•1>•••^••••^&&••>••••>•^•••>••••^>••••>•>•••••••••>•>•>•>•>•>•••••••••• Dragan Matic SOKOLSKI EKSCES ALI PRETEP V ŠANTLOVI VEŽI :^^•^^^-^^•••^^^^^^^^^*•••^»•^•»><•••• Pretep v Šantlovi veži1 je nenavadno pomem- ben, prelomen dogodek v zgodovini nemško- slovenskih odnosov v Ljubljani in na celem Kranjskem. Pravzaprav je to prvi pravi nemško- slovenski eksces - obračun, v katerem so se de- jansko fizično spopadli pripadniki obeh tabo- rov.2 Nekaj tednov po občinskih volitvah - v noči s 23- na 24. julij 1867 - je torej prišlo do dogodka, ki je pospešil preobrat v političnem življenju Ljubljane oz. Slovence spravil ob oblast v mestu. Predigra Že v noči z 21. na 22. julij je prišlo do "predi- gre", ko so trije turnarji: zlatar Valentin Tambor- nino, trgovski pomočnik Schwentner in foto- Schantlova hiša - peta na levi strani od Čevljarskega mosta proti magistratu, današnji Mestni trg 18. V slovenskem zgodovinopisju o njem poročata - res, da ne posebej izčrpno, bolj se posvečata njegovim posledi- cam - dve deli, in sicer: France Škerl v svoji knjigi Ljub- ljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860-1869 (izš- lo v Ljubljani l. 1938) in Vlado Valenčič v svojem član- ku Ljubljanski protinemški odmevi turnarskih dogod- kov, kije izšel v Kroniki (leto X-1962, št. 2). Prvi seje opiral na časopisne vire (članke v Novicah, Triglavu, Laibacher Zeitungu in Slovenskem narodu) in arhivali- je kranjskega deželnega predsedstva, drugi pa je poleg graf Dornigg prignali rokavičarskega pomočni- ka Ivana Alta na magistrat. Slednji naj bi jih izzi- val s petjem za turnarje žaljive pesmi "Hali, halo, želodov več ne bo!" (Želodi na čepicah turnar- jev so simbolizirali nemštvo.) Poprej naj bi tudi Emilu Mühleisnu, sinu znanega nemškega tr- govca, pljunil v obraz, ravno ob priliki, ko se je Mühleisen skupaj s trgovcem Heinrichom Mau- rerjem vračal s turnarskega izleta v Rimske To- plice in mirno hodil z železniške postaje proti mestu. Slovenska stran je potek dogodkov seveda vi- dela drugače. Glavni slovenski junak "predigre" je na zaslišanju vztrajno trdil, da ni nikogar op- ljuval. Ivan Alt je o dogodku pričal na naslednji na- čin: Ko je ob treh zjutraj v družbi treh tovarišev prišel iz čitalnice, so slišali, kako Nemci, zbrani teh upošteval še poročila oz. policijske zapisnike iz ljub- ljanskega mestnega arhiva (Zgodovinski arhiv Ljublja- na, REG /., fase 701 in 708). Posebej zanimivi so s tem v zvezi tudi članki Frana Levstika objavljeni v Sloven- skem narodu in zbrani v deveti knjigi njegovih zbranih del (Fran Levstik, Zbrano delo, Deveta knjiga - politič- ni spisi II, DZS 1961) ter komentarji Ivana Prijatelja, s katerimi je slednji na omenjenem mestu osvetlil ozadje Levstikovih tozadevnih člankov. 14 ZGODOVINA ZA VSE pred kazinom, na ves glas govorijo o surovem slovanskem ljudstvu. To jih je užalilo in razburi- lo. Ko so stopali proti železniški postaji, so v bli- žini Malica srečali sina trgovca Mühleisna v družbi še enega turnarja. Mühleisen je nenado- ma pristopil k Altu, ga vprašal po imenu ter zah- teval pojasnilo, zakaj mu je pljunil v obraz. Alt se ga je otresel, zanikal da bi ga pljuval in nadalje- val pot. Mühleisen je nato od v bližini stoječega žandarja zahteval, naj Alta aretira, slednji pa je to odklonil. Alt je tako s tovariši mirno nadalje- val pot proti Zvezdi, prepevajoč pesem "Hali, halo, želodov več ne bo!" Nenadoma se je pred njimi pojavil neznan moški in ga vprašal, ali ne zna peti nobene druge pesmi. Spraševalcu sta se nemudoma pridružila fotograf Dornigg in zlatarski pomočnik Valentin Tambornino. Po krajši izmenjavi besed je Tambornino Alta dva- krat usekal po glavi z bobnarsko palico - Alt je pozneje posebej izpostavil, da ga je to "trpinče- nje" zelo bolelo. Prav tako so ga zelo grdo zmer- jali, ga imenovali smrkavec, vse skupaj pa "slo- vanski paglavci". Medtem se je na prizorišču zbrala velika skupina v uniforme oblečenih tur- narjev - vsi so prihiteli iz gostilne Schnalle. Mühleisen, ki je bil med njimi, je zaklical: "Aha! Tu imamo tistega, ki mi je pljunil v obraz," nakar se je Altu zazdelo, da bodo vsi planili po njem in ga premikastili. Kljub temu se to ni zgodilo in turnarji so se odločili le, da ga odvedejo na poli- cijo. Alt se je s tem strinjal in tako se je vsa gruča odpravila na magistrat, kjer je v stražnici pove- dal svoje ime in naslov. Nato je lahko odšel do- mov. Ko so ga vodili proti magistratu, je rekel Tamborninu, da ga bo zaradi udarcev prijavil, ta pa mu je odvrnil, da mu je vseeno ter da bo raz- tolkel svojo bobnarsko palico na njegovi glavi. Tambornino je pred stražnikom Perono priz- nal, da je Alta udaril, vendar "samo" s pestjo, kot da je pretepanje s pestjo dovoljeno. Alt potem ni nič vedel, kdo da je avtor pesmi "Hali, halo...", ob kakšnih priložnostih, da se poje, ali je tiska- na... Razen tistih nekaj besed - ki so ga stale dveh udarcev po glavi in sprehoda na magistrat - mu je bilo besedilo neznano. Zdelo se mu je tudi popolnoma nerazumljivo, kako lahko Mühleisen trdi, da mu je prav on pljunil v obraz.3 Pričevanja Emila Mühleisna, njegovega sprem- ljevalca Heinricha Maurerja in Valentina Tam- bomina so bila seveda povsem nasprotna. Tako sta Mühleisen in Maurer - poleg ostalega - pri- segala, da je Alt res pljunil Mühleisnu v obraz in ga žalil. Potem, ko ga je Mühleisen vprašal po imenu, mu je Alt grozil s palico in ga nadrl: "Marš proč, to ni tvoja stvar!" Po Mühleisnovem mnenju ga Alt ni napadel kot osebo - pred tem se nista poznala - ampak ker je hotel žaliti tur- narje nasploh. Tambornino je na zaslišanju povedal, da je bil v gostilni pri Schnallu, ko ga je zmotilo petje ža- ljive pesmi "Hali, halo..." Ker ga je to jezilo, je pristopil k razgrajačem in jih nagovoril: "Gos- podje pojejo to?" Alt mu je odvrnil: "To je moja najljubša pesem!" Ker je bil Tambornino najprej sam, so bili gospodje pogumni in glasni, Alt je celo žugal s svojo palico. Medtem so iz gostilne prišli še ostali turnarji, med njimi Mühleisen, ki je spoznal tistega, ki ga je opljuval. Ker Alt ni ho- tel povedati svojega imena, so ga odvedli na ma- gistrat. Ni res, da bi ga udaril z bobnarsko palico - je trdil - res pa je, da ga je nesramno prepeva- nje in žaljenje celega turnarskega društva razje- zilo, tako da je od njega v resnici prejel "einen kleinen Bockenstreich".4 Eksces Opisana "predigra" je ustvarila napeto ozrač- je, pri sokolih pa vzbudila željo po maščevanju. Po poročilu policijskega komisarja Vidica naj bi se zgodilo naslednje. 24. julija popoldne so pokopali •. kr. poštnega oficijala Grmeka. Na zadnjo pot so ga spremljali tudi sokoli, ki so po pogrebu v več gostilnah pili v njegov spomin. Sokolom je načeloval njihov predstojnik in ljubljanski župan dr.Costa. Ob pol enih zjutraj se je prej omenjeni Valentin Tambornino v družbi s trgovcem Francem Ma- tajcem in finančnim praktikantom Franzem Klopčarjem vračal domov preko Glavnega trga. V bližini prodajalne trgovca Krašovica naj bi jih srečal Jožef Nolli na čelu šestih do sedmih soko- lov. Nolli je po Vidičevem poročilu trojici tur- narjev dejal: "Ti niso naše vere," Matajcu pa: "Pridi sem, nemški pes!" Matajc je baje prosil, naj ga pustijo pri miru in skušal iti naprej, ven- dar so ga obkolili in zrinili v bližino Rimske le- karne. Tam se je po Vidičevih navedbah okoli njega zbralo okrog dvajset "sokolistov", ki so prišli iz različnih kavarn. Med njimi ni manjkal župan dr. Costa. Sokoli so zgrabili Matajca, eden -3 ZAL, REG I, fase. 701, fol. 411-414. 4 Zaslišanja omenjenih udeležencev v ZAL, REG I, fase. 701, fol. 412-419. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 pa mu je z žepnim nožičkom odrezal želod s turnarskega klubučka, pri čemer naj bi Matajca po levem licu porezal. Nato je dobil Matajc tudi nekaj udarcev s pestjo v obraz. Vse to početje je župan dr. Costa mirno opazoval. Tambornino je medtem stal v bližini hiše, kjer je stanoval in gle- dal, kaj se godi. Tam ga je zapazil "sokolist" Ed- vard Horak, sin znanega rokavičarja Nepomuka Horaka, enega prvakov slovenske stranke. Ho- rak se je "od mrcvarjenja Matajca" ravno vračal v kavarno Gnesda5 - "sokolistom", ki so šli za njim, je pokazal Tambornina, rekoč: "Tam je nemški pes, ki je rokavičarskega pomočnika Al- ta privedel na magistrat!" Tambornino naj bi os- tal mirno na mestu, ker se je zanašal, da ga bo branil župan Costa, katerega je videl med soko- li. K njemu je po Vidičevem poročilu pristopil trgovski pomočnik Kajzel in rekel: "Vi ničvred- ni, palice potrebni paglavec! Zdaj vas imamo v pasti!", nakar so se sokoli vrgli nanj. Ravno tedaj je mimo prišel oficial deželne glavne blagajne Ulčar in Tambornino ga je prosil za zaščito. Ul- čar se je obrnil proti v neposredni bližini mirno stoječemu županu in izjavil: "Sramujte se, gos- pod župan! Fuj! Fuj!", nakar naj bi ga Costa v ma- niri razbojniškega harambaše "možato" zavrnil: "A! Vse to se te ne tiče! Pojdi dalje!" To kratko medigro, ki je za trenutek pritegnila pozornost "sokolistov", je spretno izkoristil Tambornino, skočil v hišo in skušal za sabo zapahniti vrata. Vendar je množica s silo vdrla vrata in se pogna- la proti njemu s krikom: "Le po nemškem psu, deželnem izdajalcu!" Na to naj bi Tambornino županu hrabro izjavil: "Noben deželni izdajalec nisem! Osem let sem kot vojak služil svojemu cesarju in nikoli nisem pel ruske himne!"6 Za- tem je začel obupano klicati na pomoč. Iz "sta- le" mu je prihitel pomagat hišni hlapec Kalan, oborožen z vilami. Hlapec se je hrabro zoper- stavil prodirajočim Sokolom, prekanjeni Tam- bornino pa je zopet spretno izkoristil ugodni trenutek in švignil po stopnišču v svojo sobo ter 5 Kavama Gnesda je bila v hiši nasproti Schantlove; v njej so se radi zbirali narodnjaki - tako npr. Josip Voš- njak v svojih spominih piše, kako seje v kavami "Gnez- da "seznanil s Karlom liletwelsom, ki gaje nato čez čas predstavil tudi očetu Janezu. (Josip Vošnjak, Spomini, Slovenska matica, LJubljana, 1982, str. 83.) 6 Demonstrativno petje ruske himne je bilo tedaj zelo razširjeno kot protest zoper politiko zatiranja avstrij- skih Slovanov. Rusko himno so prepevali sokoli pri svo- jih prireditvah, peli sojo v čitalnicah, gostilnah tn na javnih krajih. Deželni predsednik Conrad je ob razpu- stitvi Južnega sokola prepovedal tudi pelje ruske himne -primerjaj Vlado Valenčič, Ljubljanski protinemškiod- mevi turnarskih dogodkov, Kronika X-1962, št. 2. se tam zaklenil. Vsiljivi nasilneži so planili za njim in razbijali po več vratih v prvem in celo drugem nadstropju ter strašili stanovalce Schantlove hiše, kot tudi stanovalce obeh so- sednjih hiš. Že prej so se zaradi ekscesa na ulici vznemirili prebivalci bližnjih in nasproti stoje- čih hiš - iztrgani iz spanca so prestrašeno tekli gledat na okna, kaj da se godi. Potem ko se je Tambornino spretno izmuznil rokam razjarjenih sokolov, se je njihov bes izlil nad ubogim hišnim hlapcem. Slednjega so zbili na tla in pošteno pretepli. Mrcvarili so ga tako močno, da so mu zlomili zob in ga celo lažje ra- nili. Vsiljiva horda si je iz kavarne prinesla časo- pise, si jih prižigala in s temi improviziranimi baklami preiskovala "štalo", skladišče sena in ostale prostore, ki bi se bili lahko hitro vžgali. Hišni gospodar Šantel je skušal iti po patruljo, vendar ga je sam župan Costa potisnil nazaj v hišo. Sokoli so ob svoji "hišni preiskavi" razbili tri šipe in polomili jasli. Nato so končno prispeli trije možje mestne straže in hoteli zvezati ter odgnati hudo poško- dovanega hišnega hlapca. Temu se je energično zoperstavil njegov gospodar trgovec Šantel in uspelo mu je, da so Kalanu sneli lisice in ga pu- stili v hiši. Ker jim je Tambornino ušel, so se sokoli mora- li zadovoljiti s klavrnim plenom - v kavarno so s seboj odnesli vile, ki jih je šele po mnogih zahte- vah župan lastnoročno prinesel nazaj. Vidičevi poudarki ob koncu njegovega poro- čila so bili: - Ko so "sokolisti" maltertirali Matajca, je Costa mirno stal poleg, potem ko so ga "obdelali", pa je Matajca ravnodušno pozval, naj nadalju- je svojo pot. Matajc je ob tej priliki izjavil: "Sra- mota je, če jih trideset napade enega, župan pa je poleg in ne intervenira!" - Ko so se sokoli začeli zbirati okrog Tamborni- na, je Costa po nekem pričevanju skočil do ka- varne Gnesda, odprl vrata in zaklical: "Sokol- ci, ven!" - Priče so videle, kako je Costa z gručo vdrl v Šantlovo hišo, prav tako je dosti prič videlo župana med množico, ki je uprizorila eksces. Poleg poimenskega seznama prič je Vidic iz- postavil, da je dogodek vzbudil med Ljubljanča- ni skrb za njihovo osebno in imovinsko varnost. Pri tem je bila zaskrbljena predvsem inteligenca VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE in višji sloji, tudi med nižjimi krogi je bilo baje čutiti negodovanje.7 Vloga župana Coste v tej epizodi po Vidiče- vem poročilu torej ni bila nič kaj pozitivna. Spo- minja na slikovite opise "junaštev", ki jih je ne- kaj let pred tem uprizarjal zloglasni razbojnik Dimeš, strah in trepet kamniške in ljubljanske okolice. V stilu poročila komisarja Vidica so o ekscesu pisali neljubljanski nemški časopisi in izrabljali priliko za blatenje Slovencev.8 Novice so pomen pretepa v Šantlovi veži sku- šale zmanjšati9 in jo imenovale "nerodnost". Poudarjale so, da je bil župan zraven zgolj po naključju, trdile, da se po mestu razširjajo "ne- verjetne pravljice" in "abotne trditve, da se je tu- di on sam te nerodnosti udeležil." "Kaj neki bi šele govorili, če bi mimo šel in razgrajačev ne bi miril, ter bi tako nastala še večja nesreča?" so se spraševale Novice. Obenem so tudi nasprotova- le gonji po nemških časnikih, ki so jo ti ob ome- njenem dogodku sprožili, ter izpostavljale, da je sam Costa naslednji dan po ekscesu sokolom poslal okrožnico, naj se ogibajo izgredov.10 Proces Sodni proces proti udeležencem sokolskega ekscesa je potekal pred deželnim sodiščem v Ljubljani med 11. in 13. 3.1868 in je imel uradni 7 ARS, arhiv deželnega predsedstva, fascikel za l. 1867, spis št. 2039. 8 Laibacher Zeitung je ob tej priliki nastopala začuda po- mirljivo in zagotavljala, da vzrokov za spopad ni iskati v mednacionalni/i napetostih, temveč v kranjski nag- njenosti k pretepom; tako Člani Turnvereina kot Južne- ga Sokola pa so Kranjci; L. Z., 31 7. 1867. Novice z dne 7. 8. 1867 so prevedle del članka iz Neue Freie Presse z dne 30. 7. istega leta (št. 1045), ki Sloven- cev ni prikazoval v najlepši luči: "Najnovejše dogodbe ljubljanske obračajo pazljivost na raj in domovino male slovenske stranke v držav- nem zboru, na Kranjsko. Nje pravi paradiž je Dolen- sko. Izobraževanje je tamkaj že tako napredovalo, da znajo od sto ljudi kaki trije brati in pisati. Da se jih zna- nje ni bolj prijelo imajo ti ljudje, po višjem jeziku Slo- venci imenovani, temu se zahvaliti, da jih nihče v šole ne sili. Učenje nemškega jezika je na kmetih, kakor se samo ob sebi razume -prepovedano. Čemu tudi toliko zmešnjave delati v glavah kterih obzorje vinske kleti omejujejo. Kdo ne pozna slovečega kranjskega pridel- ka, kterije ravno sred pota od vina kjesihu ostal in ka- terega le pridelovalec spozna in pije. Za vživanje tega pridelka je Dolence tako skrben, da tujcu še izvažanja ne privošči, za kar mu mora pa človek hvaležen biti. Gruntni pridelek in graščakov gozd pokrivata njegove potrebščine:potreba ga tedaj ne sili da bi delal, ne da bi svoje pridelke prodajal. On tedaj sladko lenobo pase in naziv: "Proces proti Edvardu Horaku in tovari- šem zaradi zločina javnega nasilstva, težke tele- sne poškodbe itd."11 Sodišču je predsedoval de- želni sodni svetnik Heinricher, sodnika sta bila deželna sodna svetnika Perko in Rechbacher. Javni tožilec je bil dr. vitez von Lehmann, obto- žene je branil dr. Razlag. Enajsterica obtoženih je bila katoliške vere, vsi so bili samski; to so bili: - Jožef Nolli, 26 let, rojen v Ljubljani, živi pri ma- teri, brez premoženja, absolvirani jurist, ne- kaznovan; - Henrik Garbeis, 24 let, rojen v Ljubljani, želez- niški diurnist, brez premoženja, nekaznovan-, - Franc Železnikar, 24 let, rojen v Ljubljani, kro- jač, brez premoženja, nekaznovan; -Janez Križaj, 22 let, rojen v Ljubljani, "rezer- vist", brez poklica, nekaznovan; - Edvard Horak, 19 let, trgovski pomočnik, abolvent realke, nekaznovan; - Peregrin Kajzel, 24 let, trgovski pomočnik, ab- solviral realko, nekaznovan; -Janez Križaj, 25 let, jurist, nekaznovan; - Ludvik Valenta, 21 let, trgovski pomočnik, ne- kaznovan; - Karl Sassenberg, 24 let, stavec, stanujoč v Za- grebu, rojen v Ljubljani, nekaznovan; raj vsred svoje družine obilne Bahove darove leto za letom sam vživa. Saj Kranjca postavne ostrosti pijanost brani, če v nezmernosti svojega dobrega življenja kaj nerodnega stori. Slovenske sodnije so milostljive kadar presojajo take nerodnosti, zato pa tudi blagodušni Slo- venci nimajo posebnega strahu pred njimi... V kakem stanju sopri teh okoliščinah trezen Nemec nahaja, če se pijanim Slovencem braniti mora, od tega vam zna le on pesem zapeti. Gospodujoča stranka na ktere čelu je več advokatov, skoraj vsi duhoyni in le malo grajšča- kov, sistematično odtujuje deželo materni zemlji; zgo- dovina se kazi, Nemci s pomočjo pijanega kranjsko- slovensko narečje govorečega ljudstva v strahu drže. Ti- stih ki vse vodijo je le malo, kterim njihov stan in čas priliko daje, da ljudi puntajo in se jih na svojo korist poslužujejo. In naklepi teh Slovencev, kterim to ime pravzaprav gre, so predrzni: vodniki imajo delo med seboj razdeljeno, to pričajo njih državnemu kancelarju podane tirjatve. " 0 Novice so 31. 7. 1867 zapisale: "Pri tepežu pri katerem so bili Sokolci zraven je bil samo en hlapec, ki seje z vilami postavil nekaj poškodovan ", potem pa razlagale, da ni bilo preveč hudo, ker je ta hlapec že naslednji dan opravljat svoja vsakdanja dela. 10 Prav tam. "lačni dopisunl triesterčini in družili častni- kov te baze imajo zdaj zopet priliko marsikateri sold prislužiti si s svojimi prisiljavanu in lažmi. " Triester Zei- tung je med drugim razširjala govorice, da ni varno ho- diti neoborožen iz mesta - še celo v mestu, da je pripo- ročljivo hoditi oborožen s pištolo oz. revolverjem. Obe- nem je pozivala k razpustitvi Čitalnice in Južnega So- kola. 11 Potek sojenja je razviden iz poročil v L. Z. z dne 12., 13-, 14., 16,17., 18., 20. in 21.3. 1868 in Triglava z dne 21. in 28. 3. 1868. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 - Valentin Vidic, 24 let, trgovski pomočnik, ne- kaznovan; - Janez Kham, 29 let, rojen v Ljubljani, jurist, pri- vatiziral, enkrat sodno obravnavan. Na mizi so v sodni dvorani kot corpus delicti ležale velike senene vile. O poteku procesa je poročala Laibacher Zei- tung, njo je "dopolnjeval" Triglav. Razprava je osvetlila nekaj dejstev, zdi pa se, da do popolne razjasnitve dogodkov v noči z 23. na 24. julij ni prišlo. Kot osnova za "stvarni opis dogodkov", na katerem je proces slonel, je obveljalo poroči- lo policijskega komisarja Vidica. Bistveno novi poudarki,12 ki jih zasledimo v "stvarnem opisu", ni jih pa v poročilu komisarja Vidica, so bili: • Sokoli so bili zelo razburjeni zaradi tega, ker so turnarji maltretirali Alta; priča Mayer je sli- šal, kako so isti večer, ko se je zgodil eksces, trije možje v Zvezdi prisegali maščevanje in govorili o tem, da bo tekla kri - v enem je Ma- yer spoznal Edvarda Horaka; potem ko so so- koli najprej pili pri Konju, kjer so peli rusko himno in je imel Nolli govor, v katerem je iz- postavil zasluge Južnega Sokola v primerjavi s Turnverinom, so se preselili v kavarno Gnes- da na Glavnem trgu. • Turnar Matajc je na poziv sokola Nollija šel k njemu prostovoljno; Nolli je vzel Matajca pod roko in skupaj sta hodila del poti, potem pa so Matajca obkolili sokoli - Horak mu je očital, da je sokriv zato, da so aretirali ubogega Alta. Garbeis mu je rekel, da ga nima več za pošte- njaka, pač pa za brezznačajneža, Železnikar pa mu je odrezal želode in ga pri tem porezal po licu; udarci s pestjo v obraz se ne omenjajo. • Župan Costa je na ta prizor slučajno naletel na poti domov, do skupine pa je prišel šele nak- nadno, ko je bilo že vse končano; ko ga je Ma- tajc zagledal, mu je razočaran vrgel klobuk pred noge in mu oponesel, da je sramota, če 12 Predsednik sodišča je med razpravo izpostavil dogod- ke, ki so najavljali afero z Altom in pretep v Schantlovi veži - opozoril je na več magistratnth zapisnikov z dne 1., 8. in 16. 4.1867 v zvezi s pobitimi šipami pri Dežma- nu, Malmt, Waldlierrju in Hanßlu. Omenil je tudi izja- vi dveh dunajskih trgovcev Siegfrida Ktilka in Pranza Otta, ki sta 21. 7. 1867 bila kot gosta v čitalnici navzoča ob demonstrativnem petju ruske himne, kar je Ott opi- sal kot "ošabno bebavost, spodbujeno s preobilnim uži- vanjem vina". je župan zraven in ne ukrepa, ko množica na- pade enega; župan je sokole in Matajca po- zval, naj gredo domov (ne izpostavlja se več, da bi Costa bil od začetka prisoten in da je ves ta dogodek zgolj "mirno opazoval"). • Eksces s Tamborninom naj bi začel Horak, ki ga je porinil v prsa in pri tem vpil: "Sokolci, Tambornino je tukaj!", nakar je priskočil tr- govski pomočnik Kajzel in ves vzhičen kričal, da jim je Tambornino vendarle enkrat padel v roke; v nekaj trenutkih je Tambornina obkoli- lo 16-20 Sokolov, ki so prihiteli iz kavarne Gnesda - vsi so vpili na Tambornina, da je re- negat, izdajalec, nemški pes, "pobite ga" ipn. Župan Costa je trdil, da je ljudi pomirjal, ven- dar je Tambornino pričal, da je tudi on nanj vpil. Očividec Avgust Ulčar je pričal, da je Tambornino stal pred županom, ki je imel prekrižane roke ter se povsem mirno in ležer- no obnašal; ko je Ulčar Tambornina vprašal, kaj se godi, mu je ta odvrnil, da ga ljudje hu- dobno obdelujejo. To je Ulčarja tako iztirilo, da je župana glasno ozmerjal, kot je to v svo- jem poročilu že opisal komisar Vidic. • Prestrašeni Tambornino je zbežal do Schant- love hiše, odklenil vrata, smuknil skoznje in na drugi strani skušal znova zakleniti vrata, medtem pa klical hlapca na pomoč; ker so bili vsiljivci premočni, je zbežal v svoje stanova- nje v tretjem nadstropju, pred tem pa je uspel prepoznati vdirajoče: Janeza in Jožefa Križaja, Edvarda Horaka in Peregrina Kajzla, nekaj ko- rakov za njimi pa je videl Costo. • Hlapca, ki je prihitel z vilami, je zgornja četve- rica razorožila in začela pretepati, vendar jim je ušel v hlev in se skril za konji v seno; župan je medtem poklical sokole iz kavarne Gnesda. Ti so prišli s svetilkami in baklami (zvitki časo- pisov), v hlevu našli hlapca, ga dodobra pre- mikastili, nato pa zvlekli v vežo do Coste. Pri županu so bili že mestni stražniki, ki so hlapca takoj uklenili; medtem, ko so sokoli s svetilka- mi in "baklami" še naprej po hlevu in drugod iskali Tambornina. V treh dneh, v katerih je potekala obravnava, se je zvrstilo mnogo pričevanj, iz katerih bomo izpostavili le nekatere izmed bolj zanimivih. Župan Costa je poudarjal, da je na skupino, ki je obkolila Matajca, naletel slučajno, vračajoč se iz čitalniške restavracije domov, in to šele, ko so VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE Matajca že "obdelali". Slednji naj bi se županu (kot smo že opisali) potožil, Costa pa ga je - kot je sam povedal - pozval, naj mirno nadaljuje pot ter mu zagotovil, da se mu ne bo nič zgodilo (Matajc je trdil, da mu ni nič kaj pomirjujoče za- brusil: "Glejte, da boste prišli naprej!"). Matajca je spodbujal, naj gre domov, ker se je bal nadalj- njega stopnjevanja uličnega škandala. Pričevanja so pokazala, da so se udeleženci ekscesa bolj ali manj dobro poznali. Jožef Nolli in Franc Matajc sta bila po njunih izjavah prijate- lja, tudi ostali udeleženi sokoli so bili Matajčevi znanci13. Matajc je pričal, da ni slišal, da bi mu Nolli rekel: "Pojdi sem, nemški pes!", ampak "Francelj, pojd sem!" Potem sta kot stara kame- rada hodila skupaj kos poti z roko pod roko in Nolli je Matajca z grenkobo vprašal, zakaj se je vpisal k Turnvereinu namesto k Sokolu. Ko sta se zatem ustavila, so ju obkolili še ostali sokoli in pričeli z že opisanimi moralnimi obsodbami ter fizičnim trpinčenjem Matajca. Preden mu je krojaški pomočnik Železnikar odrezal želode in ga pri tem porezal po obrazu, je pripomnil, da ga "kar tako ne morejo pustiti dalje". Kasneje se je Železnikar s svojim plenom (želodi) hvalil v kavarni Gnesda. Tudi potem, ko se je na drugi strani ceste eks- ces nadaljeval z obkolitvijo Tambornina, je Co- sta po lastnih navedbah hotel zaplet pomiriti. Vendar je Tambornino trdil, da je - medtem ko se je razjarjena sokolska množica prerivala okrog njega in ga psovala v slovenščini in nemš- čini ("nemški pes... nemškutar... deželni izdaja- lec ... renegat... pobite ga!")u - župan mirno stal zraven s prekrižanimi rokami in celo sam vpil: "Izdajalec!" Tudi oficial glavne deželne blagajne Ulčar (ki je slučajno prišel mimo, se zavzel za Tambornina ter zmerjal župana) je izjavil, da je bilo očitno, da ga (Ulčarja) hoče Costa čimprej odstraniti s prizorišča. Naslednji dan se je Costi zdelo potrebno, da se Ulčarju opraviči. Hlapec Kalan, ki je prihitel s senenimi vilami, jih je nemudoma dobil po grbi, vile pa so mu 13 Priča Kari Filapitsch je celo navedel, kako mu je Edvard Horak tisto noč v Gnesdi razlagal, da so Matajcu odre- zali želode, ker je bil sokol, paje kljub temu nosil tur- narski klobuk. 14 Tambornino je med svojim pričevanjem priznal, da ga je bilo do tega trenutka sram povedati, da so sokoli kri- čali tudi: "K mu porežite!" To njegovo priznanje je med občinstvom v dvorani sprožilo val smeha. (Tri- glav, 28. 3- 1868) vzeli. Sokoli so ga med pretepanjem zafrkljivo spraševali: "Al si prišel pomagat?", hlapec pa jih je rotil, naj mu prizanesejo z besedami: "Pustite me, saj sem tako pijan, da ne vem kaj da je!"15 Kalan je sicer potem pobegnil nazaj v "štalo" in se skril v seno, sokoli pa so ga od tam spet izbe- zali, ga Še dodatno namlatili ter mu pri tem izbili en zob. Zaradi teme in alkoholiziranosti Kalan ni spoznal nobenega od napadalcev. Posebej velja izpostaviti Costov opis ekscesa s Tamborninom. Costa je pričal v tem smislu, da je Tambornino sam nalašč sprovociral vdor so- kolov v Šantlovo hišo. O samem pretepu v Šant- lovi veži je Costa povedal naslednje. Takoj zatem, ko je prepričal Matajca, naj odi- de domov in ga nekaj korakov še sam pospre- mil, se je odpravil proti svojemu stanovanju na magistratu. Sredi Mestnega trga je v višini Šant- love hiše zaslišal hrup in nekdo mu je rekel, da so se spet zbrali nekateri iz prejšnje družbe in obkolili Tambornina. Ker je bilo slišati prepir in zmerjanje, je pohitel nazaj in uspelo mu je, da je ljudi spravil narazen, tako da se je Tambornino napotil proti hiši, ostali pa nazaj proti kavarni. Takrat je mimo prišel Ulčar, uradnik deželne glavne blagajne, sicer županov mladostni prija- telj in tovariš iz otroštva. Ulčar je nagovoril Tam- bornina in ta mu je tožil o tem, kako grdo so ga 15 Glede na to Kalanovo izjavo je nato dr. Razlag skušal pomen njegovega pričevanja zaradi pijanosti izničiti. Tožilec se je izmotaval, češ da je hotel Kalan reči, daje pijan, torej omamljen od udarcev. Sicer pa je del Kala- nove izpovedi pred sodiščem zvenel takole: "... Priča Aleksander Kalan, 34 let star, v Cerkljah rojen, neoženjen, je 8 let služil pri toskanskih dragonarjih, zdaj pa že dve leti pri g. Šantelnu. Prvosednik: Povejte po pravici, kako seje tisto noč vsa ta reč godila. Kalan: Jaz sem spal v "cimru " kar zaslišim glas: Poma- gat/Naglasu sem spoznal dag. Tambornino vpijejo. Za tistim pa začne zvonec biti. jaz si mislim: Nekaj mora biti, gram torej gledat, kaj daje, ali so morebiti tatje.Jaz grem ven v samih hlačah inpa v srajci. Zvečer sem dete- ljo skladal in sem potlej voz s "Sok in Pok-om " k kraji zategnil. Mislim si, prazen pa vendarle ne grem in za- grabim vile z voza. Komaj pa pridem do sredi veže, kar trije name butnejo in - Prvosednik: Ali ste Tamborninota še videli ? Kalan: Ja, lih so gori po stangali butnili. Prvosednik: Koliko jih je notri butnilo skozi vrata? Kalan: Trije so kar na mene padli, zdaj jih več ne poz- nam. Prvosednik: Al vam ni nobeden nič rekel? Kalan: Ja rekli so: "Ali si prišel pomagat?", pa so me za- čeli po glavi nabijati. Jaz sem rekel: "Pustite me, jaz sem prišel gledat; pustite me, saj sem tako pijan, da ne vem kaj da je." VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 sokoli zmerjali. Costa je Ulčarju rekel, naj gre mirno domov, saj bi vsako razburjanje lahko da- lo nov povod za eksces. Ulčar je nato šel naprej, se čez nekaj korakov obrnil in zakričal, da je sra- mota, če mnogi planejo nad enega in je med nji- mi tudi župan. Costa se za te besede ni zmenil, pač pa je Tambornina prosil: "Pojdite vendar mirno domov in zaklenite vrata za sabo, da ne bi prišlo do vnovičnega škandala." Vendar je Tambornino županu ustregel po svoje. Odprl je hišna vrata, potem pa odšel k zvoncu in pozvo- nil. Šele potem je odšel v hišo, vrata pustil odpr- ta in tam notri zaklical: "Aleksander, pomagat!" V tem trenutku so trije ali štirje izmed mladeni- čev, ki so stali na drugi strani ceste nasproti Šantlove hiše, planili čez ulico ter se pognali skozi vrata v hišo. Župan je zaslutil, da bo prišlo do pretepa, pri katerem bi Tamborninu trda predla. Posegel je po edinem sredstvu, ki mu je bilo pri roki - skušal je priti do luči in ljudi, ki bi mu pomagali preprečiti pretep. Tako je šel na prag kavarne, ki je bila polna ljudi in poklical na pomoč sokole: "Sokolci vun pomirit!", nato je pred kavarno čakal na luč. Ko jo je slednjič do- bil, je v spremstvu šel v Šantlovo vežo, kjer so mu privedli hišnega hlapca. V istem trenutku je opazil, da ob njem že stoji mestna straža, ki jo je pripeljal mestni uradnik Valenta. Na pripombo predsednika sodišča, da ni bilo ravno pametno klicati cel kup razjarjenih gospodov iz kavarne in jih na ta način še bolj iritirati, pač pa da bi bilo veliko lažje pomiriti tri ali štiri sokole, je Costa rekel, da brez luči tja ni hotel iti. V slučaju prete- pa bi v temni veži ne mogel ukrepati, ker seve- da ne bi nič videl. Kateri so bili tisti, ki so vdrli, ni mogel reči, ker je bilo pretemno, da bi jih spoznal. Te Costove navedbe so bile v popolnem nas- protju s pričevanjem Tambornina, ki je seveda trdil, da se je na vso moč trudil zapreti vrata. Še- le ko njegova moč ni zadostovala in je bilo očit- no, da se bodo vsiljivci prerinili noter, je klical na pomoč hlapca. Obtoženi za vdor v Šantlovo hišo - brata Kri- žaj, Horak in Kajzel - so vsi po vrsti tajili inkri- minirano dejanje in prisegali, da so cel čas bili v kavarni Gnesda, k Šantlu pa prišli zgolj iz rado- vednosti, ko je bilo že vsega konec. Trdili so, da je bilo v veži pretemno, da bi Tambornino ko- garkoli spoznal. Proti Sokolom in v nasprotju s Costo so pričali trgovski pomočnik Alois Walland, stanujoč pri Šantlu, Dereani - Šantlov vajenec, prav tako sta- novalki Šantlove hiše, Josefa Hermann in Uršu- la Hočevar'6, trgovec Hauffen, ki je vse opazo- val s svojega okna, oba Šantla starejši17 in mlajši in še mnogi drugi; posebej sta bili sokolom ško- dljivi pričevanji Juliusa Wolfa in Franca Klop- čarja. Prvi se je nahajal v kavarni Gnesda, potem pa se napotil v Šantlovo hišo in vse opazoval,18 Klopčar pa je pričal o surovostih nad Matajcem in Tamborninom, ki so izgledala tako grozno, da se je prestrašil in raje zatekel nazaj v kavar- no19. Po navedbah naštetih prič, ki so stanovale v Šantlovi hiši, je Costa mirno gledal, kako mlati- jo hlapca, Sokoli pa so med iskanjem Tamborni- na grozno kričali: "Ga hočemo imeti!, Ga bomo raztrgali!, Le pobite ga!, Vse žile mu bomo pore- zali!, Tambornino vun, ga hočemo ubiti, čreve iztrgati!" Sodišče se je odločilo, da verjame Tamborni- nu in Coste ni zapriseglo niti kot priče, ker bi njegove navedbe prišle v nasprotje s pričevanji drugih prič in bi se tako zdele "vprašljive". Prav tako tudi ni bilo upoštevano pričevanje magi- stratnega uslužbenca Valente (- niso ga zaprise- gli) in še nekaterih prič. Nekateri od zapriseže- nih in nezapriseženih očividcev so tudi izjavljali, da je preiskovalni sodnik pri zaslišanju na njih iz- vajal pritisk, da bi pričali sokolom v škodo. Ob koncu procesa so bili obsojeni: 1. Zaradi zločina javnega nasilstva IV. vrste (na- silni vdor več združenih oseb): 16 Hočevarjema, ki sicer ni prepoznala nobenega od obto- ženih, je med drugim pričala, kako so se Sokoli dogo- varjali, na kakšen način naprej postopati s hlapcem, ki jim je po prvih udarcih zbežal v Stalo: "Ti ga deri, jest ga bom z matiko!" 17 Franz Šantcl st. je hotel iti po vojaško patruljo, a ga je Costa zadržal; po tej grožnji hišnega gospodarja je Co- sta začel sokole poditi iz veže. 18 Wolf je potrdil Tamborninove navedbe, s tem ko je pri- čal, daso Tamborninu pred Scliantlovo hišo grozili Ho- rak, Kajzel, Sassenberg in Garbeis. Povedal je tudi, daje videl Sassenberga in brata Križaj, kako prihajajo iz ve- že Schantlove hiše, v hiši pa sta še ostala Kajzel in Ho- rak, ki sta prišla iz hleva. Zdi se, daje bil Wolf sokol ali pa pred bitko vsaj "prijatelj" sokolov, saj je skupaj z nji- mi šel od Konja proti Gnesdi; sokoli so mu na procesu očitali pristransko pričevanje, saj naj bi jim bil nevošč- ljiv, ker ima manj sreče v ljubezni kot pa oni (posebej Janez Križaj, enako izjavili Horak, Kajzel in Jožef Kri- žaj). 79 Klopčar je slišal Matajca, kako prestrašen kliče županu: "Vidite kaj ljudje delajo z mano!", nakar mu je Costa odvrnil: "Pcrgmah bodite.'" Garbais in Kajzel sta bila po Klopčarjevih navedbah nenehno v bližini Coste, ta pa seje nahajal sredi kakih dvajsetih sokolov. VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE - Edvard Horak na šest tednov ječe - Peregrin Kajzel na dvomesečno ječo - Janez Križaj, zaradi istega zločina, stopnje- vanega z zločinom prizadejanja težkih tele- snih poškodb in nevarne grožnje na pet mesecev ječe - Jožef Križaj, zaradi istega zločina, stopnje- vanega z zločinom prizadejanja težkih tele- snih poškodb na tri mesece 2. Zaradi prestopka zoper javni red in mir: - Henrik Garbeis na en mesec strogega zapora - Franc Železnikar, zaradi istega prestopka, stopnjevanega s prestopkom zoper telesno varnost na šest tednov strogega zapora 3. Zaradi zločina prizadejanja težkih telesnih poškodb: - Valentin Vidic na dvomesečno ječo Obtoženi Jožef Nolli, Karl Sassenberg, Ludvik Valenta in Janez Kham so bili spoznarji za ne- dolžne. Proti Nolliju (obtožen prestopka proti javnemu redu in miru), Valenti (javno nasilje) in Khamu (uporaba odprtega ognja v prostorih, kjer je nevarnost, da izbruhne požar) je tožilec sam umaknil obtožbe, Sassenberga (zločin jav- nega nasilstva) je sodišče spoznalo za nedolž- nega. Sodišče je pri izreku sodbe kot olajševalno okoliščino štelo nekaznovanost in mladost, po- sebej pomenljiva olajševalna okoliščina pa je bi- la: "... da je ves dogodek potekal pred očmi so- kolskega predstojnika dr. Coste, ne da bi on od- ločneje posegel vmes..." V zaključnem nagovoru je predsednik sodišča poudaril pomembnost procesa, ki ga je sprem- ljalo tako veliko število meščanov in na katerem so bili obtoženi mladeniči, ki imajo pred seboj še prihodnost ter so člani uglednih ljubljanskih družin. Izpostavil je, da je njemu in prisedni- kom bila dolžnost izpolniti to nalogo, čeravno bi jim bilo ljubše, ko to ne bi bila prav njihova dolžnost. Če bi šlo za navadno surovost, potem sploh ne bi imel tega nagovora, zanj da se je od- ločil samo zato, ker verjame, da je do ekscesa prišlo iz nacionalnih razlogov. Gospode, ki so bili obravnavani, spodbuja, naj sledijo idejam o skrbi za duševni in materialni razvoj naroda, ki jih je v svojem govoru izpostavil branilec Raz- lag, vendar naj pri tem upoštevajo, da se tega ne sme izvajati tako da se škodi sočloveku. Ker sta v Ljubljani dve telovadni društvi in ker so med zaslišanjem posamezne priče povedale, da so v kavarni pri Konju potekali govori, ki so zadevali združitev obeh telovadnih društev, je predsed- nik sodišča izjavil, da mu bo v posebno zado- voljstvo, če bo s svojim govorom prispeval k tej združitvi. Slednja bi bila tudi v interesu mestne občine same. Človek se vendar lahko uči telova- diti tudi brez ozira na nacionalnost in ta lep cilj (telovadba) je dosegljiv tudi v enotnem druš- tvu, je optimistično in dobrohotno zaključil predsednik sodišča Heinricher. V imenu neka- terih obravnavanih se mu je za human, korek- ten in očetovski odnos med procesom zahvalil Janez Kham.20 Če se odpovemo ambiciji, da bi se prikopali do čisto prave slike o poteku dogodka (zdi se, da so bile izjave prič z obeh strani precej "sfrizi- rane", razen Tambornina in Wolfa pa zaradi te- me nobena od prič ni z gotovostjo prepoznala tistih, ki so vdrli, pač pa so jih prepoznali kasne- je, ko so prihajali iz Schantlove veže), pa lahko vendar mirno zaključimo, da sta se obe strani medsebojno provocirali. Zdi se, da je nekaj re- snice v tem, kar je v svoji obrambi skušal doka- zati dr. Razlag (enako Costa pri svojem pričeva- nju), t.j. da so sokoli nasedli provokaciji Tam- bornina, ki jih je dokazano že prej sovražil. Po drugi strani pričevanja kažejo na neko čudno situacijo, znotraj katere se t. i. Nemci in Slovenci konfrotirajo. Sokoli so tako npr. psova- li Tambornina v slovenščini in nemščini. Med njimi sta dva (Garbeis in Sassenberg) z nemš- kim priimkom, medtem ko je turnar, ki jo je naj- slabše odnesel, Slovenec Matajc. Za tega ni ja- sno, zakaj je bil ravno pri Turnvereinu in ne Juž- nem Sokolu, iz pričevanja pa je razvidno, da so mu prijatelji oz. znanci zamerili, ker ni član So- kola. Na nemški strani se je (po naključju?) zna- šel hlapec Kalan, ki je pred sodiščem pričal v slovenščini, ravno tako ga je tudi Tambornino klical na pomoč v slovenščini. Ko so na sodišču Tambornina vprašali, kaj je po nacionalnosti, je 20 Obsojence v tem procesu je oblast julija istega leta izpu- stila. Govorilo se je celo o reviziji celotne pravde, ven- dar je višje sodišče v Gradcu kazni samo nekoliko zni- žalo. Tambornino se je preselil v Novo mesto, kjer so ga kasneje obsodili zaradi goljufije in Novice so se ob tem z zadovoljstvom spominjale, kako so Tambornina v L. Z. označevali kot "ehrenwerte deutsche Bürger", Novice 27. 7. 1868; Levstikovo zbrano delo, IX. knjiga, komen- tarji, DZS 1961, str. 463. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 odvrnil, da je Kranjec, Ljubljančan in član Deutscher Turnvereina. Ko je predsednik sodiš- ča nato pripomnil, da v Ljubljani ne pozna druš- tva s tem imenom, se je popravil, da je član Lai- bacher Turnvereina, pridevnik deutscher pa da jim je baje pritaknila nasprotna stran. Državni pravdnik Lehmann je na začetku procesa hotel celo izpeljati tezo, da so sokoli s tem, ko so sra- motili Slovenca Matajca in Kranjca Tambornina izvršili napad na nemštvo. Uradnik deželne bla- gajne je imel slovenski priimek Ulčar, kljub te- mu pa so njegove simpatije očitno veljale nas- protnemu taboru, o Nemcu Costi, ki je bil slo- venski voditelj, pa smo že zadosti povedali. Do prestopanja z ene na drugo stran je torej priha- jalo tako v krogih političnih prvakov kot tudi med bolj navadnimi ljudmi. Večkrat ni bilo po- polnoma jasno, kam kdo spada in s kom bo po- tegnil. Značilen je primer nekega Rozmana21, ki je med procesom navedel, kako so ga Regalli in še neki drugi spraševali, h kateri stranki se čuti pripadnega in ali bo pričal v korist sokolov, on pa jim je - da bi imel mir pred njimi - odgovar- jal pritrdilno. Iz nekoliko ekscentričnega zaključnega govo- ra predsednika deželnega sodišča tudi izvemo, da se je pri Konju debatiralo o možnosti združi- tve obeh telovadnih društev, kar kaže na to, da so na obeh straneh obstajali telovadci, ki se niso ravno na smrt sovražili. Zdi se, da so bile relacije od prijateljstva do sovraštva in od sožitja do po- polne nezmožnosti prenašanja politično in na- 21 Priči Rcgalli in znani slovenski pisatelj ter publicist Fran Levstik sta navedli, da jima je vojak na dopustu Rozman v sllvestrski noči 1867/68 povedal, kako je Tambomino njemu in njegovemu prijatelju Dobovšku plačal, da bi pretepla neke sokole; Rozman je ob drugi priliki Rcgalli)• tudi povedal, daje bilDobovšek tisti, ki je hlapcu Kalanu izbil zob; obenem je izjavil, da se bo - v primeru, da bo sokolom prt končni obravnavi slabo kazalo - sam prijavil kot storilec. Rozman in Dobovšck sta te trditve zanikala. Hlapec Kalanje na sodišču po- vedal, kako mu je znani mestni lump Dobovšck pravil, da od njega zahtevajo, naj postane grešni kozel in prev- zame "stvar" (t.j. krivdo za telesne poškodbe, prizadeja- ne Kalanu) nase. Grešnega kozla je branilec Razlag poskusil najti še v zadnjem trenutku; v svojem zaključnem govoru je izpo- stavil, da obtoženim ni bila dokazana krivda za težke poškodbe, ki jih je utrpel Kalan - samo dejstvo, da so se znašli na inkriminiranem prostoru še ne pove nič. Po njegovih besedah so na delu morali biti rafinirani ljud- je, ki so se preiskavi odtegnili - bilo bi vredno truda, ra- ziskati, če pri tej stvari niso bili udeleženi klatež Mavec, imenovan Maus (priča Uršula Hočevar se je naknadno spomnila, da je potepuh Mavec bil eden od tistih, ki so Kalana vlekli iz "štale") ter njegova kolega Rozman in Dobovšck. cionalno drugače opredeljenih, v tem času pre- cej kratke. Epilog Vsi poskusi slovenske strani, da bi se "pomen" in s tem tudi posledice pretepa v Sellandovi ve- ži zmanjšale, niso preprečili reakcije vlade. De- želni predsednik Conrad je ukrepal skladno s poročilom policijskega komisarja Vidica. Storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi Sloven- cem škodil. Najprej je ustavil delovanje Južnega Sokola, kmalu zatem ga tudi razpustil, obenem pa še prepovedal petje ruske himne. Že 25. juli- ja je Conrad pisal notranjemu ministru Taafeju na Dunaj tudi o tem, da hoče suspendirati župa- na in postaviti policijo v izjemen položaj. Ven- dar je Taafe te namere zavrnil, češ da ne vidi no- benega razloga, da bi krajevno policijo mestu odvzeli in izročili kakemu deželnemu organu, saj se občinski zastopniki konflikta niso udele- žili, župan sam je imel le neljub delež, poleg te- ga pa se je konflikta udeležilo le malo število občanov. Kljub temu pa je Conrad kasneje pri Taafeju le uspel prodreti z utemeljitvijo, da bo suspenz župana le provizorična odredba in da se bo dokončno odločilo o vsej stvari po konča- ni preiskavi. Ljubljanski Nemci so gotovo prišli na idejo, da bi bilo dobro sodno preiskavo in njen izid čim bolj zavleči in si na tak način ustva- riti manevrski prostor. Taafe je tako 16. avgusta 1867 pristal na izredne odredbe. Vendar pa je pretekel še en mesec, da so se pokazale kon- kretne, vsem vidne posledice. Conradu je bila očitno za dodatno utemeljitev potrebna še sod- na preiskava o sokolskem ekscesu. 25. septem- bra je deželno predsedstvo suspendiralo župa- na Costo, vodstvo mestne policije pa izročilo okrožnemu komisarju Pajku. Utemeljitev je bila ta, da je bil Costa vpleten v kazensko preiskavo, ki je dokazala, kako je opravljanje varnostne službe v mestu takšno, da v vseh okoliščinah ne služi interesu vlade in miru željnega prebivals- tva. Suspenz Coste je pri Ljubljančanih izzval reakcijo. Najprej so Costovi simpatizerji izrekli suspendiranemu županu zaupnico, ki jo je pod- pisalo 400 najuglednejših meščanov, mestnih župnikov, odbornikov Trgovske zbornice, me- stnih okrajnih zastopnikov in 250 hišnih gospo- darjev. Razburili so se tudi Slovenci z dežele, Novice so poudarjale, da se suspenza ne da ute- meljiti z nobenim členom mestnega statuta. Nemški "trinajsteri" člani občinskega sveta so na Dunaj poslali protestno adreso, s katero so nasprotovali zgoraj omenjeni zaupnici Costi, VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE posebej zato, ker jo je ta sprejel, ne da bi se prej posvetoval z mestnim zastopstvom, katerega ugled je - po njihovem mnenju - tako zelo obla- til. Kakorkoli, kljub intervencijam (župan Costa in deželni predsednik Conrad sta osebno šla na Dunaj) je suspenz obveljal. Po daljšem zavlače- vanju ga je obravnaval tudi mestni svet na seji 12. 10. 1867. V tem trenutku je Nemcem uspel zvit manever. Bleiweis je namreč hotel, da bi predmet izročili samo pravnemu odseku, z obrazložitvijo, da gre za pravni konflikt. V bis- tvu je šlo bolj zato, da so imeli Slovenci v prav- nem odseku večino 3:2. Dežman je na drugi strani predlagal, naj zadevo odstopijo policij- skemu odseku, kjer so imeli Nemci večino 4:1. "Vmesno" varianto - da naj primer predložijo obema odsekoma - je predlagal dr. Suppan, sprejela sta jo oba predlagatelja. Ni povsem ja- sno, kako da je očetu naroda odpovedalo zna- nje elementarne matematike, toda razmerje med Nemci in Slovenci je bilo po njegovi privo- litvi 6:4 in Nemci so lahko rešitev zavlačevali, kolikor se jim je zdelo. Čas je delal za njih.22 Po pretepu v Šantlovi veži je nemški trinajste- rici v občinskem svetu uspelo doseči, da je pre- tepu sledila suspenzija župana, da se je pred- met, kolikor je zadeval občinski odbor, izročil združenemu pravnemu in policijskemu odbo- ru, kjer so imeli večino Nemci in da je to telo zadevo nenavadno dolgo obravnavalo. Temu so sledili neverjetni preobrati. Združeni odbor je občinskemu svetu na seji 6. 2. 1868 enogla- sno predstavil sklepe, da pretep ni nudil nobe- nega povoda za suspenz oz. kakršno koli kazen- sko preiskavo proti županu, saj ni bil izpolnjen noben pogoj iz 46. člena občinskega statuta, ki določa, kako se lahko suspendira župan ali svet- nik. Odbor je prav tako označil odvzem mestne policije za nezakonit, saj vlada občinskega sveta ni prej opomnila, tako da le-ta ni mogel ukrepa- ti. Prav tako odbor ni menil, da je nujno, da sus- penzu župana sledi odvzem mestne policije. Vladne ukrepe je označil kot udarec po mestni avtonomiji. V tem trenutku je nastopil kdo drug kot Dežman. Nasprotoval je sklepom odbora, ker ta ni upošteval, da se župan po burni noči ni posvetoval z občinskim svetom. Odbor tudi ni raziskal, kako je župan pri tem ekscesu posto- pal kot šef lokalne policije. Ni popolnoma ja- sno, zakaj je Dežman edini nasprotoval tem sklepom in napadel lastne somišljenike. Morda je prevladalo osebno sovraštvo do Coste, ali pa se je zbal, da bo županska kriza prekmalu reše- na. Kakorkoli, občinski svet je šel mimo njego- vih predlogov. Predloga združenega odbora sta bila: - naj sklenejo, da je vladni postopek v zvezi z županom in lokalno policijo neupravičen; - naj občinski svet prosi deželno vlado, naj vzpostavi avtonomni delokrog mestne obči- ne v polnem obsegu. Občinski svet je oba predloga sprejel sogla- sno; edini, ki je bil proti, je bil seveda Dežman. Kmalu pa se je izkazalo, da je bila sloga med obema strankama le navidezna. Ko je podžu- pan Orel sklepe z občinske seje izročil deželne- mu predsedstvu, je logično pristavil prošnjo za postavitev župana na njegove prejšnje funkcije. Nemška stranka tega ni razumela tako. Tri dni po seji so verjetno sami proti sebi inscenirali na- pade v Triester Zeitungu in Neue Freie Presse. Ti članki so kritizirali 12 nemških svetnikov, ki so poročilo združenega odbora podprli. Kakor- koli - prišlo je do razlik v interpretaciji občin- skih sklepov. Po pojmovanju nemške stranke poročilo in sklepi niso imeli osebnega pečata. Sprejeli da so jih samo načelno, razpravljali in sklepali da so samo o principu, na to da kaže že to, da združeni odbor ni sprejel sklepa o rehabi- litaciji Coste. Vzpostavitev mestne avtonomije in nastavitev Coste sta dve različni stvari. Dežel- no predsedstvo je predloge vrnilo občinskemu svetu v ponovno obravnavo. Izoblikovali sta se dve stališči, nemško in slovensko, ki smo ju že predstavili. Na seji 7. 3. 1867 je bil z 12:10 izgla- sovan slovenski predlog o vnovični vzpostavi- tvi mestne avtonomije in ponovni umestitvi Co- ste na vse njegove funkcije. Deželni predsednik Conrad je te sklepe sistiral in poslal na Dunaj.23 Tako je po najrazličnejših pravnih sofizmih na sodišču (po končani sokolski pravdi, kjer ni bil obtožen, saj ni bilo kaznivega dejanja, so proti Costi uvedli še posebno preiskavo) in spretnih manevrih trinajsterice v ljubljanskem občin- skem svetu Costa spet zasedel županski stolček šele julija 1868. Takrat pa je bila slovenska veči- na v mestnem svetu - po porazu na nadomest- nih občinskih volitvah spomladi 1868 - že iz- gubljena. Costo so Nemci vrgli v nekaj mesecih, nakar je užaljeni bivši župan Slovence prepričal v bojkot občinskih volitev. To je seveda praktič- no pomenilo popolno prepustitev slovenske 22 Primerjaj Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860-1869, str. 47-49- 23 Škerl, str. 51-53- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 prestolnice nemški stranki, ki je nato Ljubljani vladala skoraj 14 let. Posledice Spopad v Šantlovi veži je bil za slovensko stran katastrofa. Pretepeni hlapec, zaplenjene vile, prestrašeni meščani ter pobegli provoka- tor so bili - v primerjavi z vsem, kar je z eksce- som pridobila nemška stranka - bolj klavrni re- zultati. Pokazalo se je, da so ocene policijskega komisarja Bezdeka2i glede naglosti in zaletavo- sti Costove narave povsem opravičene. Noben moder župan si ne bi privoščil, da ga osumijo aktivne udeležbe v izgredih v lastnem mestu in da na ta način nasprotniki dobijo dovolj snovi za uničujočo propagandno vojno. Ko Škerl in Valenčič v svojih razpravah govorita o dogod- kih v Šantlovi veži, poudarjata nenaklonjenost (napihovanje delikta, pretirana strogost ipn.), katero so do Slovencev izpričale deželna vlada in njene policijske oblasti. Seveda imata, kar se tega tiče, prav. Res pa je tudi, da županovo ob- našanje pri ekscesu ne kaže na njegovo nepri- stranost, ki bi se je kot vrhovni poveljnik mest- ne policije moral držati. Nemcem naklonjeni deželni uradniki so seveda bili v resnici pri svo- jem delovanju vsaj toliko pristranski kot Costa. Znali pa so vse svoje ukrepe v večji meri prika- zati kot čuvanje reda in miru, kar bi navsezad- nje lahko storil tudi nesrečni župan, samo če bi namesto sokolov na pomoč poklical svojo mest- no policijo. Meščani, ki so se imeli za Nemce, so tako lahko upravičeno dvomili v svojo osebno in premožensko varnost, kolikor jo je zagotav- ljala mestna policija in so z nezaupanjem priča- kovali novih "dogodivščin". Ljubljanski nemški tabor je dosegel predvsem dvoje. Z odvzemom mestne policije, suspen- zom župana in sodnim procesom so na mestni ravni paralizirali vsako aktivnejšo politiko slo- venske stranke, po drugi strani pa so volilcem, odvisnim od vlade, jasno pokazali, komu je slednja nenaklonjena. Pri zmernih in "preudar- nih" ljubljanskih meščanih so župana in Sloven- ce uspeli prikazati kot prenapete skrajneže, ki mestu ne prinašajo miru in blaginje.25 Ta je bila seveda tudi precej odvisna od dobrih odnosov mestnih oblastnikov z Dunajem. Precejšen del političnega kapitala, ki si ga je v preteklem man- datu s svojimi pridobitvami za mestno občino prislužil Costa in z njim slovenska stranka, je bil izgubljen. Kljub temu bi bilo kratkovidno, če bi za izgu- bo slovenske oblasti v Ljubljani krivili v prvi vr- sti in samo Costo, njegove napake za časa župa- novanja in politiko abstinence, ki jo je po odho- du z županske funkcije vsilil na ljubljanski ob- činski ravni. Vse tja do Taafejeve dobe so na- mreč vsakokratne vlade (oz. politična usmeri- tev aktualnih oblastnikov na Dunaju) v zelo ve- liki meri in dokaj neposredno vplivale na lokal- na razmerja moči nasproti stoječih si strank. Po porazu na nadomestnih občinskih volitvah 1868 bi slovenska stranka tudi v naslednjih letih komaj imela možnost, da si povrne večino v ob- činskem svetu, saj so do Taafeja vse vlade (z iz- jemo Hohenwartove) bile nemško-liberalno usmerjene. 26 2* ARS, Deželno predsedstvo, za l. 1864 spis št. 1065, poro- čilo policijskega komisarja Bezdeka policijskemu mini- stru z dne 13. 6. 1864 v zvezi z novoizvoljenim župa- nom Costo - primerjaj Škerl, omenjeno delo, str. 135 - 136. Zusammenfassung Die Prügelei im Flur des Šantl-Hauses Im Juli 1867 kam es zur ersten echten deu- tsch-slowenischen physischen Auseinander- setzung in Laibach - einer Abrechnung am Mestni trg und einer Schlägerei im Flur des Šantl-Hauses. Kleine Provokationen hatten zu- vor die Spannungen zwischen Mitgliedern des deutschen Turnvereins und Mitgliedern des slowenischen Turnvereins Južni Sokol [Süd- licher Falke] verschärft. Mitglieder dieser Turn- vereine waren die Hauptakteure der aufregen- den nächtlichen Episode, aber auch andere Personen waren beteiligt. Am schicksalhaftes- ten war die Verstrickung des Laibacher Bürger- meisters Costa, der - obwohl Deutscher - eine 25 Škerl na straneh 54-55 poudarja, da so se potem, koje državni pravdnih Lehmann proti Costi uvedel posebno preiskavo, po mestu hitro raznesle govorice, katerih na- men je bil pred bližajočimi se volitvami v občinski svet Ljubljančane držati v napetosti, daje Costa kriv. Prei- skavo so res inscenirali, vendar so potem od tožbe proti županu odstopili. 26 Teoretične možnosti za ponovno osvojitev občinskega sveta bi morda bile - v primeru, da bi Slovenci v občin- skem svetu do takrat zadržali zelo številčno manjšino - edino za časa vlade Hohenivarta (februar 1871 - okto- ber 1871), kije bila federalistično razpoložena. Sloven- ci pa so, iz ne povsem jasnih razlogov, svoj bojkot ljub- ljanskih občinskih volitev prvič opustili ravno v najhuj- šem času - leta 1875, ko je bila nemška Ustavoverna stranka na Kranjskem ob vladni podpori na višku moči. VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE der führenden Persönlichkeiten der sloweni- schen Partei und Vorsteher des Južni Sokol [Südlicher Falke] war. Als einige Sokoli mitten in der Nacht in den Flur des Šantl-Hauses stürmten, um den Turner Tambornin, einen verhaßten Provokateur, zu fangen, handelte Costa, wie sich bald herausstellte, völlig falsch. Anstatt zur Wiederherstellung der öffentlichen Ordnung aus dem nahen Rathaus die Polizei zu holen, rief er die Sokoli aus dem Kaffeehaus Gnesda zu Hilfe. Durch die lärmende "Haus- durchsuchung" der Sokoli, während der sie auch den bereits zuvor malträtierten Haus- knecht verprügelten und die ganze Gasse auf- weckten, erreichte der Skandal seinen Höhe- punkt. Dieses an und für sich nicht so bedeutende Ereignis zog schwerwiegende Konsequenzen nach sich: auf Anforderung der deutschen Bürger kamen zusätzliche Heereseinheiten nach Laibach, der Bürgermeister Costa wurde suspendiert, der slowenische Turnverein Ju ni Sokol [Südlicher Falke] aufgelöst und bei einem Prozeß sieben Slowenen zu Haftstrafen verurteilt. Langfristig hatte das Laibacher deutsche Lager damit zweierlei erreicht: durch die Übernahme der Stadtpolizei, die Suspendie- rung des Bürgermeisters und den Gerichts- prozeß paralysierte es jegliche aktive Politik der slowenischen Partei auf städtischer Ebene; andererseits zeigte es den von der Regierung abhängigen Wählern klar, wem diese nicht geneigt war. Es gelang ihm, den Bürgermeister und die Slowenen bei den gemäßigten und "besonnenen" Laibacher Bürgern als über- spannte Extremisten darzustellen, die dem Frieden und Wohlstand der Stadt schaden. Nach juristischen Spitzfindigkeiten - nach dem Verfahren gegen die Sokoli, in dem der Bürger- meister wegen des Fehlens einer Straftat nicht angeklagt werden konnte, leitete man gegen ihn eine gesonderte Untersuchung ein - und geschickten Manövern der dreizehn deutschen Vertreter im Stadtrat gelang es Costa erst im Juli 1868, wieder den Bürgermeistersessel zu er- klimmen. Zu dieser Zeit aber war die slowe- nische Mehrheit im Stadtrat nach der Nieder- lage bei den Ersatzwahlen zum Gemeinderat im Frühjahr 1868 bereits verloren. Die Deutschen setzten Costa nach einigen Monaten ab, worauf der beleidigte Ex-Bürgermeister die Slowenen zum Boykott der Gemeinderatswahlen über- redete. Das allerdings bedeutete die völlige Überlassung der slowenischen Hauptstadt an die deutsche Partei, die dann fast vierzehn Jahre lang in Laibach herrschte. VSE ZA ZGODOVINO