti dala. Ako vam zatorej post. to jc. priter-ganjc pri jedi in zlasti zderžauje od mesenih jedi o nekterih dnevih tako malo dopada. boste gotovo svoje vzroke imeli, kaj ne? Kat. kupec. O gotovo! vzroki, da se nam postna zapoved prazna iu nepotrebna zdi. so kratki iu jih ui treba od daleč iskati. Nasa pamet je, ki nam pravi iu govori, da ni razločka ined jedrni, ki jih je vse Bog vstvaril zato, da se za v ži vaj o. Meso tedaj ali riba. pečenka ali močnik -vse euo uaj že to ali uiio jem. Kaj ne. gospodje? Več pričujočih nekatoličanov. Pač res, to je jasno kot soluce, čemu naj bi se (udi razloček delal med jedrni, ko Bog sam razločka med njimi ne dela? Ne k atol iš k duhoven. Tu sle se gospodje, kakor slišim, pač v važen in mikaven pogovor zapletli. \i dvomiti, da boste v ti zadevi mojega katoliškega lovarša prav lahko zmagali iu ugnali; zakaj ravno to. kai vam iiedu-hovnoin že lastna pamet pravi, da namreč ni razločka med jedili in da je tedaj enako, ktere jedi kdo vživa, ravno to nam tudi Božja beseda, sv. pismo, poterdi ko pravi: ,.kar gre v usta, to ne ognjusi človeka." (Mat. li, II.). Naj žc tedaj meso, ribe ali močnik jem. jc enako iu me ne oskruni, zatoraj je pa tudi cerkvena zapoved, ktera prepoveduje o nekterih duevih meso jesti, prazna in besedam sv. pisma nasproti. Katoličan. Ne zamerite, častiti gospod, čeravno neduhoveu, da se vender prederznem nad resnico iu gotovostjo vašega terdenja nekoliko dvomiti; zakaj ako bi temu res tako bilo, kakor terdite, da jc namreč cerkvena postna zapoved prazna, in besedam sv. pisma uasproti, bi nasa cerkev v resnici bila pravi trinog in mi katoličanje bi s tem, da sc postimo in o nekterih dnevih mesojeje zderžimo, zares prav kot sužnji tlako delali; da bi pa katoliška cerkev od svojih udov kaj tacega zahtevala, nikakor misliti in verjeti ne moreni; to tudi meni že lastna pamet pravi, naj se žc tudi nisem bogoslovja učil. Gotovo bodo tudi gospod duhoven moje besede poterdili. Katoliški duhoven. Res, pametno besedo sle ti« spregovorili, gospod, in ker smo sc že v ia pogovor za- I« 1 o 11 i. pro>ini častilo gospodo nii dovoliti, da z gospod pastorjem. ki so se nam v zagovornika zoper postno zapoved oglasili, to rec nekoliko b •» I j pretreseva. urno se mora potem pokazati, da je podlaga, na kterc vi svoje vzroke in mnenje zidate. im pesek postavljena in da tudi omenjene besede »v. pisma nikakor niso voda na vaš mlin. kakor morebiti mislite, t Dalje nasi.) Heseda o ker sini h imenik. "»pi-al P. Ilitzinger. c Dalje.) Molj prav |t-. med raznimi imeni izbirati imena Svetnikov. k t e r i b ž i v I j e n j e j e b o I j znano, in se tedaj laže daje v posnemanje. Take imena so svetih aposteljnov Petra iu Pavla iu druzih svetih mueencev. škofov, ini-niliov iu spoznovaveev. Štefana in l.avrenca, Grego r i j a , Martina iu druzih ; dalje svetih inučcuk , devic in vdov . A u e in K I i z a b e 1 e. M a g d a I e n c iu A g a t e in l.ocijc iu druzih. ki jih katoliška cerkev imenuje v lilanijah ali drugač oznanuje. Tudi imena svetih angelov, zlasti sv. Mihaela, se primerjajo moškim osebam, ženskim pa pred drugimi ime pre^vetc Device iu matere Marije. Pred časom ljudje niso bili toliko zbirčni in malozadovoljni pri volit vi kerstnib imen; ljubo jim jc bilo ime, ktero koli je zadelo po cerkvenem obhajanji ali po koledarji, iu je bilo bolj /nuno. Zdaj pa se mnogokrat gleda bolj na to, ktero ime da lepše bije na ušesa, ali ktero je bolj v šegi aii modi. ali kteio se misli bolj gosposko. Tedaj sc moških naj več kersiije za J o ž e I a . J a u e z a. Antona, F r a n-ciška: s\c'i aposteljni Peter in Pavel, Jakop iu Jernej, Matevž in Simon. Tomaž iu Matija, dalje sveti mučenei in spoznava\ci Štefan. I.avreucij, Sebastijan, Gregor, Martin iu Miklavž. se slišipi le po redkem, ali že celo ne več. Tudi nižji stanovi ne segajo samo ua Alojzija iu Karola. ampak že tudi na Kil varila, Henrika iu l.udovika m druge Pred lm in v nebesih je sicer vse enako, hodi si kmet ali gospod, hlapec ali kralj, vender neponižnim ljudem to ui v misli. Kavno tako sc ženske naj raji keršujejo za Marijo, Ano, Antonijo, Jozefo. .loano. Frančišk o, bolj redke so že, ali cehi ueslišaue Helene. Marjete. Neže, Agate, Apolouijc. t ršule in kataiii e; l.ucija pa že celo nobena noče biti, iu ce je kers-na na to ime. se kliče taji za Čilo. Cecilijo. Se buli všeč pa je tudi že pri nižjih stanovih, če se ime glasi še nekako bolj gosposko, kakor menijo, za Alojzijo. Karol i no. Amalijo itd.; vse to bi nc bilo še toliko iia;>«nn. • e b -e tudi le vprašalo za življenje tac h svetnikov ali svetnic. Tako neprimerjeno izbiranje imen ima večkrat sc to napenost . da se osebe premalo ločijo med seboj; n. pr.. kadar v šoli ali pri vradnii pride na versto ver oseb enega priimka, polno Antonov ali Francetov ali Jautziv Bizjakov, zopet polno Marij ali An ali Joan Doltiik: takrat vsi prisfavki, mali. veliki iu srednji, ali mlajša, si a reja, komaj dajo izhajati. Še bolj nepripravno st. kaže, kadir je v eni hiši poln t ljudi enega imena; v nekterih krajih, n. pr. imajo za razločka voljo, Mico, Mino. in Mico ali Marušo v eni družini. To je pa tudi na drugo stran napčuo, ker lepega imtua Mariinega vender ni treba prevračati po toliko kopitih; na Notranjskem za tega voljo ne slu-ajo radi, če bi se v cerkvi oznanovalo ..ženin Janez vzame nevesto Mico4-. ali molimo za rajno Micv, ampak hočejo raje ..nevesto Marijo" iu ranico Marijo". (Dalje nasi.) 00gfed po Slovenskem in dopisi• Iz Ljubljane, Ker je gosp. Andrej Zamejic postal učitelj pastirstva, pride gosp. Jož. Kleni en čič na njegovo mesto za pervega kateheta na e. k. normalki in učeuika katehetike in metodike v bogoslovji. — Govori se. da za druzega kateheta pride g. F r. Boštjančič. Iz Ljubljane. Kazuu samih bogoslovnih šol so vse druge v saboto pervi letni tečaj sklenile. — Med vsemi pa naj bolj šumi gimnazija med učenci, ki pravijo, da ni bilo v nji še nikoli take podertijc . kakoršna je letos. V enem, in sicer višjem razredu ui cclo nobenega s prav dobrim redom; v enem jih je neki samo osem s pervim ali dobrini redom, drugi so ali boljarji, ali pa dvojarji. Da jih ima skorej polovica drugi ali slabi red, je lil in tain menda resnica. Od kod neki ta prikazen? — Ali sc res le učenci tako malo učijo? ali je učna osnova, o kteri se je žc mnogo pisarilo, jela kazati svoj sad? Odreja mladine je ena naj tehtniših nalog, torej je pač vreden darila, kdor bi na te vprašanja naj bolje odgovoril. — „Ura," moliti Jezusa v Zakramentu ljubezni Božje, gosp. Volčiča, jc v drugo natisnjena. — 2ti. u. m. je umeri dobro zuani g. dr. Cuber. — Teržaški postni list zavračuje zmote sadanjega časa. — Pretekli četertek so imeli v Alojznici domačo veselico. Igrali so in peli nemški iu slovenski prav dobro iu radostno. — Vprašanje nam je došlo: Ali je kmali pričakovati novega natisa Slomškovega ..življenja Svetnikov," po kterem se toliko poprašuje? Naj blagovolijo govoriti, kteri imajo to reč v rokah. — Od 20. do 22. u. m. so bile očitne spraševanja tudi v dekliški glavni šoli čč. gg. Uršulinaric. Z /notranjo in ponavljavno šolo vred šteje ta naprava 1035 dekličev. Čversto znanje raznih tvarin, veselje do učenja in učilnice, napredvanje s potrebami časa iu sploh pravo šolsko življenje je to prav zanimivo iu veselo spraševanje razodevalo; zato jc bilo pa tudi vse natlačeno s poslušav-stvom. — ..Srečka nje za duše v vicah" smo dali posebej na polah natisniti, da se more razstriči. listiki v šop zložiti iu vleči, kakor pri srečkanji sploh. To je prav prijetno kratkočaseuje in koristno veselje, zlasti kjer je več ljudi skupaj. Dobiva sc pri Gerberji (po 2 kr. pola.) Iz Maribora. Blagovolite sprejeti kratko pesmico, ki obsega žalostne zdihe naših sere. Zgubili smo svojega duhovskega voditelja, nam tako ljubega, dragega, nepozablji-vega. Za slovo svojemu prečastitemu , preljuhljenemii duhovnemu vodju, gospodu Pcaa«1 ižku Kosa.rj u 9 zdaj dekanu in dušnemu pastirju v Kozjem itd., o njegovem odhodu Mariborski bogoslovci. Nune manent Fides . Spee, Caritas. tria baec. major autem horum est caritas. I Cor. 13. 13. Otožni slasi nam iz pers donijo. I/.alno lire naše brenk buri: K slovesu strune milo se glasijo: Vodnik preljubljeni od nag hiti! \ ertnar goreči. kaj ti je nemilo. Da pustil vert boš pomladanski svoj? Al ni. kar raste v njem. Te vse ljubilo. Vse cvetke, ki rosil jim um je Tvoj"? Zvesto Bogii eojil si rajsko cvetje. Spreminjal serca same v lepi raj; In zdaj. ko naše pustil si zavetje. Placuj Ti Bog ves trud na vekomaj! Osoda pa život le zna ločiti. Vezi duhovne varje Bog z višin; Ostani v duhu vodja nas častiti. Molitve svoje nam daruj v spomin. \ sih ukov blazih. trudov, vsega djanja. Hvaležno pomnil bode zarod mlad': Prihodnost pozna pa naj Ti naznanja Naj lepši setve prebogati sad! !•» štajerske Itcke. Naj pridenemo še kake verstice o ranjeni fajm. Pečovniku. kterega smert jc bila umlan omenjena. Hili so rajnki mož po volji Božji, dober dušni pastir, skerbni hišni gospodar iu velik dobrotnik celi svoji fari. 25 let so v tej duhovnii neutrudno delali v vinogradu Gospodovem celo do zadnjih dui svoje bolezni, po kateri je Gospodu življenja iu smerti dopadlu zvestega delavca v 67. letu njih življenja v boljše življenje po plačilo zaklicali. Skerbni za Božjo čast so o svojem pastirovanju veliko storili za olepšanje svoje farne cerkve in podružnic. Sploh vsi novi oltarji očitno kažejo skerbnega pastirja, ki jc ljubil lepoto hiše Gospodove. — koliko so bili pa tudi rajni Andrej od furmanov iu sosedov ljubljeni, jc o njih pogrebu pokazala pričujočnost 15 duhovnov in neštcvilna množica ljudi, ki so od blizo in daleč o zimskem času prihiteli ranj-kemu hvaležnost in poslednjo čast skazovat. Pokazala je to mnoga solzica hvaležnosti in ljubezni, ki sc ic \trinjula pri krepki besedi. ktero so prcčast. gosp. dekan iz B raslo-vič .Matija Paprej o delavnosti iu čednostih ranjkega govorili. Bog jim daj mirno počivati tamkaj v hiši Očetovi in pri Jezusu in .Mariji obilno plačilo za dobre dela vživati vekomaj. Iz Amerike. Iz st. Vincencija piše g. Trobec 16. grud. 1864. — Vaše zadnje prijazno pisemce, pis. 14. nov., sem ravno prejel in nanj koj odgovorim, ker imam ravno nekoliko časa. Presercno sc Vam zahvalim za vse novice, ki ste mi jih naznanili. Kna mc jc vžalila. da jc namreč iskieni misijonar gospod Olivieri umeri, od katerega so mi včasi za-murčki toliko lepega iu uličnega pripovedovali. Hil jc pravi oče ubogih kamovcev in marsikterega jc pripravil v nebeški raj, kjer se zdaj ž njimi vred veseli. Druga pa me jc jako razveselila, kako pridno namreč dragi Slovenci darove za sv. Očeta prinašajo; bral sem že popred v ..Danici". kako marljivi so v tej zadevi, vender kaj taccga bi si ue bil nikoli domišljcval, da bi v tako kratkem času toliko namestniku sv. Petra podarili. Posebno mično je bilo slišati, da cclo dijaki, ki sploh niso prav denarni in vsak krajcarček. še preden se ogreje, v žepu cvili, cerkvenega poglavarja ne pozabijo, ter tudi svoj vinarček z vdanimi scrci na altar pokladajo. kolikor bolj so sv. Oče v zadregah, toliko ložej štejejo množice vdanih ovčic, ki jim od vsih krajev zvesto roke podajajo, jim pomagajo, jih tolažijo ter zanje molijo in nebeške pomoči kličejo, kako veselo mora pač to biti za Njih; kolikor hujši stiske, toliko lepše se kaže prijazno cvetje \cdno rtiladc cerkve. Tisuče in tisuče sc jih poganja za sv. pravice rimskega prestola; toliko število zvestih ovčic, da le rnalo premorejo sovražne derhali grozovitih volkov, ki na krotke ovčice, posebno pu na neoroženega pastirja preže. I.e tam in tam kako ovčieo ugonobiti zamorejo, pastirja pa odpraviti in cele čede razpoditi in pokončati nc morejo, katol. cerkev naj lepši cvetje poganja v preganjanji in stiskah: serčna, nepremakljiva je. nc trese se pred sovražnikom, nič se ne boji. sej jo je zidala vsegamogočna roka na terdno, nepremakljivo skalo, ki je peklenske vrata ne morejo razdjati. Tudi tukaj v Ameriki sv. Cerkev vedno lepše poganja, vedno bolj napreduje. ko brezštevilne druge ločine t sekte) krog nje počasi umirajo, — drevo stoji lepo zeleno v krasnem cvetji, odsekane veje pa na tleh medle in vsahnujejo. kako serčuo se bojujejo tukajšrii izverstni katol. časniki za pravice sv. stola, kako zaupno ki icejo v sredi naj hujših sovražnikov z močnim glasom: „Tu es Peti tis. et super hjne petrain acdificabo ecclcsiam meam . ct p o r t a c in f e r i n o n p r a c v a I e b u n t a d v c r-sus e a iii" (Muth. XVI). Ne prašajo, kaj sovražniki pra- vijo. ali sf jezijo, ali smejajo, ali šalijo, ker veto. da bo vsega popred konec, kakor pa sv. Cerkve: ..nebo in zemlja bo prešlo, moje besede pa ne bodo nrcšlc", pravi sam Jezus kristus: kaj hočijo tedaj prevzetni, brezbožni červički Vscgamogočnemu vkljubovati? Ako se premisli, s kakim vspehom Iti ubogi katoliški misijonarji delajo, sc lahko zapazi obilen blagoslov Gospodov; vidi sc. da jc Božje delo. sad nebeškega blagoslova: da so misijonarji Ic orodje v roki Gospodovi. Veliko «i prizadevajo tudi mnogoteri kri-vovcrci, svoje krive nauke povsod raztrosili; veuder s kako malim vspehom. akoravno jih od vsih krajev obilno podpirajo, da jim ni treba šc zraven za živež iu potrebno obleko skerbeti. kakor večji del katol. misijonarjem: ali glejte, pred jih vnet ka'olišk misijonar spravi na svojo stran sto, kakor en krivoversk pastor enega. Dostikrat se jim taka godi. kakor nekomu, ki jc hotel katoličane v Indii. ki jih jc bil sv. Frančišek ksaverijan za sv. Cerkev pridobil, na protestanško stran spraviti. Odgovorili so mu namreč, kakor pripoveduje slavni Veiiinger v svojem ..pro-tcstautisiii and infidelilv>*: ..Za tvoj nauk. prijatel. sc ne menimo, tudi sc nc bomo v tej zadevi pričkali. ker zato nismo dosti učeni; vender hočemo postaviti pogoj. ki bo koj to reč v pravem obrazu pokazal, ko je namreč naš veliki Oče (tako so imenovali ksaverija ) med nas prišel, jc tri mertve k življenju obudil. Ako nas tedaj liočeš za svojo vero pridobiti, moraš popre I obuditi šest mertvih, potem bi imeli več vzroka tebi verjeti." Tako so se divjaki odrezali, kaj pa šc bolj izobraženi, ako Ic kolika j katol. vero poznajo iu niso popolnoma meseni požcljivosti vdani iu po-živiučeni. ( konce nasl.) Angclj varli. Na trato zeleno med rož ce. cvetlice \ es truden sc vlržrm poletni večer . \ eselo prijetno popevajo ptice. Zazibljejo hitro v presladki me mir. Z-* v duhu zagledam livado prekrasno. Prelepo razlega sc angeski gla-. Nebo pa nad mano odpira sc jasno. Svetlobe obdaja nebeške mc pas. Kn angeljček stopi z nebeške višave . Nedolžnost se njemu na licu smehlja; Spusti se na zemeljske lahno ni/.avc Ter urno se v hišico revno poda; Perute razgernc nad detice zalo . ki v revni zibelki prijetno tu spi . Prija/no. presiadko sc je nasmehljalo. \ eselja ga mati poljubi, zbudi. Pa kmalo je detice nežno zbolelo. Pri zibki zdaj mati jokaje kleče . S solzami mu močijo lice zvenelo . Zaupno pov/.digajo k Bogu roke ; Glej. angelj prijazno ga zopet objame. Poboža mu lice vsahnelc lepo. Sj.et dete veselo smehljati se jame In mati ljubuje ga zopet sladko. Zdaj travnike vgledam pred sabo zelene, ('vetice se svet jo ko čisto zlato. Glej rože. modrice, zlatice rumene Po>iljajo hvalo v prelepo nebo. Tu vidim spet angelja. detice .nilo. ki zdravo veselo po trati skaklja. Ter venčike vije, — Marii vezilo. > arh cisti nebeški ga varno pelja. Zagleda pred sabo cvetice rudeče . Sla.lkeje ko druzih smehlja njih obraz . Po v zdi gaj o glavce čez druge zarccc. kak deteta vabi njih mikavni kras; Al angeljček skerbni prijazno mu brani: _\e hodi mi tje. tam sovražnik tiči. I.' lepo pri meni zmir varno ostani. Ti bati nikol' sc nevarnosti ni > Pa dete nemirno je. varha ne sluša. Izmakne se 'z roke mo. k rožcam leti. Po njih ee steguje, jih tergati skuša , Sovražnik pa v perstek mu meč zasadi. Beri varhn v naročje zdaj teka jokaje. Prijazno ga sprejme, lepo posvari: Lej detiee revno, mu pravi smehljaje, Nesreča nemila te vbogat' uči. In dete se scveta ko limbar na trati. Nedolžna radost mu življenje tladi. Kar koli zapazi v naravi bogati. Veselje mu dela. ga vabi. budi: Zdaj v čolnu se ziblje, zdaj pleza al leta; Nevarnost velika mu večkrat proti. Id angelj svarnje ga, kazen obeta. Pa veader nikoli ga ne zapusti. Če« malo pa vgledam ga v polnem že cvetju. Mladeneč is dečka postane goreč. Pretesno prihnja mu v mirnem zavetja. Le berzega konja želi si in meč; Že v duhu iz lorberja vence si vije. Skazati tc hoče ko serčen junak; Prihodnost prijazno naproti mu sije. Gradovje ai stavi prekrasno v oblak. Al angelj razkaže mu vojskne nasledke: Razrušene mesta, steptano polje. Ni drevja zelen'ga, ne trave, ne cvetke, Kri zemljo napaja in britke solze. Mladenča sramote zdaj megla oblije. Previdi. da sreča je prava le mir, Le un je studenec radost harmonije. Ne voj>ka nemila, ne punti. prepir. Mladenču naj tehtniši doba prihaja. 1'rijazno ga vabi pozemcljska slast, ki v zali podobi ga vedno obdaja. Za njo pa jc skrita peklenska pošast. Varh t-kerbno po ternjevi poti ga vodi. Tolaži, vterduje, skušnjavca podi. Svari, da po ozki naj poti le hodi. Po kratkem terpljenji se gor veseli. Al ternjc ga bode n« poti težavni. Nasproti mu piha premočni vihar. Ozira po L-pi sc cesti in ravni, V veren se vname mu strastni požar, kako g» prijazno spet »ngcljček vabi : .Oj hodi za mano. le kratko terpi!*1 Ga sluša. pa kmalo le zopet pozabi. Na ternjevi poti mu zopet mcrzi. Pre»ladke zasliši enkrat harmonije. Sn un zlatih donenje in pevkinje glas. ko suluee blišeče podoba pri.-ije Podoba premila, — oj mikavni kras; Prijazno v dolino ga zlato povabi. Kjer zanj je pripravljen okinčani vert. .Mladeneč pa varha svarjenje pozabi . In s ternja prestopi na pitani pert. Voditelje! pravi se strastno veselje; Zapelje ga v tempelj posvetnih radost. 1'nano'jo v sercu se čudeč mu želje. ko vgleda bogastvo, občuti sladkost. Al glej .' ostrupenc »o sladke jedila. In jabelka svitle so polne prahii . Grenkobo zapuščajo v u>tih sladila : \ >a "-reča jc zginila, ni ga miru! Zdaj hoče nemudoma k varhu bežati. I\» oh. zapleten je v preterdne vezi! Nc ve zdaj srota kak več pomagati. Po angelju varhu nazaj hrepeni. On p»>!je niti romarja v borni napravi. hi kc> ali grevenga sploh se veli, \ czi naj ra/.terga in ternje odpravi. Oj ternje, ki etra.Miu ga davi, mori! ke> pelje ga zopet na stezo težave, \l pot je zdaj »termiši. tnnje ojstro: Pa angelj mu kaže nebeške višave . Mu krono ube'a — plačilo za to. Spet enkrat na tempelj se krasen ozira. Kjer ljudstva brezskerbno malike časte. Že vrata prav lahno odmika, odpira. Pogleda kak sladko se tu vesele. Al resno ga angelj se enkrat zaverne, Svarjenje ko trombe me glas zadoni$ Zdaj urno na stezo se pravo poverne. In tempelj sc zadej podira. — germi. Spoznal je nečimernost, srečo le gnjilo, Odtergal popolnoma svetu 6crce. Ki sladko obeta, plačuje nemilo: Kdor svetu zaupa, oj njemu gorje! Ne mikajo več ga posvetne goljfije. Na desno al levo se več ne ozre; Prijazniši solnce v pokori mu sije. Zaupa, da smert mu nebesa odpre. Da angelj tud paljco v podobi mu križa, Ker starost odjema mu vidno moči. Na njo sc opira in čversto se bliža Na goro mirti, tje serce hrepeni. Glej! srečno na sterme priroma višave. Prijazno inu angelj počiti veli. Pred sabo zagleda prečudne planjave, Ki reka jih černa od zemlje meji; Tu vidi podobo kot senco hoditi, Ki rc-no se bliža, mu roko poda: Oh. žile za.-tanejo, nehajo hiti. Objame temota ga. noč ga obJa. Pa zopet odkrije mu bliš sc nebeški. Zasliši pre.»ladki sc angeljski glas , Ki ne zapopade tu um ga človeški. V nebesih razlega pa večni sc čas. Spet starčeka vgledam v prcsvitli napravi. Veselo prepeva zdaj Večnemu čast. Sprehaja s svetniki sc v večni deržavi, Uživa na veke izvoljenih slast. Jak. Trobec. Je Hej novega po širokem sveta P Neki Amerikanec se je debelo in neznansko ba-hal, da je s svojim konjičem tako urno dirjal, da ga eelo njegova lastna senca ni mogla več dotekati, in dobre pol ure poprej je prišel v gostiše, kakor pa njegova senca. Čc se je mož bgal ali ne, nam ni nič mar; resnica pa je, da katoliški cerkvi sovražni časnikarji dandanašnji še dosti hitreje dirjajo, kakor Amerikanec s svojim vranccm: pamet in premislik % učenostjo vred pa deleč zadej k re vsaj o in dostikrat jih še celo za njimi ni. kako marsikteri jml na Dunaju n. pr., ki je strašno dirjal z encikliko naprej, je pamet zadej pustil in torej s svojim kljusetom na nos v žabje toplice podal, in žabe same se mu zdaj smejajo. Namesto tacili hudournikov so pa tudi marsikteri, ki vse drugač bolj pametno in premišljeno jahajo, kterim pamet pred obličjem sije in preti njimi gre; ne pa tla bi jo bili na pete obesili. Havno zastran enciklike in druzih okoiišin današnjih časov pa celo marsikteri umni protestantje tako sodijo in pišejo, da se ima tudi katoličan kaj od njih učili. L'če ni in deleč sloveči zgodovinar Volbnik Men-cel, protestant, je v tem oziru nektere tako čverste in modre besede spregovoril, da bi se nam ne zdelo prav, ako bi iz njegovega spisa zastran okrožnice (Literaturi)!. 28. pros.) nekoliko ne posneli. Mencel pojasnuje okrožnico, in meri zlasti na prekucovavstvo. .,Encikiika papeževa od 8. grudna 1864*4, pravi Mencel, .,je bila sprejeta kakor kaj čisto novega, česar svet še nikoli ni vidil, to pa ali iz nevednosti, ali pa iz hinavšine. Ne le Pij IX, ampak tudi že (iregorij XVI je s čiijnčim očesom spremljal razpletanje tako imenovane olike ali civilizacije, ob« sta v velikrat po- navljanih nagovorih zdaj to, zdaj uno stran napred-vajočega iznekeršanstvovanja evropejske občinske družbe rezno pojasnovala in grajala, in strinjenje poprejšnjih ugovorov in trga od 8. grudna ne more nič novega hili njemu, kdor se je sploh za te reči pečal. Ncštevilni papeževi sovražniki vsi spoznajo in svoj pot gulijo in popravljajo, da med tako imenovanim duhom časa in nekdanjo cerkvijo je neutolažljivo nasprotje. Vender pa sterme, ali pa se saj vedejo kakor bi stermeli, ako tudi papež sam pričuje, da tako nasprotje je resnica. V pervi versti so tukaj (v encikliki) sostavljenc od papeža zaveržene zmote zoper vero. To so zmote ateizma, panteizma, mat« rializma, racionalizma itd., ki jih zaverže tudi vsak verni kristjan reformirane cerkve. Vse izvirajo iz poglavitne zmote, da ni božjega razodenja, da je človeška pamet sama studenec spoznanja in mera resnice. ..Torej zajdejo poslednjič na tisto stopinj" nevere in nesramnosti, da nebo napadajo in hočejo Koga samega odpraviti" itd., kakor že pravi papežev ogovor 9. rožn. 1862. V drugi versti so zaznamnjane in preklicane zmote, ki nravo (čednost) zadevajo. Tudi tukaj ima sv. Oče vse do čistega prav, in vsi previdni po Evropi so ravno to tožili, še celo marsiktere cerkvi sicer zelo neprijazne deržavne oblasti so bile velikrat prisiljene, zoper bulitečo napako vpreti se. Vender pa deržavna oblast sploh le na zunanjo spodobnost gleda. Kar se zadej skriva, ji nič mar ni. Naj lanjši sirupi skušnjave k nečednosti vejejo vse skozi po časništvn in v občinskem življenji. Ali ne bodo na zadnje kar očitno učili, da naj se mesenost emancipira? \aslad-nost in poželenje se povsod tudi v nižjih stanovih dereče razširja. Xa eno reč se še ne misli n«'. akoravno j«- naj Iitniši /.naninje, kani so se misli rvro-pejskili narodov ohernile. Kar poprejšnje stoletja ni le samo cerkev prepovedovala, temuč česar tudi viteško čutilo germanskega pokolenja ni terpelo, ampak je brez prizanašati ja smertno straliovalo: nečednega djanja, ki izhaja iz zaničljive duše, tega vse novo postavodajavstvo ne kaznuje itd. Ločenje pravice od nrave je bila perva emancipacija (osvoboditev) sedanje (moderne) deržave od cerkve, pa tudi osvoboditev od staro-svete nrave, od staro-svetih pravic naroda; zakaj naši prededi so ve-dili še ozir na čednost in zvestobo vezati z očitno pravico: še dandanašnji je ljuška sodba, ki močno vleče zop»T tako pravnijo, ki na nravne nagibe nič ozira nima . . . Tretja in četerta versta zmot f v okrožnici za-znamnjanih) zadeva razmero med cerkvijo in der-/avo. To je tako precej poglavitna reč, kakor tudi v encikliki 8. grudna . . . Pred vsem sr sv. Oče poganja z«-per ločitev cerkve od deržave. S tem loče-njeni se n-' nii>li nič druzega, kakor cerkev odstraniti, na zadri)« pa razdjati. Hudi r« či le dobro ime dajejo. Kakor ločenje pra\ice od nrave pomeni le odstranjenje nrave, tako tudi ločenje deržave, ločenje šole od cerkve pomeni le i/.palmjenje cerkve iz občinske družbe. Iz ravno te namere izhaja tudi izločevanje zakona od cerkvenega blagoslova, t. j., deržavni zakon. Cerkev hočejo i/.ločiti od vsega vpliva do deržave, do srenie. do zakona, do življenja (nrave), do postavodaje. do izreje in nauka, ob kratkem, zatreti jo hočejo. Že nagovor 9. r«'žn. 18(52 pravi: „Torej jili ni sram terdili, da vse modrovstvo in nravstvo in tudi vse deržatIjanske postave morejo in morajo biti inake mem božjega razodenja iu Cerkvene veljave, cerkev pa da ni nikakoršna prava, popolna in prosta družba, da nima lastnih in vstanovljenih, od svojega Začetnika podeljenih pravic, temveč da ima svetna oblast določiti, ktere so pravice cerkvine in pa meje, v kterih more te pravice vživati." Kavno tako resnično je, kar nam pravi nagovor 18. sušca 1861: „V tem ko ta olika (civilizacija) nekatoliškim vstavom in osebam deli podporo, pa katoliško cerkev pleni njenih naj pravičniših posestev, prizadeva in trudi se na vse strani, da bi naj blažji djanja cerkve zmanjšala. In ko verh tega vsakošno prostost daje govorom in spisom, ki napadajo cerkev in vse tiste, ki so ji iz serca vdani, je pa kaj previdna, da precej ve pograjati ali pa včasi tudi nepo-hlevno delati s tistimi, ki izverstne spise ua svitlo dajo, in če meni. da so meje zmernosti tudi le malo prestopljene, v kaznovanji rabi vso ojstrost." Ako je ruski bič (kuut) milijone zedinjenih i/.tepel iz njih cerkve, ako je bila na Poljskem katoliška cerkev vmerjeno (sistematiško) razmetana, ako katoliški Irec pod prehudim angleškim stiskanjem dolge stoletja do današnjega dne nepren.išljivega zlega terpeti mora. ako je bilo krog štirdesetega leta v Livlamlu veliko tisuč luteranov v ger-ko cerkev zapeljanih in prisiljenih, se nobena deržava za to zmenila ni. je molčalo časništvn, je svet ostal čisto mer/.el: ali ko je neki dan pobožna keršanska d e k I a k e r s t i I a judovskega d e č k h, j e kakor p o t r e s b o h n eI o po vsi Evropi, se t i s u č glasno č a s n i š I v o kar nikakor ni naveličalo r e k I a m o v a t i i n bilo je r o ž I a n j c, kakor d a bi s e s v e t i m e I podreti, ako se j u d o v s k e m u d e č k u kerst ne o d m i je. Kesede Mencelnove. (Konec nasl.) Kako v Kimu sodijo Napoleonov govor li. svečana, pripoveduje dopisnik v Tinta" »d 17. sveč. Ta govor jc v lliinu po nekih okrogih kaj malo »uma napravil. Vedilo se je žc poprej, kar je \apolon tukaj dal razumeti, namreč, da z besedo sc sedanjemu rimskemu posestvu rovar-stvu v prid odpove. Neki diplomat jc opazil, da I. IS59. ko je lionopartc Avstriji z vojsko žugal, je z roko na serru naznanil, da ne gre na l.aško sedežev vladarskih preku-covat, in veliko manj papeževega zatirat, ki je terdil. da hoče, naj se spoštuje v vsih svojih pravicah, kakor vladar. L. 18Gi se pa serčno veseli, da se jc laško kraljestvo vter-dilo po prekucovanji vladarskih sedežev, ki bi se po njegovih besedah ne bili smeli prekucniti. In serčno se veseli, da se je tudi samosvojiiost papeštva v res ni čil a s tem. da so dve dobre tretjini pravic sv. Očetu ,.i u re" (djansko) ugrabili, iu ostanka pa „jn spe" — v upanji. — l>ruga razlaga je, ako bo Napoleon hram vojske zalusil, kakor svoje dni Avgust, da to ni njegovo zaslužcujc. temuč vsih velikih evropejskili moči, ki so mu dale u meti, da ne bo mogel nikjer vojske začeti, razun da mu vse te moči na bojnem polji naproti pridejo. Na Poljskem Rus obeša Poljake, Poljaki pa se neki pri vsem grozovinstvu zopet na vpor pripravljajo. — Na l.aškcm framasoni /.daj posebno zoper kralja pihajo iu sc na republiko nadjajo. — Komu svet bolj zaupa, kaže to. da vse odrejne naprave v Kimu so z mladostjo napolnjene, ki sc zbira iz vsih krajev nesrečne Italije. Kako*ua je drugod po Italii, da je dostikrat več učenikov, kol učencev, je znana reč. Na Spanjolskcm se nekaj ki-a iu boje se, da bi v kako rogovilstvo ne skipelo. — Pravijo, da je Napoleon cesarju Maksimilijanu srečo vošil, da se je zoper cerkven sivo vpcrl. - Kardinal Autoueli je naznanil, da ne bo pojas-noval enciklikc. kakor jc mislil, ker je po lltipaiiloupovein spisu to nepotrebno. — Parižan piše v toriusko ..Tnila": Po naših krogih se več govori o cesarskih mislih do Torina . kakor pa o piemonških mislih do Rima. Na Por- tugalskcin ni boljše, kakor na Špaujskem. Napoveduje se odstop miuisterstva zavolj nekih pričk na visokem Past irski list trienškega škofa zastran okrožnice zavračuje nevero, napčuo umljeno svobodo, in sploh zanikerne načelstva sad a njega občinstva, in toži. da celo nečimerne gospe razširjajo take zmote; poslednjič budi vernike, da naj goreče še nadalje dele darove s v. Očetu. Papeževo okrožnico pa da naj duhovstvo z leče bere iu vse n. proti del za delom razlaga, tudi pristavIjeui zaznamek zmot, kar je potreba, naj naznani iu naj si ga pri pridigah za ravnilo sprejme. JMeft in petin• (Nc k rad i!) ..Budivoj" v Budčjovicih pripoveduje dogodbo, ktera ni brez poduka za lesne tatove. — Ob rnerzlem zimskem dnevu pokliče neki veliki posestnik svojega lovca iu mu reče: Pazite to noč v lesu, hudobneži utegnejo priti; v naši občini jc premnogo lesnih tatov, kterim ni nič štupati. — Za tega in tega, mu služabnik odgovori , bi pa vender hotel porok biti, da jc pravi, pošteni ntož. — Ali to za terdno vente? ga vpraša veliki posestnik. Prav tedaj, še nocoj mora imeti seženj derv pred durmi, zakaj pošteni ljudje so mi bili vselej dragi in spoštovani. Ko se zmrači, se sosedje sklicujejo, da pojdejo skupaj nad grajšinske derva. Tudi unega dobrega iu poštenega išejo premamiti. Le-ta se najpervo dolgo braui. vest ga odvra-cuje, poslednjič pa .-o vender sosedom vda iu z njimi gre. Toda komaj nekoliko stopinj stori, žc sc ustavlja, premišljuje -m ter tje, kaj bi storil, in zmiraj mu prihaja misel, da naj sc verne. „Se hočem mar zoper svojo vest tujega imetka dotakniti iu hudobnež postati?" si misli sam pri sebi; „tako mi jc, kakor da hi imel sto liber svinca na nogah, da nočejo dalje". Med tem takim pridejo k lesu. Tukaj prccej pri kraju je ležal ubožen človek ves ozebel; gotovo bi bil zrnerznil, ako bi sc mu nc bilo pomagalo. Spazili so ga prišlici; mesec jc ja-no svetel; niso pa sc zanj zmenili iu hitro gredo v les. I.c samo uni pošteni jc ginjen. zadene ubozega človeka štupo-ramo, ga v vas prinese in v gostilnici odloži. Ko pa na svoj dom pride, lej! leži pred njim seženj derv. ,.Derva! žma! kaj so te derva pred durmi?" — ,.„To so nam darovali milostni gospod in pred kake pol ure veleli pripeljati in zmetati."" „Naš mi-lostni gospod? Jest pa sem jim hotel to noč krasti!?*' — Drugi možje so si bili med tem tiho derv naložili, — bili pa so polov I jeni in mogli so prestali težko kazen. (Blagoslov sv. Očeta Pija IX.") Iz Rima ima ..Volksfreund" to-le novico: Kneginja Odeskalkova jc ležala bolna žc osem mescev. Zdravniki so bili žc odpovedali keršauski gospej. ki je potcrjeua v vsih čednostih, posebno pa v iniloserčnosti. Tako je bila oslabela, da ni bilo več moč je obhajati. Prosili so tedaj pri sv. Očetu za blagoslov o smertni uri. Sv. Oče so ji v treh dneh dvakrat skazali lo dobroto, in glej! četerti dan stoji kočija blage gospč pred Vatikanom in teipinka, ki so ji že dušo zro-ccvali. se sama verze pred sv. Očeta, zalivali se za blagoslov in njegovo prt čudno moč. Ta potcrjeua dogodba jc napravila nenavadno zglctlvaiije v Rimu iu verne serca se spominjajo, kar ie pr. rokovala Ana Marija Taigi. da, veliki papež, naslednik (ing«!ija XVI, bo riidodelnik Božji in bo častitljiv in zmagovit šel iz enega naj vetih preganjanj, ki jih jc imela terpeli keršanska cerkev. Neki kal. INt nuni. »Ia en ^am rezen glas zoper en-cikl.ko je oziia (oviačanja) vreden, listi namreč, ki piavi, •Ia pape/. jc z ei cikU.....Iinenil pšenic« z Ijttliko vred po- trcbliati. i Mat. :». j O.''tno pa je, da ta la/njivi ugovor ni prav nobenega iu nikakoršnega ozira vreden; ozira vreden bi Ic bil, ako bi okrožnica velevala: „vzemite serpe, kose, inatike, rovnicc, pa pojdite iu potrebite, pokosite, pokončajte vse zmotene, vse hudobneže, vse freimavrarje in Jakobi-narje itd., da živa duša izmed njih več živa ne ostane." Iz Tersta, 27. svečana .1. N. L. Zc davno se jc pri nas govorilo o listu, kteri bi naznanjal bolj znamenite novice v duhovskih zadevah teržaške škofije, sklepe pastirskih posvetovavnih zborov, duhovske spremembe, iti sploh kako se dela iu napreduje v vinogradu Gospodovem. Kar miio želeli, imamo. Ze se tiska pervi list, kteri bo obsegal vvod in okrožnico sv. Očeta in pa kratko zgodovinsko čcrtico dosedanjih pastirskih posvetovavnih zborov teržaške škofije. Izhajal bo vsak mesec v prav lični obliki v latinskem, pa tudi v druzih jezikih naše škofije. Izdajal ga bo odbor izmed teržaškega duhovstva v imenu škofje svetovavnice (Curiae cppalis.) Cena mu bo na leto 2 gld., na pol leta 1 gld. Bog blagoslovi to duhovstvu jako koristno početje. uli o rttke hpremem be. V lavantinski škofiji. Dosedanji špiritval v semenišču, čast. gosp. Fr. Košar, so postali župnik in dekan v Kozjem; na njih mesto je postavljen dosedanji kor-vikar g. Kr i š t o f K a ii d u t. Za korvikarja pride g. Mat. Cank, kaplan v Žabci, in mesto njega za kaplana v Žabce g. Jan. Kerst. Kunaj, kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru, kamor pride g. Fr. Švarc iz gornje Pol-skave. V Kalobje za kaplana g. Fr. Zli čar iz Vitanja. G.Jan. Prcskar iz Setal v Loko, iu g. Jan. Gajšek v Setale. G. Ant. Pi rt osek je izbran za župniku v R e ni š n i k u. V teržaški školii. Cmeri jc g. Jan. Kor ban, duhovni pomočnik iu učenik v Čeructnverhu ( Vertcneglio) R. I. P. MMobrotni tiurori. Za sv. Očeta. l*.l. sveč. Za gorečo ljubezen do Jezusa in Marije F. Fl. 1 gl. sr. st. den. — M. P. ravno toliko in ravno tako. 20. sveč. Tri pobožne duše iz Ljubljane po 1 gl. Sv. Oče! sprosite nam darove sv. Duha, pobožnost, gorečo ljubezen do Jezusa, vredno prejemanje ss. zakramentov iu srečno zadnjo uro. — Dve duši po 1 gld. Blagoslovite ju, sv. Oče! da bi mogli pobožno živeti iu srečno umreti; naj bo pa tudi za duše v vicah. — 24. sveč. Iz Loke 1 gl. Za srečno zadnjo uro blagoslov, sv. Oče! — 24. sveč. Svetemu Očetu z dolžno ponižnostjo darujejo trojne roke G sr.dvaj. (Dalj.) Za s a m o s t a n s k o cerkcv v Novomestu: ,,lz stare hvaležnosti kot nekdanji ondašnji dijak B. B. 50 gld. — Z Gorenskega 1 gld. Za misijon g. Pirca: Z Gorenskega 1 gld. — Iz Loke M. S. 1 gld., — g. F. S. 1 gld. Za misijon g. Verri-ta: Z Gorenskega 1 gld. Za afrik. tuisijon: Po g. G. brat. den. 1 gld. fogorori z gg. tiopisorarei. Vredn. ,,1'vtH a Mctbod-a" v lloliču: ,.Danica" Vam je bila celo leto pošiljana (skoz llunaj v Hudo. Ofen); prosimo torej, po-prašajte na pošti; ako sc ne dobi, blagovolite nam naznaniti, da sc Vam pošlje, kolikor je še ima založništvo. — Nekterim naročnikom no na njili reklam. listi v drugo poslani, prosimo pa jih nazaj, ako sc zgubljeni najdejo. za ktere naj na pošti poprašajo. — G. g. Trob. . št. Vinc.: ti. Skopčeve reči. poslane 21. pros . prejeli 24. sveč. Kavno ta dan je dospelo na enkrat 7 listov in kmali potlej zopet 4 iz Amerike: menda j i ti je sneg mudil. Zastran časnikov sc bo skusilo po \ aši volji storiti, kolikor se bo dalo. ..Pogovor" dobite r. druzimi rečmi od g. Pirca. — li. P- c v li.: Lepa hvala za poslano. I« Š.: Smo v pisiuu odg ti. k —č Serčna hvala!