ZAČETKI ORGANIZACIJE NAŠEGA MLEKARSTVA Dr. VLADO VALENČIČ Gospodarski razvoj je v drugi polovici prej- šnjega stoletja postavil naše kmetijstvo pred nove naloge. Stari način gospodarjenja in kmetovanja ni več ustrezal novo nastalim po- trebam, kmet je s proizvodi svojega gospodar- stva postal v večji meri, kot je bil prej, odvisen od trga. Ta trg pa se je z razvojem prometa - nekako pred 150 leti je prva železnica prere- zala našo zemljo - zelo razširil, kar je imelo za posledico, da so se na njem pojavili tuji kon- kurenti. Konkurenčni boj pa vzdrži tisti, ki more v kakovosti in ceni prekositi svoje kon- kurente, zato se je moralo boriti tudi naše kmetijstvo, da si je zagotovilo svoj prostor na trgu. V tem boju je uporabljalo zadružništvo kot sredstvo za izboljšanje gospodarstva, ker je zadružništvo tista organizacija, ki temelji na skupnosti interesov in daje tudi gospodarsko šibkim pa združenim moč, da z njo dosežejo uspehe, ki jih posamezniki ne morejo doseči. Prve naše zadruge so bile sicer kreditne za- druge, ki so jih začeli v sedemdesetih letih preteklega stoletja ustanavljati po Spodnjem Štajerskem. Istočasno smo dobili na polju mlekarstva prve zadružne organizacije in si je torej v mlekarstvu začelo utirati kmetijsko za- družništvo svojo pot. SKUPNA PAŠA NA PLANINAH - PODLAGA ORGANIZACIJE MLEKARSTVA Organizacija mlekarstva v obliki skupnih obratov se je najprej razširila na Tolminskem in v Bohinju. V obeh okoliših je bila živinore- ja zaradi obilice dobrih planinskih pašnikov in zaradi pomanjkanja polja najbolj razvita kmetijska panoga. Prebivalstvo je bilo v svo- jem gospodarskem obstoju odvisno od živino- reje in njenih proizvodov, kmetje so izdelovali surovo maslo in sir za domačo porabo in tudi za prodajo, da so si mogli kupovati žita, ki ga sami niso dovolj pridelali. Ker tvorijo pašniki in planine tako v Bohinju kot na Tolminskem glavni del za kmetijstvo sposobne površine, je bilo prehranjevanje živine že zdavnaj v veliki meri navezano na planinsko pašo. Način mle- karstva seje moral temu prilagoditi, zato so že zelo zgodaj nastale skupne planinske sirarne, ki so mleko živine, ki se je na planinah skup- no pasla, predelovale v sir. »Gospodarjenje v planinah v takšnem ze- mljišču, kakor ga imamo na razpolago v Julij- skih Alpah, v zelo kamnatem, pa močno goz- dnatem in dokaj visoko ter odročno ležečem, 30 gorskem ozemlju, nikakor ni lahka stvar in zahteva velikega napora, pa zadostnih delov- nih moči. Tu gre za urejanje celotne planine, za čiščenje in za krčenje, ki ne more biti stvar samo ene družine, enega kmetijskega obrata. Prav tako so na skupno, na družno kolektivno kmetsko delo navezane naloge, ko je treba ograditi planino, jo je bilo nemara potrebno zavarovati in trajno varovati zoper zveri, zla- sti medvede in še bolj volkove, itd. Veliko bri- go je bilo treba posvečati dohodom do planin, živinskim ter pastirskim stezam, oskrbi z vodo, napajališčem itd. Skratka: planinsko gospodarstvo je takšne prirode, da že samo sili v skupne napore, v organizirano kolektivno delo, v takšno, kakor ga je pač mogla opra- vljati in opraviti srenja. Zato moramo za trd- no računati, daje skupno gospodarjenje v pla- ninah v Julijskih Alpah že prastaro in da so že najstarejše, prve planine urejali s skupnim de- lom ter da se srenjska oblika kolektivnega gos- podarjenja v planinah deduje odtlej morebiti brez presledka.«! Skupna lastnina ali pa skupna poraba pla- ninskih pašnikov sta živinorejce v obeh okoli- ših davno pripeljali do skupnega obratovanja. Živina, ki se je poleti pasla na planinah, je bila večkrat zaupana varstvu skupnega plan- šarja, ta je imel skrbeti tudi za skupno prede- lavo mleka, proizvodi so bili potem razdeljeni med živinorejce po količini mleka njihovih krav, ravno tako so se tudi stroški razdelili na posameznike. Na Tolminskem so zasledili obstoj takih planinskih sirarn že 1. 1771, predelovale so skupno kravje in ovčje mleko v sir; proizvode: sir, skuto in sirotko, so razdelile med živino- rejce, ki so bili pri teh skupnostih udeleženi.2 Uradna statistika mlekarskih zadrug za 1. 1891 je navajala med tolminskimi zadruga- mi tudi planinsko zadrugo Kuhinja za kraje Km, Vršno in Selce, obstoječo od 1. 1800, in od 1. 1842 obstoječo planšarsko zadrugo na planini Duplja za kraj Smast.3 Seveda niso bile te zadruge organizirane z zadružnimi pra- vili, deleži, jamstvom itd., saj zadružnega za- kona še ni bilo, pač pa so bile skupnosti živi- norejcev, ki so kot upravičenci uživali pravico do paše na teh planinah, in so se s časom čisto neprisiljeno in naravno razvile v skupne mle- karske obrate, katere smemo v gospodarskem pogledu brez nadaljnega označiti kot zadruge. Sirarski obrati teh, kakor jih je Povše ime- noval, divjih zadrug so bili urejeni zelo po do- mače, njihova oprema je bila preprosta in po- manjkljiva. Izdelovale so sir po starem načinu in starih izkušnjah, termometra niso poznale, ampak je izkušeni sirar kar z roko določal pravo toploto. Sirarsko orodje ni bilo ravno preveč snažno in tudi poslopja so bila bolj za silo. Kleti niso bile primerne za pravilno do- zorevanje sira, temperaturne razlike od 8 do 10 ° niso bile nič izrednega kakor tudi, da je ob hujših nalivih pritekla v klet voda.** Bohinjci so izdelovali predvsem maslo, Tolminci pa so bili siraiji in so, kot bomo še videli, postali učitelji sirarstva Bohinjcem. Toda oboji so se sredi prejšnjega stoletja v svojem mlekarstvu še vedno držali starega na- čina, ki je bil dokaj primitiven, nova mlekar- ska tehnika, ki so jo uporabljale gospodarsko naprednejše dežele, jim je bila neznana. Zato je tudi trpela kakovost njihovih mlekarskih iz- delkov, ki so se vedno težje borili s konkuren- co kvalitetnejšega blaga. Ni manjkalo sicer prizadevanja, da se tudi v naših deželah dvigne kmetijstvo in živinoreja na višjo stopnjo popolnosti. Zato so se trudile kmetijske družbe, ki jim je bil namen pospeše- vanje kmetijstva in dvig kmetove strokovne izobrazbe, pri čemer so uživale podporo drža- ve. L. 1868 je avstrijsko kmetijsko ministrstvo pričelo razpisovati nagrade za sirarska društva in je podeljevalo deželnim kmetijskim druž- bam podpore za pospeševanje sirarstva. Na pomen in potrebo organizacije sirarstva je opozarjal na Goriškem Fran Povše, ki je te- daj postal strokovni učitelj, 1. 1871 pa ravna- telj novo ustanovljene kmetijske deželne šole v Gorici. V svojem slovenskem predavanju o mlekarstvu in sirarstvu 6. decembra 1869 v goriški deželni dvorani je opisal tudi delo in organizacijo švicarskih sirarn.5 Te sirarne so imele obliko društev, v njih so se združili živi- norejci in si postavili skupne sirarske obrate, v katerih so predelovali v sir mleko svojih krav. Povše je priporočal, da bi tudi pri nas začeli z izdelovanjem sira na švicarski način, ki se mu je zdel za naše razmere najbolj primeren. Iz- delovanje takega sira je pa mogoče le pri večji količini mleka, zato je bilo potrebno, da so si- rarski obrati dobivali mleko od več živinorej- cev. Sirarska društva s skupnimi obrati bi tudi v naših deželah omogočila, da bi se sirarstvo razširilo. Na ta način bi mogli izdelovati do- ber sir, ki bi imel višjo ceno; v skupnih obra- tih bi se veliko prihranilo na stroških za opre- mo in obratovanje, zadostoval bi en sam sirar, kjer jih je po starem načinu več, in ta bi goto- vo tudi bolje obvladal sirarsko tehniko. Kon- čno je Povše v svojem predavanju omenjal še prizadevnja avstrijskega kmetijskega ministr- stva, ki je razpisalo nagrade za skupne dru- štvene sirarne, da bi tako spodbudilo povzdi- go sirarstva. Brez dvoma je v veliki meri Po- všetova zasluga, da se je na Goriškem sprožilo vprašanje organizacije mlekarstva v skladu z gospodarskim razvojem in da se je širila ta mi- sel, za katero se je zavzela tudi goriška kmetij- ska zadruga. Istočasno je bilo to vprašanje načeto na Kranjskem. Kot je mogoče ugotoviti, so 1. 1870 »Novice«, ki so služile tudi kot glasilo kmetijske družbe na Kranjskem, prvič prines- le razglas kmetijskega ministrstva o podeljeva- nju nagrad društvenim siramam.6 S temi na- 31 gradami je država hotela pospeševati ustana- vljanje »mlekarskih društev ali tovarišij«. Razpisani sta bili dve nagradi po 600 goldi- narjev in zlate svetinje za »sirarske družbe ali tovarišije, ki na dan najmanj 400 bokalov v masten sir predelajo.« (1 bokal je meril 1,41 litra). Če bi bilo več takih društev, bi pri po- delitvi nagrad odločala kakovost sira. Nadalje so bile razpisana še tri darila po 300 goldinar- jev in srebrne svetinje za sirarne, ki predelajo v polmasten sir najmanj 400 bokalov mleka; odločilna je bila kakovost in množina. Za na- grado so se smela potegovati vsa po avstrijskih planinah obstoječa mlekarska društva in tudi tista, ki bi se ustanovila do julija 1871. Dru- štva so morala imeti najmanj deset članov, pri razpisu 1. 1872 je bil še pogoj, da morajo vsi člani imeti iste pravice. V prošnjah za nagrade je bilo treba navesti podatke o poslovanju društva ter o rezultatih tega poslovanja. Kmalu nato je odbornik kranjske kmetijske družbe SchoUmayr objavil v »Novicah« čla- nek, v katerem je pozival »naj se gospodarji celih sosek združijo, da skupaj napravljajo sir za kupčijo«.'' Opozarjal je na razpisane nagra- de, opisoval prizadevanja za povzdigo sirar- stva v drugih deželah ter način izdelovanja sira v Švici, ki gaje priporočal kranjskim živi- norejcem v posnemanje. Leta 1873 so »Novice« posvečale planinam in mlekarstvu prav posebno pozornost. 8 Pri- nesle so opis sirarskih »družb«, kako so orga- nizirane, kako poslujejo in opozarjale živino- rejce, da je sirarstvo mogoče le na podlagi združitve, ker posamezniki nimajo dovolj mleka, da bi mogli izdelovati dober sir. V po- sebnem članku so opisale, kako so opremljene švicarske mlekarne in potem zopet dajale na- vodila, kaj bi se dalo vse izboljšati na naših planinah. Priporočale so skrb za dobra pota, za vodo po planinah, za hleve, za gnojenje in svarile pred prekomernim izkoriščanjem pla- ninskih pašnikov, kje'r se sme pasti le toliko živine, kolikor je pašnik more prehraniti. Z vsem tem propagandnim delom je bilo poskrbljeno, da je misel o potrebi organizacije mlekarstva na podlagi združitve živinorejcev v mlekarskih in sirarskih društvih prišla med tiste, ki jim je bila namenjena, med tolminske in bohinjske kmete. Ti so bili sedaj poklicani, da ji dajo življenje. Ni bilo treba dolgo čakati, ko so se pokazali prvi sadovi, seme je padlo na pripravljena tla. NA TOLMINSKEM Omenjeno je bilo že, da so na Tolminskem že oddavnaj imeli po planinah poleg navede- nih še v Lomu, Pologu, Žabčah in drugih kra- jih skupne sirarske obrate. Povše jih je imeno- val »divje zadruge«, ker so bile brez vsakih pravil in je njihovo poslovanje slonelo le na ustnih izročilih. Ker je bila zavest o potrebi skupnega dela ljudem že prirojena in je to skupno delo imelo svojo tradicijo, ni bilo več daleč od tega, da je dobilo tudi novo oliko in se tako prilagodilo potrebam gospodarskega razvoja in nove proizvodne tehnike v mlekar- stvu. Za švicarskim vzorom. S posredovanjem kmetijske družbe v Gorici je 1. 1873 prišel na poljubinjsko planino Razor švicarski sirar Miller, ki pa ni imel uspeha. Podrobnosti o njegovem delu niso znane, toda že naslednje leto ga je na planini zamenjal drug švicarski sirar, Tomaž Hitz. 9 Pridobila ga je tudi kme- tijska družba s pomočjo državne podpore in mu dala nalogo, da uvede na Tolminskem novi način sirarenja. Hitz, učenec Schatzman- na, je bil mož na mestu, z njegovim imenom je povezan nastanek modernega sirarstva na Tolminskem in v Bohinju. Tomaž Hitz se je izkazal kot dober organi- zator. Najprej je vzorno uredil planino Razor. Pri svojem delu je naletel, kot je usoda vsake- ga reformatorja, na velike težave. Njegov predhodnik, že omenjeni Miller, je imel pri izdelovanju sira smolo in ta neuspeh je tol- minske planšarje napravil zelo nezaupljive proti vsem novotarijam. Hitz se je moral bori- ti zoper mnoga nasprotovanja. Sele ko so vi- deli uspeh njegovega dela, je nasprotovanje popustilo ip na planino Razor so pričeli ro- mati živin.orejci z ostalih planin ter se vračali potem domov poučeni o boljšem načinu mle- karstva. Mladi planšarji so ostajali na planini vso pašno dobo, da bi se praktično priučili no- vega in boljšega izdelovanja sira. Hitz je uve- del izdelovanje sira na ementalski način, ta sir je dosegel ceno 68 goldinarjev za 100 kg, prej pa so dobili za po stari tolminski navadi izde- lan domač sir največ 50 goldinarjev. Ugoden uspeh na planini Razor je dal po- budo, da se je združilo 11 živinorejcev s 70 kravami v Poljubinju, v dolini nedaleč od Tolmina, in so ustanovili 1. 1874 prvo polju- binjsko mlekarsko zadrugo, ki je obratovala tudi pozimi. Njen namen je bil, da se s posta- vitvijo mlekarne doseže izdelovanje boljših iz- delkov in tako tudi boljše vnovčevanje mleka. Po pravilih je imela zadruga zbrati zadružno glavnico z zadružnimi deleži, ki so znašali 20 gold, in se naj bi obrestovali po 6%. Upravo, obstoječo iz predsednika in štirih odbornikov, je volil občni zbor za dobo dveh let. Pravila so tudi določala, da morata biti letno dva občna zbora, eden pred pričetkom mlekarske dobe v novembru, drugi po zaključku v juniju. Prvi občni zbor naj bi določil način obratovanja, drugemu pa je moral biti predložen računski zaključek. Zadruga je smela posamezne doba- vitelje mleka odvezati od dolžnosti vplačila deležev, ti dobavitelji pa niso imeli nobene pravice soodločnja v premoženjskih zadevah zadruge. Pravila so vsebovala točne določbe glede dolžnosti dobave mleka, zlasti glede ka- 32 kovosti. Vsak član je moral ob določenem času oddati zadrugi vse mleko, razen kolikor je potreboval za dom, in sicer takoj po molži, kolikor mogoče čisto, toda neprecejeno, v či- stih posodah, ki so se morale po vsaki uporabi popolnoma osnažiti in posušiti in so se smele uporabljati le za ta namen. Dobavitelji mleka niso smeli nakupovati telet za pitanje. Mleko, ki bi bilo prepozno prineseno, je smel mlekar zavrniti. Ni se smelo dobavljati nečisto in ne- zdravo mleko, to je mleko, ki so ga prinesli v nesnažnih posodah, mleko krav, ki so bile bolne na vimenu ali imele drugo bolezen, ter krav, ki so se otelile šele pred šestimi dnevi ali ki naj bi se otelile v prihodnjih šestih tednih. Zadruga je odklanjala tudi mleko, ki ni bilo namolženo ob rednem času krmljenja in mol- že (zjutraj in zvečer) in mleko krav, ki so pri- šle od sejma, ter tistih, ki so bile pomolzene dnevno le še po enkrat. Končno se ni smelo prinašati v mlekarno mleko, ki zaradi kakšne svoje lastnosti ni bilo normalno, ki je bilo pre- redko ali je imelo premalo tolšče, kar je za- druga ugotavljala s tehtanjem in tolščobnimi merili. Ce bi kdo vkljub opozorilu večkrat do- bavil slabo mleko, ga ne bi zadruga od njega več sprejemala, dokler se ne bi izkazalo, da je zopet dobro. Za primer dobave slabega in po- kvarjenega mleka je bila zadruga upravičena kaznovati nepoštenega dobavitelja z globo od 20 do 50 gold. Mlečni proizvodi so se skupno vnovčevali in prodajali vsakomur proti goto- vini po cenah, ki jih je določil odbor. Pozimi in spomladi je zadruga izdelovala surovo maslo na milanski način, ki je bilo v Gorici zelo priljubljeno; tako maslo je imelo dobro ceno: 92 do 96 krajcarjev, včasih celo 1 gold. 10 kr. za 1 kg na kraju proizvodnje. Iz posnetega, toda še sladkega mleka je zadruga izdelovala pusti sir, ki ga je prodajala po 35 krajcarjev za kilogram, kupovali so ga največ lesni trgovci za gozdne delavce. Tretji proiz- vod je bila skuta, ki jo je zadruga razdeljevala članom v razmerju količine dobavljenega mleka. Eden izmed letnih računskih zaključkov iz prve dobe zadružnega poslovanja je izkazoval 1.597 gold. 17 kr. dohodkov za 340 kg mastnega, 111.5 kg pustega sira, 736 kg skute ter 903 kg surovega masla. Za 27.215 kg mle- ka je zadruga plačala 1.415 gold. 4 kr., za li- ter mleka so člani dobili 5,2 kr.; v Gorici je bila tedaj cena mleku 8 kr., a z ozirom na oddaljenost Tolminskega od prometa so bile cene, ki so jih dosegli tolminski živinorejci še vedno ugodne. Kot se vidi iz izvlečka pravil, ki ga je obja- vil Povše, je imela poljubinjska mlekarna ime in dejansko obliko zadruge (po Povšetu se je zadružna trvdka imenovala »Erste Polubiner Molkereigenossenschaft«), vendar se ne zdi verjetno, da bi bila takrat na podlagi zadruž- nega zakona od 9. aprila 1873 vpisana v za- družni register, čeprav je sestavljalec pravil upošteval njegove predpise. Zanesljivi podatki o tem pa niso na razpolago. Če so Povšetove navedbe točne, je bila mlekarna v Poljubinju prva na slovenskem ozemlju, ki je nosila za- družno tvrdko. Poljubinjska mlekarna je dobila vzorno opremo in je s svojim obratovanjem ugodno vplivala na razvoj okoliškega mlekarstva. Na planini Razor je zgradila hleve za 200 krav, uredila jo je predvsem za izdelovanje mastne- ga sira, surovega masla in skute. Mlekarne z neprekinjenim obratovanjem so bile ustanovljene v Ljubinju, Zatolminu, Ča- dri (Čadrgu) in Ravneh, potem v Idrijskem, Praprotnem, Dolju in še v drugih krajih. V vseh teh mlekarnah so bili zaposleni učenci poljubinjske zadruge, le na planinah so delali sirarji še po starem načinu, ker tamkajšnje si- rarne še niso bile prenovljene. 10 Pri ustanavljanju novih mlekarn ni šlo ved- no vse gladko. Prihajalo je tudi do nesoglasij zlasti glede kraja, kjer naj se postavi mlekar- na, pa tudi osebna vprašanja so včasih stopala preveč v ospredje. Posledica je bila, da sta po- nekod, kjer se v vseh vprašanjih niso mogli ze- diniti, nastali dve skupini in vsaka je trmasto vztrajala na svojem stališču. Končno so pa na- mesto ene postavili v vasi kar dve mlekarni, eno na gornjem, drugo na doljnem koncu vasi, kakor je bilo v Volčah. Tudi Idrsko pri Koba- ridu je dobilo dve mlekarni. To cepljenje sil seveda ni bilo v korist napredka, ampak je bilo ovira v razvoju goriškega mlekarstva. Kmetijska družba, ki je dala pobudo za reorganizacijo tolminskega mlekarstva, se je zavedala, da novih mlekarn ne more prepusti- ti samim sebi, amapak da so mlada podjetja tudi še nadalje potrebna nege in podpore. Res so imeli mlekarski obrati v poljubinjski mle- karni, ki jo je vodil Hitz, vzgled za posnema- nje, vendar je bilo to premalo. Potrebno je bilo nadzorstvo nad vsem delom mlekarjev, ki so se oprijeli novega načina mlekarstva, pod- pirati jih je bilo treba ne le z denarjem, ampak tudi s stalnim poukom in nasveti. Zato je gori- ška kmetijska družba v sporazumu s kranjsko sklenila nastaviti potovalnega učitelja in nad- zornika za mlekarstvo in sirarstvo na Tolmin- skem in v Bohinju. Z denarno podporo kme- tijskega ministrstva je bil na to mesto posta- vljen sirarskim družbam dobro znani Švicar Tomaž Hitz, ki je tedaj vodil sirarni na plani- ni Razor in v Poljubinju. To vest je objavil v »Novicah« po naročilu Kmetijske družbe dr. J. Bleiweis v posebnem »odprtem pismu pla- ninarjem v Bohinju in Tolminu«, ki da jim bo Hitz dajal praktičen in, če treba, tudi teoreti- čen pouk v izdelovanju sira in masla. 11 Kme- tijsko ministrstvo je dalo podporo za nastavi- tev mlekarskega potovalnega učitelja le za 1. 1878, za naslednje leto pa po kranjski kmetij- ski družbi zaprošeno podporo 1.200 gold., ko- 33 likor je znašala Hitzova plača, ni dovolilo. Ker je bila goriška kmetijska družba prepriča- na, da mlekarski zadrugi na Planini Razor in v Poljubinju še vedno potrebujeta dotedanje strokovno vodstvo in da je od nadaljne prisot- nosti Hitza odvisen obstoj zadrug, si je goriški deželni odbor prizadeval, da bi Hitz, ki mu je službena pogodba potekla, še ostal v deželi. Tudi kranjska kmetijska družba je bila za na- daljno nastavitev Tomaža Hitza kot potoval- nega učitelja v interesu novih sirarskih dru- štev, zato sta se obe družbi dogovorili, da pro- sita v ta namen za državno podporo po 400 gold, vsaka in sicer, če le mogoče, za dobo pe- tih let, k ostalim potrebnim 400 gold, bi pa prispevala vsaka dežela polovico.'2 Goriška kmetijska družba je od vsega začet- ka prispevala k plači Tomaža Hitza, ki je že takrat v Poljubinju seznanjal mlade mlekarje s švicarskim načinom mlekarstva. Do kdaj je Hitz deloval na Goriškem, se iz razpoložljivih virov ne vidi, goriška kmetijska družba je pri- spevala, kot je mogoče ugotoviti, k njegovi plači do 1. 1880, zato je verjetno, da je tedaj zaključil svoje za slovensko mlekarstvo pio- nirsko in plodonosno delo. 13 Poljubinjska mlekarska zadruga je bila de- ležna izdatne državne gmotne pomoči, sicer bi gotovo ne mogla svojih obratov tako vzor- no opremiti. Njeni izdelki so uživali sloves za- radi dobre kakovosti; bronasta svetinja, ki jo je 1. 1882 prejela na gospodarski razstavi v Tr- stu za razstavljen sir, dokazuje, da so njeni us- pehi dobili tudi javno priznanje. Poslovni uspehi mlekarn. V svojem poroči- lu o tolminskih mlekarnah je Povše navedel nekaj podatkov iz njihovega poslovanja.''* Delo poljubinjske zadruge je bilo že omenje- no, naslednji podatki se nanašajo na mlekarne v Ljubinju, Zatolminu, Čadri in Ravneh. Za- druga v Ljubinju je obratovala pozimi v vasi, spomladi na predplanini Lom, poleti na pla- nini Podlenk. Zatolminska zadruga je p^oleti obratovala na planini Sleme, zadruga v Cadri na planini Dobrenšca in zadruga v Ravneh na planini Kal. Člani zadruge v Kalu so bili prav posebno požrtvovalni, dohodek dveh let so prepustili za nabavo inventarja, za stroške zgradbe in za druge investicije. V enem letu, Povše ne navaja letnice, verjetno je to bilo okrog 1. 1880, so te zadruge izdelale približno 18.000 kg sira, 4.300 kg surovega masla in 8.000 kg skute. Po obsegu proizvodnje so bile te mlekarne precej enake, le zatolminska se je posvečala, če smemo soditi po Povšetovih po- datkih, predvsem izdelovanju sira, manj pa iz- delovanju surovega masla kot ostale tri mle- karne. Zadrugi v Cadri in Ravneh sta prede- lovali tudi ovčje in kozje mleko. V dolinskih obratih omenjenih zadrug so bili zaposleni učenci vzorne poljubinjske mlekarne, ki so iz- šli iz Hitzove šole. Številčno je tolminsko mlekarstvo lepo na- predovalo, ustanovljene so bile nove mlekar- ne v Dolju, Gabrijah, Idrskem, Krnu, Prapro- tnem in Žabčah, od katerih so nekatere prede- lale precejšnje količine mleka, n.pr. Dolje okrog 6.389 kg, Idrsko I 139.700 kg, Idrsko II 30.000 kg, Prapretno 19.115 kg itd. Izkupi- ček, ki so ga mlekarne dosegale pri vnovčenju svojih proizvodov, je donašal živinorejcem namanj 4, pa tudi 5,9 krajcarja za liter mleka. Po uradni statistiki je bilo na Tolminskem 1. 1891 18 mlekarskih in planšarskih zadrug, vendar se podatki o poslovanju nanašajo le na 15 zadrug, ker za planšarsko zadrugo Kožarje pri Breginju podatki manjkajo, za planšarsko zadrugo Libušje-Kamno ter za mlekarsko za- drugo Sleme-Zatolmin pa so nepopolni. Polo- vico tolminskih zadrug je označevala statisti- ka kot mlekarske, polovico pa kot planšarske zadruge. V petih krajih so imeli po dve zadru- gi, eno mlekarsko v dolini, ki je obratovala v zimski in pomladni dobi, ter planšarsko, ki je obratovala v dobi paše na planinah. Množina mleka, ki so jo tolminske mlekar- ne v 1. 1891 predelale, je znašala 544.540 kg; izdelale pa so 15.484 kg surovega masla, 42.185 kg sira in 16.432 kg ostalih izdelkov. Za sir, surovo maslo in druge izdelke so preje- le 32.273 gold., stroški so znašali 6.953 gold., donos 30.320 gold., za 1 kg mleka so člani pre- jeli 5,56 kr. Ker so člani verjetno dobili sirot- ko in kakšne druge izdelke, je bila vrednost vnovčenega mleka nekoliko višja. Tudi v bovškem sodnem okraju je bilo več skupnih mlekarskih podjetij, ki so predelovala skoraj izključno le ovčje in kozje mleko. Uradna statistika je navajala taka podjetja na planini Mangart, v^Koritnici, Trenti, pri Sv. Mariji v Trenti, na Žagi ter še v nekaterih dru- gih krajih, vendar ni prinesla nikakih podat- kov o njihovem poslovanju. Bile so to manjše sirarne, katerih izdelki so bili namenjeni pred- vsem za domačo porabo. 15 Ko je Hitz prenehal s svojim delovanjem, je ostalo tolminsko mlekarstvo precej časa brez pravega vodstva. Hitz je sicer svetoval, naj bi se iz vrst poljubinjskih učencev izbral za nekaj let mlekarski inštruktor, ki bi obe- nem vodil vzorna mlekarska obrata v Poljubi- nju in na planini Razor. Uresničitev tega na- sveta je v interesu napredka mlekarstva pripo- ročal tudi Povše, ko je 1. 1894 pisal svoj opis goriške živinoreje in mlekarstva. ' 56 Naloga mlekarskega instruktopa naj bi tudi bila, da bi vsako leto v tritedenskih tečajih dajal teoretič- ni pouk tistim učencem, ki so se praktično priučili mlekarstva v Poljubinju, na planini Razor ter v drugih mlekarskih obratih. Toda inštruktor se ne bi smel omejiti le na vzgojo mlekarskih strokovnjakov, ampak bi moral skrbeti tudi, da vse kmetsko prebivalstvo se- znani z osnovami umnega mlekarstva. Zato bi moral obiskovati posamezne mlekarne in vasi ter poučevati ljudi na licu mesta. Le na ta na- 34 čin bi se dalo doseči, da se napredek v mlekar- stvu in planšarstvu na splošno razširi. Najbrž ni bil gol slučaj, daje istega leta, ko je Povše s takimi razlogi utemeljeval potrebo mlekarskega inštruktorja, goriška kmetijska družba za to službo z državno podporo nasta- vila Josipa Lebana iz Tolmina, ki se je učil mlekarstva pri Tomažu Hitzu. Njgova naloga je bila, da obiskuje mlekarne in planine ter podučuje, kako se pravilno izdeluje sir in su- rovo maslo. V »Gospodarskem listu«, glasilu goriške kmetijske družbe, so bila objavljena njegova poročila, v katerih je opisoval tudi svoje ugotovitve o mlekarskih društvih in na planinah, na katerih so delali sir. L. 1894 je popisal svoje obiske na planinah Polog, Ra- zor, Pod Kukom, Dolenje Vojske, Vojske, Matajur-Idrsko, Matajur-Svino, Matajur- Sužid, Polje za Krnom in mlekarno v Bovcu. •'7 Našel je ponekod, da so izdelovali sir še po starem načinu, toda razen enega so sirarji radi sprejemali njegov poduk, dosegel je, da so se, koliko se že niso prej, oprijeli no- vega načina izdelovanja sira. V naslednjem letu je Leban obiskal mlekarska in sirarska društva, ki jih je bilo že 19, po dva- in celo tri- krat. Društva so imela mlekarske obrate v sle- dečih krajih: Kozarišče, Voice, Zatolmin, Idr- sko I, Idrsko II, Svino, Sužid, Kobarid, Bovec, Trnovo, Ladra, Volarje, Gabrije, Dolje, Zalaz, Poljubinj, Ljubinj, Vršno in Smast.i^ Glede surovega masla, ki so ga mlekarska društva iz- delovala, ugotavlja, da je bilo v največ prime- rih prav dobre kakovosti, sir pa se je v sploš- nem manj posrečil ter je bil bolj redko prvovr- sten. Pomanjkljivi so bili največkrat prostori, v katerih so bili mlekarski obrati, zato je pri- poročal, da bi kmetijska družba, dežela in dr- žava s podporami pomagale mlekarskim dru- štvom do primernih prostorov, v katerih bi bilo mogoče obratovanje v skladu z zahtevami umnega mlekarstva. Ker je Leban v svojih po- ročilih navajal mnogokrat tudi podatke o ko- ličini proizvodnje in ocenah, doseženih za mlekarske izdelke, dobimo iz njih precej do- bro sliko o stanju takratnega goriškega mle- karstva. L. 1893 je 18 tedaj na Tolminskem delujo- čih mlekarskih društev predelalo skupno pri- bližno 964.000 kg mleka v 24.602 kg surovega masla in 67.686 kg sira, za kar so izkupila 54.903 gold. V tem pa ni všteta tista količina izdelkov, ki je bila razdeljena med društvene člane. Surovo maslo, ki so ga izdelovala neka- tera društva, je bilo v trgovini na dobrem gla- su in sicer ne le v deželi, ampak tudi na Du- naju, v Trstu, v Pulju in drugje, kamor so ga prodajali v vedno večjih količinah. 19 Tolmin- ska mlekarska društva so 1. 1891 imela 539 članov.20 Razvoj mlekarstva je pospeševala država še posebej z državnimi podporami, ki jih je po- deljevala s posredovanjem kmetijske družbe. Te podpore so služile predvsem za nabavo potrebne mlekarske opreme. L. 1894 je bilo takih podpor izplačano za 2.000 gold., ki so jih dobila mlekarska društva v Bovcu, Idr- skem, Libušnjem, Svinem, Gabrijah, Doljem, Kozarščah in Zalazu - Čadrgi za nakup cen- trifugalnih posnemalnikov.2i »Gospodarski list« je ugotavljal velik napredek v tolmin- skem mlekarstvu od leta do leta ter poudarjal, da izmed vseh podpor, ki jih podeljuje kmetij- sko ministrstvo, rodijo največ sadu podpore v korist mlekarskih društev. L. 1895 je bilo za tolminsko mlekarstvo prav posebno ugodno, ustanovljena so bila šti- ri nova mlekarska društva. Po poročilih poto- valnega mlekarskega učitelja so mlekarska društva predelala v sir, surovo maslo in druge izdelke že 1,631.300 kg mleka. Za kg surovega masla so društva izkupila 90 kr. do 1 gold. 15 kr., za sir pa 45 do 60 kr.22 Omenjeno leto predstavlja tudi nekakšen mejnik v zgodovini tolminskega mlekarstva, tedaj je bila pravzaprav zaključena prva doba razvoja njegove organizacije. Organizacija mlekarstva je slonela na društveni obliki, mle- karska društva, ki jih je sicer avstrijska uradna statistika označevala tudi kot zadruge, so ime- la na več ali manj enak način sestavljena pra- vila, ki so veljala za člane samo kot nekake medsebojne pogodbe. Po svojem gospodar- skem bistvu so bila ta društva sicer zadruge, kajti njihov namen je bil, da s skupnim obra- tovanjem pospešujejo gospodarstvo svojih čla- nov, kar je glavni znak zadruge, vendar niso izpolnjevala po zadružnem zakonu predpisa- nih zahtev in niso bila vpisana v zadružnem registru. Toda vedno pogosteje so se pojavlja- li glasovi, da je treba obstoječa mlekarska dru- štva spraviti v sklad z zadružnim zakonom in tako dejanskim zadrugam dati tudi pravno obliko zadrug. To misel je zagovarjalo glasilo kmetijske družbe, ki je priporočalo, naj dru- štva prevzamejo prava zadružna pravila in je v »Gospodarskem listu« objavilo besedilo vzornih pravil.23 Koje bil 1. 1896 občni zbor kmetijske podružnice v Tolminu, je Emst Klavžar, član odbora goriške kmetijske druž- be, govoril o mlekarskih obratih, zlasti pri si- rarstvu. Grajal je tudi razcepljenost in needi- nost, ki sta se ponekod pojavljali in vodili do ustanavljanja dveh mlekaren v eni vasi, med- sebojna konkurenčna borba, ki je temu sledi- la, je bila v škodo razvoja mlekarskih društev in njihovih članov. Jedro Klavžarjevega govo- ra pa je bil nasvet, naj se vsa mlekarska in si- rarska društva na Tolminskem preustrojijo v zadruge po zadružnem zakonu in naj se regi- strirajo v zadružnem registru. V zadmgah bi mlekarstvo dobilo trdnejšo organizacijo, ka- kor jo ima v več ali manj zasebnih društvih. V imenu kmetijske dmžbe je Klavžar sporočil zbranim zastopnikom mlekarskih in sirarskih dmštev, da se bodo državne podpore podelje- 35 vale v bodoče le tistim mlekarskim obratom, ki bodo izdelovali maslo in sir po navodilih mlekarskega potovalnega učitelja Lebana in ki bodo organizirani v obliki zadrug ter regi- strirani pri okrožnem sodišču v Gorici. Raz- govor, ki je sledil, je pokazal, da so se zastop- niki mlekarskih društev z reorganizacijo v mlekarske zadruge po zadružnem zakonu stri- njali. Na občnem zboru je bil izvoljen pose- ben odbor enajstih oseb, ki je dobil nalogo, naj pripravi tolminskim razmeram primerna pravila za mlekarske zadruge in poskrbi, da jih posamezna društva sprejmejo in se nato vpišejo v zadružni register.24. Na istem občnem zboru je bil tudi govor o težavah, ki jih je imela poljubinska mlekarska zadruga pri prodaji svojih izdelkov. Nekdaj cvetoče podjetje je propadalo, ker ni imelo za- nesljivih kupcev. Iz tega se vidi, da so se tol- minske mlekarne morale boriti za trg, kajti verjetno so povsod srečavale tujo konkurenco. Za mala in mlada mlekarska podjetja brez iz- kušenj in strokovnega trgovskega vodstva iskanje kupcev gotovo ni bila lahka naloga. Pri tem jim je veliko pomagala kmetijska družba, ki si je mnogo prizadevala ne samo, da so mlekarska društva v redu obratovala, ampak tudi, da so mogla svoje izdelke čim ugodnejše vnovčevati. Skušala je proizvodom goriškega mlekarstva najti trg tudi izven mej države, tako je n.pr. 1. 1895 pripravljala pot, da bi se tolminsko surovo maslo moglo izva- žati v Solun.25 Iz razpoložljivih virov se ne more posneti, če je do tega izvoza potem tudi prišlo. STANJE ŽIVINE Mlekarstvo na Tolminskem je slonelo na izkoriščanju planin, razumljivo pa je, da je z razvojem mlekarstva "šel vzporedno tudi raz- voj planinskega gospodarstva. Izboljševanje planinskih pašnikov in njihovo urejanje je bilo tudi pogoj za napredek mlekarstva, mle- karska društva so mu morala posvečati isto pozornost kot mlekarskim obratom. Planine na Goriškem so bile posestnopravno v lasti kmetskih skupnosti, ki so jih uživale.26 pri njihovem užitku ni bilo nobenih takih ovir, kot so bile v Bohinju, ki bi vplivale na mož- nosti izkoriščanja planinskih pašnikov. Zato je na Tolminskem živinoreja v celoti napre- dovala, kar nam tudi potrjuje naslednji pre- gled, ki kaže naraščanje števila goveje živine v drugi polovici prejšnjega stoletja.2'7 Podatki so navedeni za govejo živino skupno in še pose- bej za krave po tedanjih sodnih okrajih nekda- njega tolminskega političnega okraja, podatki za v devedesetih letih ustanovljeni kobariški sodni okraj so za 1. 1900 prikazani skupaj s tolminskim, katerega del je prej bil. Število goveje živine je po vseh sodnih okrajih na Tolminskem napredovalo, toda razvoj števila krav v razdobju, na katerga se podatki nanašajo, ni bil enakomeren. Štetje 1. 1890 je v vseh treh sodnih okrajih ugotovi- lo manjše število goveje živine kot 1. 1880, vendar je število do prihodnjega štetja zopet naraslo. Nazadovalo pa je, kot kažejo na- slednje številke, število drobnice, ovac in koz, ker je bil splošen pojav v naših deželah. Na Bovškem, kjer je največji del planinskih pašnikov, primeren le za pašo drobnice, je število ovc le v manjši meri nazadovalo, če ga primerjamo z najvišjim stanjem, ki ga je ugotovilo štetje 1. 1880. Nazadovanje števila drobnice je bilo le delno kompenzirano z naraščanjem števila goveje živine. V razdobju 1869 - 1880 je v splošnem naraslo tako število goveje živine kot število ovac, verjetno je bil to vpliv za- četkov v organizaciji mlekarstva na Tolmin- skem, ki je dala večje možnosti za vnovčeva- nje mlekarskih proizvodov. Nazadovanje števila drobnice je bilo brez dvoma tudi po- sledica prepovedi paše koz v zvezi z ukrepi za zaščito gozdov, kar je dovedlo do omeji- tev kozjereje. Če presojamo desetletje 1880 - 1890 po številu živine ob enem in drugem štetju, moramo priti do zaključka, da za živi- norejo ni moglo biti ugodno. Videli smo, da je tudi v mlekarstvu tedaj vladal zastoj in je šele v devetdesetih letih prišlo zopet do no- vega napredka, ki se kaže tudi v številkah stanja goveje živine. Tak razvoj je bil gotovo v medsebojni vzročni zvezi, razvoj mlekar- stva je dajal pobudo za razvoj živinoreje. V BOHINJU Podobne razmere kot na Tolminskem so vplivale na razvoj mlekarstva tudi v Bohi- nju, kjer je bila živinoreja glavna kmetijska panoga. O bohinjski živinoreji ob polovici prejšnjega stoletja nam je ohranjeno sledeče poročilo: »Nar veci premoženje Bohinjci v svoji živini - govedi in drobnici - imajo. Manj premožni kmetovavci po 4, 6, 8, bolj premožni pa po 12 do 16 in še več krav rede. Zato pa tudi toliko masla napravijo, da ga na 36 leto gotovo po tavžent centov iz Bohinja, veci del v Trst, izvozijo. Zraven tega jim pa pri domači mizi tudi sir veliko odrine, ki ga v planinah delajo - se ve da bolj pustiga, ker bi scer masla napravljati ne mogli.«28 Maslo, ki je šlo v Trst, so znosili posebni nosači pre- ko Bače na Primorsko, posamezni so bili tako močni, da so nesli po 100, 130 ali celo 150 funtov masla (funt je bil 0,56 kg, 100 funtov je tvorilo en cent ali stot). Za prena- šanje masla so nosačem služile posebne krošnje oprte na ramah in na glavi. Življenje bohinjskega kmeta je bilo v teda- njih razmerah težko, njegove življenske možnosti so bile omejene, le izboljšanje živi- noreje in mlekarstva mu je moglo ustvariti boljše gospodarske pogoje. Da so tudi v Bo- hinju v sedemdesetih letih stopili v tem po- gledu na novo pot, ima svoj vzrok v istih ali vsaj podobnih činiteljih, ki so dali pobudo za organizacijo mlekarstva na Tolminskem. Razpis državnih nagrad za ustanovitev mle- karskih društev, prizadevanja kranjske kme- tijske družbe, ki je zlasti s članki v »Novi- cah« skušala vzbuditi med kmetovalci zani- manje za umno mlekarstvo in živinorejo ter jih seznanjati z napredkom, doseženim na tem polju v drugih deželah, ter končno zlasti delo bohinjskega župnika Mesarja, so sproži- li pri bohinjskih živinorejcih gibanje, ki je imelo svoj cilj v organiziranju tamkajšnjega mlekarstva. Intenzivno propagandno delo »Novic« v 1. 1873 za ustanavljanje sirarskih društev je bilo že omenjeno. To delo je kmalu pokaza- lo svoje sadove. V članku, objavljenem 23. aprila 1873, so »Novice« z zadoščenjem ugotovile, da njihovi klici niso ostali klic vpijočega v puščavi, ker se že pripavlja usta- novitev prvih sirarskih družb, ter so opisova- le koristi, ki jih bodo imeli živinorejci od skupnega planšarstva, stroški bodo manjši, izdelki se bodo ugodneje prodajali. Geslo časa je: »V združbi je moč.« Sirarska društva. Na seji Kmetijske druž- be v Ljubljani 6. junija 1873 so odborniki že zvedeli, da sta bili v Bohinju ustanovljeni dve sirarski družbi, ena na Bitenjski planini in na planini Govnjač, ki je štela 12 gospo- darjev, druga pa na planini Bareča doHna, v kateri se je združilo 8 gospodarjev. »Novice« so takoj prinesle to »čisto novo in veselo vest«.29 Po sklepu odbora kmetijske družbe sta si šla ogledat bohinjski sirarni odbornika Schollmayr in Seunig. Kot sta poročala po svoji vrnitvi, je sirarna na Bitenjski planini, ki je dobila naziv »prva kranjska sirarska družba«, njen načelnik je bil župnik Mesar, predelala v sir dnevno 833 funtov (1 funt je 0,56 kg) kravjega mleka od približno 100 krav, količina izdelanega polmastnega sira »švicarske grojarske sorte« je znašala 84 fun- tov v dveh hlebih. Odposlanca kmetijske družbe sta ugotovila, da je sir dober za pro- dajo. Na drugi planini Bareča dolina so se pasle le ovce in koze, kakih 200 po številu; izdelovali so iz 350 funtov mleka dva hleba po 40 funtov kozjega sira. V svojem poročilu sta odbornika kmetijske družbe priporočala obe sirani za državno podporo pod pogojem, da si družbi oskrbita pravila. Svetovala sta tudi, naj bi eden izmed članov šel ogledat si- rarne v Vorarlabergu. V prvem letu je bitenjska sirarska družba predelala v sir in skuto 31.660 litrov mleka, sir so mogli vnovčiti po 66 gold, za 100 kg, prej so dobili največ 56 do 57 gold. Liter mle- ka je prišel na 5.8 kr., kar je bohinjske sirarje zelo navdušilo, saj jim je prej liter mleka vrgel kvečjemu 3.5 kr. Ta uspeh je, kot je razumlji- vo, zelo pospešil ustanovitev nadaljnjih sirarn v Bohinju.30 Pomanjkljivo je bilo to, da se je družba začela šele pri kotlu, pašo in molžo je oskrboval vsak gospodar sam.3l Pobudo za ustanovitev sirarskih družb v Bohinju je dal tedanji župnik Janez Mesar, ki je 1. 1871 ustanovil podružnico kmetijske družbe in je bil njen predsednik. Mesarje tudi sestavil pravila sirarskih društev na Bitenjski planini in v Bareči dolini ter jih poslal odboru knietijske družbe v pregled. Še 1. 1873 je župnik Mesar po naročilu Kmetijske družbe v Ljubljani ter s podporo, ki jo je prejel z njenim posredovanjem od kme- tijskega ministrstva, potoval na Vorarlberško, da si ogleda tamkajšnje sirarstvo in si pridobi potrebnih izkušenj. Po vrnitvi se je vrgel na organizacijo sirarstva v Bohinju. L. 1874 so nastale po njegovem prizadevanju tri nove si- rarske družbe, v Nemškem Rovtu, Nomnju in na Ravneh. Ko je 1. 1874 po nalogu kmetijskega mi- nistrstva posebna komisija pregledovala mle- karske zadruge v vsej državi, je obiskala tudi bohinjske sirarske družbe. V svojem poročilu priznava komisija dobro voljo in prizadevnost kranjskih mlekarskih zadrug in omenja kot očitno znamenja dobrega in pravega vodstva teh sirarskih družb, da so člani takoj v začetku glavni izdelek, to je sir, skupno prodajali in si le siratko med seboj razdelili. Kot napake pa je grajala komisija neprimerne prostore in po- mankljivost opreme. Tudi z bovškim sirarjem v Nemškem Rovtu ni bila zadovoljna, ker se je držal starega kopita pri izdelovanju sira.32 Napredek v bohinjskem mlekarstvu pa ne bi bil mogoč brez pomoči njihovih sosedov Tolmincev. Mesar pravi sam: »Saj bi tudi v Bohinju nihče ne začel z mlekom drugače, ka- kor je od nekdaj navada, gospodariti, ako bi ne bili brali ali slišali, da se mleko s sirom boljše izplača kakor z maslom, kar so sosedni Tolminci in Bovčani že dolgo tukajšnim gos- podarjem pripovedovali. Prišel je čas, da se je to, kar se je večkrat slišalo, resnobiše prevda- 37 rilo ter na zadnje v veliko zadovoljnost tudi dejansko poskusilo. In stari pregovor: kar se počasi prime se dobro prime, bode se tudi v mlekarstvu na Gorenskem potrdil.«33 Tudi Tomaž Hitz nam potrjuje, da so se Bohinjci učili sirarstva na Tolminskem. Po- tem ko je ponovno obiskal bohinjske sirarske družbe, je po obisku 1. 1876 priobčil svoja opazovanja v članku »Napredek sirarstva v Bohinji na Gorenskem«, ki so ga po goriškem »Gospodarskem listu« prinesle »Novice«.34 iz Hitzovega članka se vidi, da je na planini Ravne izdeloval sir Bohinjec France Ravnik, in sicer ne po stari navadi, ampak na način, ki se ga je naučil pri njem na planini Razor in v mlekarni v Poljubinju. Tudi sirar v Bitnjah je bil Bohinjec, ki se je učil sirarstva pri Hitzu, sirarja v Nemškem Rovtu in Bistrici pa sta bila Goričana, Hitzova učenca. Hitz je ob svojih obiskih v bohinjskih sirar- nah pomagal z nasveti pri opremljanju in po- sredoval pri naročanju potrebnega sirarskega orodja iz Švice. V sirarni Ravne je pomagal postaviti prvo stiskalnico za sir. L. 1876 pa je pomagal opremiti eno leto prej ustanovljeno mlekarno v Bistrici, ki jo je označil kot vz- gledno za ostale sirarne; istega leta so nastale še sirarne v Stari Fužini, Polju in Savici. Izdelovanje sira je bilo v začetku seveda še zelo primitivno. Sir so stiskali z nalaganjem kamenja; kotli, ki so jih dobivali z Goriškega in so bili napravljeni po italijanskih vzorcih, so imeli obliko odrezanega obrnjenega stožca. Ker so bili pregloboki, se je mogel sir iz njih spravljati le s težavo. Vkljub temu so mlekar- ne imele uspehe, ker so se obrati po možnosti izpopolnjevali po Hitzovih nasvetih. Župnik Mesar pa se ni zadovoljil le z ustanavljanjem mlekarskih društev, ampak je skrbel, da so obratovala po načelih umnega mlekarstva, s katerim se je sam seznanil na svojem potova- nju po Vorarlberškem. Zato si je prizadeval, da dobijo sirarne sposobne izučene sirarje, ki bi pomagali pri opremi in vodstvu posamez- nih mlekarskih društev. L. 1875 ustanovljena mlekarna v Bohinjski Bistrici je služila temu namenu. Takoj je dobila ustrezajočo opremo, kotle, ognjišče, stiskalnico itd., da je mogla biti za vzgled ostalim sirarnam in obenem vzgajati spretne sirarje. Tudi oprema mleka- ren v Nemškem Rovtu, na Ravneh in v Bit- njah je bila izboljšana in mlekarski inventar izpopolnjen z nakupom v Švici. V vseh mle- karnah so bili od tedaj zaposleni izučeni mlekarji.35 Kmetijska družba je hotela tudi v ostalih krajih Kranjske, kjer so bili planinski pašniki, razširiti novodobno sirarstvo. Zato je župniku Mesarju naročila, da je pregledal vse važnejše planine in vzpodbujal živinorejce k združitvi v sirarskih društvih. Obiskal je planine v kam- niški okolici, planini na Nanosu in Gozd pod Snežnikom. Njegov namen je bil, da pouči gospodarje o umnem izkoriščanju planinskega sveta, o boljšem oskrbovanju živine in o um- nem mlekarstvu. Opozarjal je na potrebo iz- boljšanja planinskih pašnikov, ki so morali biti potrebljeni, očiščeni kamna in škodljivih rastlin in grmovja ter gnojeni; živine, ki se na njih pase, naj ne bo preveč, paša prašičev naj se ne dopušča, ker prašiči preveč razrijejo tla, na planinah naj se postavijo dobri hlevi. Pri- poročal je, naj se mleko uporablja tako, da vrže čim več dobička. V bližini mest je naj- boljše prodajati mleko. Kjer ima sir 6/10 tiste cene, ki jo ima surovo maslo, je najbolje izde- lovati sir, ki naj ga izdelujejo mlekarska dru- štva, ker so obratovalni stroški pri večjih obratih sorazmerno manjši kot pri malih. Me- sar je dajal tudi navodila za izdelovanje sira. Vendar neposrednega uspeha njegovi obiski po kranjskih planinah niso imeli. V svojem poročilu, ki ga je podal odboru Kmetijske družbe, pravi, daje od poslušanja pa do izpol- njevanja tega, kar smo slišali, dolga pot, da pa je za napredek tudi tak pouk potreben.36 Sicer so Vipavci, ki so imeli ovce na Nano- su, bili pripravljeni, da osnujejo sirarsko dru- štvo, hoteli so le, da jim kmetijska družba prej preskrbi podporo, kajti, kot je rekel zastopnik vipavske podružnice na občnem zboru Kme- tijske družbe, »na prazen nič nima nihče vese- lja kaj začenjati.« Ker pa je pogoj za podelitev podpore bil, da mora družba biti najprej usta- novljena, Vipavčanom ni bilo mogoče ustreči. Sicer so tudi drugače vladale na nanoških paš- nikih nenavadne razmere. Vipavska občina je imela na Nanosu pašnike v izmeri 12.000 ora- lov, v pašo jih je vzelo v zakup pet ali šest kmetov, ki pa niso pasli svoje živine, ampak so dajali pašnike v podzakup gospodarjem ovac.37 Poslovni uspehi bohinjskih mlekaren. L. 1875 so obratovale na bohinjskih planinah štiri sirarske družbe, v Bitnjah, Ravneh, Nom- nju in Nemškem Rovtu. Od članov so prevze- le skupno 79.101 bokal mleka, iz katerega so izdelale 17.251 1/2 funta sira, 102 1/2 funta masla ter 9.844 funtov siratke, ki je bila raz- deljena med člane. Za sir in maslo so družbe izkupile 5.704 gold. 96 kr., stroški so znašali 705 gold. 34 kr. ter je ostal donos 4.999 gold. 62 kr. Za bokal mleka so prejeli člani, ne upo- števajoč siratke in skute, 6.32 kr., če pa raču- namo, kar je seveda pravilnejše, tudi vrednost siratke in skute, je povprečna cena za bokal mleka znašala 9.44 kr.38 Delež, ki ga je imel Tomaž Hitz pri organi- zaciji bohinjskega mlekarstva je bil že ome- njen, povečal seje še, ko je bil 1. 1878 po skle- pu kranjskega in goriškega deželnega odbora postavljen za potovalnega učitelja mlekarstva in nadzornika mlekarskih obratov. Da je bilo Hitzovo delo kot nadzornika mlekaren uspeš- no, dokazujejo podatki poslovanju sirarskih družb. L. 1883 je poslovalo v Bohinju že de- 38 vet sirarskih družb s 330 člani jn sicer: Bo- hinjska Bistrica, Ravne, Bitnje, Češnjica, Ne- mški Rovt, Nomenj, Savica, Polje in Stara Fu- žina. Vse skupaj so prevzele od članov 459.320,4 kg mleka, iz katerega so izdelale 2.125,4 kg masla, 38.734,8 kg sira, 19. 840,9 kg skute in 321.518 kg siratke. Za prodano blago so družbe prejele 23.869 gold. 83 kr., vrednost članom razdeljenih izdelkov, skute in siratke, je znašala 6.291 gold. 86 kr., skupaj torej 30.161 gold. 69 kr., stroški so znašali 2.934 gold. 45 kr. Člani so dobili kg mleka plačan, ako upoševamo le prodano blago, po 4.55 kr., če računamo tudi prejeto skuto in si- ratko pa 5.92 kr. za 1 kg mleka.39 Največja med tedanjimi sirarskimi družba- mi je bila družba v Stari Fužini, ki je štela 70 članov in je predelale v sir in maslo 134.363,4 kg mleka, ostala društva so si bila po obsegu poslovanja enaka: množina mleka se je pri njih gibala od 21.408,4 kg pri sirarni v Nom- nju pa do 56.231 kg pri sirarni v Savici. V navedenih sirarskih društvih so bili zdru- ženi bohinjski živinorejci razen treh vasi Ko- privnika, Gorjuš in Srednje vasi, ki so ostale pri starem načinu predelovanja mleka. Mlekarna v Bohinjski Bistrici je nabavila Lefeldtovo pinjo in je začela 1. 1883 izdelovati v večjem obsegu čajno maslo, ki gaje prodaja- la v Ljubljano, v Trst in tudi na Dunaj po 1 gold. 20 kr. do 1 gold. 40 kr. za 1 kg. Tudi mlekarna na Ravneh je izdelovala deloma su- rovo maslo, ki ga je prodajala v Ljubljano po 1 gold. 40 kr. za 1 kg. Sicer so poleg sira izde- lovala surovo maslo še mlekarska društva v Bitnjah, Češnjici, Nomnju, Savici in Polju, toda po starem načinu. To domače ali kmeč- ko maslo so prodajali s posredovanjem tol- minskih prekupcev v Gorico in Trst po 90 kr. za 1 kg. Z izdelovnjem surovega masla so mo- gle mlekarne donos mleka nekoliko zvišati, ne da bi to siru občutneje škodovalo, ker je bila tolščoba bohinjskega planinskega mleka raz- meroma visoka. Izvedenci na tržaški razstavi, ki so preizkusili bohinjski kot polmastno izde- lani sir, so celo izjavili, da more glede tolščobe še vedno tekmovati z drugimi polnomastnimi siri. Več bohinjskih mlekarskih društev v za- četku ni imelo svojih poslopij, kar je seveda oviralo njihov napredek. Včasih je bila needi- nost med člani razlog, da ni prišlo^do zidave mlekarskega poslopja; v Savici in Češnjici se niso mogli sporazumeti glede prostora, kjer naj bi se mlekarna postavila.40 Osnovana je bila tudi mlekarska družba v Podstudorju, ki pa je svoj sirarski obrat zdru- žila s sirarno v Stari Fužini; 1. 1882 ustano- vljeni sirarni v Jereki in Podjelju sta se združi- li s sirarsko družbo v Češnjici. Pozneje sta bili ustanovljeni še dve mlekarni in sicer 1. 1888 društvo na Selu, 1. 1891 pa mlekarna v Srednji vasi, tako daje uradna statistika za 1. 1891 iz- kazovala v Bohinju 11 sirarskih društev ali, kot jih je statistika nazivala, mlekarskih za- drug. Vse bohinjske mlekarske zadruge so imele 1. 1891 391 članov, od katerih so prevzele 660.858 kg mleka, na sirarno v Stari Fužini je odpadlo 218.784 kg. Izdelale so 55.793 kg sira in 27.648 kg drugih izdelkov. Za prodane iz- delke so društva prejela 31.442 gold., stroški obratovanja so znašali 4.010 gold., donos 27. 432 gold. Za 1 kg mleka so člani prejeli v go- tovini povprečno 4,15 kr., če pa upoštevamo tudi vrednost izdelkov, ki so jih člani prejeli v naravi, kot skuto in siratko, jim je 1 kg mleka vrgel povprečno 5 kr.; v primeri z 1. 1883 seje torej cena, ki so jo živinorejci prejeli za mle- ko, znižala.4i Oblika mlekarske organizacije. Sirarske družbe, ki so bile ustanovljene v Bohinju, niso bile osnovane po avstrijskem zakonu o prido- bitnih in gospodarskih zadrugah z dne 9. apri- la 1873. Verjetno je, da ustanovitelji in propa- gatoci sirarskih družb za zadružni zakon sploh niso vedeli, šele po nekaj desetletjih so se pričele pretvarjati družbe v zadruge po za- družnem zakonu. Kot prva se je preosnovala v zadrugo med bohinjskimi sirarnami sirarska družba v Stari Fužini, ki se je vpisala v za- družni register 1. 1910. Dasi sirarske družbe niso bile zadruge po zadružnem zakonu, so vendar bile zadruge po svojem gospodarskem značaju, ker so se v teh družbah združili člani zaradi pospeševanja svojega gospodarstva s skupnim obratom. Pospeševanje gospodarstva s skupnim obratom pa je bistvo vsake zadru- ge. Naziv »zadruga« za taka podjetja v tistih časih še ni bil običajen, »Novice« so prvotno pisale vedno le o sirarskih družbah ali združ- bah, šele pozneje se najdejo primeri, ko so skupne sirarne označevale kot zadruge. L. 1883 so priobčile vzorna pravila za »mlekarske zadruge, kakoršnih si mnogo mnogo želimo med našimi živinorejci, in to po izgledu obstoječih in s prav dobrim uspe- hom delujočih mlekarskih zadrug v Bohinju, katerih je lepo število osnoval velezaslužni župnik na Bohinjski Bistrici, gospod Janez Mesar.«42 Dasi bohinjske mlekarne imenujejo zadruge, govorijo pravila le o družbi in dru- štvu. Pravila imajo določbe o namenu, pre- moženju in organih društva, o pravicah in do- lžnostih društvenih organov, o načinu sklepa- nja in glasovanja na občnih zborih, o spreje- manju in izstopanju članov in njihovih pravi- cah ter dolžnostih. Vsebujejo tudi podrobne predpise o postopku pri dobavljanju mleka, ki naj bi društvu zagotovili dobavo mleka dobre kakovosti. Predpisi o dobavljanju mleka so skoraj enaki predpisom, ki jih je imela v svo- jih pravilih »Prva poljubinjska mlekarska za- druga«, določbe o organizaciji društva se pa od poljubinjskih pravil v marsičem razlikuje- jo. Ker pa je ravno strokovni mlekarski del v obojnih pravilih enak, je gotovo, da so bila 39 pravila prvega tolminskega sirarskega društva, pri katerih je najbrž s strokovnim nasvetom sodeloval Tomaž Hitz, vzor tudi za bohinjske mlekarne. Člen vzornih pravil, ki je obravna- val društveno premoženje, kaže, iz kako skromnih začetkov se je bohinjsko mlekarstvo razvijalo. Določal je: »Da zmore društvo po- plačati ustanovne stroške, za pristojne prosto- re, kotel, gorkomer, prte in vse drugo potreb- no mlekarsko orodje, vzame primerni denarni znesek na posodo. Koj po končni mlekarski dobi oziroma po razprodanih mlečnih izdel- kih, se ima s strženim denarjem to posojilo z obrestmi vred vrniti in po odbitih vseh drugih izdatkih ostali čisti dohodek pri sklepnem ra- čunu po primeri nanošenega mleka med druž- nike razdeliti. Skupna vrednost društvene za- loge se po primeri mleka, po kateri so vsacega stroški za njo zadeli, vsacemu posebej oceni ter se mu kot njemu pripadli društveni delež zapiše.« Sirarska društva so torej pričela svoje delo z izposojenim denarjem, brez vsakih lastnih sredstev v obliki deležev, ki bi jih člani bili dolžni vplačati. Finančna podlaga novih mlekarskih društev je bila torej zelo šibka in nestalna, le disciplina članov in njihova privr- ženost do društva jih je mogla obvarovati ve- čjih gospodarskih neuspehov. Vzbuja začude- nje, da so mlekarska društva prebrodila fina- nčne težave, s katerimi so se skoraj gotovo morala boriti v začetku svojega obstoja. K ustanavljanju in razvoju sirarskih društev so pripomogle tudi denarne podpore, ki jih je podeljevalo kmetijsko ministrstvo s posredo- vanjem kmetijske družbe. Podpore so znašale največkrat tristo goldinarjev; omogočale so mladim društvom, da so si mogla nabaviti najpotrebnejšo mlekarsko opremo, ne da bi se morala v ta namen preveč zadolževati. Od 1. 1869 do 1882 je bilo za povzdigo mlekarstva na Kranjskem izplačanih 6.800 gold, držav- nih podpor. Iz teh se je osnovalo 13 mlekar- skih društev, ki so dobila skupno 19 podpor v zneskih od 100 do 300 gold. Državna podpora je bila dana župniku Mesarju, ko je šel na Vo- rarlberško, da se seznani s tamkajšnim mle- karstvom. Za njegova potovanja po Kranj- skem, da je poučeval živinorejce o umnem mlekarstvu, sirarstvu, planšarstvu, živinoreji ter računovodstvu pri mlekarskih društvih, je država prispevala 600 gold. Mladim mlekar- jem, ki so se šli na Tolminsko učit sirarstva, so bile dovoljene podpore. Dajale so se še po- sebne podpore za izboljšanje planin in za zgradbo potrebnih poslopij na planinah.43 Pri podeljevanju podpor ni kmetijsko mi- nistrstvo postavljalo nikakih pogojev glede za- družne oblike mlekarskih obratov. Saj je do- voljevalo podpore sirarnam, ki so imela obli- ko društev. Ko pa je 1. 1880 dovolilo novo ustanovljenima sirarskima »zadrugama« v Češnjici in Podstudoiju za nabavo opreme vsaki po 300 gold, podpore, je zahtevalo, da se mu predložijo postavno potrjena pravila. Obe društvi sta nato predložili svoja pravila deželni vladi v potrditev, toda po okrajnem glavarstvu v Radovljici sta prejeli odgovor, da deželna vlada ni pristojna potrjevati zadružna pravila, ampak da je vpis v zadružni register po zakonu o pridobitnih in gospodarskih za- drugah od 9. aprila 1873 stvar trgovinskega sodišča. Vse pa kaže, da je bila taka enkratna rešitev bolj slučajna, kot pa izdana z name- nom, da se mlekarska organizacija spravi v pravo zadružno obliko, kajti ne omenjeni dru- štvi in ne 1. 1882 ustanovljeni društvi v Jereki in Podjelju, ki sta tudi dobili državno podpo- ro, se niso ustanovila v skladu s predpisi za- družnega zakona.44 Borba za pašne pravice na planinah. Poleg skrbi za uspeh mladih sirarn so imeli Bohinj- ci skrbi tudi s planinami. Lastninska pravica na nekaterih planinah, kjer so bohinjski živi- norejci imeli pravico do paše za svojo živino, je pripadala Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Te pašne pravice so lastniki planin, dasi je bila tudi njihova lastninska pravica de- loma še sporna, na razne načine omejevali. Zlasti Kranjska industrijska družba je hotela kar največ pašnikov spremeniti v gozd. Če pa bi Bohinjci izgubili svoje planine, bi bila izpo- drezana glavna žila bohinjske živinoreje. Ze 1. 1876 je »Prva kranjska sirarska družba« v Bit- njah morala zapustiti planino Govnjač in bila je v nevarnosti tudi bitenjska planina, ki je bila priznana razen malega dela blejski graščini.45 Pritožbe bohinjskih kmetov zoper Kranjsko industrijsko družbo, ki jim je kratila pašne pravice, pravico do lesa za stavbe in kurjavo, pravico do stelje itd., so se množile. Družba je prepovedovala pašo na zemljiščih, kjer je ho- tela imeti gozd; ker pa so Bohinjci pasli živino tudi na prepovedanih zemljiščih, je stalno pri- hajalo do sporov. Po trditvah kmetov so bile meje za pašo prepovedanih zemljišč mnogo- krat tako postavljene, da se ni moglo braniti živini, da ne bi čeznje uhajala. Družba je take prestopke preganjala, od 1. 1869 do 1877 je bilo kmetom predpisanih za 80.000 gold, de- narnih kazni in več 1000 dni zapora. Med lastniki gozdov in kmetij, ki so v gozdovih imeli služnostne pravice, je bil že star spor, ki so ga sredi stoletja še zaostrile zapletene lastninske razmere. Za gozd Jelovico ni niti bilo rešeno vprašanje, kdo je gospodar, ali ob- čine ali rudarske družbe ali gospodstva ali dr- žavni gozdni erar. Razumljivo je, da v takih razmerah ni moglo biti jasnosti tudi glede pra- vic za izkoriščanje gozda in z njim združenih pašnikov. Da napravi konec neredom in zmešnjavam, je država 1. 1854 gozd postavila pod sekvester. L. 1868 je bilo sicer vprašanje služnostnih pravic z vladno odločbo rešeno, vendar niso prenehali spori med pašnimi in gozdnimi upravičenci in Kranjsko industrij- 40 sko družbo, ki je 1. 1870 postala lastnica po- sestva bivšega blejskega gospodstva, 1. 1871 pa posestev fužinarja na Savi Viktorja Ruarda. Ker je za svoje fužine potrebovala les, ji je bil glavno gozd, ki ga je ščitila, omejevala pa je pašo, kjer je škodila gozdu. Da bi se spor med bohinjskimi pašnimi in gozdnimi upravičenci in Kranjsko industrij- sko družbo končno rešil, je kmetijska družba sklicala 1. 1877 sestanek, ki so se ga udeležili vsi prizadeti: občine Bohinjsko Bistrico, Sred- njo vas. Gorje in Grad je zastopalo 18 mož. Kranjsko industrijsko družbo njen predsednik K. Luckmann poleg drugih njenih funkcio- narjev. Za interese bohinjskih kmetov so se v imenu kmetijske družbe zavzemali dr. Wurz- bach, njen predsednik dr. Bleiweis, dr. Poklu- kar in Schollmayr. Na tem sestanku je bilo ugotovljeno, da je Kranjska industrijska druž- ba prepovedala pašo ne le na zemljiščih, ki so bila po katastru gozdovi, ampak tudi po pla- ninah in na zemljiščih, ki so bili po katastru pašniki. Na ta način je odtegnila paši že 5000 oralov. Predsednik kmetijske družbe je sicer pristal, da ne more biti kataster v vseh prime- rih merodajen za presojo, kaj je gozd in kaj je pašnik, poudarjal pa je, da mora svet, ki je stoletja služil za pašo, ostati pašnik. Kranjska industrijska družba pa je hotela, da bi bilo od- ločilno stanje, kakor je bilo tedaj; da postane gozd in se izključi paša, kjer je enkrat bil gozd, pa čeprav je zemljišče služilo tudi za pašo. Pri tako nasprotujočih si stališčih seveda ni mo- glo priti do sporazuma.46 Tomaž Hitz je zastavil v »Novicah« svojo besedo za bohinjske živinorejce in njihove pravice do planin, ugovarjal je zoper širjenje gozda na škodo pašnikov, ki so za živino v Bohinju nujno potrebni, ter ugotovil, da pri- haja vsako leto manj živine na planinske paš- nike. Ta Hitzova ugotovitev je toliko bolj za- nimiva, ker je bil sicer mnenja, da imajo Bo- hinjci preveč živine v primeri s količinami krme, s katerim so razpolagali. V svojih izva- janjih je zahteval, naj država zaščiti živinorej- ce pred Kranjsko industrijsko družbo, ki hoče, da raste gozd, kjer je bila pred 20 in 30 leti najboljša paša.47 Razvoj živinoreje. Številke o stanju živine ob posameznih štetjih, ki jih vsebuje naslednji pregled, se nanašajo na radovljiški sodni okraj, v katerem je bil Bohinj le manjši del.48 Mlekarska društva, ki smo jih obravnavali, so bila omejena na občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas, zato seveda ne smemo v teh šte- vilkah iskati le njihovega vpliva na številčni razvoj živinoreje v bohinjskem kotu. Ker so si bile gospodarske razmere v celem radovlji- škem sodnem okraju precej enake, smemo predpostavljati, da se razvoj v Bohinju ni bi- stveno razlikoval od razvoja celotnega okraja in da pride smer razvoja živinoreje tudi za Bo- hinj v teh številkah več ali manj do pravega izraza. Leto Goveja Krave Ovce Koze živina 1857 10.293 6.343 7.333 2.720 1869 11.198 1880 12.032 6.251 7.437 1.186 1890 9.845 4.687 5.222 1.037 1900 10.916 5.437 3.703 811 Ta pregled kaže, da je bil razvoj v radovlji- škem okraju nekoliko drugačen kot pa na Tolminskem. Število goveje živine je sicer od prvega štetja v 1. 1875 pa do 1. 1880, ko je bil dosežen višek, naraslo, toda še daleč ne v tisti meri, kot smo to videli v tolminskem sodnem okraju. Padec, ki je sledil v osemdesetih letih, je bil zelo občuten, mnogo močnejši, kot je bil na Tolminskem, in ga napredek v razdobju 1890 - 1900 ni mogel izravnati. Število drob- nice je znatno nazadovalo iz istih razlogov, ki so bili omenjeni že za Tolminsko. Za radovlji- ški okraj je mogoče ugotoviti, da v drugi polo- vici prejšnega stoletja ni ohranil stanja živine na isti številčni višini. V tolminskem okraju je število goveje živine v istem razdobju znatno naraslo, tako da je bil padec števila drobnice izravnan in še dosežen znaten napredek. Šte- vilčni razvoj živine v radovljiškem okraju to- rej ne kaže, da bi razvoj mlekarstva imel nanj kakšen vpliv. Seveda je pri tej primerjavi upo- števano le številčno gibanje živine, za presojo celotnega razvoja živinoreje pa bi morali upo- števati še izboljšanje kakovosti in mlečnosti. Zelo verjetno je, da je bilo ravno omejevanje paše na planinah s strani Kranjske industrij- ske družbe in drugih veleposestnikov vzrok, da se živinoreja v radovljiškem okraju ni mo- gla tako razvijati, kot se je razvijala na Tol- minskem. Številke o razvoju stanja goveje ži- vine kažejo, da se je v razdobju 1857 - 1900 znatno spremenilo razmerje števila krav do celotnega števila goveje živine tako na Tol- minskem kot v radovljiškem okraju. L. 1857 je odpadlo na krave v radovljiškem okraju okrog 60%, na Tolminskem pa celo 70% od števila goveje živine, 1. 1900 pa je znašal ustrezajoči delež v radovljiškem okraju komaj 50%, v tolminskem političnem okraju pa okrog 55%. Na prvi pogled vzbuja taka spre- memba začudenje, pričakovali bi, da se bo v dobi, ko so živinorejci začeli posvečati večjo skrb ravno mlekarstvu, dvignilo število krav z namenom, da se poveča proizvodnja mleka. Razvoj pa je bil prav obraten. Vendar je bil razvoj, kot ga kažejo številke, vsaj deloma le navidezen in posledica sprememb pri reji živi- ne. Ker so ponekod imeli navado, da so pri- puščali telice že v starosti enega do poldruge- ga leta, je bilo seveda mnogo več mlade živine štete med kravami kot pri poznejših štetjih, ko so to za umno živinorejo škodljivo navado zgodnega pripuščanja začeli omejevati.49 Ver- jetno pa tudi ugotovitve stanja živine pri pr- vih štetjih niso bile toliko točne kot pri poz- 41 nejših. Ko so bila uvedena redna štetja živine, so se mnogi bali, da imajo popisi mogoče na- men, dati državi podlago za predpis novih davčnih bremen. Da bi se tej morebitno ne- varnosti izognili, so pri popisu navajali manj- še število živine, zlasti mlajše, ki jo je bilo la- žje zatajiti kot staro živino, katere število je bilo že vsej vasi znano. POMEN MLEKARSKIH DRUŠTEV ZA RAZVOJ MLEKARSTVA Prve mlekarske zadruge ali, kakor so jih v tistih časih navadno imenovali zlasti v Bohi- nju, sirarske družbe, so nastale iz skupnosti, ki so se razvile iz skupne uporabe planinskih pašnikov. Kakor so bile vse te zadruge v svo- jih začetkih skromne, vendar njihovega pome- na za razvoj našega mlekarstva ne smemo podcenjevati. Medtem ko je prej vsak živino- rejec sam doma kvaril in tratil mleko, so mle- karska društva uvedla skupno racionalno pre- delavo in vnovčevanje. Organizacija mlekar- stva je pripomogla, da se je v naših deželah uvedel in razširil švicarski način izdelovanja sira. Ž njo je prišel med nas napredek mlekar- ske tehnike: poprej primitivni način izdelova- nja mlečnih proizvodov, ki ni mogel dati kva- litetnega blaga, je bil nadomeščen z obratova- njem, ki je ustrezalo zahtevam novodobnejše- ga mlekarstva, mlekarski obrati so dobili novo opremo in so začeli uporabljati razne mlekar- ske stroje, stiskalnice za sir, centrifugalne po- snemalnike, pinje itd. Nove mlekarne pa so zahtevale strokovno usposobljene mlekarje. Za dobrega sirarja ni bilo več dovolj, daje po- znal stari, domači način izdelovanja sira, ki se je prenašal iz roda v rod bogvedi že koliko sto- letij, ampak se je moral naučiti uporabljati modeme mlekarske priprave, za kar niso za- dostovale le z delom pridobljene izkušnje, po- trebno je bilo tudi znanje teorije. Organizator- ji mlekarstva na Tolminskem in v Bohinju so to potrebo videli že od vsega začetka, zato so skrbeli, da so mladi mlekarji v vzornih mle- karskih obratih v Poljubinju in v Bohinjski Bistrici dobivali poleg praktičnega tudi teore- tični pouk iz mlekarstva, ki jih je usposobil za tehnično vodstvo tolminskih in bohinjskih mlekarn. S tem je bila postavljena podlaga za nadaljnji napredek v našem mlekarstvu. V veliki meri so šele mlekarska društva omogočila, da je mogel kmet na Tolminskem ali pa v Bohinju mleko sploh vnovčiti. Dose- gla so tudi, da se je kakovost izdelkov dvigni- la, zaradi česar jih je bilo mogoče vnovčiti bo- lje. Cena svežega mleka je okrog 1. 1890 zna- šala v Ljubljani 7 kr., v Gorici 8 kr., v Trstu 10 do 12 kr. za liter.50 Živinorejci na Tolmin- skem in v Bohinju so dobili, kot smo videli, za mleko manj kot njihovi tovariši v bližini mest. ki so mogli vnovčiti sveže mleko. Vendar mo- ramo upoštevati, daje bila cena mleka v Trstu izjemno zelo visoka in ne more brez nadalj- njega služiti za primerjavo, poleg tega sta bila oba okoliša, bohinjski in tolminski, od potroš- nih središč zelo oddaljena, manjkale so jima dobre prometne zveze, saj takrat še ni bilo bo- hinjske železnice, ki ju je kasneje zvezala s Trstom. Kot prve naše kmetijske proizvodne zadru- ge so mlekarska društva pokazala, kaj je mo- goče doseči z organizacijo na polju predelova- nja in vnovčevanja kmetijskih pridelkov, če te organizacije preveva pravi zadružni duh in duh skupnosti. Zanimiv pa je primer bohinj- skih in tolminskih sirarskih društev ali, kot jih zaradi njihovega gospodarskega značaja sme- mo nazivati, zadrug, zlasti zato, ker so v svo- jem okolišu skoraj v celoti zajele eno gospo- darsko panogo, to je mlekarstvo, kar je bil prvi tak primer v našem zadružnem gibanju. OPOMBE 1. Dr. Anton Melik, Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana 1950, str.134. — 2. Kari Belrupt, Ue- ber Käsereigenossenschaften. Praga 1874, str.7. — 3. Molkereigenossenschaften sammt Daten über de- ren Gebarung im Jahre 1891. Statistische Monat- schrift XVIII/1892. — 4. Fran Povše, Rinder der Karst - und Küstenländer, 2. zv. Goriška, Istra in Trst, Dunaj 1894, str. 53 - 65. — 5. Fran Povše, O mlekarstvu in sirarstvu. Novice 1870, št. 1-5. — 6. Novice 1870, str. 183; 1827, str. 33; 1873, str. 81. — 7. Fr. Schollmajer, Naj se gospodarji celih sosesk združijo, da skupaj napravljajo sir za kupči- jo. Novice 1870, str. 229. — 8. O sirarskih družbah. Novice 1873, str. 97. O švicarskem sirarstvu. Novi- ce 1873, str. 107. Na planinah se mora in se da veliko zboljšati. Novice 1873, str. 122. Še ne- koliko o planinstvu sploh. Novice 1873, str. 129. — 9. S. Rutar, Zgodovina Tolminskega. Go- rica 1882, str. 213. — 10. Povše, n.o.m., str. 53 si. — 11. Novice 1878, str. 200. — 12. Poročilo goriš- kega deželnega odbora deželnemu zboru za 1. 1878, str. 57. — 13. Gospodarski list, Gorica 1892, št. 13 - 14. — 14. Povše, n.o.m., str. 59 si. — 15. isto kot pod opombo 3. — 16. Povše, n.o.m., str. 62 si. — 17. Gospodarski list, Gorica 1894, št. 10. — 18. Gospodarski list. Gorica 1895, št. 4. — 19. Gospodarski list. Gorica 1894, št. 2. — 20. Gospodarski list, Gorica 1892, št. 13 - 14. — 21. Gospodarski list. Gorica 1894, št. 8. — 22. Gos- podarski list, Gorica 1896, št. 3 - 4. — 23. Gos- podarski list. Gorica 1895, št. 7. — 24. Gospodar- ski list. Gorica 1896, št. 5. — 25. Gospodarski list. Gorica 1895, št. 3. — 26. Melik, n.o.m., str. 131 si. — 27. Podatki o številu živine so vzeti iz uradnih avstrijskih statističnih publikacij, v katerih so bili objavljeni rezultati živinskih štetij. — 28. Od Bohinja kaj. Novice 1851, str. 22. — 29. Iz odboro- ve seje družbe kmetijske 6. junija 1973. Novice 1873, str. 222 in članek »Sirarski družbi na Kranj- skem«, str. 227. — 30. Povše n.o.m., 1. zv. Kranj- ska, Dunaj 1893, str. 87. — 31. Iz poročila o delo- vanju in konečnem računu prve KJanjske sirarske družbe »Bitnje« v Bohinju. Novice 1876, str. 97 si. 42 — 32. Karl Belrupt, Oesterreichische Molkereige- nossenschaften. Dunaj 1875. — 33. J. Mesar, O zboljšanju planinskega gospodarstva. Novice 1875, str. 336. — 34. T. Hitz, Napredek sirarstva v Bohinju na Gorenskem. Novice 1876, str. 269. — 35. Povše, n.o.m., str. 88. — 36. J. Mesar, O zboljšanjih planinskega gospodarstva. Novice 1875, str. 303, 312, 320, 328 in 335. — 37. Poro- čilo o občnem zboru Kmetijske družbe. Novi- ce 1878. str. 35. — 38. Naznanila kmetijske druž- be za 1. 1877, dodatek L, str. 14 do 22. — 39. Ko- rist mlekarskih zadrug, ki so vredne posnema- nja. Novice 1884, str. 82 si. — 40. Povše, n.o.m., str. 90. — 41. glej op. 3. — 42. Mlekarske zadeve. I Novice 1883, str. 224 in si. — 43. Naše mlekar- stvo. Novice 1883, str. 9. Kmetijska družba in njen glavni odbor. Novice 1883, str. 50 in 58. — 44. Naznanila kmetijske družbe za 1. 1880, str. 24, ter za 1. 1882, str. 36. — 45. Glej op. 31. — 46. Dopis iz Železnikov. Novice 1854, str. 184. Obravnave kranjskega deželnega zbora 1. 1861, str. 61 si. Gozdne in pašne razmere na Gorenskem. Novice 1877, str. 90 si. in 98 si. — 47. Tomaž' Hitz, Razmere pašnikov v Bohinji. Novice 1878, str. 327 si. in 336 si. — 48. Glej op. 27. — 49. Pov- še, n.o.m., zv. L, str. 74, zv. 2., str. 51. — 50. Povše, n.o.m., zv. L, str. 85, zv. 2., str. 53. 43