SR M akedon ije s posebn im ozirom na O h ridsko -s tru ško reg ijo« in »P oč itn iška na­ se lja v M akedon iji« , podan g e o g ra fsk i p reg led M akedon ije od fiz ičn ih osnov do vseh d ružbeno -geog ra fsk ih de javn ikov. S poda tk i bogato oprem ljene p rispevke iz­ pod peres m akedonsk ih av to rjev in Karla R u p p e r t a d o p o ln ju je ka r po osem tem a tsk ih ka rt SR M akedon ije in O h ridsko -p respanske reg ije , p ri čem er še po ­ sebej izs to p ijo p ro s to rsk i e lem en ti razvo jn ih raz lik . D rugi del izpod peres sode lavcev vseh treh udeleženih in s titu c ij p reds tav lja jo nas ledn je razprave: »S truk tu rne sprem em be in no tran ja zd ife re n c ira n os t občin O hrid, S truga in Resen«, »N ekateri e lem enti soc ioekonom ske s tru k tu re m esta O hrid«, »P reb iva ls tven i in ag ra rn o ge o g ra fsk i aspek ti podeželskega naselja G orn ji Lakočeri« , »S oc ia lnoekonom ska s tru k tu ra in gospodarska usm erjenost naselil Peštan i in T rpe jca«. Težišče teh so c ia ln o g eo g ra fsk ih p rikazov je na O hridu in na n eka te rih tip ič n ih fu n k c ijs k o raz ličn ih nase ljih ob O hridskem jezeru, k je r je bilo o p rav ljeno podrobno k a rtira n je izrabe ta l in zg radb te r a nke tiran je . Na koncu s led ijo še pog lav ja »E kskurz ijsk i zap iski« , »G eografske zna č iln o s ti obm očja Prespe«, »Skoplje« in obsežne jš i seznam vse pom em bnejše geogra fske lite ra tu re o M akedon iji. K n jiga je pom em ben p rispevek h geogra fskem u poznavan ju M akedon ije , še z la s ti n jene na jnove jše so c ia lnogeog ra fske p rob lem atike . To še p o ten c ira jo m e­ tod o loško in te h n ično dobro p rip ra v lje n e karte , ka r s ice r m očno pogrešam o v re ­ g io n a ln ih p rikaz ih M akedon ije pa tud i o s ta lih repub lik in pokra jin , še posebno v red ­ nost pa pom eni p reds tav itev te reg ije š irš i sve tovn i javnosti. M irko Pak Publikaciji o razvoju turističnih regij V Zagrebu, ko t s red išču tu r is tič n o na jbo lj razv ite repub like , sta pred kra tk im izšli, po leg P epeonik-B laževičevega učbenika tu ris tič n e geogra fije , še dve kn jig i, ki ob ravnava ta tu rizem v Ju g o s la v iji. Prva je izšla izpod peresa p ravn ika in o b ra v ­ nava tu rizem in g ospoda rsk i razvo j Jug o s la v ije (dr. A n te C i c v a r i č, Turizam i privredni razvoj Jugoslavije, Z nans tvene m onogra fije , Pravni fa k u lte t Zagreb, In fo rm a to r-Z a g re b 1980), d ruga pa je nasta la ob delu d ru žb e n o p o litičn e de lavke in ekonom is tke , ki se osredo toča na turizem in reg iona ln i razvoj (dr. Neda A n d r i č, Turizam i regionalni razvoj, E konom ska b ib lio teka , In fo rm a to r-Z a g re b 1980). Obema de lom a ve lja posve titi pozo rnost, saj p ravne in d ružbeno-ekonom ske za ko n itos ti še kako vp liva jo na posege v p rosto r. N asp loh so redke p u b lika c ije p ravn ikov, ki bi ce lov ito o b ravnava le turizem in n jegove sp re m lja jo če de javn ike . K n jiga a v to rja C i c v a r i č a po izkuša na 347. s traneh za je ti raz ličn e aspekte te p rob lem atike . Temo o tu rizm u in ekonom skem razvo ju Ju g o s la v ije razš irja še z 533. v ir i, ki pa so, žal, de lom a zas ta re li (le to 1956?) in ne za jem a jo neka te rih pom em bnejš ih geogra fsk ih del iz tega področ ja (n. pr. R uppert-M a ine r, Pepeonik, J e r š ič . . . ) . Tej p o m a n jk ljivo s ti nak ljub pa obravnava neka tere pom em bnejše razvo jne č in ite lje tu rizm a v soodv isnosti z osnovn im i geo­ g ra fsk im i e lem en ti p ros to ra . V prvem delu kn jige je zan im iva in za to kn jig o znač ilna av to rjeva d e fin ic ija tu rizm a. Pravi nam reč »da je tu rizem sp le t gospoda rsk ih in negospodarsk ih o d ­ nosov in po javov, ki izha ja jo iz po tovan ja in b ivan ja izven dom ačega nase lja (do­ m ic ila ) in iz p o tro šn je sredstev, us tva rjen ih v g lavnem v k ra ju s ta lnega b iva lišča ). Pri ob ravnav i fa k to rje v , ki naj bi sp rož ili tu ris tič n e tokove, le ob robno obravnava n a ravno in k u ltu rn o d e d išč ino Jugos lav ije . Čeprav je to eden od pom em bnejših d e javn ikov v tu r is t ič n i ponudb i ka te re ko li dežele, ga povezuje le z zašč ito na rav­ n ih spom en ikov in z va rs tvom pred p re tira n o tu r is t ič n o izrabo. D rugi del kn jige je posvečen tu rizm u ko t pos led ic i in in ic ia to rju gospodarskega razvo ja . P ohva lne so n jegove ana lize jugos lovanskega tu rizm a in k r it ik e na račun tu ris tičn e g a gospodars tva (sezonskost, nepovezanost k r it ik e ). Vzpodbudna pa je tud i že lja , naj bi znanos t na tem področ ju ne b ila le a n a lit ik s ta tičn e p re tek los ti, am pak tud i a k te r p ri usm erjan ju bodočega razvo ja tu rizm a in družbe. Za av to rja je razum ljiva »nedonošenost znanosti« , kaj je tu rizem v Ju g o s la v iji s ta r še le do b ­ rih dva jse t le t in za rezu lta te znanos ti vse do danes še ni b ilo p re tiranega in te ­ resa v turističnem - gospodars tvu . T re tji, po obsegu na jsk rom ne jš i del knj'ige, ocen ju je m ožnosti za razm ah tu riz ­ ma v Ju g o s la v iji in posebej v SR B rva tsk i v naslednjem sredn je ročnem obdobju . Žal ne upošteva vsaj ene od m etod »cost-bene fit« ana lize in os ta ja le p ri p rogno- z iran ju trenda. B odočnost ocen ju je doka i o p tim is tičn o . B ra lcu -geog ra fu pa m an jka podoba in ocena op tim a ln e izko riščenos ti do ločenega p rosto ra , ozirom a ocena p re ­ ob rem en itve le -tega zarad i ekstenz ivne tu r is t ič n e izrabe. E konom istka A n d r i č e v a je re fe ra te in do lgo le tna razm iš ljan ja te r rezu l­ ta te d ru žbeno -po litičnega de la na področ ju tu rizm a v reg iji Sev. Jad rana s trn ila v p riro čn o kn jigo , ki obravnava m ožnosti tu rizm a v okv iru reg iona lnega razvoja do ločen ih obm očij. Podobno kot p re jšn ja ima tud i ta kn jiga tr i med seboj ločene dele, ki ob ravnava jo tu r is tič n o de javnos t v okv iru sp lošnega razvo ja in ko t po­ m em ben fa k to r v reg iona lnem p ros to rskem p la n ira n ju (predvsem v nerazv itih obm očjih ). Delo za k lju č i av to rica z rezu lta ti dela in s konk re tn im i p rim e ri iz ob ­ m očja Is tre in K va rne rja . Posp lošeno ve lja , da je p riču joča š tu d ija za geogra fa ve liko bo lj uporabna ko t p re jšn ja , saj po izkuša p renesti p ravn i in ekonom ski jezik v konkre ten p ros to r. O dgovo riti pofekuša nam reč na vp rašan je »ali je tu rizem lahko nos ilec reg iona lnega razvo ja — a li pa je le sp rem ljeva lec do ločenega družbenega razvo ja in po trebne š irše družbe«. O benem a v to rica odgovarja poz itivno na vp ra ­ šan ja »ali bi se da lo tu rizem p la n ira ti tako , da s svo jo gospodarsko de javnos tjo ne bi presegel o p tim a lne eko loške ob rem en jenosti v p rostoru«. Pri ob ravnav i do ločen ih p rob lem ov se a v to rica lo ti doseda j še zam o lčan ih in neustrezno ob ravnavan ih tem, ko t so n. pr.: vz rok i za neza in te res iranos t tu jih p a rt­ nerjev za naložbe v tu r is t ič n o izg radn jo in izrabo p ros to ra v rek re a c ijske namene (k ra tko ro čn o sp re m in ja n je p ravn ih norm , ne jasnost predp isov, m ožnost n a c io n a li­ z a c i je . . . ) , v loga žena p ri razvo ju in o b likovan ju zasebnega tu rizm a , flu k tu a c ija de lovne s ile v tu rizm u itd. K n jigo za k lju ču je z m is lijo , da bi » turizem lahko s svo jo v logo in gospodarsko m očjo de lova l na sk ladne jš i in h itre jš i reg io n a ln i razvoj. Prav zarad i tega bi ga m ora li bo lj upošteva ti v reg iona lnem prosto rskem p la n ira ­ nju nerazv itih obm očij« . Žal h kn jig i ni p riložen n iti en zem ljev id — tem atska ka rta — , čeprav bi zanj b ilo dovo lj g rad iva . L ite ra tu ra zajem a preko dvesto av to rjev , med ka te rim i pa lahko na p rs tih ene roke p rešte jem o geogra fe (Jov ič ič , M arkov ič , P la n in a . . . ) . V bodoče bo treba ve liko s to rit i, da bi d ruge vede spoznale in se seznan ile z v rednostm i geogra fsk ih raz iskav na p o d ro č ju tu ris tič n e g eogra fije in tu rizm a! A li so naše š tu ­ d ije zares tako nekva lite tn e in neuporabne, da jih d ruge vede ne m ore jo in no­ če jo u p o ra b lja ti? ! A. G osar Demogeografske študije o narodnostno mešanih in obmejnih področjih V P riš tin i je ob koncu p re tek lega leta izšla kn jiga »Popullsia e Kosoves« (p reb iva ls tvo na Kosovu) av to rja dr. Hivzi Isljamija. Gre za sk rčeno ob javo d o k ­ to rske d ise rta c ije , ki jo je a v to r zagovarja l na Pedagoško znanstven i eno ti za geo­ g ra fijo filo zo fske fa k u lte te v L jub lja n i in ki je nasta ja la pod m en to rsk im vodstvom p ro f. dr. V lad im irja K lem enčiča. K n jiga je log ično nada ljevan je teo re tskega in p rak tičnega raz iskovan ja na radnostno-m ešan ih ozem elj v Jug o s la v iji, k i mu, p red ­ vsem na p rim eru P rekm urja , sledi In š titu t za g e o g ra fijo Univerze. H ivzijevo delo sodi med t is te dem ogeogra fske štud ije , ki op rede lju je jo razn o lik razvoj p reb iva ls tva v enem na jobsežne jš ih nac iona lno -m ešan ih predelov Ju g o s la ­ v ije ; v obm očju to re j, k je r je, zarad i s labše razv itos ti, p reb iva ls tvo zadrža lo še neka tere e lem ente dem ogra fsk ih s tru k tu r p re d in d u s trijske družbe. V SFR Ju g o s la v iji je nam reč a lbanska na rodnost tis ta , p ri ka te ri se je v k ra t­ kem času sprem en ila vrsta s tru k tu r dem ogra fsk ih kaza lcev: iz pre težno nep ism e­ nega je nasta l narod š tev iln ih izobražencev, pre j zap rt vase, se je sedaj fu n k c io ­ na lno v k lju č il v d ružbeno-gospodarske tokove Jug o s la v ije itd. G eogra f na jde v kn jig i tip ič n e poteze razpada ag ra rn e družbe in sledi p rocesu ob likovan ja urbane.