Politični ogled. Avstrijske dežele. Blizu vsi dež. zbori so še v teb dneb aa delu, razprave pa se vrš6 po vseb še precej mirno. Posebao zanimljive niso v aobeaem zboru ia torej ni treba, da govorimo o ajih aa dolgo. — Miaister zuaanjih zadev, grof Kalnoky, se je vrnil iz Friedrichsrube, a aič ae ne sliši, kaj da je kje delal pri železaem kaacelarji. — Minister za uk ia bogočaatje, dr. pl. Gautscb, se pripravlja aa slovo ter bojda ae poč-aka, da se drž. zbor saide. — V štaj. dež. zboru je obveljalo, da prevzame dežela za 200.000 gold. obvezaic, če ae izpelje železaica od Radgoae do Ljutomera. Dež. poslaaec, g. Kukovec se jako poteguje za to železaico, ter je izročil veliko prošeaj tamošajih. občia za-njo. — V Koroškem dež. zboru je posl. G. Eiaspieler razlagal, kolika sila da se godi otrokom slov. starišev v šolali, ker je po goatem učitelj trd Nemec ia ne umeje otrok, otroci pa njega ae. Poslanec dr. Abuja ia aemški poslaaci pa so kar zvreli aad-aj, češ, da je po ljudskih šolah vae v aajlepšem redu, prav tako, kakor si žele alov. stariši sami. No tedaj pa je že vae v redu, ee trdijo taki možje, da je! — Občiua Prevaljska mora ae razklati na dvoje, ker je aima aemškutarija še v rokab. Oj pravica! — Kraajaki dež. zbor želi zavarovati učiteljem pokojaiao pri kaki zavarovalaici. Ta miael je vredua, da se prevdarja. Ceueje bi hodile deželi gotovo pokojaiae, toda ali je stvar iz drugih uzrokov izpeljiva? — Truplo prof. A. Raiča so prepeljali iz Prage v Ljubljaao ter ga dali zadaji petek v tiho zemljo vštric atrijca, žup. Bož. Raiča. — Iz Gorice je potegail vodja tamošaje deške šole nekam na Italijaaako. Pravi ae, da zato, aaj ae izogae — ječi. Mož je imel laške razvade. — Na Primorji imajo nekje živiaozdravaika, ki ne zna sloveaski ia spremlja ga za to kak žendar, da mu pomaga, ako ne razumeje Ijudi. No, to pa je aov posel za žendarja! — V sloveasko ljudsko šolo v Trstu se je vpisalo lepo stevilo otrok ia je torej upaaje, da dobi mesto v par ietih popolao slov. šolo. Doalej ne trpi take mestao starešinstvo. — Čudao je to, da je v Trstu kacib 42 pruskih trgovcev. Da čuti in dela za Prusijo ajia vsaki, to ae kaže sem ter tje že skorej t-ez silo. — Hrvaški ban, Kbuea Hedervary, 8e še ai povrail v Zagreb a tudi miaister še ai, hrv. domoljubi pa še vedao ue dajo upaaju alova, da ae tak postane — Naučai miniater ogerski je postal grof. Albia Czaky. Mož je osebai prijatelj Tiszoy ia povrbu še Freimavirer ia tak je, kakor navlašč seveda za aaučao miuisterstvo, za miaisterstvo, ki ima tudi katoliške šole v rokah. Ebbata! — Dež. glavar za Iatro, dr. Vidulich, je odstopil. Mož je slov. krvi a vleče skoz dra in stru z italijausko atraako. Ni ga akoda! — Vunanje države. V Rimu pripravljajo ae za slovesai vzprejem nemškega cesarja, Viljema II., z vao skrbjo ia posebao miaister Crispi dela aa to, da ga vzprejme Rim sijajno, ker je glavao mesto Italije. No navdušeaja in klicev ,,evviva!" tedaj že bode, če ne drugače, aa povelje! — V Madridu, glavnem mestu Špaaije, je umrl fraacoski maraal Bazaiae, tisti, ki je bil nekaj let predsedaik fraacoske republike. — Geaeral Boulaager, kje ai ? Nihče ae zaa, kaj je z ajim ia kje da biva. Za to pa ga postavlja tudi vaak list kam drugam. To si je mož dobro aaravaal, da je Ijudem zmerom na jeziku — uekaj, kar ravao ugaja ajegovim aakaaam. — Aaglija si je v atrabu. da ai ue pride v Aziji križem z Rusijo. Sredi tega dela sveta ae je zaplela s Tibeško državo v vo jsko ia le-ta utegne klicati rusko vojaštvo aa pomoč ia vojska z Rusijo je gotova. Uzrok ji je to že lebko za atrah. — Na Nemškem ae čita aedaj akorej po vaeb listih aekaj opazek ceaarja Friderika III. iz čaaa vojske leta 1870. Sodi se, da mu jih podtaka kak poredaež ter hoče z ajimi uapraviti le železaemu kaacelarju, knezu Bismarcku, sitaob. To je verjetno. kajti težko, če so oae opazke v resaici iz rok pokojnega cesarja. — Na fraacoski meji so aaali uae dui aemškega žeadarja v krvi. Prec so zagaali krik, da so ga Fraacozje vstrelili, na zadaje pa ae je dogaalo, da se je mož sam vamrtil ia tako se je nemirna kri Nemcev zopet vlegla. — Na mejab proti Nemčiji ia Avatriji še je vedao veliko ruskib vojakov in se aklepa iz tega, da še pri teh treh državab ni vse v redu. — Bolgarija je še alej, kakor prej tista dežela, ki je kriva teh razprtij ia med tem akuša priac Koburaki spraviti aekak red v deželo, žal, da ae aajde pravib mož za to. Njegova mati, priacesiaja Klemeatina, je meada ediaa, na katero se sme zaaesti. — Med srbakim kraljem ia kraljico pride bržkoae aa koaci veadar-le do aeke aprave, da ae bode treba ločitve aju zakoaa. Sedaj še biva kralj Milaa v Gleicheabergu. — Turški sultaa dobi rtovo skrb — v Makedouiji. Tam biva veliko Bolgarov ia le-ti tožijo, da ne najdejo pri turških gosposkab aikjer pravice. Ako se potegae Rusija za te ljudi, treba bode Turčiji, da jim izpolai ajib želje, če aoče, da še izgubi tudi to deželo. —¦ Grški kralj miali odložiti svojo oblast, brž ko se poroči njegov sia, kraljevič Koaataatiu, odloži kralj svojo kroao ter se vrae gori v Daasko. Mogoče, da je to le raca ia nič več. — GrSka ia turška vlada sta v prepiru zavoljo ribatva pri otokib Sporadakih. Grška precej rožlja z orožjem, vendar pa ai verjetuo, da prime za voljo tega kedaj za orožje.