Posamezna številka 8 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI kialt Okrajni odbor Socialistične nete deloTnlt ljudi > Trbovljah — Drejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni arednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov urednižtva In uprave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje I.. uprava rudnika — Telefon it. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-.,T“-146.— List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din. polletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo LETO VI., ŠTEV. 50 TRBOVLJE, 16. DECEMBRA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA OB 12. OBLETNICI DAH JLA ■ PRAZNIK NAŠEGA LJUDSTVA Dvanajsto obletnico rojstva i naše Armade slavimo v pogojih ! močnega socialističnega razvoja, v pogojih široke demokratizacije našega političnega in ekonomskega življenja in vse širšega sodelovanja ljudskih množic v upravljanju s celotnim družbenim življenjem. To obletnico praznujemo v času, ko so naši narodi dosegli velike uspehe na poti ekonomskega razvoja naše Armade in krepitve obrambne moči naše države. To je veliko priznanje skupnim naporom ljudstva in Armade, to je priznanje enodušni pripravljenosti Armade in cele države, da za vsako ceno brani svojo svobodo, neodvisnost in samostojni socialistični razvoj. Za to, da je obrambna moč socialistične Jugoslavije ogromno porasla kljub stalnemu brutalnemu, agresivnemu pritisku sovjetske vlade in njenih satelitov, gre zahvala v prvi vrsti enotnosti naših narodov, enotnosti ter moralno-politični čvrstosti naše Armade. Naša borba za obrambo socialističnih idej v Jugoslaviji in naša praksa graditve socializma je zagotovilo, da niso bile zadušene velike ideje Manca. Engelsa in Lenina. Na takšno avantgardno vlogo v borbi za socializem, ki jo je zgodovinski razvoj dodelil našim narodom, smo lahko ponosni in to bo močna spodbuda, da vztrajamo do konca, ne glede na nevarnosti in težave. V obrambi svobode in našega samostojnega socialističnega razvoja pred rusko agresijo, v razkrinkavanju njihove držav-no-kapitalistične ideologije in cilje za obrambo miru In za odpor proti agresiji, je močno dvignilo ngled naše države in ! naše Armade po svetu. Okre-! pila se je prepričanost v moč j našega ljudstva in Armade. Našo Armado cenijo in spoštujejo vsi oni, ki želijo mir ter svobodne in enakopravne odnose med narodi. Ona vzbuja strah vsem tistim, ki imajo nepoštene namene z našo državo. Ona je trn v peti informbiro-jevski bratovščini in njenim osvajalnim namenom proti naši državi in zato so oni predvsem skušali oslabiti njeno enotnost in moralo. Toda to je armada, ki jo je koval Tito, ki jo prežema Titov duh, dub revolucije Maršal Tito vrhovni komandant JLA prakse ima naša Armada veliko in častno nalogo. V tej borbi je zrasla revolucionarna zavest njenih pripadnikov, razvila se je njihova ljubezen do socialistične domovine in povečala se je njena strokovna in bojna usposobljenost. Ogromno delo je bilo storjeno za dvig splošnega znanja in kulture vseh pripadnikov. Eden njenih najvažnejših uspehov pa je v tem, da so njeni pripadniki med prvimi pravilno razumeli in spoznali ! žalostno usodo Oktobrske revo- j lucije in narodov ZSSR. Naša Armada je od prvega dne dalje | enotno stala na strani Partije in tovariša Tita, na strani borbe za neodvisnost in socializem. Drugače niti ni moglo biti. Armada. ki je zrasla v ljudski revoluciji, v splošni ljudski borbi za svobodo, krvno povezana s svojim ljudstvom in katere poveljniški kader izhaja v ogromni večini iz delavskih in kmečkih vrst ter vrst ljudske Inteligence, Armada, ki sta jo i vzgajala Partija in tovariš Tito,! se je morala postaviti na branik revolucije, socializma in svobo- ! de. Popolnoma Je razumljivo, i da je Armada dejala: »Domo- , vina, bodi mirna, gradi srečno f bodočnost, tvoje napore čuva Titova Armada«. Naši narodi so verovali svoji Armadi. Ona je to zaupanje neštetokrat opravi- I čila. To bo storila tudi v bo- j dočnostl, srj vzgaja ljudi, ki so , pripravljeni umreti za svobodo in srečo svojega ljudstva. Odkod izvira to zaupanje in vera ljudstva ter Armade v lastne sile? V čem je ta naša moč? Naše ljudstvo je enotno in pripravljeno braniti svojo neodvisnost in svobodo. Ljubezen I naših narodov do domovine je znana. V tej domovini pa so se dogodile tako velike stvari, da se je njihova ljubezen še povečala. Naši delovni ljudje so krvno zainteresirani na tem, da branijo svoja podjetja, ki jih prvikrat v zgodovini upravljajo v imenu skupnosti. Vsak pocdinec je neposredno zainteresiran, da brani svobodo dela in ustvarjanja v korist skupnosti. Naši narodi vedo, da naša država lahko vodi samo pravično vojno, vojno proti napadalcu in za svojo neodvisnost. Ti- sti, ki vodi tako vojno, bo imel na svoji strani simpatije in neposredno pomoč vseh tistih, ki ljubijo mir in svobodo, to se pravi ogromne večine človeštva. Naša dosedanja borba proti agresiji in za mir nam to nedvomno dokazuje. Govorili smo že o enotnosti našega ljudstva in Armade in o skrbi za njeno krepitev in razvoj. Ali obstaja takšna enotnost med informbirojevskimi armadami in ljudstvom teh dežel? Danes vzgajajo in pripravljajo te armade za zasužnjeva-nje in ropanje drugih narodov, postale so sredstvo imperialistične politike moskovskih vlastodržcev in sredstvo za zatiranje ljudstev. Te armade so se oddvojile od ljudstva in postale protiljudske in osvajalne kaste. V tem so med drugim naše prednosti in slabosti sovražnika, ki jih ne more nadomestiti s številčno In tehnično močjo. Iz zgodovine vemo, da je končna zmaga vedno pripadala narodu in armadi, ki je bila moralno močnejša in enotnejša in ki se je borila za pravično stvar. Prav takšni smo ml, naši narodi in naša armada. Poleg tega Je povečana napetost v svetu, posebej pa agresija Sovjetske zveze in njenih satelitov proti naši državi in povampirjenih fašistov iz Italije, zahtevala neprestano krepitev obrambne moči naše države. To stane našo državo težke materialne izdatke, kar se brez dvoma odraža pri kapitalni graditvi in življenjski ravni. Skoraj 23 odst. narodnega dohodka Je namenjeno za potrebe narodne obrambe. To dajemo zaradi tega, ker mora imeti naša Armada — poleg ostalih elementov — moderno in sodobno orožje in ostala sredstva, neobhodna za uspešno obrambo naše države. To so bili in bodo še vnaprej veliki izdatki. Toda našim narodom je jasno, da je veliko večje in dražje to, kar moramo obraniti. Kljub vsem težavam bodo naši narodi tudi v bodoče dajali, kolikor morejo in kolikor to zahtevajo potrebe naše narodne obrambe. Do sedaj smo v tem dosegli velike uspehe. Našo Armado že dobro preskrbuje novozgrajena vojna industrija, ker stare skoraj nismo imeli. Okoli petdeset vojnih tovarn že proizvaja ali bodo v kratkem začele proizvajati za potrebe narodne obrambe. Lahko bo tudi proizvajala za naše gospodarstvo, kar je že do sedaj delala. Naša vojna industrija je namreč grajena tako, da lahko takoj proizvaja za civilne potrebe, kadar bi se zmanj- šala ali prenehala proizvodnja za Armado. Kot najresnejša vojna sila v Evropi smo se znašli z mnogimi državami zaradi skupnih interesov na Isti liniji — obrzdati rusko agresijo. Zahvaljujoč se temu sodelovanju, T”>ši moči in ngledn v svetu, enotnosti ljudstva, dosledni socialistični zunanji politiki naše vlade in tovariša Tita, smo uspeli ohraniti našo neodvisnost in zmagovito nadaljevali pot ▼ resnični socializem. Vse širše sodelovanje Armade z armadami zapadnih držav, Grčije, Turčije in drugih z namenom, vskladiti interese in ; in komunistična morala. Ona je trn v peti italijanskim imperia- ! j listom, ki hlepijo po naši krasni: socialistični domovini. Blatijo našo Armado, omalovažujejo ; moč našita narodov in Armado, j Njim lahko rečemo: »Ze od j nekdaj se poznamo, poznamo i vaše junaštvo in vi poznate | nas.« Vemo, da skušajo ob vsem tem kričanju ohrabriti sami sebe. Zanje bomo v slehernem j trenutku dovolj močni, če bi se drznili na naše ozemlje, pa čeprav bi bil pritisk z Vzhoda še tako močan. j . Naša ljudska Armada stoji neomajno na svojem mestu — na braniku miru, svobode in neodvisnosti naše domovine. Nikogar ne napada in nikdar ne bo orožje v osvajalne namene. Pripravljena je in sposobna, a pripravlja se samo na to, da bo neustrašeno branila pridobitve naše ljudske revolucije, pravico naših narodov do svobodnega življenja in neoviran socialistični razvoj. Danes — ko proslavljamo dvanajsto obletnico nastanka naše Armade — sta ljudstvo in armada močnejša in enotnejša, prepričana v pravilnost svoje velike borbe bolj kot kdajkoli, sposobna braniti jo čvrsteje kot kdajkoli združena okoli tovariša Tita močneje kot kdajkoli. • • v • Množične organizacije v Litiji se pod vodstvom Zveze borcev vneto pripravljajo na proslavo II. občinskega praznika NOV, ki bo letos v soboto, 19., in v nedeljo, 20. decembra. Interne proslave pa bodo seveda tudi v drugih dnevih v drugi polovici decembra. S proslavo občinskega praznika NOV smo začeli v Litiji lansko leto, ko je dal Glavni odbor ZB v Ljubljani pobudo, da bi vsak kraj v LRS slavil I poseben občinski praznik NOV. | Litija je bila lansko leto med prvimi slovenskimi kraji, ki so že lansko leto izvedli proslavo občinskega praznika NOV. Kot občinski praznik si je izbrala Litija 24. december, obletnico dneva znane bitke na i Tisju pri Litiji, kjer so se prvič | spopadle partizanske enote z mnogo močnejšim okupatorjem in mu prizadele občutne izgube, pa tudi neprecenljiv moralen poraz. Litijski mestni ljudski odbor je potrdil sklep krajevnega odbora ZB in določil, da se praznuje odslej ta praznik vsako leto v soboto in nedeljo j pred 24. decembrom, le lansko leto so v Litiji slavili občinski praznik izjemoma že 14. decembra, ko so takrat proslavljali v Litiji slovenski partizani svoj praznik II. grupe. Kakor znano, je bila lansko leto ob tem Času v Litiji mo-! gočna proslava partizanskih j borcev II. grupe; udeležila sta se je tudi predsednik vlade | LRS tov. Miha Marinko in pod-' predsednik tov. dr. Marijan Brecelj. Slavnostno besedo je i spregovoril general tov. Dušan Keber, eden Izmed redkih preživelih borcev bitke na Tisju, ki jo je vodil komandant Stane — Fran Rozman. Letošnja proslava litijskega občinskega praznika ne bo v tako širokem obsegu kakor lanska, kljub temu pa bo dokazala, da je Litija z vso okolico tudi danes partizanska in vredna velikih žrtev, ki so jih dali stoteri borci iz naše občine na žrtvemik domovine za boljšo bodočnost vsega našega naroda. Na sporedu letošnjega praznika NOV je obisk ljubljanske opere v Litiji, predavanja, akademija, prižiganje kresov, poklonitev žrtvam NOV itd. 20. december - občinski praznik v Loki pri Zidanem mostu Kakor vse občine v naši republiki, tako je tudi Loka pri Zidanem mostu določila svoj občinski praznik, in sicer 20. december. Naše moderno topništvo je pripravljeno Vas Okroglice, ki je znana mnogim borcem tukajšnjega okraja, ker je nudila zatočišče neštetim partizanom, je bila nemškemu okupatorjr velik trn v peti. Ravno na ta dan so leta 1944 izvršili vandalsko dejo. Požgali so velik del vasi, saj je gorelo tedaj kar 46 poslopij, stanovanjskih ter gospodarskih. Se danes niso vsa obnovljena. Da se oddolži spominu velike borbe za svobodo in padlim borcem ki jih je v občini 22, je občinski ljudski odbor v sporazumu z množičnimi organizacijami določil ravno 20. december kot občinski praznik. Ko bi bil ta dan drugi letni čas, bi bila proslava bolj slovesna. Zato smo se morali omejiti, a bo kljub temu dostojna in velikemu dogodku iz zgodovine NOV, ki se je v naši občini pričela že leta 1942, primerna. V okviru občinskega praznika bomo imeli že v četrtek kmetijsko predavanje tov. Toneta Bantana s skioptičnimi slikami, v petek ob 7. uri zvečer, bo pa OLP iz Trbovelj predvajala jugoslovanski film »Rdeči cvet«. V soboto, ob 7. uri zvečer, bo v Domu Ljudske prosvete slovesna proslava s slavnostnim govorom, recitacijami in pevskimi točkamL V nedeljo, ob 9. uri, bo slovesna seja občinskega ljudskega odbora z zastopniki vseh množičnih organizacij. Po slavnostni seji se bodo zastopniki organizacij poklonili pred ploščo padlim borcem in položili pred njo venec. Tega dne bo tudi otvoritev nove občinske hiše na trgu in prenovljene dvorane v Domu ljudske prosvete. Popoldne bo ljudsko rajanje v prosvetni in gasilski dvorani. Preskrbljeno bo tudi za prehrano po zmernih cenah. Kdor še ni bil v Loki, se mu sedaj nudi prilika, da si jo ogleda, saj ima tudi svoje zanimivosti, znamenitosti In lep razgled na zasavske in dolenjske vrhove. j\(ij šivi Jugoslovanska, ljudska armada9 čuvar miru in neodvisnosti naših narodov! „Svašode" m uiiUoue (imate Resne priprave za množično kulturno dejavnost v bližnjih mesecih so razveseljive za vse te igre so dali okrog 8000 din. Izdatki pa so bili naslednji: dvakratna uporaba dvorane 6000 din, Ljudski prosveti nekaj odstol- tiste, ki čutijo potrebo in pomagajo *Svobodam« pri njihovem j kov za prireditev, zavodu za za-poslanstvu. Vendar moramo res- l ičlto avtorskih pravic 4*1«, kjer niči na ljubo opozoriti na nekatere momente, ki bodo verjetno resna ovira za uspešnejši razvoj in delo delavskih kulturnopro-svetnih društev v okraju in ki utegnejo različne pridobitve teh ustanov privesti na raven, ki ne bo dejanski odraz prave in resnične zmožnosti teh društev. Mislim, da ne rečem preveč, če poudarim, da se skoro vse »Svobode« v našem okraju borijo in ubadajo s tinančnimi težavami. kar je do neke mere razumljivo, saj so ta naša društva mlada, šele v povojih, kar opravičuje te težkoče. Vendar so ■ vzroki teh nevšečnosti tako važni, da ne moremo iti molče mimo njih. Minil je čas, ko so naša delavska kulturnoprosvetna društva dobivala razne podpore, subvencije ter dotacije naših podjetij, ustanov in še drugih. To je povsem razumljivo in do neke mere tudi opravičljivo. Vendar ne vedno in ob vsaki priliki. Predstavnik nekega našega podjetja je dejal, da če bi ta društva dobivala vedno ob vsaki priložnosti podpore, se je bati nastopa nezdravih pojavov, ki bi se odražali predvsem v tem, da bi se društva venomer zanašala na take podpore, kar pa bi imelo spet kvarne posledice ne samo za zdrav razvoj kulturnega delovanja, pač pa bi to privedlo do podcenjevanja vrednosti denarja in do potratnosti (kar smo doživeli v preteklosti, trpel bi pa tudi ugled samega društva, saj je bilo društvo tedaj nekako podobno razvajencu, ki ne zna živeti od svojega lastnega truda in dela, pač pa se zanaša na podporo staršev. Končno bi pa takšne večne podpore tudi hromile aktivnost posameznikov in vsega članstva. Tako gleda na položaj je vsekakor pravilno, ni pa še v vsakem primeru upravičeno, vsaj trenutno še ne. Pritrdili bi takemu gledanju, če bi bila ta društva že utrjena in dograjena, če bi fa društva že imela vse svoje veje in sekcije in če bi ti delovni odseki že imeli vse potrebne rekvizite, če bi ta društva tore) že imela vse pogoje, da nemoteno razvijajo svoje delovanje. Verjetno se bo kdo našel in dejal, da društva ne znajo gospodariti, še več pa jih bo mislilo, da vse prireditve, ki jih prirejajo »Svobode«. prinašajo lepe dohodke. Navedel bom nekaf primerov, ki zelo nazorno kažejo, da temu, žal, ni tako, pač pa da so skoro vse večje prireditve »Svobod« zvezane z izdatki, ki jih vse prireditve še zdaleč ne pokrijejo. Obe zagorski »Svobodi« moraia na primer za vsako prireditev, ki pa mi dejanski stroški za pripra vo vseh potrebnih rekvizitov, opravo odra, pripravo kulis itd. niso poznani, ki verjetno tudi niso majhni. — Drug primer. Top-liška »Svoboda« je pred kratkim gostovala v Rog. Slatini s celovečernim koncertom. Skupni dohodki so znašali okrog 4000 din — vožnja z vlakom je pa stala preko 15.000 din, pri čemer pa niso všteti še drugi izdatki, saj v takem primem razumljavo ne moremo naših ljudi siliti, da si bodo večerjo sami kupili. Nadalje sta oba ta dva pevska zbora pred nedavnim gostovala med našimi kmeti na Mlinšah. Vožnja z avtobusom je stala nekaj čez 3000 din, skupni dohodki so pa dali 3000 din, kjer je bilo treba plačati še za uporabo dvorane 900 din, kar se tudi ne more zahtevati zastonj. To je neka/ bežnih primerov, ki nazorno ilustrirajo dejanski položaj v naših »Svobodah« in ostalih naših kulturnih društvih, ki verjetno ni omejen samo na trboveljski okraj. Ta problem Je tako tehten, da 9e morafb društveni upravni odbori resno ukvarjati z njim, kar jim jemlje in krati čas za reševanje prvenstvenih nalog teh društev. Seveda ne moremo na primer terjati — kot smo že navedli glede prireditve na Mlinšah -— da tudi zagorski »Partizan« prepasti svojo dvorano »Svobodi« brezplačno i tudi to društvo ima svoje izdatke, ki jih delno krije z oddajo svoje dvorane — pač pa sem hotel reči, da bi se morda tudi tukaj našel kak praktičen »modus vtvendl«, ki bi bil sprejemljiv za obe stranki. Naj navedem, da ni prav nobena skrivnost, da n. pr. »Svoboda« v Lokah-Kisov-cu z dohodki kinematografa krije stroške vseh svojih ostalih sekcij, ki verjetno niso majhni, na drugi strani pa zmore to društvo odplačevati tudi dolg za nakup novega kinoprojektorja, kar prav gotovo ni malenkosten izdatek. Ze preteklo kulturno sezono so hotele nekatere naše *Svobode« reševati svoje kritično finančno vprašanje vsaj do neke mere s prirejanjem nekakšnih zabav In veselic s kulturnim programom. Tukaj se pa poraja vprašanje, če bi »e takšno reševanje denarnega vprašanja v društvu skladalo In ujemalo z namenom naših »Svobod« in njihovim poslanstvom. Vse kaže, da bi takšno reševanje društevnega denarnega vprašanja naletelo na neugoden odmev v naši javnosti. Društva žive torej več ali manj v dilemi, kaj storiti. Rešitev tega važnega vprašanja ni samo stvar članstva, marveč celotne komune — vsega prebivalstva. Nere- jo pripravita, plačati samo sa ' seno vprašanje bo seveda občutno uporabo velike dvorane Doma TVD •Partizana« 3000 din. Ta Izdatek je velik, če upoštevamo obisk prireditev — na drugi strani pa omenimo tudi to, da vstopnina ni predraga In nekako ustreza obiskovalcem kulturnih prireditev, kjer bi Iskanje Izboljšanja društvenih financ na račun vstopnine resno vplivalo In škodovalo obisku kulturnih prireditev. »Svoboda« v Zagorju je pred nedavnim uprizorila Mo-ličrovo komedijo »Sola za fene«. Skupni dohodki obeh predelav vplivalo tudi na kvaliteto posameznih kulturnoumetnlških prireditev, kajti že danes se opaža, da društva poslavljajo programe, preračunane na velik obisk, dela v teh programih pa vzbujajo zaradi svoje kulturnoumetnlške problematičnosti občutek bojazni. Povsod se nadalje opaža izbira lakih gledaliških dol, ki zahtevajo manj stroškov in manj ljudi, k/ pa na drugi strani zagotavljajo vsaj kritje relativno visokih stroškov. Prav tako so društva, namreč v glavnem gledališke družine in pevski zbori, le nerada podajajo na razna gostovanja, zlasti v oddaljenejše kraje, ki terjajo razumljivo večje izdatke in jih najboljši obisk kulturno-umetniške prireditve ne more krili, pri čemer bo zlasti trpela naša vas, naši podeželski kraji, ki v tem pogledu močno zaostajajo za industrijskimi in mestnimi centri, kjer pa je dvig kultur-noprosvetne ravni potreben. Naša prosvetna društva ne iščejo nikakih dobičkov, nobenih odvečnih dohodkov, hočejo si le zagotoviti svoj nemoten razvoj in nič drugega, kar moramo posebno poudariti, ker je slišali o tem tudi drugačna mnenja. Torej je nujno, da naša društva še nadalje, vsaj v današnjih pogojih, upravičeno iščejo finančne pomoči pri vseh tistih, ki s polnim, hvale vrednim zanimanjem in razumevanjem sledijo delovanju naših kulturnih društev, Naše občine, politične organizacije, ustanove in podjetja so jim pomagala v lepi meri, čestokrat z dajatvami, ki niso bile majhne — razume se pa, da tudi ta danes resno pazijo na vse odvečne izdatke. *Svobode« vedo, da je njihova prva In najvažnejša naloga s svojimi sredstvi varčevati, kjer kol/ je to mogoče. Eno pa dHf: naše »Svobod#* bodo mpo-vale le, če bomo Mcali rešitev iz težkoč vsi skupaj in povsod tam, kjer so dane možnosti In izgledi na uspeh. V prednjem sem navedel le nekaj težav, namreč tiste, ki ne trpe odlaganja. -M- Za vzgojo mladine smo odgovorni vsi Svet za notranje zadeve pri OLO Trbovlje je v sredo, 9. decembra, sklical širšo konferenco vzgojiteljev mladine, predstavnikov ZK in SZDL, članov OK LMS in še drugih. Na sestanku, ki so se ga udeležili tovariši iz Trbovelj, Radeč, Zagorja in Hrastnika, so obravnavali vprašanje vzgoje naše mladine in vprašanje kriminalitete med njo. V izčrpnem poročilu je predsednik 'Bveta za notranje zadeve, tov. Janez Narad, podrobno razčlenil stanje kriminalitete med našimi mladoletniki. V večini primerov, ki jih je obravnaval, je poudaril, da so za prekrške mladine odgovorni predvsem starši, ki se niso brigali za vzgojo svojih otroki pač pa so pijančevali in veseljačili ter prepuščali otroke usodi. Nemalo je primerov, kjer so otroci zašli v kriminal, ker so v družini vladale razprtije, prepiri in podobno. Tudi slaba družba, slabi filmi in slabo čtivo je bilo dostikrat vzrok, da so otroci zašli na slaba pota. Poročevalec sicer ni navedel vseh primerov kriminalitete, vendar naj bi bilo vse, kar je to poročilo navajalo resen opomin, da smo prav vsi odgovorni za vzgojo mladine, v prvi vrsti na družina. V « je bil omenjen primer družine P. v Trbovljah, kjer ob plačilnih dneh toliko časa pijejo, dokler je kaj denarni na razpolago. Zgodilo se je tudi, da so starši navajali otroke h kraji in podobno. V Hrastniku se je neki oče spo- zabil tako daleč, da je imel s hčerko intimno razmerje. Veliko je primerov, da šola spravi otrqka na pravo pot, da ga je potem nepravilna vzgoja doma pokvarila, tako da taki mladinci in mladinke postanejo slabi, nezdravi člani naše družbe. Svoje misli je obširno razvil tudi tov. Janez Jesenšek, sekretar SZDL okraja Trbovlje, ki je pri tej priliki podčrtal, da je za vzgojo mladine najprej odgovorna družina, nato šola, končno pa seveda celotna družba — torej mi vsi. Značilno je, da je v Domu za vzgojo otrok v Radečah iz našega okraja 7 mladoletnikov, štiri dekleta in trije fantje, kjer je bilo treba dati vse te mladostnike v poboljševalnico zgolj Na tem posvetovanja so na>-vaoči stavili dosti pametnih nasvetov in predlogov, kašo iskati ozdravljenja teh neveselih pojavov. Vsi zbrani so sklenili, da se skličejo širši sestanki vseh odgovornih činiteljev po vseh naših centrih, v Zagorju, Hrastniku, Radečah in Trbovljah, poleg tega pa bodo to važno vprašanje obravnavali tudi po naših društvih in po rajonskih odborih SZDL. O problemih kriminalitete med mladino bomo podrobneje poročali v eni izmed naših prihodnjih številk, prav tako bomo prinesli poročila o teh sestankih na terenu. Le tedaj, če bomo pri reševanja tega važne-i ga vprašanja sodelovali vsi, bo iz takih posvetovanj mogoče napraviti pravilne zaključke, zaradi razprtij in slabita vzgie- j kako znižati kriminaliteto med dov v družini — v prvi vrsti mladino in kako pomagati pri pa je tega krivo prekomerno j vzgajanju naših mladostnikov, uživanje alkohola! za katere smo odgovorni vsi. Posnemanja vredno! Velikokrat je slišati pritožbe, da se trgovinski odseki naših kmetijskih zadrug preveč ukvarjajo s trgovino »mešanega blaga«, premalo pa z nakupi kmetijskih potrebščin ter z odkupom kmetijskih pridelkov. Ko je bil letošnjo spomlad tak očitek izrečen tudi na nekem sestanku poslovodij KZ našega okraja, je od teh poslovodij prišel odgovor: »In kaj je temu vzrok? Mi, trgovski usluž- la spe! je mnogo novega po svetu... »New York Times« piše, da je po bermudski konferenci, po Etsanhowerjevem govoru v OZN in po sovjetski privolitvi, da ae Moskva udeleži četverne konference brez prejšnjih pogojev, Zahod prevzel pobudo, SZ pa potisnil politično in moralno v defenzivo. list je mnenja, da je danes bolj kot kdaj koli poj trebno, ne le ohraniti, marveč še povečati sile Atlantskega pakta, čimprej ustvariti evropsko obrambno skupnost in vanjo vključiti Zahodno Nemčijo. V italijanski skupščini se je vnovič pokazalo, da.je demo-krščansko vodstvo povezano z monarhisti. Pri razpravi o odpravi večinskega volilnega zakona »o se monarhisti nepričakovano solidarizirali z demokristjani in glasovali za odločitev tega volilnega zakona. Kakor je znano, bi moral Varnostni svet razpravljati o Trstu ta ponedeljek. Predstavniki treh zahodnih sil pa so proučiti možnost ponovne odložitve obravnave tržaškega vprašanja za omejeno časovno dobo. To pa zaradi tega, da bi proučili skupno stališče v zvezi z bližnjim zasedanjem Varnostnega sveta o sovjetskem predlogu glede imenovanja guvernerja STO. Francozi so za podaljšanje veljavnosti atlantske zveze. Francija bo zahtevala od organizacije Atlantskega pakta, da se ta pogodba podaljša za 25 let in s tem vsklaidl s trajanjem pogodbe o zahodnoevropski obrambni skupnosti. Ratifikacija pogodbe pa ne sme osla- Francije kot v stalni skupini biti neodvisnosti svetovne sile sveta pakta. Prosvetni oddelek anglo-ame-riške vojaške uprave je izkoristil okoliščino, da je slovenski inšpektor slovenskih otroških vrtcev v coni »A« tržaškega ozemlja zbolel, in je vrtec podredil italijanskemu inšpektorju. Osebje slovenskih vrtcev je zaradi tega koraka poslalo prosvetnemu oddelku protestno pismo. Belgijski zunanji minister Vgn Zeeland je pripravil načrt jsa-, občo ureditev vprašanj med Zahodom, ki obsega sledeče točke: 1. dežele Atlantskega pakta naj bi ponudile SZ pogodbo o nenapadanju in vzajemni varnosti: 2. Sovjetska vojska naj bi se umaknila iz Vzhodne Nemčije, ki bi se de-militarizirala in postala nekakšno »tamponsko« ozemlje med Vzhodom in Zahodom; 3, angleške in ameriške čete naj bi se umaknile na zahodno stran Rena; 4. na nemškem ozemlju med Renom in in Vzhodno Nemčiio naj bi se razmestila evropska vojska. Amerikancl so spet pretrgali pripravljalne razgovore za korejsko politično konferenco. Radio v Pjongjangu komentira to tajco, da je Washington v vsej tajnosti pripravil ustavitev razgovorov, da bi na ta način pod-miniral mirno ureditev korejskega vprašanja ter še povečal mednarodno napetost. V' Vietnamu so še vedno borbe z menjajočo se srečo. Po poročilih vietnamske agencije so Ho Si Minhove čete uničile utrdbe okrog Gija Loka, bataljon franoosko-vietnamske vojske, 8 tankov in oklopnih avtomobilov, zaplenile pa tudi večjo množino streliva. Po sporočilu UP iz Filadelfije je imel bivši kandidat demokratske stranke za predsednika ZDA Stevenson govor, v katerem opozarja na nevarnosti bend v KZ imamo sicer predpisano trgovsko izobrazbo in poznamo navadno trgovsko blago, nihče nas pa doslej še ni poučil o namenu, svojstvih in ravnanju z raznovrstnimi kmetijskimi potrebščinami in pridelki, e katerimi naj bi trgovali. Poučite nas o vsem tem — in šele potem nam očitajte, če se za tovrstno blago ne bomo zanimali, ali če pri trgovanju ne bo kaj v redu.« Čez poletje nj bilo mogoče, toda sedaj je OZZ Trbovlje skupno s strokovnjaki kmetijskega oddelka OLO Trbovlje priredila za vse trgovske nameščence kmetijskih zadrug v okraju dva obvezna enodnevna tečaja, ki sta se izvršila v izredno zadovoljstvo udeležencev. Na programu teh tečajev so bila sledeča predavanja: 1. Poznavanje, ravnanje, uporaba in trgovanje z umetnimi gnojili; 2. poznavanje, ravnanje, uporaba in trgovanje z zaščitnimi sredstvi vseh vrst, rabljenih v sadjarstvu, poljedelstvu itd.; 3. poznavanje, ravnanje, upo-i raba in trgovanje z močnimi je namreč že zajela kmetijstvo, v kratkem pa se bo verjetno razširila še na druga gospodarska področja. Za odklonitev nevarne krize predlaga Stevenson vrsto javnih del, znižanje davkov, zboljšanje socialnega zavarovanja in nov kmetijski program. Grozeča gospodarska depresija — je poudaril Stevenson — bi bila najlepši dar, ki bi ga mogli dati Moskvi. gospodarske križe v ZDA. Kriza j krmlll ^ krmnimi sredstvi; 4. ravnanje in trgovanje s sadjem, zelenjavo, gozdnimi sadeži in zelišči; 5. poznavanje, ravnanje in trgovanje s semeni; 6. trgovanje s kmetijskimi stroji in orodjem; 7. propagiranje in prodajanje kmetijske strokovne literature v trgovinskih poslovalnicah KZ. Pred začetkom strokovnih predavanj, ki so jih imeti kmetijski strokovnjaki OZZ in OLO Trbovlje, je bilo na programu uvodno predavanje o vlogi in nalogah trgovskih uslužbencev KZ pri pospeševanju kmetijstva in kmetijskega zadružništva. Po vsakem predavanju se je razvil živahen razgovor, v katerem so posamezni udeleženci navajali svoje izkušnje, pa tudi marsikak koristen predlog. Izrekli so tudi željo, naj bi se prirejali takšni obvezni strokovni tečaji vsaj vsako četrtletje in naj bi ae ti uslužbenci seznanjali ob tej priložnosti z nalogami za sledečo sezono. Za gozdne manipulante KZ je bil sklican poseben sestanek, ki je rodil prav tako številne in koristne predloge ter sklepe- Tudi v Trbovljah bodo proslavili Dan JLA Dan JLA — 22. december, bomo tudi v Trbovljah lepo proslaviti s slavnostno akademijo, ki bo v soboto, dne 19. decembra. Ob tej priložnosti bodo izročili odlikovanja borcem in aktivistom iz NOV. —-Obvezniki pred vojaške vzgoje bodo Dan JLA praznovali na sam dan 22. decembra s slovesno smotro vseh obveznikov ter tega dne sprejeli v svoje vratc nove obveznike. Tudi naš Ust »Zasavski vestnik« posveča to številko Dnevu JLA. žadnfiU 100 uc dilctatacia HlussoUttija (Nadaljevanje) Po daljšem razgovoru »o pregovorili nemškega komandanta, da je vzel s seboj Mussolinija in njegovo spremljevalce. V italijanski koloni je bilo samo še 15 avtomobilov, Po diplomatskem uspehu ja prebil diktator preostanek noči prj Claretti. Ostalo mu je še 42 ur življenja. Mussolini se je navsezgodaj, že ob štirih dvignil, da bi ne zamudil odhoda nemških čet. Uro kasneje so se odpeljali. Verjetno se je pridružil med potjo koloni že kak oddelek, kajti prebivalci Acquasterija so nekaj pred šesto videli, da sta se združili v njihovi vasici dve koloni. Na čelu kolone je bil nemški vodnik z motornim kolesom in strojnico. Takoj za njim se Je peljal s svojim oklepnim avtomobilom Pavolini, nato 30 nemških tovornih avtomobilov —■ avtomobil Mussolinija in njegovega spremstva so bili na koncu kolone. Tik pred Museo, 13 km severno od Menaggia je zadela kolona na cestno barikado, ki so jo napravili partizani Partizani so pozdravili prišlece z ognjem. Oklepni avtomobili in Nemci so na ogenj iz partizanskega orožja sicer takoj od- govorili, vendar niso bili kdove* kaj bojno razpoloženi. Zato aa ja namiki polkovnik podvizal ln hitro odposlal svojega parlamentarca, ki na| bi izposloval pri partizanih prosto pot zanj in za celo kolono. Oddelek, ki je zaprl ktionl pot, j0 bila jurlšna brigada »Lulgi Clerici«, ki ji je poveljeval grol Plerlulgl Bellini della Stella z Florence, s partizanskim imenom »Pedro«. Njen kami.^ar »Bill« Je btl po poklicu delavec, Oba mlada moža sta preživela ostro zimo 1944/45, ko Je snežilo celo v Rimu, v hribih zahodno od Komakega jezera. Njuna brigada se Je takrat zaradi lakote, mraza tn zasledovanja skrčila na 15 mož. Parlamentarec, nemški poročnik, bi bil imel rad neoviran pre. hod za kolono. Komandant Pedro pa je zahteval, da morajo Nerncj oddati vse avtomobile in izročiti vse Italijane, ki bi bili v koloni. Ker je Nemec vztrajni pri svojih zahtevah, je izjavil Pedro, ki je hotel pridobiti ra času, da nima za to potrebnih polnomočij in da mora zaradi tega govoriti s svojimi predpostavljenimi v glavnem stanu divizije »Garibaldi«. Nemec je bti s tem zadovoljen in Pedro se je odpravil ▼ štab divizije, da bi pripeljal okrepitve. Medtem se Je v nemško-faši-stlčnl koloni raznesla vest o partizanskih pogojih. Mussolini, ki sa v življenju ni nikdar odlikoval z ošabno hrabrostjo, se je hitro odločil, da se bo preoblekel v nemškega vojaka, Presedel se Je lz svojega Alfa-Romea v oklepni avtomobil, oblekel plašč nekega nemškega letalskega pod-narednika ter si nataknil nemško čelado ln črna očala proti soncu. Se preden Je bil gotov, Je pripeljal Pavolint v oklepnem avtomobilu Claretto, Mussolini Je ostal v oklepnem avtomobilu, medtem ko se Je Claretta takoj, ko se je preoblekla v amerikanskl oveial In skrila dolge lase pod kapo, preselila v avto Mussolinijevega privatnega sekretarja Casulinuo-va. Sedela je ob polkovnikovi strani, ki je sam šofiral. V naročju Je držala torbico '.z krokodiljega usnja, v kateri »o bil! dragulji in 30.000 švicarskih frankov. Ker se nikakor ni mogla ločiti od svoje garderobe, so pripeli za avto Casalinuova prikolico z njenimi kovčki In zaboji. Claretta, katere usoda Je bila v Mussolinijevih rokah, Jo natančno opazovala, kaj ta dela. , Naenkrat je zagledala, kako se , je Mussolini nenadoma izmuznil I iz oklepnega avtomobila Pa.*lt-1 zani so namreč odkrili, da gre za Italijanski oklepni avtomobil in zahtevali, naj jim ga izroče. Medtem, ko je Pavolini govoril s partizani, se je diktatorju posrečilo zbežati in se skriti v n(tjci nemški tovorni avtomobil. Nosil je veliko aktovko in brzostrelko. Ker je bil oblečen v nemško uniformo, se ni nihče od partizanov zmenil zanj. V TASTI Pavolini je spoznal, da njegovi dokazi niso prepričali pur-tizanov, zato Je sklenil pobegniti. Njegov šofer je hotel obrniti oklepni avtomobil, pri tem pa je zavozil v kamniti zid. Avto je obstal. Partizani so ga začeli obstreljevati. Ena ročna bomba je eksplodirala prav na oklepu motorja. Dosti škode sicer bomba ni napravila, vendar so imeli fašisti, ki so sedeli v avtomobilu, dovolj, Hiteli so izobesiti belo zastavo v znak predaje. Lo Pavolini je skočil skozi zadnja vrata na prosto, skočil preko zidu in začel bežati po strmih »kaluh proti jezeru, Partizani so streljati za njim in ga raniti, Pavolini sc ,1e vrgel v Jezero, da bi ušel. Toda partizani so se v Čolnu pognali za njlim in ga dohiteti. Pedro se je medtem vrnil od divizijskega komandanta »Nico. je«. Ker so imeti Nemci občutno premoč v moštvu — 160 mož proti 25, je Pedro omilil svoje pogoje, Nemci so lahko obdržali svoje orožje, še vedno pa je vztrajal pri zahtevi, da morajo izročiti Italijane. Transport bi naj preiskali v Dongu, 2 km severneje. Kolona se je premaknila in prispela v Dongo okrog pol treh, »PIJANI NEMEC« Medtem ko je začel Biti sistematično preiskovati avtomo-' bile, so pregledovali drugi partizani prtljago in orožje. Tako je stopil partizan z imenom Negri tudi na stopnico avtomobila, v katerem je sedel Mussolini. Negri je vprašal šoferja, če vozi v avtomobilu Italijane. Odgovor je bil: »Ne!« Negri si je avto vseeno natančno ogledal. Na sedežu poleg šoferja je dremal debeli »nemški podna-redntk«, ki pa se je razlikoval od ostalih nemških vojakov po tem, da Je nosil letalsko znake. Negri Je pokazal na podnared-nika, ki mu pa ni mogel videti obraza, ker so ga na čelo potisnjena čelada, črna očala in dvignjen ovratnik popolnoma zakrili. »Tedesco ubbriaoo« (pijani Nemec), Je pojasnil Sofor v slabi italijanščini. Negri pa Je opravljaj svojo dolžnost zelo vestno, odgrnil jo Nemcu ovratnik in snel čelado. Kaj zato, če ge pijanec prebudi? Ta pa je smrčal naprej, čeprav bi lahko opazili, da Je »speči« mož pobi cdel. Toda Negri je bil preveč razburjen, da bi bil to oparil, aaj je tudi lahko bil: v »pijancu« je prepoznal ducela. Saj ne bi bilo nikogar v Italiji, pa ne na vsem svetu, ki bi ne bil videl te plešaste gLave že stokrat na slikah. Negri, ki je služil prej v mornarici, pe se je dobro spominjal duceja še z raznih inšpekcij, pri katerih ga jo videl iz neposredne bližine. jNl bilo nobenega dvoma več. »Zaspanec« je bil Mussolini! Toda potrebna jc bila previdnost, kajti Nemci bi utegniti diktatorja braniti, Zato je poveznil nekdanji mornar duceju čelado nazaj na glavo, skočU na cesto in namignil tovarišu Di Paolu, ki je Negra varoval-Šepetajo mu je sporočit ,syojo voltko odkritje in o-lint!« Bill je poMkočil ln poklical še Ul druge partizane: tehnik« Vi-oenza Mottarella, voznika Bet-tista Ptradtija m branjevca Carla Orieltija. Takoj ao otikožili avto. Mottarell pa je stopil na stopnico uvtomobiia, stresel »nemškega podnarednrišta« in nerirpno vprašal: »Tedesco o It« Ha no?« Mussolini je naprej smrčal ln sprva ni miriti ničesar odgovoriti. Opiral se je na svojo braorireiko," Končno je obotavljajoče dejal: »Ifaliano«. Zdaj ga je nagovoru BžU z »occelenzo«, nato pa s »cava-liore Bemito Mussolini*. Medtem se Je še nekaj parBaanor pridružilo svojemu komisarju in začeti so vzhičeni vdkHknti: »Mussolini, Mussolini ješ« (Nadaljevanje sledi) Pripravimo našim najmlajšim resnično lep praznik 2e danes čufemo doma in v šoli ter še drugod razna ugibanja, kdaj, kje in kako se bo pojavil dedek Mraz, da Ji bo spet prišel iz svojega zasneženega Triglava ves bel in s svojimi zlatimi rokami obilno delil svoje darove. Otroci vedo pač, da je Novoletna jelka resnično njihov praznik, zavedajoč se, da je ta veliki dan namenjen ravno njim, toda hkrati hočejo, da se tega praznika vesele tudi njihovi najdražji — mamice in očetje. Že preteklo leto smo imeli priložnost opaziti, da so našj malčki hoteli pričakati prihod dedka Mraza s svojimi starši, saj so tako imeli priložnost stavljati najrazličnejša vprašanja o tem in onem, kjer so odgovori mamice ali očeta, pa tudi starejšega brata ali sestre terjali mnogo truda. Je torej le važno, da se temeljito pripravimo — predvsem starejši — ter v naslednjem opozorimo na nekatere slabosti pri lanskem praznovanju Novoletne jelke, ki ?e letos ne smejo ponoviti. Nedvomno želimo vsi, da bi bila Novoletna jelka našemu mlademu rodu pač kar najrazkošnejše doživetje, k/ se ga bo v kasnejših letih spominjal s toplimi občutki na svojo prelepo mladost — in kar bo letos še bolj važno: da bomo letošnje leto nudili enake obdaritve vsem malčkom brez razlike, se pravi ne glede na premoženjske razmere staršev vsem otrokom enako praznovanje Novoletne jelke. Naši najmlajši znajo čudovito ostro presojati, koliko je dobil ta, koliko drug: in tretji. Kar spomnimo se na našo mladost, ko smo v časih »Miklavža* prihajali v šolo, nesoč s seboj vse, kar nam je ta Miklavž prinesel. Spomnimo se številnih žalostnih otroških obrazov, strmečih otroških oči vseh tistih naših najmlajših, ki jim je Miklavž prinesel malo ali pa celo niči Brez skrbi lahko trdimo, da se je v tistih žalostnih časih že med otroki pojavljala in ustvarjala neenakost, že takrat smo se ostro Prav zaradi tega, in ker se še danes spominjamo z grenkimi občutki tiste krivične dobe, moramo danes praznik naših najmlajših pripraviti tako, da ne bo najmanjšega sledu razlike med enim in drugim. Vemo, da smo tudi v preteklih letih in tudi lani še delali take in podobne napake. Bilo je v Zagorju; prav dobro se spominjam, da so nekateri naši malčki začudeno vpraševali svoje mamice: »Poglej, zakaj je dobil ta tako velik paket, jaz pa tako majhnega?* A še več je bilo žalostnih, nemih obrazov, ki so gledali te obdaritve, sami pa niso ničesar dobili... Ali nismo že v teh mladih srcih s takim ravnanjem vzbudili prvi sum v poštenost dedka Mraza, ko je imel samo za nekatere otroke tako radodarno roko? In če smo to videli in spoznali, moramo pač priznati, da je bilo takšno naše ravnanje nepravilno, nezdravo, ki niti za las ni bilo podobno našemu novemu času enakosti in bratstva. Zato bi bilo pač prav, da se pomenimo in poiščemo druge oblike tega praznika naših otrok, kjer ne bo takih in podobnih napak, pripravimo jim praznik, ki bo iskren in pravičen do vseh naših malih, ki imajo kljub svoji mladosti tako neznansko fin čut za poštenost in krivico lahko prinesli svoje. In prav to je bilo zgrešeno, čemur se naši šolniki upirajo, to pa iz razlogov, ki smo jih že navedli. Mneja so, naj bi bila Novoletna obdaritev pa naj se opravi doma v družini. Pač pa naj bi za malčke naših padlih borcev, nadalje za sirote in za otroke ubožnih staršev pripravili posebno obdaritev, sredstva za to pa naj bi zbrale vse organizacije in ustanove. Tako bi se izognili slabostim, ki so se pokazale lansko leto. Poglejmo še program. Lani smo imeli to prireditev v dvorani Doma TV D »Partizan*. Pripravljalni odbor je računal s številnim obiskom, ki pa je po-■ tem presegel vsa pričakovanja. • Dvorana je bila tako nabita, da so spored dobro videli samo tisti otroci, ki so prišli v spremstvu svojih mamic, tako da s prireditvijo niso bili zadovoljni j ne otroci ne prireditelji. Lutkov-j no igrico so videli samo v prvih I vrstah, za njimi stoječi otroci pa sploh ne. Prireditev je trajala , več kot štiri ure, kar bi morda ustrezalo otrokom, če bi mogli ves čas slediti programu in ga videti. Tega pa ob takem navalu niso mogli. Zato so nekateri člani topliške »Svobode* predlagali Dogodek na straži odložili vse naše druge male in večje skrbi, s katerimi se ukvarjamo in ubadamo dnevno, bo mo našim malčkom pripravili praznik, ki ga bodo veseli otroci ■ n n. in ml. Mnenja sem pa, da ob tej w—„ Priložnosti ne smemo preveč I varčevati. Razumljivo je, da delamo tako ob drugih prllikan — tokrat pa, ko gre za naš mladi' ' rod, odprimo morda malo bolj‘ I na široko naše, četudi drugače * ne posebno debele denarnice. Saj se zavedamo, da vse, kar delamo, delamo samo za srečo in blaginjo našega mladega rodu, ki bo v svojih kasnejših letih znal ceniti naše napore in se nas hvaležno spominjal. M. V. Tovariš K. G. iz Trbovelj, ki je na orožnih vajah na našem Krasu, nam je napisal sledeč do- j godek, ki ga je doživel na straži: Od Nanosa je zapihala mrzla, 1 ledena burja. Sonce je ostalo brez moči; z zadnjimi krvavo-rdečimi žarki je božalo kraški svet in se nagibalo k zatonu. Stal sem na straži, oblečen v debelo bundo, podloženo z ovčjo kožo. Od časa do časa sem si obrisal z obraza prah, ki ga je vedno zno- meje kot naš pozdrav zasužnjenim bratom. Zamislil sem se. Stal sem poleg močnega hrasta, ki ga je burja upogibala na vse strani, kot da bi ga hotela izruvati iz te kraške, z našo krvjo prepojene zemlje. Stari kraški očanec pa je stal trdno, ker je zrasel na skali, kot nepremagljiva trdnjava. Taki so tudi ljudje na Krasu. Petindvajsetletno suženjstvo jih ni premaknilo s njihove grude. Se va prinašala burja. Stisnil sem k “ J* sehi miško nnlnžll nrs/ na nete- ! bo,l >lh >e P^egnilo na ta ka- sebi puško, položil prst na pete- < lina in napeto poslušal, da se ne bi kdo neopaženo približal. Stemnilo se je. Iz vasi se je oglasila harmonika, ki jo je spremljala prelepa slovenska pesem. Njene zvoke je trgala burja in jih odnašala daleč, čez nepravično postavljene Tudi letos bo dedek Mraz obiskal Trbovlje Iz dneva v dan naši pionirji \ in cicibančki težko pričakujejo prihoda dedka Mraza. V svojih malih, bistrih glavicah razmišljajo ki ugibajo, od katere stra-! ni in s kakšnim prevoznim sredstvom bo prispel letos med nje naš priljubljeni Dedek. Dedek Mnaz ima že sedaj polne roke dela in skrbi. Skozi vse leto je budno pazil in sprem.' ljal delo naših pionirjev, sedaj ob zaključka leta pa daje oceno za vsakega posameznega pionirja, da li je delal dobro ali slabo; svoje ocene je napisal v debelo knjigo, ki ga vedno spremlja. Poleg tega pa dedek I Mraz razmišlja, kako in s čim 1 bi napravil otrokom čim več veselja in razvedrila ob Novoletni jelki. Ker je njegova pot zelo dolga, je že odšel z doma in bo pravočasno prispel v Tr- j bovlje. ' Da pa načrt praznovanja Novoletne jelke izvedemo kar najboljše in ker dedek Mraz zaradi svoje visoke starosti ne more vsega sam napraviti, mu pri delu pridno pomagajo vse organizacije, društva in podjetja ter ustanove, kajti želja vseh je, da se skupno z našimi cicibani in pionirji poveselimo ob praznovanju Novoletne jelke. Ker dedek Mraz ne bo utegnil obiskati vseh otrok na Dobovcu, Čečah in na Planini, bo to mladino povabil v mesto Trbovlje, kjer ji hoče pripraviti veliko presenečenje. mn:ti svet, ker so vedno upali, da jim vzide svoboda, da bo tujec moraj zapustiti to zemljo, ki so jo podedovali po svojih dedih in pradedih, ki je slovenska in njihova. Prišel je čas, ko so skupno s ostalimi narodi naše države zgrabili za puško in pognali tujca s svoje zemlje. Dočakali so, po čemer so hrepeneli petindvajset let. Postali so svobodni ljudje v krogu svo/e velike slovenske družine, združeni v močni federativni državi. Niso se spremenili na zunaj, spremenili so se pa po srcu; postali so jekleni, neupogljivi ljudje, ki so pripravljeni vsak čas, da skupno z nami odbijejo sleherni poskus sovražnika, da bi se vrnil in jih ponovno zasužnjil. Zdrznil sem se. Temna senca bližala. Pritisnil sem Kdo gre?* •Stoj! Pionirje opozarjamo, da budno pazijo na prihod tako zaželenega Dedka ter vam zaupamo skrivnost, da se hoče letos dedek Mraz nevidno vtihotapiti v naše mesto Trbovlje. S. Z. V Podkumu so dali novo cesto v promet Sploh se letošnje leto vsepovsod poudarja velika vloga | družine, ki naj ima prvo in naj-' važnejšo vlogo v pripravah na 1 praznovanje, šele na to pa pridejo vsi ostali. Seveda s tem še ; ni rečeno, da naše množične or-| ganizaci/e pri teh pripravah ne j bi imele nobenega dela. Nasprot-nol Se bolj morajo paziti, da bodo vse temu otroškemu prazniku posvečene prireditve resnično skrbno in brezhibno pripravlje-■ ne in bogate po svojih sporedih. I V našem okraju smo imeli na-I vado, praznovati ta praznik sa- drugačen in morda res pravilen spored. V kino dvorani v Zagorju naj bi bile skozi ves teden lutkovne predstave, tako da bi jih lahko vsi otroci videli. V veliki dvorani »Partizana* bi pa imeli glavno prireditev, kamor naj bi prišel tudi dedek Mraz, ki bi prihajal skozi več dni. Tako bi mogli prav vsi otroci videti novoletni otroški spored. Poleg tega naj bi morda še posamezni razredi osnovnih šol Imeli svoje lastne prireditve, eventualno pa tudi posamezne kulturne ln druge ustanove. O nečem sl moramo biti na čistem: povsod ne bomo zmogli pripraviti otrokom takega praznika kakor v Ljubljani in še drugod. Toda če se bomo prav vsi, pripravljali na ta praznik, bomo uspeli. Ce bomo v te priprave vložili vso našo toplino, vso našo skrb In vse naše sposobnosti, In če bomo končno za nekaj dni Predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak je na željo prebivalstva v Podkumu dne 29. novembra odprl in izročil prometu novo, 1,7 km dolgo gorsko cesto v Podkum. Za izgradnjo te ceste so se posebno zavzeli prebivalci tamkajšnje občine. Precej so prispevali in pomagali z delom, da je cesta hitro napredovala — Okrajni ljudski odbor je pa za to cesto prispeval okrog 4 milijone dinarjev. S to novo cesto odpade 28 odstotkov klanca pri Podkumu, ki je doslej predstavljal pravo prometno oviro in se je zaradi te vzpetine vse prepeljano blago po stari cesti mnogo podražilo. Z nadaljnjim delom in nekaterimi adaptacijami bo na tej novi cesti mogoč tudi avtobusni promet — Zagorje pa se bo s to cesto zbližalo z Dolenjsko za okrog 25 kilometrov. Ob otvoritvi tega prometnega objekta so cestni delavci pri- IZJAVA Izjavljamo, da tov. Jože Pa-temost iz Trbovelj ni pisec članka »Končno se bo odgrnil zastor...«, Jd je izšel v 49. številki »Zasavskega vestnika« z dnem 9. decembra t. . Uredništvo redili gledališko igro, predsednik Gosak pa jim je v svojem nagovoru čestital zmagi in jim tako zadoščenje za njihov trud. Uprava za ceste je delavce pogostila in jim priredila prosto zabavo. Delavcem in občinstvu Pod-kuma, ki so se res izkazali, da je delo tako hitro napredovalo, čestitamo k temu lepemu uspehu. -r- se mi je puško k sebi. sem vprašal. Odzval se mi je nežen glas. Pred mano je stala stara ženica, v roki pa je stiskala malo ste-kleničico. »Mislila sem, da vas zebe, pa sem vam prinesla žganja,* me je nagovorila. V grlu sem začutil bolečino, vendar sem se nasmehnil. Začutil sem radost In nič več me ni zeblo. »Od srca sem vam hvaležen za vašo skrb, mamica, toda na straži sem in ne smem vzeti ničesar,* sem ji odgovoril. »Če nočete sedaj, se pa potem oglasite,* je dejala in odšla. Kmalu nato me je zamenjal tovariš. Odšel sem, ves čas pa sem mislil in mislil. Tako je bilo takrat, ko smo trgali kos za kosom našo zemljo lz rok okupatorja. Ti ljudje še niso tega pozabili — in tudi danes, ko stoji k delovni j naša vojska tu, da ponovno zadal veselo $eitj njihove domove pred grabežljivei iz Rima, nudijo našim vojakom vse, kar imajo. Legel sem k počitku. Dolgo nisem mogel zaspati. Drugi dan, ko sem bil prost, sem se pa oglasil pri tisti ženici in popil kozarček žganja, ki mi ga je prejšnji ve-I čer prinesla na stražo. iaias* "SriH hmim — Za naše borce ni zapreke Kaj je z reorganizacijo trgovske mreže v okraju Trbovlje V krogu družine bomo praznovali Novoletno jelko čili od otrok premožnih ln bo-Uih staršev — ta razlika, to rivično nasprotje pa je ostalo srcih pas vseJi boleč In trpek >omin — spomin, kako knvl-:n je bil nekdanji Miklavž, ka-j so se med otroki porajala že krat nasprotstva, ki se niso koli popolnoma izgladila. Že v jši rani mladosti smo se razdeli .n ločili, kar ne bi smeli, endar je tedanji čas s svojim rlvičnim družbenim redom pri-rial že v mlada otroška srca renkobo Otroku rudarja In de-•vca je prinesel Miklavž pesi ihih hrušk In orehov — razne-tnemu sinčku bogatina, ki ga je orala v šolo pripeljati guver-anta ali služkinja In se še sam seknltl ni znal, je pa Miklavž rlnescl pravi, pravcati avto, vokolčf, in spet pravi pravcati lak z lokomotivo v miniaturi, rasen kožuh z a zimo ln podob-o. Tak je bil takrat ta Miklavž, vetnlk, a vendar kljub svoji vetostl skrajno krivičen celo o* otrok/ , mo en dan ali samo eno popol-[ dne, kar pa ni posebno posrečeno. Letos naj traja to praznova-1 nje po več dni Izkušnje nas spet učijo, da prav tako niso primer-I ne In priporočljive razvlečene, \ dolge prireditve; pomisliti moramo na to, da tak spored utruja vse starejše, zlasti pa še malčke. Sicer se v Zagorju še niso zbrali predstavniki vseh organizacij, da pripravijo vse potrebno, toda lopliška »Svoboda* je že do neke mere obravnavala to j vprašanje In določila tudi že svoj del programa, ki se že pripravlja. Toda hotel bi opozoriti na to, ' da naši šolniki niso naklonjeni načinu praznovanja, ki bi bil enak lanskemu, k/er mislim predvsem praznovanje, združeno , z obdaritvijo otrok. Kakor j sem že omenil, so bili lansko leto zagorski otroci ob lej priložnosti tudi obdarovani. Tako so naše žene pripravile lepo število majhnih darov za otroke, poleg tega so pa še starši otrok O reorganizaciji trgovskega j omrežja v našem okraju se je že dosti razpravljalo in pisalo, vendar v tem pogledn ni opaziti posebnega napredka, vsaj ne v tistem pravcu, kot nam Je bilo to dobronamerno nakazano z naših vrhovnih mest. Preosnova trgovskega omrežja bi morala biti izvršena do nastopa novega leta. Da bi prišli v tem vprašanju do zadovoljivega zaključka, je Trgovinska zbornica za okraj Trbovlje sklicala za pretekli četrtek širšo konferenco upravnega odoboTa, na katero so bili povabljeni tudi predsedniki delavskih svetov trgovskih podjetij ter načelniki ali predsedniki gospodarskih svetov naših ljudskih odborov. — V Zagorju so se rešitve te zadeve dobro lotili in reorganizacijo trgovskega omrežja v 6vojem kraju že opravili. Sporazumeli so se, da bodo imeli tamkaj tri trgovska podjetja, namreč »Potrošnjo«, iz dosedanjega Mestnega magazina bodo pa napravili dve podjetji poleg trgovskih poslovalnic KZ Zagorja in Izlak. — V Radečah trenutno n! potrebe po reorganizaciji! tamkaj deluje trgovsko pod-i jetje in pa poslovalnica KZ Ra- deče, medtem ko je poslovalnica v Zidanem mostu zaenkrat nima pogojev za samostojno delovanje. V Hrastniku so sicer obravnavali reorganizacijo, vendar o sklepu, ki ga je sprejel že upravni odbor Trgovinske zbornice za okraj Trbovlje, niso razpravljali, ampak so se odločili za rešitev, domenjeno pred dvema mesecema. Najbolj zamotano je to vprašanje v Trbovljah. Tukaj je namreč opaziti težnjo po centralizaciji, ne pa po decentralizaciji! Zato bo Gospodarski sve LOMO Trbovlje obravnaval to zadevo Opozorilo! Vri, ki bi želeli imeti v novoletni številki »Zasavskega vestnika« objavljeno novoletno čestitko, naj pošljejo svoja naročila na upravo »Zasavskega vestnika« najkasneje do 20. decembra 1953. Uprava »Zasavskega vestnika« na osnovi predlogov, podanih | zadovoljni tudi trboveljski pena razširjeni sej: Trgovinske trošniki Vsekakor bi pa bilo zbornice za okr&j Trbovlje. Pre- j umestno, da 0 tej važni stvari pričani smo, da bo Gospodarski spregovorijo še najbolj zaintere-svet mestne občine Trbovlje re- sirani in prizadeti — potrošniki! ši| to vprašanje tako, da bodo S. Važno za vse naročnike »Zasavskega vestnika**! Bližamo se koncu letošnjega leta in vsak želi, da ima svoje denarne obveznosti do drugih urejene. Večina naročnikov našega lista s svojo naročnino ni na dolgu, nekateri so pa na to pozabili ali kaj. V današnji številki prilagamo položnice< kdor je naročnino za letošnje leto že plačal, naj položnico porabi za leto 1954 — ostali pa, ki naročnine nimajo še poravnane, na/ jo porabijo v ta namen. Naročnina za list »Zasavski, vestnik* ostane prihodnje leto Ista kot letos, namreč: celoletna naročnina 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din m mesečna naročni- na 25 din. Posamezna številka v kolportažl bo stala 8 din. Ponovno opozarjamo vse naše bralce, da je vsak naročnik »Zasavskega vestnika* zavarovan za primer smrti po nezgodi za 10.000 din, za primer trajne invalidnosti po taki nesreči pa za 20.000 din. Kdor nima plačane naročnine do 15. v mesecu za tekoči mesec, seveda v danem primeru ne pride v poštev. Zato pohitite In poravnajte svoje obveznosti do nas, mi pa se bomo potrudili, da bomo v redu vršili naše dolžnost: do vas. Uredništvo In uprava »Zasavskega vestnika* Sirom po rtošem Zasavju Iz Litije in okolice Za povezavo med Šolo in jiteljica, So nekdanji učenci,1 joča Kmetijska zadruga, Usnjar-domom j zdaj že ,Odrasli možje in žene, ! na, »Tesar«, ter drugi kolektivi, | ljubeznjivo sprejeli in obnav Šolska oblast se trudi, da bi !jali spomine na čas, ko je de-izkoristila vsako priliko, da bi se kovala tov. Tramtetova med za-člani učiteljskih in profesorskih savsko mladino, zborov stalno povezovali s starši Šmartno je dobilo novo dvorano v Zadružnem domu Dosedanja dvorana v Prosvetnem domu ni zadoščala kultur- učencev, kjer bi tako spoznavali in reševali medsebojne probleme in odstranili ovire med Šolo in domom. Prav zato so preteklo soboto obiskali Litijo predstavniki VIII. bežigrajske gimnazije iz Ljubljane. Delegacijo so se- . , , . stavljali novi direktor tov. Kon- mm Potrebam bmartna in okoii-cilija ter profesorja razrednika i CeVZato so *edaj na Slovesen tov. Fašalek in tov. Stanek Ro- ; na4l“ ln * bogatim kulturnim diteljski sestanek je bil v Litij- *P°redom odPrh nov° dvorano v ski gimnaziji in se ga je udele- Zad™znem . domu. Otvoritvena žilo kar zadovoljivo število star- pnred'te'r je_bil velik kulturni šgv dijakov, ki obiskuiejo beži- Prazmk vse šmarske občine, ki - so mu prisostvovali tudi razni ki jim je pri srcu napredek domačega kraja in našega podeželja. Smartnu je k temu napredku iskreno čestitatil Obnova litijske postaje V zadnjem času so poslopje litijske postaje povsem obnovili. Vesti iz Zagorja in okolice Priprave z kar so številnim potnikom zaklonišče rudarji in ostalim prebivalstvom dim kot starejšim, da bi se nau- sklepov; tako bo za dijake v o- omo9°čili domača, lepo napredu- ; ob deževnih dnevih. I v Zagorju veliko zanimanje. S čili .enega od teh tujih jezikov, zače uvedena šolska kuhinja. Di- w jaki vozači bodo oproščeni mesečnih fjzkultumih ’ dnevov z izleti v ljubljansko okolico, ker to nalogo opravljajo že dnevno, ko se vozijo v šolo. Delegati be- smo Priobčili pod zgornjim na-žigrajske gimnazije so imeli ob tej slovom reportažo neke poznane priliki tudi posvet s profesorji j Trboveljčanke, ki v svojem litijske gimnazije zaradi vskla- Poročilu pripoveduje, kaj je ditve skupnih vzgojnih in učnih doživela pa poti skozi našo postopkov. I dolgo dolino. Ta sestavek je J pa napravil pri nas precej pra- Obisk učiteljice tovarišice Se o članku „8 kolesom skozi Trkovile" kajti še vedno velja pregovor: Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljašl Letalska razstava v Zagorju — Pretekli teden so v Zagorju V 4S,'. n®šega lista pisali čistopis te reportaže za nik«. Povejmo še to, da tudi tiskamo, smo sami videli, da tovarišica, ki je navedeno po- , _ avtorica sestavka uporablja ročilo napisala, ni prav nič manj uspesno zaključili letalsko raz-zelo krepke izraze. Naš korek- ponosna Trboveljčanka kot kl J°je or9anlzlra ^ero tor je rojen Trboveljčan, pono- I drugi — če ne še dosti bolj! i . . »Stane Kamnik« ob 8. oblet Minke Tramtove Litijo in Savo je te dni obiskala upokojena učiteljica tov. Minka Tramte, ki preživlja svoj pokoj v rodnem Kamniku. V Litiji, na Savi in na Vačah pri Litiji je službovala polnih napisana v precej jedkem tonu, nad katerim so bili nekateri Trboveljčani zelo »indignirani«. sen na svoj kraj in v njem živeče domačine, in bi labko »omilil« to in ono v tem poročilu, pa ni hotel, čeprav bi bil lahko tudi on kot Trboveljčan prav tako užaljen kot drugi, pa vendar ni bil. Zakaj ne? Iz čisto enostavnega razloga ne, Aii se Trboveljčani bojimo ker že 58 let živi v Trbovljah resnice? Cernu le! Res je cesto- in dobro ve, da niso vsi Trbo-krat na naši cesti tako, kot je veljčani takšni, kot jih opisuje napisala ta tovarišica — morda pmenjena tovarišica v svojem itu Um cel° še hu'>še- kar poročilu, zato je popolnoma “* s*-sr5£ Novice iz hrastniške doline d6M S6iŽf Z6l° ,Te- ' do hrastaiiki rezervni oficirji na 50 brniških hiš napeljano vodo Ni nE* Jv™ Je*a' | Rflcklovem mostu prikazali »mi- za pitje, kuhanje, pranje in ko-Na,mlajši pričakujejo dedka 1 niranje« tega mostu. - V pone- panje. Poznamo jo in vemo, da s svojimi krepkimi in jedkimi besedami še zdaleč ni hotela žaliti svojih rojakov, pač pa je napisala svoje doživljaje na naši cesti z edino željo, da bi se posamezni Trboveljčani, ki še danes rušijo ugled svojega kraja na naši cesti in tudi drugod, poboljšalL To in samo to je bU namen »inkriminirane« reportaže, ki je v naši dolini ponekod dvignila prab in hrup, zato nismo v njej popravili in olepšali v njej niti besedice. Ne bojmo se resnice, pa če je še tako kruta in neusmiljena in — poboljšajmo se! Ce se bomo poboljšali — in to je končno tudi smisel življenja nas vseh na tem čudovitem planetu — potem bo vse dobro. Takrat ne bo imel nihče vzroka, da se ob slabe in grde navade nekaterih Trboveljčanov spotika, za kar ima vso pravico, če piše resnico. Ta- T t ° leaaj..ln *am I obeh hrastniških predvojaških 1 Cestna razsvetljava v Hrastni bo prišel. Večjj - pionirji - pa i centrih akademiji z bogatimi spo- ku se je precej zbomaU Sevlda Hrastniku v^veh dvoranah in ! mitri,- ^ odbkova"-*a najboljših najboljša je oi industrijskih na- krat bo v naši včasih »vroči« sicer v Zaomiem in SDodniem ' ,adlncev■ v spodnjem Hrastni- pravah, ker jo oskrbujejo indu- ! dolini mirna Bosna in tedaj Hrastniku Obe »Svobodi« mn žn U- b° Pred akademlJ0 poskusna str:je same. Zelo pomanjkljiva bomo z največjim veseljem na-Hrastrnku. Obe »Svobodi« mu ze vaja obrambe pred napadom na je pa še vedno cestna razsvetlia- pripravljata kulturne sporede, ! steklarno. Sodelovali bodo mla- va pri železniški nostaii Na sa ar s«*«'«**. »>w* &S ska pevska zbora. Mladina bo videla razne lepe prizore. Pogostil jo bo tudi dedek Mraz. Vsega pa danes še ne smemo izdati. — Cicibani in pionirji — prihodnjič vam pa povemo še kaj več! ★ Podružnica »Slovenskega poročevalca« se je preselila i* Spodnjega Hrastnika bolj v center Hrastnika, v bivšo Čeplakovo hišo zraven hrastniške knjigarne. No, sedaj, ko je zaradi te selitve prazen lokal v hiši Podpornega društva steklarjev, kamor se bo preselila iz Sindikalnega doma steklarne knjižnica — se bo lahko odprl že dolgo pričakovani otroški vrtec v Hrastniku. Tri tedne smo čakali, da so nakupili nekaj šip za novi lokal »Slov. ni_ . - - - ■ ——postajnem poslopju na cest- PLZ in gasilci, rezervni oficirji ni strani je samo ena žarnica, ..?°dba steklarne- Vseh sodelu- potem pa do steklarne ni nobene jocih bo okrog 300 ljudi. — Na cestne svetilke. — Nedavno se vse te prireditve ste vabljeni vsi je zgodil sledeč primer: z večor-Hrastn.čani, da vidite, kako se nim vlakom se pripelje tujec pr-pripravlja naša mladina v pred- vič v Hrastnik. Vpraša domačina vojaških centrih na obrambo do- za nočišče v spodnjem Hrastniku, movine. j ker ima drugi dan opravke v Končno naj še omenimo, da tem delu Hrastnika. Domačin mu filmajo v okviru tega praznika pokaže gostilno Loger, ki je on- dejavnosti predvojaškega centra Spodnjega Hrastnika. ¥ Vas Brnlca leži ob istoimenskem potoku ob cesti med Hrastnikom in Dolom, tam kjer se svet bolj odpre kot v Hrastniku. Tu je nekaj kmetij. Največ eno-in dvostanovanjskih hiš so pa postavili v tem naselju hrastni-ški delavci. Med njimi je precej kraj potoka Bobna zavita v temo. »Kako pa naj pridem tja, če ne vidim nobene poti?« je vprašal tujec domačina. Ker se je tujec, ki mu je bil ta kraj popolnoma neznan, bal pasti v kakšno jamo ali celo v potok, ga je domačin prijel za roko in ga peljal kot slepca do Logarjeve gostilne. Tujec se mu je zahvalil in dejal: »No, Hrastnik je mesto, a , cestna razsvetljava ni mestna!« njene selitve ter otvoritev otro- ! ci so_ si prinašali vodo v hišo od Ta izjava tujca ni laskava za meškega vrtca, na katerega je čaka- j bližnjih studencev. — Letošnje j sto Hrastnik. Upamo, da bodo to la že dober mesec vsa oprava. — i leto so pa prišli na idejo, da sl pomanjkljivost v hrastniškem poročevalca« in s tem po nepo- | hiš s kopalnicami, a brez vodo-trebnem zavlačevali zgoraj ome- vodne napeljave. Vsi ti stanoval- To je pravzaprav malomarnost, ki jo je treba grajati. ¥ Na praznik JLA se že ves Hrastnik vestno pripravlja. V soboto, 19. t. m., bo v počastitev tega dne telovadna akademija v Domu TVD »Partizan«. V nedeljo, 20. decembra popoldne, bo- iz higienskih razlogov zgradijo j mestu kmalu odpravili, potreben vodovod. Podprla Jih je I denarno dolska občina in pripra- I vili so ti vodovod. Zajeli so mo- i Podružnica Rdečega križa v čan izvirek nad Kržanom, kopali I Hrastniku je odprla nadaljevalni so jarke, domači ključavničarji ' tečaj iz lanskega leta za prvo so polagali vodovodne cevi, de- I pomoč pri nezgodah. V tečaj Je lali priključke in napravili hišne ! bilo sprejeto 30 deklet. Tečaj je inštalacij'©. Tako ima sedaj nad v nižji gimnaziji. L. H. pisali že kaj drugega, lepšega, kar je — verjemite nam — naša najiskrenejša želja. Uredništvo »Zasavskega vestnika« niči svojega obstoja. Obiskalo jo je okrog 2.600 ljudi. Ogledali so si jo tudi člani Aero kluba iz Trbovelj kakor tudi vse šole v Zagorju ter obvezniki Predvojaške vzgoje. Razstava je nudila laiku vpogled v napredek letalstva doma in v svetu. Posredovala je obiskovalcem s pomočjo raznih slik in modelov kakor tudi maket razvoj sodobnega letalstva in prizadevanje, ki ga naša ljudska oblast vlaga za usposobljenje čim večjega števila letalcev, jadralcev in padalcev, da s tem okrepi obrambno moč naše socialistične domovine. Dobro uspela prireditev Mladinska igralska družina iz Senožeti je priredila prejšnjo nedeljo v Tirni vasi nad Savo dobro uspelo korpedijo »Zaljubljeni Mihec«. Iaro ie režirala tov. Valči Forte. Igralci so se zelo dobro odrezali, zlasti Mihec in Majda sta odlično odigrala svoji vlogi, tako da so se ljudje zbrani v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma, prav od srca nasmejali — samo po zaključku igre so se po končanem ploskanju slišali vzdihi: »Skoda, da je že končano!« Upajmo, da nas bo agilna igralska družina iz Senožeti spet kaj kmalu presenetila s kakšno novo igro. Silvester „Draga Ruth“ na odru „Svobode-Center‘ V soboto, 12. decembra zvečer, je po dolgem oddihu gledališče »Svobode-Center« v Trbovljah uprizorilo ameriško komedijo »Draga Ruth«. Domačini so v velikem številu obiskali to prireditev. Igra sama je naletela pri gledališkem občinstvu na ugoden odmev, vendar bi v prihodnje želeli, da se predstave pričnejo natanko ob napovedani uri, ne pa s polurno zamudo, kot se je to zgodilo v soboto. Najbolje je svojo vlogo (Mir, jam) podala tov. Sonja Perme-tova, saj je ta vloga naravnost pisana zanjo. — Pri premieri smo opazili to pomanjkljivost, da nekateri igralci svojih vlog še ne znajo dobro; upajmo, da bodo režiserji v prihodnje to napako, ki močno zmanjšuje efekt uprizorjenega gledališkega dela, odpravili. Tudi scena igre ni bila ravno na višku, saj smo v Trbovljah v tem pogledu danes že močno razvajeni In smo pri prejšnjih igrah videli boljše scene kot pri tej (mo- Delih fieilialh; Mr v Trhoili V nedeljo, 13. decembra, je bilo na novem, dvosteznem kegljišču trboveljskega »Rudarja« veliko kegljaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 9 moštev: »2elezničar« iz Ljubljane, »Beton« in »Kladivar« iz Celja, KK iz Kranja, »Bratstvo« iz Hrastnika, »Proletarec« iz Zagorja, »Svoboda« iz Trbovelj ter kegljaški sekciji »Rudar I.« in »Rudar II.« iz Trbovelj. Pred začetkom tekmovanja je pozdravil goste v imenu »Rudarja« tov. France Podlunšek. Za njim je spregovoril sekretar Kegljaške zveze Slovenije, tov. Novak, nato pa so izročili prireditelju, kegljaškemu klubu »Rudarja« darila »Železničarja« in Kegljaškega kluba Kranj, nadalje darilo Kegljaške zveze Slovenije. V tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: Rudar II. je premagal moštvo Proletarca s 329 proti 256 klini, Beton (Celje) : Svoboda (Trbovlje) 352:308, Rudar J. : Kladivar (Celje) 325:325, Kranj : Bratstvo (Hrastnik) 281:266, 2elezničar (Ljubljana) : Reprezentanca Trbovelj 281:266. — Ker sta imeli moštvi Rudarja in Kladivarja enako število podrtih klinov, sta se ponovno sešli v borbi za 8. in 4. mesto, Kladivar je dosegel končni rezultat 372 klinov, Rudar pa 332. — Končni vrstni red je tale: 1. Beton (Celje 352 klinov; 2. Rudar II. (Trbovlje) 329; 3. Kladivar (Celje) 372; 4. Rudar I. (Trbovlje) 332; 5. 2e-leznlčar (Ljubljana) 309; 6 Svoboda (Trbovlje) 308; 7. Kranj 280; 8. Bratstvo (Hrastnik) 268; 9. Proletarec (Zagorje) 250 klinov. — Prvih pet moštev Je prejelo nagrade in diplome, vsem udeležencem pa je bila podellena knjiga »30 let športa v Trbovljah«. goče je vplivalo na pripravo scene za igro to, da v Trbovljah nekateri pripovedujejo, »da včasih niso potrehovali tako razkošnih scen«). Končno sodbo o tem prepuščamo gledališkim obiskovalcem- Kakor slišimo, pripravlja gledališče »Svoboda-Center« še dve premieri in sicer Klabun-dov »Krog s kredo« ter »Rokovnjače«. S. * Ali je to solidna postrežba? Dne 5. decembra sem se v dopoldanskih urah mudil v mestnem gostinskem podjetju v Trbovljah, v bivši Tratnikovi gostilni, kjer sva s tovarišem naročila pol litra viha —1 wB namesto vina sva dobila le neke vrste »polivko«, ki je bila nemogoča za uživanje, zato sva jo takoj pustila, saj sva takoj začutila, da nama je bilo slabo. Na najino vprašanje, od kod je to vino, je gostilničarka pripomnila, da sami stiskajo to »žlahtno« kapljico — Izven gostilne je nanesel pogovor na to »kapljico«, pa sem zvedel sledeče: le osebno priljubljeni in znani gostje dobijo pristno in dobro vino, medtem ko je za ostale, nepoznane goste namenjena razna domača, pokvarjena kapljica. Mišljenja sem, da se v socialistični državi no streže po simpatiji obrazov, ampak vsem gostom enako! Želeti bi bilo da trgovinsko-go-stinska inšpekcija Trbovlje enkrat pregleda, kakšno vino se toči in ali je užitno ter določi tudi vrednost maliganov. Ivan Maček, Celje Obvestilo Obveščamo vse lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov v ponedeljek, 21. dec., in torek, 22. dec. 1953, ob D. uri v mestni klavnici. Lastniki psov, ki ne bodo pripeljali svojih psov na cepljenje, bodo kaznovani, necepljeni psi pa pokončani. 1,0 MO Trbovlje. A. K.: Mo/o pot pustite meni (Nadaljevanje in konec) »Kaj ne, mama, da me razumeš?« jo je končno vprašala in objela. Mati jo je stisnila k sebi. »Velik križ si &i naložila, hčerka moja. Ne zavedaš se ie vsega. Na videz res kaže, da so se ljudje že navadili na to. Toda le na videz. Boj videla, kako težko boš vse prenesla. A če si vse tako premislila, otrok moj, tudi prav. Pomagala tl bom, kolikor bom pač mogla.« Mati se je nato bridko nasmehnila. »In njegovi? Kako bodo njegovi starši zadovoljni z vajino odločitvijo? Ali sploh že vedo? Ali jih mislita tudi tako presenetiti, kot sta mene?« »Mama, njegovi nič ne vedč in sploh ne smejo izvedeti. Njegov oče je prestrog,« je bil Daničin odgovor. »Bo, kar bo,« se je mati vdala v usodo. Danica ja nastopila novo služ- bo in svojo križevo pot. Znanke so jo začele pomilovati, ji dajati nasvete, iztikati za očetom. Danica se je samo smehljala, nazadnje že zelo bridko. Ni mislila, da bo tako težko braniti se pred temi jeziki. »Le kaj jih vse to briga,« si Je mislila. Ce je doma potožila materi, se je tudi ta bridko nasmehnila. »Je že tako, dragica. Ti si videla samo rožnato plat, na ostalo pa nisi pomislila. Jaz to razumem, čeprav ne rada, toda tuji ljudje ... Ti uživajo v vsem tem klepetanju in prenašanju marenj. Saj ne veš, koliko nadlegujejo tudi mene. Ko boš rodila, ne bo| več tako zanimiva. Moraš pač potrpeti.« Dokler ni prišel Miloš na obisk, ja bilo še nekam dobro. I Toda ko jo je obiska} in šel celo ^ z njo na sprehod, je bilo zadosti. »Miloš, ne hodiva nikamor,« je prosila Danica. »Na te domače Jezike nisva računala. Kaj bo, če izve tvoj oče in tvoja matil Ostaniva rajši doma.« »Ne, dragica moja. Cel teden stojiš v trgovini, ne greš nikamor: sprehod ti je nujno potreben. Naj jezikujejo, jaz se ne menim za to.« * O, pa se je menil z8 to, ubogi ! Miloš. Ko se je drugo soboto vrnil domov, ga je oče sprejel osorno, da ga je kar privzdignilo. »Od kdaj pa hodiš tako redno domov? Kje jemlješ denar? Kaj je resnica na vseh teh govoricah o Danici?« Način, kako je oče govoril z njim, in že surov ton je bil tak, da je Miloš za trenutek kar zlezel vase in postal majhen, čisto majhen. Zdelo se mu je, da ho zlezel v tla. Za trenutek. Nato ga ja vse skupaj ujezilo. »Oče, ne govori tako z menoj! Dovolj sem star Tik pred koncem študija sem in mislim, da imam tudi jaz pravico do svojega življenja. Hotela zva Imeti otroka in imela ga bova.« »Kaj, imela ga bosta?« je začel oče divjati. »In kar hotela sta ga, oba smrkava kot sta? Hotela sta gal Kaj ne slišiš, mati, .hotel je' tvoj časti vreden sini In ti misliš, da te bom jaz ie podpiral? Niti dinarja ne dobiš več od ma-nej zapomni si tol In ti, žena, če hočeš, da se bova midva vsaj za silo ie razumela, ne daj temu tvojemu pankrtu niti dinarja več. Najbolje bo. da ne prideš več domov.« Zaloputnil je vTgta, da se je hiša stresla in odšel. Mati je planila v jok Samo jokala je. Miloš Je stopil k njej, ji položil roko na ramo. Ni mogel govoriti. V možganih mu Je vrtalo: .Tvojemu pankrtu, tvojemu pankrtu. ..' Kaj naj to pomeni? »Mama,« je rekel s tresočim se glasom, »mama, zakaj je rekel oče ,jvoiemu pankrtu, zakaj?« Med jokom, str/tšnim jokom, da je Miloš komaj lovil zvezo med posameznimi besedami, ie Izvedel resnico o sebi, ki ga je zadela kot strela z jasnega neba. »S n moj, rodil sl se, ko sem bila jaz strašno mlada, mlajša, kot je tvoja Danica. Ko sejn se vila v porodnih bolečinah je tvojega očala ubilo v jami Po enem letu sem poročil« tega tvojega očeta, kt ti je dal ime in mi sveto obljubil, da ne boš nikdar čutil, ne izvedel, da ni on tvoj oče. Toda to ga je prehudo zadelo. In kaj boš sedaj ti >n kaj bom jaz? Le zakaj ml nisi prej povedal, k«J nameravašj pregovorila bi te bila, da bi počakal vsaj še to leto. Kako težko boš prenašal, ti moj revež, ta pekel. Le kaj vama Je bilo treba tega?« Miloš |e tolažil svojo mater, kakor je vede) in znal. Ni bilo lahko, saj je v njem samem divjal strašen vihar. Le misel na tisto njegovo majhno, ie nepoznano bitje ga Je krepila. «Reci Danigi,* je naenkrat rekla njegova mati, »naj pride k meni, ko očeta ne bo doma, da se spoznava. Kako težko ti bora pomagala, veš menda sam.« ★ Miloš je prišel k Pantci bled kot zid. Kar v grlu ga je stiskala, ko ji je vse pripovedoval Čez nekaj dni je šla Danica na pot. Ko Je prišle do vrat Miloševe matere, Jih Je plaho odprle. »Pridi, otrok moj,* je rekla njegova mati, ki se je neveijet-np spremenile v teh dneh. »Prftil, da se pomeniva.* * Danica se je vračala domov. Polne roke zavojev je ime'.a in lica so ji gorela. Miloševa mati ji je dala vse, kar je nosil Miloš kot dojenček, in našli sta stik., kot si ga v sanjah ni upala mir šiiti. »Tu imaš vse, Danica, na) Milošev otrok nosi perilo svojega očeta. V tolažbo mi bo in tebi bo laže. Ne čudi se, če me ne bo n# obisk. VedL da bom v mislih ves čas pri tebi, držala te bom za roko, in trpela in upala s teboj. Zaradi očeta me ne bo, da ne bo življenje ie bolj neznosno, kot je že. Kar je, je. Ne zmeni se za nič in pozdravi svojo mater y mojem Imenu. Sedaj pa pojdi, otrok moi, da te kdo ne vidi, če ne, ho vihar!« Danica je hodila kot v sanjah domov Nič ni gledala ljudi okrog sebe, niti poti ni videla. V duhu Je preživljala vse, vse do teh zadnjih trenutkov ie enkrat in v m slfh napisal« Milošu pjsmeg *, •. ««j pe veš, kako zlg-io mamo Imaš! Tvoj« in moja mati n«ju rgzuroeta, zato bova tudi to trptjenje lahkq prenašala. tahkq boya vsp prestala in pričakala najinega otroka,,.« • Zasedanje razširjenega plenuma Okrajne Ljudske prosrete za okraj Trbovlje Prejšnji teden je imela Okrajna ljudska prosveta v Trbovljah svoje zasedanje. Tega zasedanja so se udeležili še posamezni <2a»i kulturnoprosvetnih društev ta »Svobod« iz Lok-Ki-sovca, Čeč, Jagnjenice, Dol pri Litiji, Trojan, Mltaš, Dola pri Hrastniku, Hrastnik »Svoboda II«, Trbovelj, Dobrne ta Zidanega mosta Tov. Lado Levec, tajnik LP okTaja Trbovlje, je najprej kritično pregledal stanje v posameznih društvih ta uspehe njihovega dela Postavil je primere napak in primere, kako naj se hibam v našem kultumo-prosvetnem delu ognemo. Tov- Levec je nadalje razčlenil delo kulturno-prosvetndh društev v sezoni 1953/54. Da M bilo naše delo čim plodnejše in da bi se sistematično izvajalo tako v centrih kot na vasi, je LP okraja Trbovlje zahteval od vseh društev načrte dela za prihodnjo sesano. Pri vsem delu gre za tem, da razširimo politično dejavnost in da naše delovno ljudstvo dohi potrebno duševno hrano s kvalitetnimi kulturnim: prireditvami ta da le-to razširja »roje duševno obzorje z izobraževanjem v raznih tečajih ta na poučnih j predavanjih. Naspačno je od teh društev, zlasti na vasi, da so v svojem delu preveč enostranska. Tako imajo nekatera društva na vasi samo svojo dramsko skupino in z njo potem životarijo skozi vso sezono, prav tako ne mo- j remo govoriti v teh društvih o; kakšni množičnosti, kajti vsa leta imajo skoraj isto število članov itd, Pa tudi v naših centrih se stvar ni posebno izboljšala, čeprav so se društva v centrih trudila, da bi ustvarila čim več odsekov, da s takim najširšim delom dajo delovnim ljudem to, kar žele ta morajo imeti, da še povzpno j na višjo kultumo-prosvetno' raven. Mi imamo -— tako je, dejal tov. Levec — danes na začetku sezone vse premalo. tečajev na terenu. Temu vprašanju bi morala naša društva | posvetiti vse večjo skrb in ni j pravilno, da ta društva vse j delo prepuščajo političnim or-' ganizacijam V tem, seveda, so nekatera društva izjema, tako n. pr, v Jagnjenici, kjer je prosvetno društvo lahko za zgled ostalim, kako naj organizirajo j tečaje. Društva v centrih — tako je nadaljeval tov. Levec — bi bilo umestno opozoriti, da posvetijo večjo brigo družbenopolitičnim predavanjem, kajti pomisliti je treba, da imajo naša društva v svojih vrstah preko 4000 članov, katerim je treba dati poleg kultumo-umet-niških vrednot še politično vzgojo. Za članstvo je treba iskati primemo snov, ki bo ustrezala mentaliteti prebivalstva določenega km j a ta terena, kjer je treba seveda upoštevati tudi želje ljudi. Glede knjižnic je opaziti, da jih prosvetna društva vse bolj | zanemarjajo. Knjižnice mora-, mo v letošnjem letu ozir. v letošnji kulturno-prosvetni sezoni urediti. To naj bi bila osnovna j naloga vseh kultumo-prosvet-, nih društev v okraju. Pr: naših dramskih družinah opazimo, da te skupine rade po- 1 segajo po nekvalitetnih delih. Imamo tudi primere, kjer to delajo namenoma, vzemimo Cem- šenilc. Težiti moramo za tem, da se v naših društvih ne bodo uveljavljali kvarni vpliv; posameznikov — iz naših vrst pa izločimo vse, ki bi hoteli ali skušali zavirati našo socialistično dejavnost. Nadalje se je tovariš tajnik dotaknil še problematike naših pevskih zborov, njihovih pevovodij, tečajev za pevovodje itd, Prav tako je omenil kritično vprašanje društvenih prostorov, ki ovirajo razmah dela, ter po-manjkanje rekvizitov v posameznih sekcijah. Glede občnih zborov naših prosvetnih društev je bilo precej diskusije. Ti naj bi bili v poletnem času pred začetkom nove me vse delo v svoje ioke v začetku jesenske sezone. Tudi glasbene šole so kritično vprašanje naših kuUurnoprosvet-nih društev. Inštrumentov je premalo, največkrat so ta last privatnikov, deviz pa nimamo za nakup novih. Glede tega vprašanja bo treba pač še potrpljenja. Treba bo počakati, Posamezni zastopniki društev so podali plenumu podrobno analizo o stanju v svojih društvih, h katerim so stavljali svoje pripombe Zanimivo je, da so društva ugotovila, da je treba več sodelovanja in več medsebojnih obiskov na terenih. Pri tem se pa seveda poraja pereče vprašanje, zlasti v manjših, denarno sezone, take da stari odbor kon- j šibkih vaških društvih, kje dobi-ča svoje delo in napravi poroči- ti sredstva za transporte, rekvi-io o njem, nov odbor pa prevza* zite in podobno. Švedski film ..Gospodična Julija" Pa tudi ta problem bj bil rešljiv. Tako je menil predsednik okrajne LP Trbovlje tov. Pavle ohola muhasta edinki ^ Kovač, ko je napravil primerja- tega ivedskega grofa je bila za. vo med delom danes in kulturno- rogena z dolgočasnim plemičem, prosvetnim delom v prvih letih ; že izza mladosti dobra jahaika, po osvoboditvi. Treba je le več ; je slehern0 jutro , ,južabn:kom razumevanja s strani naših vec- , jeanom n, z zaročencem rada jih podjetij in avtoprevozništev, j jez(jjia po svojem posestvu. Neki naj bi šla našim kulturnopro- \ ko6 je zaročenca prisilila, da je svetnim društvom bolj na roko skakal iez njen bič kakQr poni. m naj bi tem društvom zaraču- žen pes Užaljeni ljubimec je za-navala le svoje efektivne stro- , pustd grad. ške. Če je bilo to mogoče prva j juuj0 je mikal privlačni in poleta po osvoboditvi, je to izved- j stavni Jean, ki je imel razmerje dobre oviro ljivo tudi danes. Z malo volje je mogoče tudi to premostili. Plenum LP okraja Trbovlje je na svojem zasedanju sprejel tudi aproksimativni proračun dohodkov in izdatkov okrajne Ljudske prosvete. -r- Dobrodušni ljudje sive dal le V nekem lepem malem mestecu v Nemiiji se je nekaj let pred izbruhom druge svetovne vojne naselil neki Američan, da se tamkaj za leto dni odpočije od svojih poslov. Dan za dnem se je mirno vozil v navadni kočiji na sprehod■ Ko ga je zdravnik vprašai, če se mu te vožnje « se oddahnil, da govorimo dobesedno. Tak človek tudi površno diha, nikakor ne napolni svojih pljuč popolnoma z zrakom, tako da njegova slaba volja raste kot njegov krvni pritisk. To pa je njegova propast. Res smerna kdaj pa kdaj od naših živcev kaj več zahtevati, a moramo si jih s kuharico, neuglajeno in osorno žensko, toda tudi Jean ni bil slep za nagnjenje svoje gospodarice, dasi je vedel, kakšen družabni jez ju razdvaja. Ob vsaki priliki je storil vse, da je ustregel njenim muham in je pokorno klonil glavo pred njeno drznostjo in oholostjo. Ni vedel, da je gospodična Julija pod zunanjo nadutostjo in prezirom skrivala nežno in čustveno naravo. Na kresno noč, na noč, ki naznani . , .. kratko poletje med dvema dolgi- zdravrukt, iurnalisti n vodje ve- ma zimHama J ko ljudi in nara*0 likih podjetij, ki prej umrejo za- ! kočijo — ko ima vendar avto — | spet odpočiti; počakati moramo, ne zdč dolgočasne, mu je to poslovni človek odgovoril: »Ne morete »j misliti, koko dobro de to mojim živcem/ Prvih osem dni sem bil nestrpen, neučakan; najrajši bi bil vzel svoj 60-konjski avto in dirkal po okolici. Sedaj pa vem, kako zdrav je tempo s takšno poštno kočijo ■ ■.« Tudi mi vsi smo do neke mere bolni od hitrega tempa, s katerim živimo, ne samo Američani, ki polnijo blaznice in bolnišnice za živčno bolne. Živimo vsi po uri — njeni kazalci nas podijo in gonijo naprejI Ni vsak živčni sistem dorasel modernemu načinu življenja, ki ima naravnost blazno hitrost. K temu še prldenimo, da zaradi napačnega gledanja na čas ih življenje pretiravamo, da postajamo hlastni in vihravi — skratka ljudje, ki se ]im ve<ž~ no neznansko mudi — vse to pa, žal, plačamo z utrujenostjo, nezadovoljstvom in živčno preobremenitvijo ln razdrapanoBt/o. storilnost ljudi, k/ se jim vedno vse mudi, le manjša kot pri mirnih, preudarnih ljudi. To lahko vidimo vsak dan. Neki znani hotel je imel dva vodilna natakarja, ki sta bila po svojem bistvu popolnoma različna. Eden od obeh je napravljal vtis tihega, spokojnega, dobrodušnega moža, drugemu pa se je vedno vse neznansko mudi/o Kot blisk je dirjal za zvojlmi natakarji. Nekega večera, ko je prišla v hotel nepričakovano velika družba, je bilo mogoče videti, kaj zmore prvi in drugi. Pretirano vnet vodilni natakar je doživel že čez kratke pol ure živčni zlom, ker so se mu v razburjenosti, t katero je delal, vsi posli zmešali — drugi vpdlini natakar je pa ostal miren kot po navadi in je organiziral vse posle s trezno, preudarno glavo. Bil je kos položaju in našel je še čas za kak pozdrav in dovtip. Vse je teklo po olju, kajti mož je Imel v rezervi živčna moč. Hlasten, vihrav človek, ki živi po url, ne najde minute, da bi » da se spet umirimo. Veliki možje so bili v tem mojstri; Napoleon je lahko na konju zaspal in se odpočil, kakor to danes napravi na primer Churchill pri kakšni nezanimivi kabinetni seji. Na svetu bo mirni, spokojni kraji in ravno takšni ljudje — in spet so na svetu kraji, ki iz-gledajo, kakor da so nabiti z elektriko Učitelji, juristi, tilozofi postanejo navadno starejši kot radi neke vrste »poklicne smrti«. Prvi se izrabijo počasi, drugi pa hitreje. Vsi tisti, ki dirkajo in divjajo skozi življenje — ljudje, ki se jim vedno mudi, so nespametni, kajti fi ljudje se na svojem letnem oddihu največkrat sploh ne spočijejo — ne, samo raztresejo se. Majhna zabava, majhna pozaba vseh skrbi je koristna, velik rompompom pa nikdar ne da živcem časa, da bi se umirili in odpočili — in drugi dan je tak človek spet razdražen, slabe volje in utrujen, namesto da bi bil spočit in okrepčan- Torej — bodite spokojni, mirni in dobrodušni, potem boste tudi dalje živeli! SPORI Prijateljska nogometna tekma V prijateljski nogometni tekni ista se srečala preteklo nedeljo na stadionu »Rudarja« v Trbovljah ljubljanski »Slovan« in domači »Rudar«. Moštvo »Rudarja« je nastopilo z nekaterimi mlajšimi močini, v napadu se je pa ponovno pojavil Hudarin. Moštvo »Rudarja« je zmagalo z rezultatom 6:3, vendar bi moral hiti po prikazani igri uspeh za domače moštvo boljši. Gostje sp bili hitri in požrtvovalni — tehnično celo boljši od »Rudarja« — posebno pa se je odlikoval vratar gostov. — Moštvo »Rudarja« tokrat ni dalo svoje najboljše igre; velika slabost se ga še vedno drži, da preveč po nepotrebnem zadržuje žogo, kjer bi se mu lahko maščevalo. — Sodnik Vanelli ni imel ravno najbol.jš idan ta je sodil z napakami. V predtekmi je mladinsko moštvo »Svobode II« iz Trbovelj premagalo mladinsko moštvo »Rudarja II« s 4:2. KOŠARKA Ilirija (Lj.) : Litija 32:23 (16:6) V nedeljo, 6. decembra, se litijski košarkarji gostovali v Ljubljani ta odigrali v Domu TVD »Partizan« v Šiški prijateljsko tekmo z domačo »Ilirijo«. Z boljšo igro v prvem polčasu je uspelo domačinom ob- prevzame močna želja po uživanju, rasti in novem življenju, se jezačela drama med grajsko gospodično in njenim služabnikom, Na največje začudenje vaščanov in služabništva je Julija plesala s sobarjem Jeanom. Mar nima pravice do ljubezni kot ostala preprosta vaška dekleta? Jean ji je priznal, da že izza otroških let sanja o njej kot o nedosegljivi princesi ko je kot deček ušel v njihov grad. Julijo je ganila Jeanova izpoved. Pijana opojne lepote severne kresne noči, se mu je vdala. Začne se boj med gospodarico in sobarjem, med dvema človekoma, ki se telesno privlačita, pa ju neusmiljeno loči sodobna družbena morala. Julija se je čutila krivo, Jeanova lakajska pokornost se je pa spremenila v gospodoval-nost človeka, ki se počuti gospodarja. Ob kanarčku, najdražjem spominu iz mladosti, se je vračala v preteklost. Spomnila se je ohole matere in njenega sovraštva do moških. .Kako vse drugačen je bil njen‘oče. Blag, dober, pošten — toda v zakonu zelo nesrečen ta razočaran. Kaj bo, ko zve, da se je njegova edi- držati vodstvo do konca igre. na uteha in njegov ponos, njego-Litijani so bili enakovreden va edinka vdala njegovemu so-nasprotnik šele v drugem polčasu, proti koncu igre pa so bili v premoči. Najboljši igralci »Ilirije« so bili Kenda, Jeršič ta Plevčak, med Litij ani pa Lekše, Lebinger ta Kifner. va edinka vdala njegovemu sobarju? Jean je ostal hlapec, plašen bojazljivec, ki s: ni upal več kot sanjati o življenju. Julija je spoznala, da je bila že od vsega početka obsojena na smrt. Ko se je stari grof ob zori vračal v zlokobno tišino svojega gradu, n: slutil, da bo čez nekaj trenutkov objokoval svojo mrtvo edinko ... Ameriški film ..Afera na Trinidadu" Chris je bila oboževana ta zapeljiva bosonoga plesalka ta pevka nočnega lokala na Trtai* dadu. Nekega jutra so našli njenega moža Nila zabodenega v čolnu blizu obale. Kazalo je, da je zakon šepal in da si je mož sam vzej življenjej tako je dognala tudi policijska preiskava. V samomor pa ni verjel ne inšpektor Smythe in ne pokojnikov brat Steve, k: je hotel na svojo pest najti morilca. Novinarji so zavohali zamotan dogodek in afera na Trinidadu je polnila njihove časopise. Policija je prosila Chris, naj sodeluje pri razkritju morilca njenega moža. Prav isto je zahteval od lepe vdove njen svak Steve, ki pa se je naglo tudi zaljubil vanjo. Različne sledi so peljale k zagonetnemu bogatašu Mazu Fabianu, s katerim je po nalogu policije Chris stopila v intimnejšo zvezo, kar je smatral pa ljubosumni Steve za dokaz, da je Nila umoril Max Fabian in to zaradi verolomne žene. Chris svoje tajne naloge ni smela izdati, zato se ji je pa posrečilo razkrinkati Maxa Fabiana kot vodjo nevarnega vohunstva neke tuje države in moževega morilca. Max Fabian je zavohal nevarnost. Nameraval je uteči s Trinidada, s seboj pa vzeti plesalko Chris, toda prehitel ga je Steve Presenetil je vse zbrane vohune tik pred pobegom in pri tem ubil Maxa Fabiana, resničnega zločinca in velikega mednarodnega vohuna. Toda tudi sam bi skoraj izgubil življenje, rešil ga je samo pravočasen prihod policije. Zdaj je verjel, da Chris ni morilka, pač pa se je opogumil in odpeljal lepotico s seboj v New York. Afera na Trinidadu se je končala ... srečno ... atomska lepotica Rita je ostala živa in resnična škoda, da samo za revolverske in kabaretne drame. Prizor iz filma »Afera na Trinidadu« Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal v bližnjih dneh švedski film Gospodična Julija Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda« v Trbovljah II bo pa igral prihodnje dni ameriški film Afera na Trinidadu Razpored predstav bo razviden z lepakov. Za kratek čas NEDELJSKA PRIDIGA Neke nedelje pridiga duhovnik na prižnici: ».., in gorje tistemu možu, ki bo svojo ženo pretepal! Njegova roka se bo spremenila v kamen!« Ena izmed poslušalk: »O joj, nikar, potem bi bile šele pisane!« F. F. B. Seveda lam maUat • •• Prikazen se je začela približevati z drsajočimi, plavajočimi koraki. Oblečena je bila v belo, ohlapno obleko. Izgledala je, kakor da vstaja iz oblakov megle, kakor da Je tudi sama nekakšna tvorba iz megle in oblakov. Doslej nisem veroval v pri. kazni- Bil sem gost v hiši, Tudi ta bela dama ni nič drugega! Zato sem globoko zajel sapo in stopil proti njej. Na koncu terase sva si stala za sekundo nasproti. Poskusil sem, da bi videl njen obraz. Sr-, C« ml Je utripalo, da sem mi-sili, da ga je slišati. Je vsaj čedna? Pa nisem mogel videti drugega kot nekaj zelenkastega, nekaj v tančico ogrnjenega. 8« tisto sekundo Je bilo vsega konec. Začutil sem udarec. Zadel Je oatro ln zelo močno mol želodec, de sem s« s stokajočim glasom zgrudil ln od bolečine padel na kolena. Začelo ml je jemati sapo, zastokal sem, poskušaj spet vstati, a nisem mogel. Pred očmi mi Je vse mtgo-talo. Spomnil sem »e nekega boksarskega dvoboja lz moje mladosti. Zdelo se ml je, da nekdo šteje nad menoj. Sedem, osem, devet, sem slišal šteti nek globok glas — nato pa se |e zasmejala neka ženska. Pri številki deset sem spet vstal, a bilo je že prepozno. Res prepozno. Bela dama je izginila... Z opotekajočimi koraki sem se vračaj v hišo. Ce ne bi me tako strašno mučila vaČ ui trajajoča bolečina v želodcu, bi se otresel tega čudnega doživljaja. Prisodil bi ga halucinaciji kot posledici prekomerno zaužitega whi-skyja. Saj vendar ni prikazni! A kaj naj rečem, č« ta prikazen s udarcem v želodec knock-outlra? Sklenil sem, da ne bora nič govoril. Da bom to čudno polnočno srečanje popolnoma zamolčal Tuti proti Anthonyju A zavzel sem se. de bom Imel oči in ušesa še boi) odprta. Drugo Jutro sem se zbudil pozno. Ko sem prispel iz svoje sobe v spodnje prostore, me je Anthony prisrčno pozdravil kot (zgubljenega sina. »Upam, da te ni nihče budil?« Stala sva drug zraven drugega na terasi. Anthony Je med pripovedovanjem nehote sunil z dvema prstoma proti mojim prsim. Na hvalo je zadel samo prsi, ne mojega želodca, »Sl videj sinoči belo ženo?« me Je vprašal. Preden sem mogel odgovoriti, |e že nadaljeval: »Sinoči je spet hodila okrog hiše. Gospa Gordon jo je videla, kako se je bližala od hrastov proti hiši. Pokrižala se je in skrila pod odejo.« »In njen mož?« »Gospod ni opazil ničesar. Bil je takrat v kleti.« »Tudi jaz nisem ničesar videl, akoravno sem še nekaj minut ostal spodaj, ko si ti po stopnicah že odšel.« »Kdo ve, kaj Je gospa Gordon videla?« je dejal nato Anthony in že začel misliti na drugo stvar »Včeraj sva govorila o Eddingtonu, kai ne?« Prikimal sem mu, »John Dickson in Ana sta bila pravkar tukaj. Tam pri njih se nekaj zaostruje. Dickson mi Je pravil, da je bil sinoči v hiši strašen prepir, naravnost polom med Bddingtonom in njegovo ženo .Nisem prisluškoval,' mi ja pripovedovaj Dickson, .toda oba sta tako vpila, da nisem mogel preslišati.’ Dickson se je delal, kakor da ne ve vzroka prepira. Ko pa sem mu diskretno omenil Dulcie, je prikimal. Oba sva bila enakih misli: izgleda, da so se gospe Edith odprle oči. Meni se najbolj smili Mamm. Dickson Je dejal, da je bila Mamm pri njih v sob! in da je poskušala posredovati. NI se ji posrečilo in bila Je priča celotnega prepira Dickson Je omenil, da Je Mamm mora!a danes ostati v postelji.« »Pošlji ji po Gordonu nekaj bromovih pastili« Ko je opazil, da resno mislim, je zmajal z glavo. »Bojim se, da je z bromovo soljo ne bova ozdravila.« Šel je kakšne tri korake naprej in se spet vrnil ter ustavil pred menoj. »Nekaj čudnega se godi. Odkar si ti tukaj, se razne stvari v sosedni hiši neverjetno hitro zaostrujejo in bližajo kulminacijski točki, Izgle-da, da bo počilo! Precej eksploziva se je nabralo,« Ko je govoril, je vrtel gumb na mojem jopiču, Odrini) sem njegove prste z mojega gumba. Nisem vedel, kdo naj mi ga spet prišije. »Ce pride nevihta, glej, da ne bo udarila strela v našo hišo!« S tem je bil ta pogovor naenkrat pri kraju Anthony je naglo menjaval snov pogovorov Potegnil me je v neki kotiček dvorane, kjer je imel omaro s puškami. »Dve puški na kroglo imam,« je spet začel in odprl omaro. »Dobro bi bilo, če si eno izbereš in jo preizkusiš, kako strelja, preden pojdeva nocoj na lov.« »Bova res šla?« »Gospa Gordon je pri vrbah za potokom natrosila nekaj krompirja in repe. Mogoče privabi to kakšnega divjega merjasca.« Vzel sera eno izmed obeh dvocevk iz omare in je tehtal. »Kdaj pojdeva?« »Po večerji. Ne prezgodaj ln ne prepozno Eddington nama bo posodil psa.« Pritrdil sem mu. Popoldne sem spet videl Ed-dlngtona. Pripeljal je s seboj i psa. Anthony ga je zaradi tega klical po telefonu, »Bo ubogal?« je vprašal in božai psa po glavi. »Dober pes je. Lahko se zaneseš nanj.« »Kako mu je ime?« sem vprašal. »Pluto,« je odgovoril Edding-ton. »Pa ga ne kličite, ker ne bo prišel. Najbolj sliši na kratek žvižg. Kdaj odrineta?« »Ko se bo zmračilo,« »Takrat streljanje n! zanesljivo. Počakajta rajši, da vzide mesec.« Gor do p je prinesel na pladnju okrepčila. »Kaj je to?« Je vprašal Bdding-ton nezaupno. »Oranžni sok, gospod,« Je pojasnil Gordon. »Prinesem whi-skyja?« »Ni treba kar pustite!« Ed-dington je opazoval, kako je Gordon iz sifonske steklenice brizgal vodo v prvo čašo. Antho-ny je svojemu služabniku pokimal »Sami si bomo postregli, Gordon,« mu le dejal in ga odslovil. Eddington Je počakal, da je j Gordon izginil v hiši. Nato je gleda) mojo roko, s katero sem ravno segel po čaši, in dejal: »Mož mi ni všeč Dolge, ozke roke ima kakor kak pustolovec ta I slepar. Nedvomno zelo degeneriran tip.« Anthony ga )e pogledal. »Zadovoljen sem z njim.« »Gotovo je že dolgo pri tebi, kaj ne?« sem vprašal. Anthony je prikimal: »Da«. »Na svetu so ljudje, ki jih dolgo let ne spregledaš,« je spet začel Eddington. »V hiši mojih staršev smo imeli nekega služabnika, k; je napravil na vse najboljši vtis. Tri leta je bil pri nas, dokler nam ni nekega lepega dne nek j uradnik Scotland Varda pojasnil, da imamo v službi nekega iskanega defravdanta.« »In?« ie vprašal Anthony na kratko. »Odpeljal ga je s seboj,« je končal Eddington. Pri teh besedah me j« pomenljivo pogledal, kakor da je nekaj povedal o moji bodočnosti Jay Eddington je kmalu odšel. Anthony »i je prižgal pipo in dejal naenkrat na moje začudenje: »Videti je, da je Eddington človek brez navadnega humorja.« * Vrane so zletele pred nama, ko so začule najine korake. Sre-brnosive pare so se dvigala in zakrile dolino. Vrbovi štori ob potoku so izglodali kot majhni, potuhnjeni gnomi, ki se potapljajo i tata tam je kateri od njih iztezal roke, kakor b: nemo prosil za pomoč. (Dalje prihodnjič) 90 Ul šoU i/ UcasUtiUu Znano je, da ni bilo krize na rudniku Hrastnik le v dobi velike svetovne gospodarske krize (1929—1934), marveč tudi nekajkrat prej. Tako so delo pri hrast- , niškem rudniku večkrat ustavili v letih 1856 do 1860, enkrat celo ! za devet mesecev. V tistih hudih časih je hrastniški rudniški šiht-majster, poznejši rudniški bla- | gajnik Anton Doležalek (po ro- Anton Doležalek, uslužben v rudniku Hrastnik, bil prvi privatni učitelj v Hrastniku skoraj pred sto leti du Čeh) v času svoje brezposelnosti začel poučevati svoje lastne in še druge otroke v svojem stanovanju v mali hišici (imenovanem »kozolcu«) poleg rudniške restavracije. Med njegovimi učenci je bil poznejši učitelj Ivan Logar. Njegova nečakinja, učiteljica Polda Logarjeva, biva še sedaj v Hrastniku, kjer živijo tudi Doležalekovi vnuki in pravnuki. Splošno šolanje hrast-niških otrok se je pa začelo šele leta 1863 — torej pred 90 leti, ko so odprli privatno industrijsko ljudsko šolo. Takoj pri odprtju te šole se je vanjo vpisalo 50 otrok, prvi privatni učitelj pa je bij neki Stupan. Sola je bila nastanjena v hiši tedanje rudniške restavracije, ki ji pravijo sedaj »stara restavracija«. Stroške za šolo so prispevala hrast-niška industrijska podjetja, dobro polovico rudnik, ostanek pa vzajemno Tovarna kemičnih izdelkov in trboveljski župnik. Ta zasebna šola je delovala deset let, potem se je pa iz privatne šole preuredila javna ljudska sola. Število učencev je do takrat naraslo do 230. 2e od leta 1869 na privatni, šoli nameščeni učitelj Karel Va-lentinlč je postal prvi nadučitelj javne dvorazredne ljudske šole v Hrastniku. Njegovo dolgoletno delovanje je bilo zelo uspešno v nadučitelja (upravitelja šole) Ivan Sorčan, ki je vodil šolo polnih 36 šolskih let Njegova hčerka — upokojena učiteljica — Ana Fajdina živi še sedaj v Hrastniku. Pod Sorčanovim vodstvom je šola lepo napredovala. Leta 1906 so zgradili novo šolsko poslopje — sedanjo nižjo gimnazijo. Tiste čase se je preosnovala prej mešana ljudska šola v deško in dekliško šolo, a vodstvo obeh šol je obdržal do svoje upokojitve leta 1923 nadučitelj Sorčan, ki je zelo vneto deloval tudi izven šole. Največjo vnemo je posvečal gasilstvu in je bil 40 let tajnik gasilskega društva. Leta 1907 so zgradili v Hrastniku ponemčevalnico — šulfe-ranjsko šolo — v katerem poslopju je današnja osnovna šola. Ob ustanovitvi deške in dekliške šole v Hrastniku leta 1906 je bila deška šola nastanjena v novem šolskem poslopju, dekliška pa v stari šoli. Ko so to leta 1922 podrli, se je dekliška šola preselila v bivšo nemško šolo, ki je umevno po letu 1918 prenehala ponemčevati hrastni-ke otroke ob nastanku Jugoslavije. Leta 1907 se je ustanovil pri deški šoli slovenski otroški vrtec z dvema oddelkoma. V šolskem letu 1923/24 je vodil začasno obe šoli učitelj Rado Rainer, naslednje leto je vodstvo deške šole prevzel nadučitelj Franc Lebar, vodstvo dekliške šole pa nadučiteljica Hermina Lunder. je vse šlo. Kmalu po osvoboditvi so odprli na deški šoli razred za manj nadarjene učence in učenke. Poučuje ga še danes defektologinja Stana Vošnarjeva. Leta 1947 sta se deška in dekli- Karel Valentinčič, prvi hrastniški nadučitelj šoli in tudi izven nje. Valantinič je ustanovil v Hrastniku kmetijske in obrtnonadaljevalne tečaje, vodil je še nekako glasbeno šolo in mali moški pevski zbor odraslih, ki je pel nemške in sloven- | ske pesmi — ustanovil je »Šolski krajcarski sklad«, iz katerega je podpiral ubožne učence s šolskimi potrebščinami, obleko In obutvijo, imel nadalje poučna predavanja za odrasle, se zanimal za zgodovinske spomenike, imel tudi lastni lokalni muzej itd. Bil je torej pravi ljudski učitelj. Hruške moštnice pri sedanji gimnaziji, ki še danes ro-de, je on vsadil. Pod njegovim vodstvom je bila leta 1879 zgrajena v Hrastniku prva šola na Spilerjevem posestvu, v kateri je bila celo telovadnica. 2e takrat so imele tudi hrastniške deklice telovadbni pouk, kar je bila v tistih letih velika redkost To prvo hrastniško šolsko poslopje so morali zaradi plazu leta 1922 podreti. Število šolskih otrok je pod Valentiničevim šolskim vodstvom naraslo na 374 in šola je dobila štiri razrede. Po 18-letni službi v Hrastniku je postal Valentinič nadučitelj v Laškem. Eno leto je vodil hrastniško šolo poznejši šolski nad- , zornik in dolgoletni trboveljski župan Gustav Vodušek. Leta 1887 je bil imenovan za stalnega > Ivan Sorčan, drugi hrastniški nadučitelj Pod Lebrovim vodstvom je dobila deška šola v Hrastniku 7 razredov in 4 paralelke. 2e leta 1924 je Lebar ustanovil v Hrastniku obrtno nadaljevalno šolo, ki so jo pa letos zaradi pomanjkanja vajencev opustili. Nadučitelj Lebar je bil odličen učitelj, zelo sposoben sadjar, navdušen lovec, pevec in gasilec. Sodelo-vaj je v vseh naprednih slovenskih društvih. Mnogo si je Lebar prizadeval, da bi uresničil načrt izgradnje velikega novega šolskega poslopja. Ves njegov veliki trud je bil zaman in zaslužni nadučitelj je šel po 35- letnem službovanju v Hrastniku leta 1937 v pokoj. Vodstvo dekliške šole je pa prevzela po Lundrovi priljubljena upraviteljica Ema Zamejic. Na deški šoli je po Lebrovi upokojitvi prevzel vodstvo deške šole Lojze Holbauer, ki so ga pa leta 1938 »odžagali« klerikalci. 2a njim je začasno vodil deško šolo Jože Groznik. Prišla je doba okupacije. Obe šoli so prevzeli nemški učitelji, obe šolski poslopji sta pa služili v prvi vrsti nemškim vojakom, zelo okrnjen šolski pouk je pa bil po privatnih hišah. Po osvoboditvi Je dala ljudska oblast zadoščenje Lojzetu Hof-bauerju, ki se je vrnil po 4-let-nem izgnanstvu iz Srbije nazaj v Hrastnik in mu izročila vodstvo deške šole. dekliško šolo pa — Prane Lebar, tretji hrastniški šolski upravitelj partizanski upraviteljici Alojziji Urbajsovi. Zelo težavno Je bilo prva leta po osvoboditvi delo obeh upraviteljev in učiteljev na obeh šolah A z dobro voljo učnega osebja in ljudske oblasti Lojze Holbauer, četrti hrastniški šolski upravitelj ška šola združili v sedemletko pod vodstvom šolskega upravitelja Hofbauerja. Leta 1950 so pa sedemletko razdražili v osnovno šolo ip nižjo gimnazijo. Upravi-teljstvo osnovne šole in ravnateljstvo nižje gimnazije je ostalo v rokah Lojzeta Hofbauerja do njegove upokojitve leta 1951. Takrat je prevzel vodstvo osnovne šole upravitelj Jože Kenk, nižjo gimnazijo pa ravnatelj Branko Lorenčič. Danes ima osnovna šola, ki je nastanjena v bivši nemški oziroma dekliški šoli, 13 oddelkov, nižja gimnazija na bivši deški ali pa sedem. Letos so pa začeli graditi novo moderno osnovno šolo za Zgornji Hrastnik na Logu. Značilno je, da so bili v Hrastniku v 88 letih štirje stalni upravitelji šole: prvi Karel Valentinič (služboval v Hrastniku 18 let), drugi Ivan Sorčan (36 let), tretji Franc Lebar (35 let), četrti Lojze Hofbauer (32 let). Hrastničani želimo, da bi ostala sedanji upravitelj oziroma ravnatelj tudi nad 30 let v Hrastniku. Poglejmo nazaj v prva leta hrastniškega šolstva. V prvem šolskem odboru so bili leta 1873: načelnik Jurij Gossleth, tovarnar, člani odbora pa Martin Spi-ler, Miha Roš, Martin Terpotic, Franc Kalan, Martin Skerbec (kaplan), Karel Valentinič in Jernej Urbajs. Za ustanovitev privatne šole je imel največ zaslug takratni upravnik rudnika Herman Kalivoda. Pozneje za časa Avstrije so bili načelniki šolskega odbora: ravnatelja kemične tovarne Dirmajer in Burger ter zaslužni, dolgoletni trboveljsko-hrastniški župan Ferdinand Roš starejši, v predaprilski Jugoslaviji pa rudniški šihtmojster Miha Babič ter hrastniška župana Karel Malovrh in Nande Roš. Zenska ročna dela so bila uvedena na hrastniški šoli že leta 1874. Takrat je šolski odbor sam nastavil učiteljico račnih del ženo nadučitelja Valentiniča, Justino, sestro hrastniškega peka Jožeta Hofbauerja. Po njeni smrti je štajerski deželni šolski svet leta 1880 namestil za učiteljico ženskih ročnih del Frančiško Jurše, pet let pozneje pa Marijo Flis, ki je 34 let poučevala dekleta v ročnih delih. Naslednica Flisove je bila Marija Laz-nikova, ki je poučevala 19 let in uživa sedaj svojo skromno pokojnino v Celju. Po osvoboditvi pa uči ženska ročna dela na osnovni šoli učiteljica Zupančičeva. Tako Je učilo ženska ročna dela na ljudski oziroma osnovni šoli v Hrastniku v 90 letih le pet učiteljic. V tem času je pa službovalo v Hrastniku mnogo odličnih učiteljev ln učiteljic. Naj omenimo v prvi vrsti pred meseci v Laškem umrlega hrastniškega rojaka — učitelja Miloša Roša, ki je učil v hrastniški šoli 31 let z odličnimi uspdii. Bil je tudi pionir hrast-niškeg slovenskega kulturnega življenja pred dobrimi 50 leti, kar smo v našem listu že ob priliki omenili. Poleg navedenih učiteljev navedimo med drugimi še naslednje: Zupaneka, poznejšega celjskega šolskega nadzornika, Marica, očeta obeh znanih opernih pevcev Dariana in Adriana, Gradišnika, ki Je služboval pozneje v Celju, Gattlja, Janka Polaka, Toneta Hohnjeca, upokojenega ravnatelja mariborske jetnišnice, Milka Jeršeta, poznejšega upravitelja v Laškem, Ferdinanda Šentjurca, sedaj v Ptuju, Franca Drmelja, ki živi v Boštanju, Albina Završnika, sedaj gimnazijskega učitelja na Bledu, Staneta Volka, gimnazijskega ravnatelja na Vrhniki, Milka Raka, sedaj v Trbovljah, Davorina Čandra, znanega pevovodjo, Milana Mahkoto, odličnega pevca in gledališkega igralca, Rajka Pardubskega, upravitelja v Dobu pri Domžalah, Staneta Kotiček za pionirje rešitev magičnega lika Nagradni magični lik za IN SKRIVALNICE iiiugioiii Pogačnika v Kamniku, Ivana Pretnarja v Ljubljani, Staneta Stefančiča, padel v NOV, nadalje učiteljice: Gradišnikovo, Ko-baletovo, Papovo, Lapornikovo, Arzenškovo, Fajfarjevo, Umber-gerjevo, Roševo, Koželjevo, Suš-nikovo, Lebrovo, Čandrovo, Fajdigovo, Jenkovo, Logarjevo, Lukačevo, Hofbauerjevo, Groznikovo, Vrečkovo, Novakovo in še druge. Solarji so bili vsa leta po večini iz delavskih in obrtniških družin ter jih je odšlo precej v srednje in na visoke šole. Hrastniški učenci in učenke so postali pridni rudarji, steklarji in delavci kemične tovarne, rokodelci, trgovski in industrijski uslužbenci, pridne gospodinje, pisarniške močj, rudniški pazniki, poklicni godbeniki, učitelji, učiteljice, odvetniki, sodniki in drugi pravniki, zdravniki, inženirji, profesorji in profesorice itd. — Prav mnogo bivših hrastniških učencev in učenk se je bojevalo za časa okupacije proti tujim sovražnikom in domačim izdajalcem — umirali so tudi kot borci , v NOV, kot talci in izgnanci v tu- j jih taboriščih za našo lepšo pri- j hodnost Na spomeniku žrtev NOV je vklesano okrog tri sto imen. In danes zavzema veliko j Hrastničanov važne funkcije v naši jugoslovanski industriji, ter j so tudi odlični aktivisti pri iz- j gradnji jugoslovanskega socia- i lizma, da omenimo na primer Lidijo Sentjurčevo in še druge. Naše šolstvo je v devetdesetih letih pomagalo večini naših ljudi do boljšega kruha, največjo zaslugo pa ima pri dvigu kulture in morale. Pred kakšnimi petdesetimi leti, ko so prihajali v naš industrijski kraj od vseh strani ljudje za zaslužkom, so bile v kraju še žalostne razmere. V industrijskih obratih Hrastnika skoro ni bilo plačilnega dneva brez kakšnega hujšega izgreda. Vse to je že davno ■ odpravljeno po zaslugi našega šolstva in kulturnih društev. Namesto proslave naj bodo te vrstice v spomin 90-letnega uspešnega dela našega šolstva. ZA PIONIRJE V zadnji številki našega lista smo priobčili nagradni magični lik in nagradno skrivalnico za zasavske pionirje. Na ti dve uganki — zlasti pa na mično skrivalnico — so nas naši pionirji, posebno pa pionirke, naravnost zasuli s pravilnimi rešitvami. Niti sanjalo se nam ni, da toliko pionirjev bere »Zasavski vestnik« in se ubada z reševanjem naših ugank, saj je bilo to pot teh rešitev za pol koša. Zelo zelo smo tega veseli, dragi pionirji in pionirke, zato smo se odločili, da bomo dali za rešitev skrivalnice dve knjižni nagradi. Prvo nagrado za pravilno rešeno skrivalnico dobi po odločitvi žreba Hermina Gačnik, učenka 2. c razreda trboveljske gimnazije, drugo pa pionirka Lerka Covnar v Loki pri Zidanem mostu št. 4. Knjižna darila so na razpolago v našem uredništvu vsak dan (tudi ob nedeljah) ob običajnih uradnih urah. Glede magičnega lika (čigar pravilna rešitev se glasi: 1. sova, 2. osel, 3. Vera, 4. Alah) pa je strogi žreb prisodil knjižno darilo Marici Erzar, učenki 5. razreda osnovne šole, iz Št. Gotarda, ki naj pošlje po knjižno darilo v naše uredništvo. Ob tej priložnosti sporočamo, da bomo v 52. številki našega lista, ki bo izšla tik pred praznikom Novoletne jelke, objavili spet novo skrivalnico, ki pa bo nekoliko težja kot je bila prva. Tudi za to skrivalnico, ki bo izšla za konec letošnjega leta, bomo razpisali 2 knjižni nagradi. Povejmo še našim pionirkam in pionirjem, da bomo v tej povečani številki »Zasavskega vestnika« objavili, kateri pionirji oziroma pionirke dobijo razpisana darila za najboljši spis, kako so naše učenke in učenci preživeli letošnje poletne počitnice. Uredništvo. 1 pionirje Janez Planinc, učenec IV. razreda osn šole Trbovlje-Vode, nam je poslal spodnji magični lik. Rešili ga boste lahko, saj ni pretežak. 1 2 3 4 2 3 4 Vodoravno in navpično: 1. prevozno sredstvo na vodi; 2. telesna poškodba; 3. kazalni zaimek (množ., 3. sklon); 4. igralna karta (tudi odlična ženska). Črke: AAAA, B, DD, I, MM, NN, OO, RR. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 19. decembra, opoldne. Izžrebani bo dobil od nas lepo knjigo v spomin. NAMIZNI TENIS Litija : Loka 9:1 Preteklo nedeljo so v Litiji gostovali namiznoteniški igralci iz Loke pri Zidanem mostu. V okviru II. kola Zasavske lige so domači igralci Gemedel, Jeriha in Mlakar slavili visoko zmago z 9:1. Posamezni rezultati srečanja so naslednji: Ger-nedel—Mlinar 2:0, Jeriha— Groznik 2:0, Mlakar—Tavčar 2:0, Gemedel—Groznik 2:0, Mlakar—Mlinar 0:2, Jeriha—Tavčar 2:0, Mlakar—Groznik 2:0, Gemedel—Tavčar 2:0, Jeriha— Mlinar 2:0, Gernedel—Jeriha : Mlinar—Groznik 2:0. Prvona-vedeni so igralci Litije. Za kratek čas PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Pravzaprav vam nič ni; le to bi vam svetoval, da bi se nekoliko več gibali na zraku. Kaj ste po poklicu?« Pacient: »Letalec.« V KINU »Kdo je bila tista lepa ženska, s katero ste bili zadnjič v kinu? Vaša žena?« »Seveda. Toda ne pripovedujte ji ničesar o tem!« MOŠKI med seboj »Janez, včasih sem ti kar ne-voščjiv, da si že oženjen.« »Zakaj neki?« »Tebi se je treba bati samo ene ženske, mi samci se pa moramo vseh.« OH, TI OTROCI! »Poslušaj, Danica,« pravi mati svoji petletni hčerki. »Pojdi zdaj k svoji vzgojiteljici, želi ji lahko noč in jo poljubi« »Tega pa ne, da bo še meni pripeljala klofuto, kakor jo je včeraj našemu očku!« MILO ZA DRAGO Mihec priteče ves objokan domov. Mati ga tolaži: »Nikar se ne joči! Pojdi, greva k oknu, da ml boš pokazal, kdo te je udariL« Mihec pri oknu: »Tisti, ki ima krvav nos!« PRED SODIŠČEM Sodnik: »Ce so izpovedi prič resnične, potem je vaša vest bolj črna kot vaši lasje.« Obtoženec: »Ce bi 6odlli po laseh, gospod sodnik, potem vi sploh ne bi imeli vest L« DOBRO POUČENA Pri pouku v ženski gimnaziji zastavlja profesor vprašanje iz zgodovine: »Katera od vas bi mi znala povedati, kdo je bil največji osvojevalec v srednjem veku?« »Don Juan!« PISATELJI MED SEBOJ Neki dramatik prebere svojemu tovarišu svoje zadnje gledališko delo: »Kako ti ugaja drama?« ga vpraša na koncu. »Hm... veš. . boljše bi bilo, če bi se tvoj glavni junak na koncu ustrelil, kakor da se je 7. nožem zabodel.« »Zakaj?« »Zato, da bi se ljudje zbudili.« V TRAMVAJU »Sram vas je lahko, mladi mož! 2e davno bi morali tej dami odstopiti svoj sedež,« »Saj tudi vi niste vstali « »Seveda ne, ker Je dama moja žena...« Izpred! sodišča Čez mejo sta hotela Pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah sta se zagovarjala dva mladiča, ki sta mislila, da bosta v Avstriji lepše živela kot pri nas, pa sta jo mahnila pri Tržiču čez mejo v Avstrijo. Prvi se je zagovarjal, da je njegov oče zelo nervozne narave, da je doma kar naprej prepir in pretep in da zaradi tega ni več zdržal doma ter sklenil pobegniti. Nagovoril je k pobegu še svojega prijatelja in oba sta jo mahnila naprej do Radovljice, potem pa proti Tržiču. Tu sta se pa premislila in sklenila, da gresta nazaj domov, ker sta dobila »domotožje«. Sodišče ni verjelo zagovoru obeh mladih ljudi, češ da sta zaradi domotožja hotela domov, ker je iz poročila postaje NM razvidno, da so ju organi NM aretirali in odvedli v zapor. Za svoje nepremišljeno dejanje se bosta morala pokoriti v zaporu, in sicer Ivan Vukovič 5 mesecev, drugi, mladi F. N. pa 4 mesece. — Ta kazen naj bo opozorilo tudi vsem staršem, ki naj posvečajo vzgoji svojih otrok več pazljivosti. Versko nestrpnost sta vzbujala Sele sedaj se je zagovarjal pred sodiščem Franc Grčar iz Velike gobe zaradi dejanja, ki ga je storil lanskega decembra na dan pred volitvami. Takrat sta namreč s soobtoženim Cirilom Novakom šla iz Voelike gobe proti Dolam; ko je Grčar zagledal na cesti križ, je rekel Novaku: »Poglej ga, tega poli- caja, zakaj pa ne kaže poti na vse strani? Ta ni potreben tu!« Novak je takoj pograbil razpelo, ga odtrgal s križa in vrgel v jarek. Razumljivo, daje imelo to dejanje drugi dan slabe posledice na terenu. Domačini so se zgražali ter so bili prepričani, da so to storili okrajni aktivisti, ki so bili takrat na terenu zaradi volitev. Preoej prepričevanja je bilo treba, da so ljudi prepričali o zavrženostd tega dejanja in da so ljudje šli volit. Obtoženi Grčar je priznal to dejanje, vendar je trdil, da se zaradi tega ni nihče razburjal na terenu In da sta to napravila v nepremišljenosti. — Sodišče je Grčarja obsodilo zaradi vzbujanja verske nestrpnosti na 10 mesecev zapora, pri čemer mu je všteta tudi kazen, ki mu jo je izreklo sodišče zaradi poneverbe in zatajitve v mesecu januarju letošnjega leta. Važno za dopisnike Zasavskega vestnika Vsi dopisi za novoletno številko »Zasavskega vestnika« morajo biti poslani na uredništvo najkasneje do 23. decembra 1953. Uredništvo. PREKLICI Preklicujem obdolžitve, izrečene proti Mariji Skrinar iz Trbovelj, Kolodvorska 16. — Ivanka Klančišar, Trbovlje. Preklicujem neresnične obdolžitve Marije Cvikl Velike Sirje. — Franc Sorčan, VeL Sirje. Avto-moto tečaj v Trbovljah Vse ljubitelje avto-moto dru-, Je, da se v čim večjem številu štva še enkrat opominjamo, da se je pričel avto-moto tečaj 15. decembra 1953. Posebno opozarjamo na to i vključijo v ta tečaj. Dodatne priglasitve za tečaj sprejemamo do 22. decembra. Tečaj je v prostorih SD »Rudar« vsak torek in petek od 19. vse obveznike predvoiaške vzgo- d-, 21. ure zvečer. Odbor. H ' s d Motosekclja SD Rudarja, slikana ob priliki letošnjih dirk v Tr- bovl jah.