/Primorski
Št. 12 (15.456) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.__________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggo 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
IMZnnilD POSMNA PLAČANA V GOTOVN
I DUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
ČETRTEK, 18. JANUARJA 1996
V Rimu premuje, v Milanu vihar?
Vomr Tavčar
Na procesu proti italijanskemu televizijskemu magnatu televizijski prenos v živo ni bil dovoljen. Odklonil ga je sam obtoženec, medtem ko se je tožilstvo zavzelo za prisotnost televizijskih kamer.
Najbolj paradoksalna plat procesa, ki se je začel včeraj v Milanu, ko je Silvio Berlusconi prvič sedel na zatožno klop, pa ni najbolj bistvena. Izid milanskega procesa bo najbrž odločal tudi o usodi pre-skave »čiste roke« in sod-nijskega tima, ki je odskr-nil zastor in pokazal na nesprejemljiv in nečeden splet med politiko in podjetništvom.
Pod težo obtožb milanskega sodnijskega tima političnemu vrhu prve republike (skoraj polovica ob-
prvostopenjskih obravnavah) se je zrušila takoime-novana prva republika. S političnega prizorišča so zginili Se do včeraj vplivni ljudje. Toda - kot kaže primer Antonia Di Pietra, ki je bil vsaj v medijskem prikazu najbolj izpostavljen član milanskega sodnijskega tima - je obdobje, v katerem je malone vsa Italija ploskala delu sodnikov, mimo. Začel se je čas obračunov in najbrž ni težko predvideti, da bo po Di Pie-tru na muhi nasprotnikov sodnijske preiskave Sef milanskega državnega tožilstva Francesco Saverio Bor-relli.
toženih politikov in podjetnikov je bila že obsojena na
Ni naključje, da se kopja lomijo ob procesu proti Silviu Berlusconiju, ki je strogo politično vzeto morda predstavnik nastajajoče druge republike, a je kot medijski podjetnik zrasel prav v senci in ob podpori tistega CAF (od začetnic Crarija, Andreottija in For-lanija), ki je obvladoval zadnje obdobje prve repu-
blike.
Silvio Berlusconi se, navzlic ofenzivnim proglasom in besednim napadom na milanske sodnike, zaveda, da je tudi zanj spopad nevaren, saj njegova politična zvezda tone in so tudi zanj minili časi velike popularnosti. Zato ni naključje, da je prav iz milanske sodne dvorane (izkoristil je odmor) naslovil voditelju DSL Massimu D’Alemi predlog možnega kompromisa o ustavnih reformah, Id naj bi odgodil datum vohtev. Na ta način se »vitez dela« skuša izviti
iz sodnijskega obroča.
Ah mu bo uspelo? Predvidevanje o izidu spopada j je preuranjeno. Toda Ber- I lusconi se moti, če mish, da I bo na političnem področju i lahko zavelo umirjeno vz- j dušje dogovarjanja o ustav- j nih spremembah, medtem i ko v Milanu divja neurje nad sodstvom.
I Še o združevanju I ravnateljstev
TRST - Slovenski didaktični ravnatelji niso bili obveščeni o nameravani združitvi mestnih didaktičnih ravnateljev; Sindikat slovenske Sole jo zavrača, ker nasprotuje nadaljnjemu krčenju delovnih mest, in meni, da bi morala o tako pomembnem vprašanju odločati manjšina sama; odvetnik Andrej Berdon poudarja, da se ta zadeva bistveno ne razlikuje od združitve nižjih srednjih šol, o kateri bo jutri razpravljalo DUS.
Na 5. strani
I Evropski bankovec I padel pod 2.000 lir
RIM - Medtem ko se italijanskim bankirjem - vsaj po izjavah predsednika njihovega združenja ABI - z znižanjem cene denarja nič ne mudi, se tečaj lire kljub ne ravno rožnati notranjepohtični situaciji krepi. Glavna zasluga gre naraščanju vrednosti dolarja, ki pridobiva v menjavi z japonskim jenom in povzroča Sibitev marke. Ta je včeraj v Italiji padla pod 1.080 lir, medtem ko se je evropski bankovec eku po več kot 10 mesecih spustil pod raven 2.000 lir.
Na 9 strani
■ Priprave na obisk i papeža v Sloveniji
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj sprejel apostolskega nuncija Svetega sedeža v Sloveniji Edmonda Fahrata, s katerim sta ocenila, da priprave na obisk papeža v Sloveniji potekajo dobro in usklajeno. Sogovornika sta posebno pozornost namenila vprašanjem položaja rimskokatoliške cerkve v slovenski družbi ter odnosom med državo in Cerkvijo, pri čemer sta poudarila potrebo po strpnem in potrpežljivem dialogu.
MILAN / ZAČEL SE JE PRVI PROCES PROTI LIDERJU DESNICE
Silvio Beriusconi na zatožni klopi zaradi korapcije
MILAN - Prvi proces proti Silviu Berlusconiju se je začel včeraj zjutraj na milanskem kazenskem sodišču. Skupaj z drugimi devetimi soobtoženci, med katerimi so brat Paolo, general finančne straže Giuseppe Cerciello in odgovorni za davčne službe Fininvesta Salvatore Scia-scia, se bo moral zagovarjati obtožbe korupcije. Grupa naj bi iz svojih črnih skladov plačala finančnim stražnikom skupno 380 milijonov lir, da bi omilili preglede v nekaterih podjetjih. Odvetniki Fininvestovih obtožencev priznavajo, da so v treh primerih res plačah finan-carje, vendar ni šlo za podkupnino, pač pa za plačilo zaradi izsiljevanja financarjev. Predvsem pa so plačila izvedi s samim pristankom Paola Berlusconija, ne da bi o tem nelegalnem postopku obvestili Silvia.
Televizijski magnat, lider desnega kartela in bivši predsednik vlade je tudi včeraj poudaril, da je popolnoma nedolžen, da gre za politični proces in da ga milanski preiskovalci tima »čiste roke« napa-
dajo, ker je politični nasprotnik »rdečih« sodnikov.
Včerajšnje zasedanje je bilo posvečeno predhodnim ugovorom zagovornikov, predvsem pa razpravi o možnosti televizijskega prenosa v živo. Obramba je temu nasprotovala, ker bi spektakulari-zacija spremenila sodni v medijski dogodek in vplivala na sam potek procesa. Tezo branilcev je sodni zbor sprejel in pristavil, da bi televizijski prenos v živo lahko vplival tudi na morebitno volilno kampanjo. Zato bomo procesu proti Berlusconiju lahko sledili prek radija v živo, na televizijskem zaslonu pa samo v časovno odmaknjenih oddajah.
Proces se bo nadaljeval prihodnjega 26. januarja, ko bodo nadaljevali razpravo o predhodnih ugovorih.
Na sliki AP: Silvio Berlusconi v dvorani milanskega sodišča s svojim odvetnikom De Luco (levo) in z zagovornikom obtoženega generala finančne straže Cerciella odv. Taor-mino
Na 3. strani
Lamberto
■k"	■
Dimse pripravlja za nov mandat
RIM - Tako imenovani "grmički" desne in leve sredine nasprotujejo predčasnim volitvam. To so med posvetovanji jasno povedali predsedniku republike Scalfaru, ki bo šele v nedeljo ali celo v ponedeljek poveril mandat za sestavo nove vlade. Glavni in najbrž tudi edini kandidat za to dolžnost je dosedanji premier Lamberto Dini.
Umberto Bossi spet glasno zahteva ustavodajno skupščino in federalizem. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema pa je nekoliko zaskrbljen nad razvojem dogajanj. DSL bo namreč morala izbrati med predčasnimi volitvami sredi aprila in med političnim dialogom s Finijem in Berlusconijem o t.i. predsedniški republiki.
Na 2.strani
UGRABITEV RUSKEGA TRAJEKTA NI DOSEGLA NAMENA
Ruske sile začele odločilni napad na čečenske upornike v vasi Pervomajska
MOSKVA, ANKARA - Z ugrabitvijo turškega trajekta, s katero so čečenski uporniki skušali podpreti čečenske borce v Pervomajski, se je čečenski spor včeraj dramatično razširil onkraj ruskih mej.
Do zob oboroženi ugrabitelji črnomorskega trajekta Avrasya so zagrozili, da bodo ubili vseh 95 Rusov, kolikor jih je med 191 potniki, če ruske oblasti voditelju čečenskih upornikov Radujevu in njegovim borcem ne bodo omogočile nemotenega odhoda iz Pervomajske.
Ruske sile pa so v Pervomajski začele z odločilno akcijo za popolno uničenje čečenskih upornikov (na sliki AP dva ruska specialca v Pervomajski). Le malo pred tem so ruske oblasti sporočile, da je približno sto talcev, ki so še v čečenskih rokah, po vsej verjetnosti že mrtvih. Osvoboditi jim je uspelo le približno 28 talcev. Ruske sile so vas Pervomajska včeraj obstreljevale tudi s težkim orožjem. Po navedbah očividcev so čečenski uporniki talce uporabili kot žive ščite, po vasi pa ležijo iznakažena in zažgana trupla.
Na 12. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Težke nesreče zaradi megle
Zaradi goste megle je včeraj v Piemontu prišlo do hujših verižnih trčenj, ki so terjala štiri smrtne žrtve in desetine ranjenih.
• Stran 2
Sardos hvali Agnellijevo
Predsednik tržaške Lege Nazionale Sardos Albertini je na včerajšnji tiskovni konferenci zelo pohvalil zunanjo ministrico Agnelhjevo.
Stran 4
Trgovci pritiskajo na lllyja
Središče Trsta bi lahko zaprli za promet le ob do-voljšnjem številu središčnih in predmestnih parkirišč ter razbremenitvi glavnih prometnic, kar bi omogočilo trgovcem in obrtnikom nemoteno poslovanje.
Stran 5
Sindikalni spor v Dolini
Na Občini Dolina prihaja do napetosti med uslužbenci in občinskim odborom zaradi zaposlitvenega načrta krajevne uprave.	Stran 6
Obrt v deželnem proračunu
Odbornik za obrtništvo Lodovico Sonego je orisal proračunske postavke, s katerimi namerava deželna uprava spodbujati razvoj obrtnega sektorja.
Stran 9
VLADNA KRIZA / POSVETOVANJA PREDSEDNIKA SCALFARA
ITALIJA / AGNELLIJEVA V STRASSBURGU
»Gimički« nasprotujejo predčasnim volitvam
Liga vztraja pri ustavodajni skupščini - Dileme DŠL
Evropske partnerje skrbi rimska kriza
Program italijanskega predsedstva ocenili pozitivno, toda dvomijo v njegovo uresničitev
RIM- Na Kvirinalu se nadaljujejo posvetovanja za premostitev vladne krize, ki - resnici na ljubo - doslej niso povedala nic novega, saj so vse stranke v bistvu potrdile že znana stališča. Predsednik republike Oscar L.Scalfaro bo do petka vsega skupaj sprejel kar 26 delegacij strank, strančic, gibanj in parlamentarnih skupin. Da se predsedniku nikamor ne mudi, priča tudi dejstvo, da bo mandat za sestavo nove vlade poveril Sele v
nedeljo ali celo v ponedeljek. Glavni in najbrž tudi edini kandidat za mandatarja je Lamberto Dini (na sliki).
Na Kvirinalu so se včeraj zvrstila predstavništva tako imenovanih "grmičkov" leve in desne sredine, ki so vsa po vrsti izrazila nasprotovanje takojšnjim predčasnim volitvam. Predstavniki manjših strank - od bivših socialistov do demokratov in nekdanjih demokristjanov - so mnenja, da bi lahko se-
danji parlament odobril nekatere ustavne reforme, brez katerih bi bile volitve nepotrebne. Razlikujejo se le mnenja o takozvani predsedniški republiki. Nekateri namreč podpirajo neposredno izvolitev predsednika republike, drugi pa predsednika vlade.
V zvezi z načrtovanimi reformami se je znova oglasil Umberto Bossi. "Senatur", kot znano, nima v glavi takšne ali drugačne predsedniške republike, ampak le ustavodajno skupščino. Ce je nova vlada ne bo uvrstila med svoje prioritetne naloge, je dejal Bossi, so predčasne volitve neizogibne. Da je treba pohiteti z rešitvijo vladne krize, je trdno prepričan predsednik industrijcev Luigi Abete, ki poziva vse stranke k jasnosti in k jasnim odločitvam, da Italija ne bo izgubila poslednjega vlaka za vstop v Evropo.
Tajnik DSL Massimo D’Alema je v zvezi s političnimi perspektivami priznal, da so člani in somišljeniki stranke zaskrbljeni nad razvojem dogajanj. Največja levičarska stranka se nahaja pred dilemo predčasnih volitev (govori se o sredini aprila) ali dialoga z Berlusconijem in Fini-
jem o nekaterih spremembah republiške ustave. Nekateri so ta dialog že prekrstili v "demokratični kompromis", ki pa od daleč spominja na "zgodovinski kompromis" in na pretekle čase, ko ni bilo jasne ločnice med vladno večino in opozicijo.
Danes se bo D’Alema vsekakor srečal s pokrajinskimi in deželnimi tajnik DSL, na sporedu pa bo tudi vrh Prodijeve Oljke, ki bo ocenil potek Scalfarovih posvetovanj in možnosti za premostitev krize. Ni izključeno, da bodo Prodi in somišljeniki javno predlagali nov mandat za Dinija.
NZ je prva stranka...
RIM- Ce bi bile danes predčasne volitve, bi bilo Nacionalno zavezniš-' tvo prva stranka v državi. Do teh zaključkov je prišla javnomnenjska raziskava, ki jo je družba Directa izvedla za rimski dnevnik Messag-gero. Finijeva stranka bi po mnenju Directe za las prehitela Demokratično stranko levice, ki bi v primerjavi z volitvami leta 1994 tudi zabeležila velik porast, medtem ko bi se Berlusconijeva
"Forza Italia", nekoč prva stranka, uvrstila šele na tretje mesto.
Sledijo Stranka komunistične prenove, Severna liga, Ljudska stranka, zeleni, CCD, Segnijev pakt, Lista Pannella in Buttiglione-jeva CDU. Izvedenci Directe so izvedli volilno anketo v nekaj več kot dvesto občinah po vsem državnem ozemlju, vsega skupaj pa so za mnenje vprašali dva tisoč volilk in volilcev.
MINI/01
WELL COMM
Odkritje, da si okužen z virusom HIV, prav gotovo v tebi vzbudi bojazen in osuplost. Tako kot ti, se je s tem srečalo že veliko ljudi. Z leti pa so razumeli, da se da z virusom živeti, ne da bi to vplivalo na vsakodnevno življenje.
Biti okužen, pomeni, da je organizem razvil protitelesca za virus, in še zdaleč ne pomeni bolezni. Povsem normalno je, da dolga leta nimamo posebnih težav z zdravjem. Zato je zelo pomembno, da se še bolj kot prej zaveš svoje odgovornosti za življenje in pri tem uporabiš vse možnosti, ki so ti na razpolago.
Če imaš ljubezensko razmerje, se pogovori š svojim prijateljem ali prijateljico in pri tem izberi prave besede. Če te res ljubi, te ne bo zapustila). V vsakem primeru pri spolnih odnosih uporabljaj preservativ: to je znak ljubezni in znak spoštovanja do samega sebe in partnerja.
Pri stikih z institucijami, posebno z zdravstvenimi, imaš vso pravico do pomoči
in odgovorov v zvezi s tvojimi potrebami.
Če potrebuješ informacije, se lahko obrneš na združenja prostovoljcev, ki se ukvarjajo z AIDS-om. V teh združenjih boš lahko spoznal številne okužene osebe, ki ti lahko odgovorijo na vprašanja o zdravljenju in zakonskih predpisih, ki zadevajo spolnost in tvoje zdravje.
Od tebe, ki nisi okužen, družba ne zahteva nič posebnega. Zahteva le razumevanje, da živeti v bližini okužene osebe v šoli, na delu, v prostorih za športno aktivnost ali v kateremkoli drugem prostoru ni nevarno.
Nasprotno! Če okužene osebe prisilimo, da zaradi strahu pred diskriminacijo skrivajo svoje težave, potem se poveča nevarnost, da se z virusom HIV okužijo še druge osebe. Za dodatne informacije in praktične nasvete lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko, ki je lahko v pomoč vsem: okuženim in neokuženim. Naloga vseh nas je,
(l67-861061
da zaustavi mo AIDS.
Ustavimo AIDS. Na human način je to mogoče.
„ (finistr-stno' za zVramtoa-
Državna komisija za boj proti AIDS-u
Izogibajte se priložnostnim spolnim odnosom. Uporabljate preservativ.
Ne uživajte mamil in ne uporabljajte rabljenih igel.
Agnellijeva o Sloveniji
STRASSBURG - Italija bi bila srečna, ko bi jim v tem polletju uspelo rešiti problem pridruženega članstva Slovenije. Toda rešitev ni odvisna od Italije, ki si je »prizadevala na vse načine, da bi razrešila ta vozel«. Tako je izjavila novinarjem italijanska zunanja ministrica Susanna Agneli, ki je med novinarsko konferenco spregovorila tudi o odnosih med Rimom in Ljubljano.
Agnellijeva je priznala, da je »vprašanje odnosov s Slovenijo odprto že predolgo časa. »od kar vodim zunanje ministrstvo smo umaknili veto na podpis sporazuma o pridruženem članstvu, toda naš parlament je zahteval, da se vzporedno reši tudi bilaterlne probleme med Italijo in Slovenijo. Ta vozel smo poskusili razvozlatzi na vse možne način, težav pa nedvomnone p o vzorca Italija,« je povedala Susanna Agnelli.
Pogajanja med Slovenijo in evropsko komisijo o pridruženem članstvu so se končala že lani, toda dogovora ni še odobrila konferenca zunanjih ministrov Petnajsterice, ki čaka, da Rim) in Ljubljana rešita bilateralne probleme. Med najbolj spornimi vprašanji sta slovenska zakonodaja o lastnini inpremoženje italijanskih optantov, ki so po vojni zapustili tedanjo Jugoslavijo.
STRASSBURG - Italija je za svoje polletje za krmilom Evropske unije zasnovala dober in zahteven program, toda v evropskem parlamentu se vprašujejo, ali ga bo mogoče uresničiti. Predvsem pa evropske parlamentarce skrbi, kako bodo italijanske notranjepolitične težave pogojevale predsedniško vlogo Italije. To je prišlo včeraj jasno do izraza na seji evropskega parlamenta v Strassburgu, kateremu je italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli orisala program dela.
Italijanska zunanja ministrica se je zavedala, da je nezaupanje evropskih krogov v Italijo veliko. Zato je tudi s tem vprašanjem začela in skušala pomiriti evropske partnerje. »Soglasje političnih sil o evropski politiki je jamstvo za kontinuiteto in za izpolnjevanje sprejetih obveznoti, ne glede na vlado, ki bo prevzela krmilo Italije,« je zagotovila Susanna Agnelli. Po tem uvodu je orisala temeljne smernice italijanskega programa. Po oceni Agnellijeve bo Evropska unija morala v naslednjem polletju biti obenem ambiciozna in realistična. Med najpomembnejšimi temami je po njenem mnenju bitka za okrepitev integracijskih tokov in Italija si prizadeva, da bi na izredni seji evropskega sveta v Turinu zastavili programsko integracijsko platformo, ki bi bila temelj za pogajanja na ravni zunanjih ministrov. Velik poudarek je
Agnellijeva dala tudi gospodarskim vprašanjem in boju proti brezposelnosti.
Italijanski zunanji ministrici je priskočil na pomoč tudi predsednik evropske komisije (v bi-tvu je to evropska vlada) Jacques Santer, ki je ugotovil, da notranjepolitične težave niso pre-pečile sedanji italijanski vladi, da bi z veliko prizadevnostjo pripravila zanimiv in zahteven program za svoje predsedstvo. Tudi zaradi tega je Santer dejal, da »bo tudi nova italijanska vlada napela vse moči,
da bi uresničila program«.
Ta zagotovila niso prepričala v celoti poslancev. Zaskrbljenost vseh je izrazil načelnik liberalne skupine Gijs de Vries, ki je dejal, da je »zaskrbljen, ker bi šibkost italijanske vlade lahko vplivala na njeno vlogo evropskega krmarja«. Sicer pa so v diskusiji sodelovali italijanski evropski poslanci, ki so v bistvu tudi v evropskem okviru razvili povsem italijansko polemiko in ponovili svoje predloge za rešitev italijanske krize.
TURIN / NA AVTOCESTI A4
Zaradi goste megle številni mrtvi in ranjeni
V strahoviti verižni trčenji vpletenih okrog 150 vozil Težave tudi no letališčih - V soboto izboljšanje razmer
TURIN - Zaradi goste megle je na avtocesti A4 Turin - Milan prišlo do hujših verižnih trženj, ki so terjala štiri smrtne žrtve in 42 ranjenih, med katerimi so trije s težkimi poškodbami. Tudi samo reševanje ponesrečencev je bilo zaradi megle precej otežkočeno.
Najhuje je bilo na odseku med krajema Settimo in Brandizzo, in sicer v obeh smereh vožnje, saj je bilo v trčenje vpletenih okrog 150 vozil (avtomobili, tovornjaki, avtobusi, dostavna vozila). Pri Brandizzu se je zaletelo okrog 40 vozil, v bolnišnico pa so odpeljali 15 ranjencev, pri Settimu pa je bil položaj še težji, s štirimi mrtvimi in 27 ranjenimi. Med žrtvami sta tudi mlada zakonca Monica Grappolo in Roberto Reviglio, ki sta se poročila šele pred enim letom, a Grappolova je bila v osmem mesecu nosečnosti. Po zdravniško pomoč se je moralo zateči tudi osem karabinjerjev. Avtocesto so odprli šele ob 18. uri.
Težave zaradi megle'so imeli tudi v Lombardiji, od koder pa ne poročajo o hujših nesrečah (neki šofer se je sicer poškodoval, ko se je s svojim tovornja-
kom zaletel v nosilni steber na odcepu Milan - Certosa). Preglavice so imeli tudi na letahščih Linate in Malpensa.
Izvedenci napovedujejo, da bo megla trajala vsaj do sobote (megla je posledica visokega zračnega priska in pomanjkanje vetra). Včeraj je bila posebno gosta v Piemontu, na področju med Turinom, Bergamom in Piacenzo, jutri naj bi se razširila še na Veneto in Furlanijo, a v soboto naj bi se razmere izboljšale. V takih pogojih je vlak še najbolj varno prevozno sredstvo. Kaze namreč, da vsi nasveti in apeli k previdnosti kaj malo zaležejo. Ob zmanjšanju vidljivosti (ne več kot 40-50 m) se najvišja dovoljena hitrost na avstocesti s 130 km avtomatično zniža na 50 km, vendar se le malokdo drži teh predpisov. Na 17 km dolgem odseku med Ferraro in Occhiobellom so poskusno nastavili tudi svetlobne signale, kar pa je povzročilo še več nesreč, ker so se avtomobilisti počutili bolj varne, tako da bodo luči spet odstranili. Kot marsikdo ugotavlja, ni torej megla »morilec«, temveč so avtomobilisti tisti, ki delajo »samomor«.
ITALIJA
Četrtek, 18. januarja 1996
Beriusconi prvič na zatožni klopi, a brez neposrednega televizijskega prenosa
Na slikah: pod naslovom Berlusconi pred sodnim zborom; spodaj pred sodno palačo so ga pričakali z napisom v podporo Di Pietru (telefo-to AP)
Procesu proti Silviu Berlusconiju bomo lahko sledili po televiziji, vendar samo delno in predvsem ne v neposrednem prenosu: tako je razsodilo včeraj milansko sodišče na samem začetku procesa proti lastniku italijanskega televizijskega imperija Fi-ninvest zaradi podkupovanja finančnih stražnikov. Berlusconi se je včeraj javil sodnikom, ni pa bilo večine soobtožencev, od njehgovega mlajšega brata Paola do Fininvestovega menaže-rja Salvatoreja Sciascie in generala finančne straže Giuseppeja Cerci-ella. Kot je znano, gre za proces zaradi štirih primerov korupcije, pri katerih so predstavniki Fi-ninvesta podkupili financerje, da bi »zamižali« pri fiskalnih pregledih. Skupno naj bi šlo za relatvno majhno vsoto 280 milijonov lir.
Proces se je začel z nekaj minutno zamudo ob 9.37, ko je nastopil sodni zbor; predseduje mu dr. Carlo Crivelli, ki je že 28 let v sodstvu in spada med najbolj izkušene milanske sodnike, stranska sodnika pa sta Stefano Corbetti in Fran-cesco Caringella. Nekaj minut prej sta stopila v dvorano javna tožilca Pi-ercamillo Davigo in Ghe-rardo Colombo, ki ju je spremljal državni prav-dnik Francesco Saverio Borrelli, torej sam vrh tima preiskovalcev »čiste roke«. Kmalu za tožilci se je v sodni dvorani pojavil tudi glavni obtoženec Silvio Berlusconi, obdan od svojih osebnih stražarjev in v spremstvu tajnice in številnih odvetnikov. Takoj je stopil do Viittoria Sgarbija, enega redkih, ki jim je uspelo preriniti se v prostor za publiko, ki so ga do zadnjega kotička napolnili novinarji, fotografi in snemalci. S poslancem in televizijskim komentatorjem (na Fi-ninvestovih mrežah) se je Berlusconi zadržal, dokler se ni začel proces.
Takoj se je postavilo predhodno vprašanje televizijskega in radijskega prenosa: medtem ko je javno tožilstvo nastopilo in zagovarjalo neposredni prenos, se mu je obramba zoperstavila: »Nočemo omejevati informacije in smo za radijski prenos v živo in za poznejše oddajanje televizijskih posnetkov,« je izjavil Berlusconijev zagovornik odv. Giuseppe De Luca. Po njegovem mnenju bi nekateri radi spremenili vso državo v eno samo sodno dvorano, sodni sistem pa podvrgli družbenemu privoljenju. »Proces je osebni odgovor na osebno dejanje in se ne sme izroditi v diskreditiranje ljudi in družb, kot se dogaja na tem procesu,« je
pristavil odv. De Luca. Sam Silvio Berlusconi pa je povedal, da kot lastnik televizijskih postaj ni nikoli pristal na neposredne prenose procesov, vendar pa je kot politični subjekt zainteresiran zato, da so ljudje obveščeni o poteku procesa in da ga po tej poti nadzorujejo. Vsekakor pa je Berlusconi podprl predlog svojih odvetnikov: samo radijski neposredni prenos, za televizijske posnetke pa oddaja v poznejših urah.
Sodniki so se umaknili v posvetovalno dvorano in Silvip Berlusconi
je izkoristil uro časa, ko je bil v središču medijske pozornosti, da se je po eni strani prikupil publiki v baru sodne palače, kjer se je razgova-rjal o bodočih igralcih Milana, predvsem pa zato, da je še enkrat orisal svoje znano stališče do tega procesa in do drugih sodnih preiskav, ki se ga tičejo: gre za procese brez pravne osnove in stvarnih dokazov, ki so jih zrežirali »rdeči« sodniki, da bi se zoperstavili njegovemu političnemu delovanju v desnosredinskem kartelu. V zvezi z obtožbo pa se
je Berlusconi zagovarjal, češ da ni sporno, da je Fininvestov odgovorni za finance Sciascia izplačal financerjem v treh primerih 230 milijonov lir, vendar je šlo za izsiljevanje s strani financerjev, ne pa za podkupnine, predvsem pa njega niso informirali o izplačilu: »Dr. Sciascia je priznal izplačila. Ni pa pričevanj ali dokazov, da sem jaz odobril izplačila, vse sloni na samih teorijah, ki bodo propadle na procesu.« Glede četrtega izplačila 50 milijonov lir med preiskavo pri družbi Te-
Do marca vsaj pet obravnav
Vsaj se pet zasedam) pred koncem februarja in sicer 26. januarja; 16., 20. in 21 februarja. Taje program zasedanj procesa proti Berlusconiju in ostalim obtožencem pred milanskim kazenskim sodiščem, ki ga je sporočil predsednik zbora Carlo Crivelli na podlagi razpoložljivosti sodnih dvoran. Prihodnje zasedanje 26. januarja bo posvečeno preostalim predhodnim ugovorom obrambe, 7. februarja popoldne pa bosta svoja uvodna stališča orisala javna tožilca.
lepiu pa B e r 1 u -sconi zanika, da bi Finin-vest še bil lastnik družbe, ki se ukvarja s kodiranimi programi.
Berlusconi je
izkoristil tudi včerajšnjo priložnost za polemike proti Antoniu Di Pietru in milanskim sodnikom: »Vso zgodovino ‘čistih rok’ bo treba na novo
napisati v luči dogajanja teh dni. Dejstva so dovolj zgovorna...«
Po enorunem posvetu so se sodniki vrnili v dvorano in razsodili ta-
ko, kot so predlagali zastopniki obrambe: dovoljen bo radijski prenos v živo, televizijskih posnetkov pa ne bodo oddajali neposredno. Med razlogi za tak sklep je tudi pomislek, da ne bi »v zelo verjetnem primeru volitev« skušali uplivati s televizijskim medijem na redni potek procesa.
Med pomembnejšimi obtoženci je general finančne straže Giuseppe Cerciello. Njegov zagovornik odv. Carlo Taor-mina je včeraj izredno ostro napadel sodnike: »Ne imejmo se več za norca. Mislim, da je danes vsem jasno, da gre za politično usmerjen proces.« Podobno kot predvčerajšnjim Berlusconi, se je včeraj odv. Taormina navezal na izjave Antonia Di Pietra preiskovalcem v Brescii, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je nekdanji javni tožilec meril k prevzemu politične oblasti z napadi na Berlusconija in na finančno stražo. Odv. Taormina je tudi zahteval, naj bi razveljavili vrsto preiskovalnih dokumentov in dokazov, vendar je sodišče to zahtevo odbilo.
Zagovornik drugega obtoženega častnika finančne straže, polkovnika Tripodija, pa je osporava!, ker je predsednik sodišča Carlo Crivelli svojčas predsedoval razsodišču, ki se je ukvarjalo s tožbo proti njegovemu zastopanemu in je zato zahteval zamenjavo sodnega zbora. O tej zahtevi bo v prihodnjih dneh odločalo prizivno sodišče, vendar se bo medtem proces redno nadaljeval.
K
PRVE REAKCIJE
Deljena mnenja: eni za, drogi proti, Fini pa tiho...
»Proces proti Ber- nega zavezništva in lusconiju se mi ne zdi »najboljši zaveznik« politične narave, pač Gian Iran c o Fini ni pa navaden proces za- h o tel komentirati radi korupcije, ki po- Berlusconijevih izjav staja dramatičen žara- proti Antoniu Di Pidi političnega vzdušja etru: »Ukvarjam se z okrog procesa same- reformo političnega ga,« je izjavil pod- sistema za uveljavi-predsednik Vsedrža- tev predsedniške revnega združenja so- publike, z možnostjo dnikov Mario Cicala, nove vlade. Zal se ne »Kot desetine drugih znam istočasno podjetij je tudi Finin- ukvarjati z več kot vest plačevala podku- enim problemom pni n e. Tega dejstva podjetnik (Berlusconi op. ur.) ne zanika, ampak trdi, da ni bil seznanjen s tem dejstvom in da so njegovi podrejeni bili prisiljeni plačati. Na drugih podobnih procesih so včasih razsodili v korist obtožencev, včasih pa proti. To pa niso nikakor politične, pač pa navadne kazenske razsodbe,« je zaključil predstavnik sodnikov.
Tajnik Nacional-
X.	1 * * t t'C
Niti besede torej o sporu med liderjem desnega zavezništva in priljubljenim bivšim sodnikom.
Kot ponavadi je Vittorio Sgarbi izredno ostro, žaljivo in neokusno napadel Di Pietra in milanske preiskovalce: »To je konec'čistih rok’... Tudi vratarji sovražijo te sodnike...« Dolgi Sgarbijev izbruh so seveda oddajali na televizijski postaji Silvia Berlusconija.
POLEMIKA / O PROCESU POROČA DRUG NOVINAR _________
Rai ukinila poročila znanega M. Lose
Za direktorja TG1 je Losa na dopustu - Protest stanovskih in sindikalnih organizacij
Vodstvo državne radiotelevizije je »odstrelilo« znanega milanskega novinarja Mauriza Loso, ki je od vsega začetka poročal o vseh preiskavah in procesih »čiste roke«. Direktor dnevnika TG 1 Carlo Rossella je njegovo zamenjavo z manj izkušenim novinarjem pripisal dejstvu, da je Losa na dopu-
stu, kar pa ni res, saj je novinar včeraj bil redno na službenem mestu.
Sindikat Raievih novinarjev Usigrai je Losi izrazil solidarnost in označil kot smešna neuradna opravičila, ki jih je za zamenjavo navedlo podjetje: iz telefonskih prisluškovanj preiskovalcev iz Brescie izhaja, da
se je svojčas Losa pogovarjal z Di Pietrom. Kaj je pri tem pregrešnega, verjetno ve samo Raieva predsednica in Berlusconijeva dobra prijateljica Letizia Moratti...
Po mnenju sindikata Cgil milanskega sedeža Rai gre za ponoven dokaz, da je javna radiotelevizija »vedno bolj podre-
jena političnim interesom Berlusconija in njegovih podjetij, ki so zasedli javno službo, poslabšali njene programe, homogenizirali njeno televizijsko informacijo«.
V zvezi s televizijski prenosi s procesov velja spomniti, da se je vse začelo z oddajo »Un giomo in pretura« na tretji Raie-vi televizijski mreži. Višek zanimanja v javnosti so dosegle oddaje o znamenitem procesu proti Sergiu Cusaniju zaradi podkupnin in nelegalnega finansiranja strank, na katerem sta se silovito spopadala vehementi tožilec Antonio Di Pietro in prefinjeni zagovornik odv. Giuliano Spazali. Na procesu v Palermu proti senatorju Giuliu Andreottiju zaradi sodelovanja z mafijo pa so sklenili podobno kot včeraj v Milanu: nobenega neposrednega televizijskega prenosa, pač pa samo poznejše oddaje.
4
Četrtek, IS.januaija 1996
MNENJA, AtPE-JADRAN
AVSTRIJA / NARODNOSTNE SKUPNOSTI
Manjšine zaščititi po mednarodnem standardu
Tiskovna konferenca Karla Smolleja in Nantija Oiipa
DUNAJ - Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) in Narodni svet koroških Slovencev (-NSKS) sta vCeraj na tiskovni konferenci na Drmaju predstavila vsebino resolucije, ki so jo v CAN včlanjene avstrijske manjšinske organizacije naslovile na avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila, na novo izvoljeni državni zbor ter na bodočo (koalicijsko) vlado. Resolucija je seznam nujno potrebnih zaščitnih ukrepov, ki naj bi jih v zakonodajni dobi morala uresničiti nova vlada in parlament.
Glavna točka resolucije za dosego učinkovitejše zaščite manjšin, ki živijo v Avstriji, je poziv k sprejetju novega temeljnega zakona o pravicah narodnostnih skupnostih v Avstriji, nadalje pa naj bi Avstrija kot nova članica EU v okviru pogajanj o maastrichtskem sporazumu tudi zahtevala uzakonitev evropskega manjsinjskega
prava, ki bi bil veljaven vsaj znotraj Evropske unije. CAN in NSKS nadalje predlagata ustanovitev posebnega evropskega razsodišča za vprašanja manjšinskih pravic, sta v imenu avstrijskih manjšin poudarila predsednika Karel Smolle (CAN) in Nanti Olip (NSKS).
Smolle, ki na decembr-
Samostojni delavci: do 20. t.m plačati zadnji obrok zavarovalnih prispevkov INPS
Samostojni delavci morajo zadostiti prvi zavrovalni obveznosti v tekočem letu. Do sobote, 20. t.m. morajo namreč obrtniki, trgovci in gostinci poravnati Se četrti redni obrok fiksnih zavarovalnih prispevkov za leto 1995 za pokojninski sklad. Dolgovani znesek (745.052 lir na zavarovanca) je že natisnjen na položnici z rdečim odtisom, ki jo je izstavil skrbstveni zavod INPS.
Po tem četrtem vplačilu bodo samostojni delavci v celoti poravnali osnovno socialno dajatev za pokojninski sklad, ki jo je INPS zaračunal v visini 15 odstotkov na najniži letni dohodek 18.868.056 lir. Sodelavci, ki niso do-
polnili 21. leta starosti, so razbremenjeni za petino dajatev, saj zanje velja 12-odstotna prispevna stopnja.
Večina zavarovancev pa s tem ne bo Se zadostila vsem svojim obveznostim za minulo leto. Do 31. maja 1996 bodo dolžni plačati Se razliko na skupne dohodke, ki so jih v letu 1995 ustvarili s samostojno dejavnostjo: pri tem se ne upošteva le dejavnost, ki je bila ob vpisu v poklicne sezname umdno prijavljena na Trgovinski zbornici, temveč tudi za morebitne partecipacije, združbe in druge oblike poslovnega sodelovanja, (ma)
Karel Smolle
stih državnozborskih volitvah v Avstriji manjšinski kandidat na Usti Liberalnega foruma za en mandat ni bil izvoljen v državni zbor, je na tiskovni konferenci opozoril, da sedanja avstrijska zvezna ustava nikakor ne odgovarja več zahtevam in načelom sodobne manjšinske zaščite ter mednarodnim standardom. Zato je nujno potrebno sprejetje zakona, v katerem se Avstrija na ustavni ravni obvezuje za obstoj, zaščito in pospeševanje idenitete svojih narodnostnih skupnostih.
Zakonski osnutek -Smolle ga je imenoval »sodoben katalog temeljnih pravic avstrijskih manjšin«- je CAN že predstavil. Med drugim predvideva ustavnopravno ureditev na področjih manjšinskega šolstva, manjšinskega volilnega prava, politične participacije manjšin, zagotovitev skupinskih pravic, dostop do (elektronskih) medijev, uporabo manjšinskih jezikov v javnem življenju ter oblike ti. »pozitivne diskriminacije«, npr. zagoto-
vitev in pospeševanje gospodarskega prostora, v katerem živijo manjšine, je bilo rečeno na dobro obiskani tiskovni konferenci.
V resoluciji državnim oblastem v CAN včlanjene manjšinske organizacije nadalje izražajo pričakovanje, da bo avstrijski parlament v novi zakonodajni dobi »končno in temeljito predelal« trenutno veljavno avstrijsko manjšinsko pravo in da bosta partnerja v novi vladi (socialdemokrati in Ljudska stranka) zapisala v koalicijskem sporazumu tudi »konkretne rešitve teh vprašanj«. Predsednika NSKS in CAN pa sta na tiskovni konferenci zavzela stališče tudi do aktualne razprave o zajamčenem zastopstvu Slovencev v koroškem deželnem zboru. Podprla sta model Enotne hste, ti predvideva zastopstvo manjšine v obliki dodatnega in polnovrednega manjšinskega mandata. Obenem sta odločno zavrnila najnovejši predlog predsednika koroških socialdemokratov Ausservvinklerja, ti je napovedal, da se bo prizadeval za uresničitev zastop-stvenega modela, po katerem bi predsednik in podpredsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja bila kot strokovnjaka vključena v delo odborov deželnega odbora in imela tudi pravico do nastopa oz. govora na plenarnih sejah. In to po možnosti šev teku leta. Smolle in Obp sta s tem v zvezi menila, da se je socialdemokratska stranka s tem predlogom predstavila kot »stranka z najbolj restriktivnimi pogledi« na to vprašanje.
Ivan Lukan
GLOSA
Tudi v Bosni v slogu stereotipa »Italijani, dobri Ljudje«
»Te dni sem še enkrat prekrižal Unijo Ni-koviči-Sušica-Crna Gora. Dvignem se iz skalnate soteske Sušice in se dokopljem do ravne gozdne steze, ko zagledam pred sabo konjsko mrhovino, ki je bila že vsa oglodana, ž glavo obrnjeno proti meni. Nič nenavadnega v tistih dneh. Toda, kaj se dogaja, ali me samo moja domišljija vara? Konjska glava poskakuje. Približam se in v prsnem košu odkrijem italijanskega ujetnika. V mrhovino se je zavlekel, da iz nje iztrga zadnje ostanke konjskih pljuč.«
Na to epizodo iz vojnih spominov Gojka Nikoliša, zdravnika pri Titovem vrhovnem štabu spomladi leta 1943, v času Četrte ofenzive, sem se spomnil, ko sem bral o italijanskih vojakih v Bosni. Po petdesetih letih je namreč razvoj dogodkov ustvaril razmere, ti so povzročile, da so se v tej nesrečni deželi znova znašli italijanski in nemški vojaki, čeprav v povsem drugačni vlogi kot med drugo svetovno vojno. Takrat so prišli kot zavojevalci in okupatorji ter so v deželi z ognjem in mečem hoteli uveljaviti svoj »novi red«, sedaj prihajajo v okviru zavezništva NATO, da zagotovijo uresničitev Daytonskega mirovnega dogovora. Med prisotnostjo nemških in italijanskih enot v krajih, kjer so njihovi predniki uprizorili tako grozljivo tragedijo in jo nato na strašen način,
Jože Pirjevec
pogosto z življenjem tudi plačali, pa vidim bistveno politično in psihološko razliko. Kancler Kohl se je namreč odločil, da bo dokaj elastično tolmačil tisti člen ustave, ti prepoveduje nemškim oboroženim silam, da se angažirajo na tujem. S tem je hotel poudariti, da se Nemčija kot vodilna sila v Evropi ne namerava izmikati svojim obveznostim, čeprav so neprijetne, vzbujajo dokaj grenke spomine in je o njihovi upravičenosti slišati marsikateri pomislek. V Nemčiji bi bilo namreč težko najti koga, ki bi ne vedel, kje vse se je borila VVehrmacht med vojno in ki bi se ne zavedal, da je šlo za avanturo propadlega nacističnega režima. V Italiji je povsem drugače: sprašujem se, koliko Italijanov ve, kaj se je dogajajo med drugo svetovno vojno, koliko jih je slišalo o prisotstvu italijanske vojske na Balkanu med leti 1941-43,
koliko jih ima vsaj bledo podobo tega, kaj je ta vojska zagrešila pa tudi pretrpela. Ce bi človek sodil iz uradne zgodovine o operacijah italijanskih enot v Jugoslaviji, ki jo je za generalni štab napisal leta 1978 Salvatore Loi, je italijanska vojska hitela od zmage do zmage, do okupiranega prebivalstva pa vedno ohranila nadvse humane odnose, ne da bi se omadeževala s kakršnimkoli vojnim zločinom ali prestopkom. Pač v stilu stereotipa »Italijani, dobri ljudje«, ki ga je tako pogosto slišati v zvezi z Mussolinijevimi pohodi v Grčiji, v Jugoslaviji, v Franciji ali v Rusiji.
Ker v itahjanskem javnem mnenju ni zavesti tragedije in krivde, ima tudi prisotnost italijanskih čet v Bosni drugačen pomen od nemškega. Italijanska vlada se je namreč odločila, da bo poslala svoje enote v Bosno ne toliko zaradi tega, ker se čuti dolžna, da bolečim spominom navkljub prispeva svoje k utrjevanju miru, temveč bolj iz prestižnih razlogov. Hoče biti preprosto zraven, da bi nihče ne podvomil v njeno mednarodno pomembnost in težo. Skratka gre za potezo, ki ji je tuj občutek za zgodovinsko katarzo (o tem še kako zgovorno pričajo članki v italijanskih časopisih) in želi doseči samo trenutni politični učinek, brez etične povezanosti z današnjo in včerajšnjo bosansko tragedijo.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 ‘Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
TRST / NOVINARSKA KONFERENCA SARDOSA ALBERTINIM
»EU in ezulske organizacije imajo zelo podobna stališča«
Zahvala ministrici Agnellijevi - Pismo Solane Thalerju
TRST - Zunanja ministrica Susanna Agnelli je bila ob umiku veta nad pričetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v EU sovražnik številka ena nacionalističnih in ezulskih krogov, sedaj pa je njihov velik prijatelj. To je na včerajšnji novinarski konferenci večkrat poudaril bivši predsednik združenja begunskih organizacij in predsednik Lege Nazio-nale Paolo Sardos Albertini (na sliki), ki je prepričan, da so si stališča Evropske unije in optan-skih združenj sedaj zelo blizu.
Sardos Albertini je izročil novinarjem pismo, ki ga je španski zunanji minister Solana lanskega avgusta poslal slovenskemu kolegu
Thalerju. Iz pisma izhaja, da se Solana kot zunanji minister predsedujoče države Evropske unije zavzema za vzporedna pogajanja o asociacijskem sporazumu in bilateralnem sporazumu
med Rimom in Ljubljano. Brez sporazuma o vračanju nepremičnin ezulom, je pismo tolmačil tržaški nacionalistični odvetnik, ne bo dogovora o pridruženem članstvu Slovenije v EU.
Sardos Albertini, ki še dalje obtožuje Slovenijo, »da v skladu s komunistično tradicijo namerno dezinformira mednarodno javnost«, svari istrske begunce pred alarmi-zmi, ker je prepričan, »da Italija brez predhodne rešitve optantskega vprašanja ne bo nikoli prižgala zelene luči za asociacijski sporazum s Slovenijo«. To zagotovilo, naj bi nadebudni tržaški odvetnik direktno dobil od Farnesine in od predsednika zunanjepolitične komisije poslanske zbor-
nice, ki je, kot znano, skrajni desničar Tremaglia.
Vodja Lege Nazionale je prepričan, da bo na koncu prevladalo stališče, po katerem bodo lahko državljani Evropske unije štiri leta po sporazumu s Slovenijo kupili nepremičnine v tej državi. Italijanski državljani, ti so bili vsaj tri leta državljani SFRJ na območju sedanje Slovenije, pa bodo lahko hiše in zemljišča kupili že dan po podpisu asociacijskega dogovora.
Odvetnik je izrazil zadovoljstvo, ker je Italija po njegovem izbrala pot brezkompromisne politike tudi do Hrvaške, kot dokazuje nedavni potek rimskega zasedanja mešane italijansko-hrvaške komisije.
Za višjo podporo dvojezični šoli
v Špelin
SPE 1 EK - Vodstvo dvojezičnega šolskega centra iz Spetra je izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da so na Deželi povišali prispevek za beneško šolo od 400 na 500 milijonov lir. Sklep mora sedaj obravnavati in odobriti posebna deželna komisija, v kateri sedita tudi dva predstavnika iz Benečije, prof. Viljem Cemo in Ferruc-cio Clavora.
Vodstvo špetrske šole ugotavlja, da od leta 1991 do danes ni bilo deležno nikakršnih poviškov podpore, četudi se je število otrok v tem času povišalo za približno 40 odstotkov, (r.p.)
ŠOLSTVO / NAMERA ŠOLSKEGA SKRBNIKA
PROMET / V MESTU
»Združitev« ravnateljstev podobno ukinitvi srednjih šol
Sindikat slovenske šole zovročo vsako krčenje delovnih mest
OSNOVNE SOLE	
Didaktično ravnateljstvo	1995/96
Sv. Jakob	skupno
Ribičič (Sv. Jakob)	31
Širok (Ul. Donadoni)	17
Grbec (Skedenj)	18
Gregorič-Stepančič (Sv. Ana)	24
SKUPNO	90
Didaktično ravnateljstvo	1995/96
Sv. Ivan	skupno
Župančič (Sv. Ivan)	46
Finžgar (Barkovlje)	16
Bazoviški junaki (Rojan)	23
Milčinski (Katinara)	39
SKUPNO	124
OTROŠKI VRTCI	
Didaktično	1995/96
ravnateljstvo Sv. Jakob	skupno
Sv. Jakob	16
Ul. Conti (občinski)	0
Dijaški dom (občinski)	22
Skedenj	13
Sv. Ana	12
SKUPNO	63
Didaktično	1995/96
ravnateljstvo Sv. Ivan	skupno
Sv. Ivan (občinski)	19
Lonjer	11
Greta (občinski)	8
Barkovlje	13
SKUPNO	51
Trgovina in obrt predlagata županu lllyju drugačen izhod
Združitev didaktičnih ravnateljstev slovenskih osnovnih šol pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu bi pomenila očitno kršitev manjšinske pravice, teh že pridobljenih pravic pa nikakor ne gre krčiti, ker tako med drugim določa tudi razsodba deželnega upravnega sodišča št. 382 iz leta 1992. Tako meni odvetnik Andrej Berdon, ki bo prav jutri na deželnem upravnem sodišču zagovarjal priziv rojanskih in proseških staršev proti združitvi, oziroma ukinitvi avtonomije šol F. Erjavca in F. Levstika. Odvetnik meni, da predstavlja nameravana združitev obeh mestnih didaktičnih ravnateljstev podoben primer, kot je bila pred enim letom predlagana in sredi poletja izvedena združitev nižjih srednjih šol. Ce bo deželno upravno sodišče jutri ravnalo dosledno, bi moralo razveljaviti sklep o združitvi teh šol, kot je 23. avgusta lani z razsodbo št. 358/95 razveljavilo znano Illyjevo okrožnico, ki ni dovoljevala sprejemanja dopisov v slovenščini na tržaški občini, je menil odvetnik, in dodal: v primeru, da bi DUS sprejelo priziv staršev in razveljavilo odlok o združitvi, bi morala razsodba posledično pozitivno učinkovati tudi na vse tiste primere krčenja že pridobljenih manjšinskih pravic, ki smo jih beležili v preteklem letu, in seveda tudi na morebitni predlog o združitvi obeh mestnih didaktičnih ravnateljstev.
O tej nameri smo podrobno pisali že včeraj. Po dopisu, ki ga je deželni Šolski urad poslal Sindikatu slovenske šole
kaže, da bo tržaški šolski skrbnik v svoj načrt o »racionalizaciji« šolske mreže vključil tudi združitev didaktičnih ravnateljstev.
Tajnica Sindikata slovenske šole Marta Košuta je morebitno krčenje slovenske šolske mreže odločno zavrnila. Sindikat
nasprotuje vsakršnemu poskusu zmanjšanja delovnih mest, je poudarila. Ko bi ravnateljstvi združili, bi bili ob eno mesto didaktičnega ravnatelja, dve tajniški mesti in eno mesto sluginje. Sindikat vsekakor smatra, da gre v takem primeru za veliko,
za našo šolo zelo pomembno odločitev, o kateri bi se morala izreči in tudi odločati manjšina, ne pa skupina posameznikov. Gre namreč spet za politično vprašanje, je podčrtala Marta Košuta.
Mesti didaktičnih ravnateljev .pri Sv. Ivanu in
Sv. Jakobu sta že leta nezasedeni. Zato jima začasno načeljujeta nabrežin-ska, oziroma openska didaktična ravnateljica, ob njuni odsotnosti po namestnici. Nabrezinska didaktična ravnateljica Marina Castellani je izvedela za namero skrbništva včeraj, potem ko je z zasneženega in sončnega Pianca-valla (kjer poteka zimovanje osnovnošolcev) telefonirala tajništvu šole. »O domnevni združitvi ravnateljstev nisem vedela doslej ničesar. Ko smo ravnatelji izvedeli za razpis natečaja za eno samo mesto didaktičnega ravnatelja, smo ugibali, da obstaja možnost ali namera, da bi ravnateljstvi združili. O tem pa nas ni nihče obvestil. Osebno menim, da bi bila taka odločitev povsem protislovna: ne vem namreč, na podlagi česa naj bi jih združili: če piše na papirju, da jih je pet, naj jih pet tudi ostane.« (M.K.)
»Zaenkrat si z občinsko upravo nismo v laseh, saj želimo s temi predlogi le dopolniti njene napovedane ukrepe, ki so za nas zgolj mašilne narave,«, so zatrdili prireditelji včerajšnje konference o prometu in parkiriščih v Trstu na sedežu pokrajinskega združenja industrijcev. Naj bi to pomenilo, da bo prišlo v primeru, ko bi jim Illyjeva uprava ne prisluhnila, do boja na nož? Zelo verjetno.
Predsednik stanovske organizacije gradbenikov Sergio Venuti, predsednik obrtnega združenja Asso-ciazione degli artigiani Fulvio Branži, predsednik industrijcev Mauro Azza-rita, predsednik Confeser-centija Giuseppe Giovar-ruscio, podpredsednik zveze malih in srednjih industrijcev Fulvio Pa-scon in predsednik zveze trgovcev Unione commer-cianti Adalberto Donaggio so posvarili upravitelje, naj ne zaprejo mestnega jedra za promet, če ne bodo prej poskrbeli za zadostno število parkirišč in učinkovito avtobusno službo.
»Prepovedali so vožnjo po nekaterih osrednjih prometnicah, s tem pa povzročili nepopisno gnečo v stranskih ulicah, kar ni razbremenilo prometa in niti ne ublažilo nevarnosti onesnaženja,« je poudaril Donaggio. Županstvo je pozval, naj globlje razmisli o umestnosti uvedbe alternativnega prometa na podlagi evidenčnih tablic s sodo oziroma liho končnico, naj poskrbi za pravo sinhronizacijo semaforjev, naj pomisli, da je boj zoper onesnaženost zraka z dovolje-
vanjem vožnje samo avtomobilom, ki imajo katalizator, učinkovit na daljših razdaljah in torej ne v mestu, nazadnje pa izrekel željo, naj bi se občinski možje, predno sprejemajo tovrstne sklepe, pogosteje posvetovali z zastopniki gospodarskega življenja.
. Adalberto Donaggio se je zavzel za popolno sprostitev zasebnega avtomobilskega prometa, vendar pod pogojem, da se uresničijo prepotrebna središčna, pa tudi predmestna parkirišča. Kje? V prvi vrsti na Ponterošu, na trgu pred cerkvijo sv. Antona, blizu sedeža ustanove EMAJL v Ul. Teatro Romano, na samem Trgu Unita in pri Pomorski postaji; tako naj bi pridobili do 2.500 novih parkirnih mest, preprečili parkiranje na pločnikih in drugih prepovedanih krajih, hkrati pa zavarovali interese trgovcev in obrtnikov. Ne samo to, še prej naj bi uredili parkirišča na Pue-cherjevem ali Šentjakobskem trgu, v Drevoredu XX. septembra in ob Ljudskem vrtu.
Predlagatelji tako imenovanega alternativnega načrta za promet so sicer priznali upravičenost ograjevanja središčnih, a tudi predmestnih predelov, ki bi bili namenjeni izključno pešcem, vendarle, kot rečeno, pod pogojem, da se problem uredi tako kot drugje po Evropi. »Ce bomo samo množili število vozil s katalizatorjem, se bomo povrniti k iztočnici,« je zatrdil Azzarita, medtem ko je Giovarruscio opozoril tudi na »pobarbarjenje« vozniške kulture.
Drago Gašperlin
Tržaški dijaki načrtujejo srečanja s šolniki in politiki
Člani skupščine dijakov tržaške pokrajine (ASPT) so se pretekli teden spet sestati po božičnih in novoletnih počitnicah. Na sestanku so si zadali cilje, ki jih bodo skušali uresničiti v prihodnjih mesecih. Na dnevnem redu imajo sestanek z ravnatelji vseh višjih srednjih šol (ta sestanek naj bi bil že januarja); sredi februarja naj bi se sestali s predstavniki političnih sil in sindikalnih organizacij. Konec maja nameravajo prirediti skupno z univerzitetnimi študenti na stadionu Grezar koncert znanega italijanskega pevca. Kdo naj bi to bil, še ni znano, saj so priprave in pogajanja še v polnem
teku. Dijaki so tudi ustanoviti delovne skupine, ki se bodo lojile nekaterih odprtih vprašanj na šolskem področju. V komisiji, ki bo razpravljala o pravicah in dolžnostih dijakov, je tudi dijak trgovskega zavoda 2. Zoisa; v komisiji, ki bo proučevala stanje šolskih struktur, sodeluje dijak pedagoškega liceja A.M.Slomška. Tretja delovna skupina bo proučevala statut skupščine. Dijaki so se tudi domeniti, da bo na vseh šolah za dobo enega meseca visela rjuha združenja Legam-biente, s katero naj bi merili stopnjo onesnaženosti zraka v predetih, kjer šole delujejo.
ZALOŽNIŠTVO / NAČRTOVANI PREUSTROJ DNEVNIKA
POŽAR V BOLNIŠNICI
VSO NOČ SO GA ISKALI
Težave na Piccolu
Založnik Carlo Melzi namerava dosledno nadaljevati na poti radikalnega preustroja Piccola in videmskega Messaggera Veneta. Oba časopisa beležita aktivo, kljub temu pa hoče založnik poenotiti nekatere strani (npr. notranjo in zunanjo politiko), kar bi odprlo pot znižanju števila zaposlenih novinarjev, tiskarskega ter pomožnega osebja.
Grupa Melzi načrtuje dopolnilno blagajno za Štirinajst novinarjev Piccola in za skoraj trideset tiskarjev ter uradnikov. Med »kandidati« za do-
polnilno blagajno za dobo dveh let (brez možnosti za vrnitev v službo) naj bi bil tudi Fulvio Gon, ki je deželni predsednik novinarskega sindikata FNSI. Včeraj dopoldne je kazalo, da bo sindikalni spor izbruhnil z neprevidljivimi posledicami (dolge stavke itd.), popoldne pa so se razmere nekoliko umirile, tako da se pogajanja med sindikati in založnikom, kljub vsemu, še nadaljujejo. Naj omenimo, da je med pogajalci Melzijeve grupe tudi bivši deželni tajnik CGIL
in nekdanji deželni svetovalec KPI Giannino Pa-dovan, ki je sedaj očitno preskočil na stran delodajalcev.
Novinarji Piccola so že nekajkrat popolnoma zavrnili predlagani sanacijski plan, ki ga jim je predložil pooblaščeni upravitelj podjetja OTE Guido Carignani. V sindikalni spor je neposredno posegel tudi vsedržavni tajnik FNSI Giorgio Santerini, ki je afero Piccola in Messaggera Veneta označil za vsedržavno sindikalno vprašanje.
Usoda obeh deželnih dnevnikov je že pred časom dobila tudi politično razsežnost, zadeva pa je večkrat odjeknila tudi v deželnem svetu. Velika večina strank se je izrekla proti načrtovanemu ustroju časopisov ter bila mnenja, da morata slednja še naprej ohranjati dosedanje značilnosti tržaškega oziroma videmskega dnevnika.
Dolinska občinska uprava priporoča varno vožnjo
Dolinska občinska uprava priporoča varno vožnjo na pokrajinski cesti, ki povezuje občino s krnsko planoto. Zaradi postavljanja plinskih cevi in drugih vzdrževalnih del je cestišče marsikje precej poškodovano, zato prihaja tudi do nesreč. Od tod priporočilo Občine vsem voznikov, naj bodo previdni in naj strogo spoštujejo vse cestne oznake, predvsem pa signale za omejeno hitrost.
Gasilce zaposlil... dim
Gorelo je v podzemnih prostorih v Ul. Pietč
Tižaški upokojenec je noč prebil v hribih nad Moggiom
Dima je bilo veliko, tudi precej gasilcev (skupno jih je bilo štirinajst) je bilo zaposlenih pri operaciji, vendar je bila škoda na srečo neznatna. Nekaj nevšečnosti so imeti le avtomobilisti, ker je bila Ul. Pieta delno zaprta, ter bolničarke, ki se niso mogle... preobleči in oditi domov.
Gasilce so poklicali okrog 12.40 iz glavne bolnišnice, oz. iz centra za rakasta obolenja. S hodnika, ki povezuje spodnje prostore obeh poslopij, se je valil gost dim, tako da nihče sploh ni mogel zraven. S posebnimi napravami so dim »izčrpali«, nakar so se opremili z maskami s kisikom ter se podati v notranjost. Ogenj se je vnel v nekem prostoru, kjer so bile poleg umazanega perila tudi smeti. Plameni se niso mogli razviti, ker je bilo vse precej vlažno in tudi stlačeno. Škode dejansko ni bilo nobene, če izvzameno plastiko neonske luči, ki se je raz-
topila. Dim pa je po stopnišču prodrl do tretjega nadstropja (na »stopnišču« je imel tudi edini izhod), kjer so tudi bolniki, vendar ni bilo potrebno nikogar evakuirati. Požar je zajel zelo omejeno področje, ki pa je blizu slačilnice za bolničarke. Tiste, ki so končale svoj delovni čas, niso mogle takoj domov, ker pač niso mogle po svojo obleko.
Ul. Pieta je bila zaprta do 15. ure, in sicer na odseku med Trgom Ospeda-le ter Ul. Cavalli. Cestišče je namreč dokaj ozko, tako da so gasilci (prvi odhod je vodil Valter Kjuder, drugega Bruno Cassetti) s svojimi voziti povsem zasedli. Za promet so skrbeti mestni redarji.
Gorska reševalna služba je od ponedeljka zvečer do predvčerajšnjim zjutraj vneto iskala 56-let-nega tržaškega upokojenca Tulila Ogrisija, ki se po izletu na karnijske vrhove nad Moggiom ni vrnil domov. Na koncu se je izkazalo, da je bilo tokrat na srečo iskanje celo odveč, saj se pogrešancu ni pripetilo nič hudega. Ogrisi že desetletja zahaja v hribe, v ponedeljek pa se je pri povratku v dolino verjetno preveč zamudil in ga je presenetila tema. Odločil se je, da noč prebije na prostem: očitno ni hotel tvegati, da kam zaide. Sorodniki, katerih ni obvestil, so bili v skrbeh in so sprožili alarm. Reševalci so pogrešanca našli
v jutranjih urah, bil je že blizu steze, ki pelje proti Moggiu. Počutil se je dobro, tako da ni bil potreben niti pregled v bolnišnici.
Zaplenili pištolo in naboje
Na mejnem prehodu pri Lipici so finančni stražniki znova zaplenili nekaj orožja ter dva tuja državljana prijavili sodnim oblastem. Zanimivo je, da so pištolo modela 92 kal. 8 s saržerjem in desetimi naboji našli pri nekem nemškem državljanu, ki je z vek-likim avtomobilom znamke BMW zapuščal državo (običajno orožje zaplenijo pri vstopu v Italijo). Ostalo orožje, in sicer 25 nabojev kal. 9 parabellum, 75 nabojev kal. 9 in 50 nabojev kal. 7,65 pa je imel neki hrvaški državljan, ki je prihajal v Italijo.
Pri Domju sestanek z upravitelji
Uprava Občine Dolina sporoča, da bo v torek, 23. t.m., ob 20. uri v družbenem centru A. Ukmar Miro pri Domju javni sestanek za razpravo o raznih problemih krajevne skupnosti.
TRST
6
Četrtek, 18. januarja 1996
NOVICE
Drevi o manjšinah po koprski televiziji
Italijani in Slovenc?: soočanje manjšin. To je naslov oddaje, ki bo drevi od 21.00 do 22.45 po koprski televiziji, v okviru posebnega programa »Meridiani«. Govor bo o problemih in perspektivah slovenske manjšine v Italiji ter italijanske v Istri. Oddajo bo vodil Maurizio Bekar, sodelovali pa bodo senator Darko Bratina (DSL), Marija Ferletic (SSO), Boric Peric (SKGZ), Silvano San (samoupravna skupnost narodnosti) ter Maurizio Tremul (Unija Italijanov). Predvajali bodo turi intervjuje z deželno odbornico Ales-sandro Guerro, s Petrom VVinklerjem, predsednikom slovenskega vladnera urada za narodnosti ter z Robertom Battellijem in Furiom Radinom, poslancema italijanske skuponosti v Ljubljani oz. v Zagrebu. Oddajo bodo ponovili v petek, 19. t.m. od 15.55 do 17.30.
Srečanje Skupine 85 o Josipu Tavčarju
Skupina 85 Trst organizira jutri ob 6. uri popoldne srečanje o Josipu Tavčarju. Naslov bo Slovenski pogled na sodobni človeški oder: Josip TavCar in njegovo dramsko delo ob novi postavitvi gledališke igre Pekel je vendar pekel. Sodelujeta Bogomila Kravos in Fulvio Tomizza. Srečanje bo v knjigarni Minerva, Ul. San Nicolo 20 v Trstu.
Teden molitve za zedinjenje kristjanov
Od danes do 25. t.m. bo v tržaških cerkvah »teden molitve za zedinjenje kristjanov«. V adven-tistiCni cerkvi (Ul. Rigutti 1) bo ekumenski obred jutri ob 19. uri, v švicarsko-valdeški cerkvi sv. Silvestra v nedeljo, 21. t.m. ob 10.30 (meditacija: duhovnik Gianpaolo Muggia), v ponedeljek, 22. t.m. ob 18. uri pa bo slovesnost v cerkvi sv. Antona Novega, kjer se bodo zbrali dušni pastirji vseh kristjanskih skupnosti v mestu (meditacija: arhimandrit Timotheos Elefthe-riou; možno je parkiranje na Trgu Ponterošo). Zadnji ekumenski obred bo v torek, 23. t.m. ob 18.30 v metodistični cerkvi (Scala dei Giganti
D.
»Underground« v Aristonu
Film Emira Kusturice »Underground«, ki je na festivalu v Cannesu prejel »zlato palmo«, bodo v kinu Ariston predvajali do Četrtka, 25. t.m.
Prošnje za prispevke na dolinsko Občino
Dolinska občinska uprava sporoča, da 31. t.m. zapade rok za predložitev prošenj v občinskem protokolu za občinske prispevke za kulturo, šport in družbene dejavnosti. Zainteresirana društva in krožki morajo navesti toCen naziv z davčnimi podatki, seznam načrtovanih pobud s predvidenimi stroški in seznam ustanov, na katere so ali bodo naslovila prošnjo za prispevek.
Prispevki za poljedelstvo pašništvo in agroturizem
Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da konec meseca nepreklicno zapade rok za predložitev prošenj za prispevke v poljedelstvu, na področju varstva in večanja gozdno-pašniškega bogastva ter agroturizma, torej področja, za katera ustrezni deželni zakoni ne določajo roka za predložitev prošenj. Zainteresirani lahko podrobnejše informacije dobijo v uradih sektorja za gospodarski razvoj in varstvo okolja v Ul. S. Anastasio 3 (tel. 3798501) v ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00, v torkih, sredah in petkih pa od 9.00 do 13.00.
Zaprta cesta v Nabrežini
Zaradi polaganja greznične bodo zaprli za promet (izjema so tamkajšnji stanovalci) pokrajinsko cesto, ki gre skozi Nabrežino, in sicer od km 0, 900 (Naselje S. Mauro) do km 10.00 (Božje polje). Promet od Sesljana proti Proseku in Trstu in v obratno smer bodo preusmerili na vzporedni avtocestni odsek Anasa. Prepoved prometa bo veljala do zaključka del.
Novi avtobusni postaji
Mestno prevozno podjetje je na progi 44, na pokrajinski cesti po Krasu, uvedlo novi avtobusni postaji, in sicer v višini hišne št. 8 v BrišCih.
Tehniči pregledi za motorna vozila
Tudi letos bodo morala na tehnični pregled razna vozila, od avtobusov do tovornjakov, rešilcev Rdečega križa, osebnih avtomobilov itd. Koledar je naslednji: do 31. marca morajo pregled opraviti tista vozila, katerih registrska tablica se konca s številkami 1 2 3, do 30. junija so zadnje številke 4 5 6, do 30. septembra 7 8 9, do 31. oktobra pa - 0 -.
Ji
:^||||


*
’
■
■
■

PO SINOČNJI URADNI OTVORITVI
Bogat spored filmskega festivala Alpe Jadrana
V kinu Excelsior bodo danes predvajali tudi (ob 23. uri) slovenski film Radio. Doc
Prizor iz češkega filma Saše Gedeona Indijansko poletje
SINDIKALNI SPOR
Dolina: Sindikat dokaj kritičen do upraviteljev
Jutri dopoldne manifestocijo uslužbencev pred županstvom
Po sinočnji uradni otvoritvi se danes v dvoranah Excelsior in Azzurra na začetku Drevoreda 20. septembra nadaljuje sedmi filmski festival Alpe-Ja-dran. Med štirinajstimi filmi, ki se potegujejo za eno od dveh nagrad, bodo v veliki dvorani predvajali ob 15.30 poljski film Gracze (igralci) Ryszarda Bugalj-skega o predsedniških volitvah leta 1990; ob 17. uri burleskno Urnebesno tragedijo srbskega režiserja Gorana Markoviča, Crno komedijo o odnosu med normalnostjo in nenormalnostjo, v kateri avtor skuša razjasniti sebi in svetu pojav "srbske norosti”; ob 21.45 češki film Idlanske leto (Indijansko poletje) Saše Gedeona, ki pripoveduje o odraščanju v zaspanem mestecu; ob 23. uri pa Radio.Doc mladega slovenskega režiserja Mirana Zupaniča, ki je s kruto analizo sedanjega prehodnega obdobja v Sloveniji že izzval veliko polemik.
V okviru pregleda Im-magini (Podobe) o kontaminaciji med različnimi
umetniškimi govoricami bodo ob 15. uri predvajali nemška kratka filma Potok in Jezero Garryja Lanea. Ob 15.30 bosta na sporedu filma madžarskega avtorja Imreja Gybngossyja, ki mu je festival posvetil poseben poklon za življenjsko delo.
V dvorani Azzurra se bo nadaljevalo predvajanje posnetkov avstrijske in slovenske avantgarde: ob 17.00 bo na sporedu drugi del izbora o skupini OHO, ki velja za najpomembnejšo umetniško avantgardno skupino v Sloveniji od leta 1965 do 1971. Sledila bo vrsta pričevanj o Sarajevu, nato pa niz Italijanskih kratkih filmov.
Med posebnimi dogodki naslednjih dni bi omenili jutrišnje srečanje (ob 11. uri) o Notranjem izgnanstvu in pripadnosti z Andrejem Rezierjem in Ab-diulahom Sidranom, ki mu bodo v soboto zvečer pode-lili tudi posebno nagrado Sarajevo Sklada Laborato-rio Mediterraneo iz Neaplja. Zanimiva bosta tudi sobotno srečanje o izgnanstvu kot svobodi, na kate-
rem bo spregovoril tudi hrvaški režiser Lordan Zafra-noviC in nedeljska okrogla miza o Težavah vrnitve z znanim pisateljem Predragom Matvejevidem. (vat)
Zaposlitveni naCrt še dalje razdvaja dolinsko občinsko upravo in uslužbence, ki so za jutri dopoldne med 9. in 12. uro napovedali protestni shod pred županstvom ter se do konca meseca odpovedali nadurnemu delu. Gre za staro nerešeno vprašanje, ki je odmevalo tudi na decembrski seji občinskega sveta, med katero so uslužbenci uprozorili tihi protest in zahtevali od Zupana Borisa Pangerca ter upraviteljev konkretne obveze ter ukrepe za izvajanje zaposlitvenega- načrta, ki je po mnenju sindikatov obstal na mrtvi točki.
»Pri občinski upravi, ki je tudi lani zabeležila proračunsko aktivo, smo
žal naleteli na popolnoma zaprta in toga stališča, zato smo bili prisiljeni ubrati pot protestnih akcij«, nam je dejal pokrajinski tajnik CGIL za javne uprave Adriano Sincovich. Sindikat po njegovem ne zahteva nemogočega, a le spoštovanje obvez ob ugotovitvi, da je 48 uslužbencev, kolikor jih danes zaposluje Občina Dolina, res premalo za naraščajoče potrebe (in bremena) uprave.
Dolinski upravitelji so sprejeli stališče, da teh zadev in očitkov sindikatov za sedaj ne bodo javno komentirali. Zavračajo vsekakor obtožbe CGIL ter poudarjajo, da so pripravljeni ne samo na vsestransko soočenje in na dialog z uslužbenci, a predvsem na realno premostitev težav. Občinski svet je sredi lanskega decembra (točneje 19.12) odobril novi zaposlitveni plan, ki pa mora obvezno svojo birokratsko pot, tako da problemov ni mogoče rešiti Cez noC, a le v doglednem Času.
Sindikati so glede protesta v dvorani občinskega sveta večjo prisotnost sil javnega reda pripisali občinski upravi, ki pa to odločno zavrača, a se vsekakor ne misli spuščati v to brezpredmetno polemiko. Zvedeli smo, da so bila sindikalna vprašanja na Občini Dolina tudi predmet nekaterih političnih sestankov (zanje je dala pobudo Stranka komunistične prenove), ki pa, kot kaže, očitno še niso obrodili konkretnih rezultatov.
PROTEST / COBAS
Danes vnovič težave zaradi stavke pri ACT
Kdor se redno vozi z avtobusom v solo, službo ali kam drugam, bo danes spet imel težave. Znotraj medobčinskega avtobusnega podjetja ACT bo namreč nov stavkovni protest: potem ko so ga napovedali uslužbenci, ki se razpoznavajo v osrednjih stanovskih organizacijah FILT-CGIL, FIT-CISL, UILtrasporti in CISAL, ki so na ta način hoteli opozoriti javnost, da podjetje ne izvaja neke prave raz-vojno-strateške politike, bo ostalo danes križem rok osebje iz vrst te-
meljnih sindikalnih organizacij - cobas, in sicer iz protesta, ker se še zmerom niso začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Delu se bodo stavkajoči odpovedali od 16.30 do 22.30, to pa pomeni, da bodo imeli zlasti hude preglavice tisti meščani, predvsem pa ljudje iz okolice, ki se bodo zvečer vračali z dela domov. Res pa je tudi, kot menijo nekateri, da udeležba pri stavki morda ne bo taka, kot je po navadi takrat, ko protest napovejo osrednji sindikati.
CIKLUS KANTAVTORJEV V MIELI
Danes M. Locasciulli, februarja Claudio Lolli
V gledališču Miela bo nocoj ob 21. uri koncert italijanskega kantavtorja Mimma Locasciullija, pevca sodobnega vsakdana, kot ga nekateri označujejo. Na današnjem koncertu bo predstavil zlasti skladbe iz zadnjega od dvanajstih albumov, kar jih je doslej izdal. Plošča z naslovom Uomi-ni je izšla lani spomladi 1995; nekateri kritiki so jo označili kot njegovo najbolj dozorelo delo. V njej umetnik z nesramežljivo iskrenostjo izpoveduje ljubezni, sanje in želje šti-ridesetletnika, v slogu, ki spoštljivo spominja na Boba Dylana, na country-rockinnablues.
Nocojšnji nastop spada v niz treh koncertov, ki jih je Gledališče Miela združilo pod skupni naslov Trije osamljeni glasovi italijanske glasbe. Na prvem, žal ne preveč obiskanem koncertu, ki je bil prejšnji petek, je nastopil Goran Kuzminac,
širšemu občinstvu sicer manj znan kantavtor, pa čeprav je pred-leti zasedel zavidljivo tretje mesto na popularni prireditvi Festivalbar s še zmeraj priljubljeno Ehi ci stai. Glasbenik se je rodil v Srbiji, kot jasno kaže njegovo ime, študiral je v Avstriji in Italiji, kjer že dolgo let živi. Na petkovem solo nastopu, kjer se je sam spremljal na kitaro v njemu značilnem slogu in skromno »elektronsko« pomočjo, je predstavil najuspešnejše pesmi iz svoje dolgoletne kariere, od katerih je marsikatera vključena v njegov antološki album Strade, ter nekaj novih, še nepoznanih skladb.
Na zadnjem od treh koncertov v petek, 9. februarja, bo nastopil Claudio Lolli, ki je od treh morda še najbolj samotarski, z melanholičnimi sanjami brezupja, ki so tipične za njegov avtorski svet. (vat)
MEJNI PREHOD RABOJEZ
Protest sindikata policije
Delovni pogoji so neustrezni, primanjkuje pa tudi osebje
Lisipo, svobodni sindikat policije, je znova protestiral zaradi neustreznih delovnih pogojev na mejnem prehodu pri Škofijah. Sedanje strukture, pravijo pri sindikatu, prav gotovo ne ustrezajo »evropski meji« proti vzhodnim državam. Vendar ne gre samo za neustreznost infrastruktur in kabin, ki so brez naprav za prezračevanje (in torej jih ne ščitijo pred onesnaževanjem), temveč tudi za vprašnje smeti, ki jih ne odstranjujejo, ter za pomanjkanje osebja in sredstev, s katerimi bi lahko učinkovito preprečevali nedovoljene prehode mej e'na okrog 30 kilometrov dolgem pasu.
Pri Lisipu so odločeni, da nadaljujejo s svojim protestom ter da pritegnejo tudi obmejno policijo v ostalih pokrajinah, obrnili pa se bodo tudi do notranjega ministrstva.
Včerajšnji protest policijskega sindikata Lisipo na mejnem prehodu pri Rabojezu (foto KROMA)
Pri društvu Škamperle se je začel tečaj akrobatskega rocka
Rock&roll za najm-lajse: zamisel se je porodila Sabrini Gec, ki se že vrsto let vztrajno vežba v akrobatskem rocku. Zanjo je pridobila ostale elane vodstva svetoivanskega kulturnega društva Škamperle, ki je razpisalo tečaj. Nanj se je prijavilo dovolj mladih navdušencev, tako da se je tečaj s prvimi tremi pari začel pred tednom dni. TeCaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in petkih od 17.30 do 19.
ure. Po prvih so prišli še dodatni mladi »pripravniki«, ki naj bi do maja osvojili osnove rock&rolla.
Naj Se enkrat povemo, da je tečaj namenjen osnovnošolcem in dijakom nižje srednje Sole, vodita pa ga učitelj Fabio Kla-tovvski in Sabrina Gec. Verjetno bo že nekaj Časa treba, da se bodo mali plesalci tako brezhibno in vešCe zavrteli kot Sabrina Gec (na sliki s svojim partnerjem -foto KROMA).
PO RODU JE MAČKOLJAN
Jože Štorman ■ Slavko slavil 85. rojstni dan
V ponedeljek je v Izoli slavil svojo 85-letnico Jože Sturman - Slavko, po sili vojnih in povojnih razmer Izolčan, sicer pa po rodu iz Mackolj, kjer se je, kot mnogi drugi, zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka. Ta služba pa ni bila stalna in je bil večkrat brezposeln.
Naš jubilant ni pozabil na tiste Čase, ko so fašisti požgali Mackolje in Marezige. Tako je bilo povsem razumljivo, da se je že na začetku druge svetovne vojne opredelil za narodnoosvobodilno gibanje, ki mu je ostal zvest vse do konca vojne, njegovim idealom pa prav gotovo do danes.
Z Jožetom Ivančičem, Brunom Žerjalom in Ivanom Kraljem je leta 1942 ustanovil na področju Domjo - Mackolje prvi odbor Osvobodilne fronte. Februarja 1944 so v njegovi hiši pri Domju ustanovili ilegalno tehniko partizanskega tiska »Morje«, ki so jo morali potem, iz varnostnih razlogov, preseliti najprej na Socerb, nato v Podlog, kjer je delovala do konca vojne.
Po vojni je Slavko
opravljal vrsto fukcij v samem Trstu, na Opčinah, pri Sv. Ani in v Dolini.
Zaradi zdravstvenega stanja, pa tudi zaradi tega, ker zaradi svojega premočrtnega političnega prepričanja ni mogel dobiti službe, se je ž ženo in hčerkama preselil v Izolo. Tu je dobil službo v podjetju Ele-tro Koper, kjer je delal do upokojitve; ni pa opustil svojega dela v raznih družbeno političnih organizacijah, kjer uživa se danes spoštovanje ter lahko računa na veliko prijateljev in somišljenikov.
Vsem čestitkam, ki jih je v teh dneh prejel, se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega zvesti bralec je bil naš slavljenec od vedno.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
18.	januarja 1996
LILI
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 5.14 in zatone ob 14.54.
Jutri, PETEK,
19.	januarja 1996
MARIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1028,4 mb ustaljen, veter vzhodnik 18 km na uro, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Annali-sa Galopin, Andrea Divo, Gristian Di Fiore, Elisa Sodna, Elisa Ambrosi, Auro-ra Tavagnacco, Paolo Rai-mondo, Newyre Schalau-dek.
UMRLI SO: 82-letna Amelia Pertot, 86-letna Maria Beccari, 71-letni Guelfo De Santi, 75-letni Tullio Santini, 92-letni Giuseppe Santi, 57-letna Maria Bruna Savarin, 64-letna Giovanna Pituzzi, 80-letna Pasqua Dorliguzzo, 77-letna Teofila Santelli, 88-letna Sofia Spaggiari, 81-letna Elisabetta Miat-ton, 69-letni Giovanni Fra-giacomo, 74-letni Aldo Ukmar, 89-letna Nives Koz-mann, 70-letni Franco Godni, 89-letna Giovanna Torchetti, 75-letna Ave Masutti, 70-letna Norina Mussich, 83-letna Elsa Set-tembri, 85-letna Regina Maria Drigo, 87-letni Ma-riano Mori, 73-letna Lucia Capparelli, 82-letni Quiri-no Chersicla.
u; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 20. januarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Largo Piave 2 (tel. 361655), Via Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. bernini 4 (tel. 309114).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.15,
21.00	»Underground«, r. Emir Kusturica.
EXCELSIOR - Dvorana rezervirana.
EXCELSIOR AZZUR-
RA- Dvorana rezervirana.
AMBASCIATORI -15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »007 Goldeneye« i. Pierce Brosnam.
NAZIONALE 1	-
16.15,	18.15,	20.15,
22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Ve-ronica Pivetti.
NAZIONALE 2	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.00	»Seven«, i. Brad
Danes praznuje okrogli jubilej nas dolgoletni pevec in odbornik
Bruno Zahar
Se na mnoga vesela in srečna leta mu želita
PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec
Bruno Zahar
slavi danes 60. letnico rojstva. Se mnogo zdravih, srečnih in uspešnih let mu želijo
žena Marija, hči Patricija z Davorinom in malim Erikom, sin Stojan ter sorodniki iz Prebenega in Beke.
Kmečka zveza čestita svojemu odborniku Ediju Kante in ženi ob rojstvu
Jasmine
kateri želi obilo sreče in zdravja
Pitt, Morgan Freeman.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.50, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg; 20.15, 22.15 »Ace Ventura - Missione Africa«, i. Jim Carrey.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Eccitazioni proibi-te«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Pocahontas«, risani film, prod. VValt Disney.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Au-ster, i. VVilliam Hurt, Har-vey Keitel.
LUMIERE -	18.00,
20.00, 22.10 »Terra e li-berti«, r. Ken Loach.
m PRIREDITVE
GLASBENA MATICA -Kulturni dom Trst - Koncertna abonmajska sezona 95/96 - V torek, 23. t. m., ob 20.30 Multimedialna predstava (Satie), Bojan Gorišek, klavir in Janez Škof, recitator. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v sredo, 24. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20
predavanje ”Od Pekinga do Karačija”. Svoje filme bo predstavil Aljoša Žerjal.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in Mladinski odsek Slovenske prosvete vljudno vabita na V. SLOVENIJA PARTI, ki bo v soboto, 20.t.m., ob 19.30, v ul. Donizetti 3. Slavnostni govornik bo A. Rebula, častni gost pa L. Peterle. Kulturni program bodo oblikovali člani SKK in Me.PZ J. Gallus pod vodstvom J. Bana.
SKD TABOR - Opčine vabi v nedeljo, 21. t.m. -začtek ob 17. uri na ogled veseloigre v narečju Zgodba o dr. Faustu, ki jo bo uprizorila dramska skupina KD Kraški dom iz Repna, režija Drago Gorup.
SKD ŠKAMPERLE vabi
člane in prijatelje na FILMSKI VEČER ALJOŠE ŽERJALA s posnetki o Normandiji, Tibetu in Svileni poti, ki bo jutri, 19. t.m., (in ne v ponedeljek), ob 20.30 v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predstavitev italijanskega prevoda Valvazorja, ki sta ga pripravila Paolo Parovel in Ariella Jasbitz Tasso. O Valvazorjevem delu »Sla-
va Vojvodine kranjske« in o italijanski izdaji bo govorila prof. Marija Cenda Klinc.
n______________IZLETI
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE prireja v nedeljo, 21. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo - San Candido. Informacije in vpisovanje tol. 299798 od 17. do 20. ure.
a SPISKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne šole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996.
DRŽAVNI OTROŠKI VRTCI Dolina, Ricmanje, Boljunec in Milje obveščajo cenjene starše, da je do 28. februarja rok za vpis otrok v otroški vrtec. Vzgojiteljice omenjenih vrtcev vabimo starše, da nas obiščejo. Seznanili vas bomo z našimi vzgojnodi-daktičnimi načrti, dodatnimi dejavnostmi in urniki posameznih vrtcev. Pričakujemo vas. Telefonske štev. vrtcev: Ricmanje 281388, Dolina 228224, Boljunec 228697, Milje 274428.
E3 ČESTITKE
BRUNO ZAHAR praznuje danes okrogli jubilej. Srečno, tisočkrat srečno mu kliče sestra Vesna z družino.
□ OBVESTILA
SD POLET vabi na REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. ,t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras
vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja v ponedeljek, 22. t.m., ob 20. mri, v gostilni Guštin v Zgoniku.
ODBOR SKD TABOR -
Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
DOBRO situiran upokojenec, samski bi rad kupil stanovanje, 35/40 kv. m v Trstu ali Gorici ter v okolici. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo št. 36, CP 568 -34132 Trst, pod geslo “ Upokojenec".
IZGUBIL sem očala za vid med Ricmanji in Borštom v soboto, 13. t.m v nočnih urah. Telefonirati na tel. 231873.'
TRGOVINA išče vestno vajenko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36 - Trst - c.p. 568 pod šifro "Trgovina”.
TRGOVINA Start Sport
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST- Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
S LOVENSKO
Stalno
©LEDALISCE
Josip Tavčar
PEKEL JE VENDAR PEKEL
Režija: MARKO SOSIČ PONOVITEV
Danes. 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E
na Opčinah išče vajenko. Zanteresirane/i naj se javijo v trgovini v jutrajih urah.
NA OPČINAH oddam v najem stanovanje primerno za pisarniške prostore v Ul. Alpini. Za informacije tel. na St. 213564 od 8. do 9. in od 18. do 20. ure - Milic.
ZELO rada bi se zaposlila kot prodajalka v katerikoli stroki. Urnik po dogovoru. Tel. št. 828251.
PRODAM avtomobil Fiat 126 silver v odličnem stanju.Tel. št. 229224.
PRODAM Y10 GT-IE, letnik 92, s katalizatorjem, full-optional, za 10 milijonov lir po dogovoru. Tel. 214527 po 14. uri.
PRODAM Fiat Uno 45, letnik ’86 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. št. 578323.
PRODAM Lancia Fulvia v odličnem stanju. Tel. št. 229314 ob uri kosila.
PRODAM domač krompir v Prečniku st. 7. Tel. št. 200882.
ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. št. 823293 v večernih urah.
PRODAM hišo, 110 kv.m z dvoriščem v Boljuncu, staro 24 let. Tel. št. 228390.
PRODAM hišo v gradnji - tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. na st. 040/228597.
OPUŠČEN vinograd primeren za vrt 1.800 kv. m v bližini vasi oddajam. Tel. St. 229126.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milič.
PAHOR Mario je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno ter nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
V	spomin na inž. Andreja Čoka daruje I.P.
50.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Pina Matjašič daruje
20.000	lir za vezenje rut barkovljanske noše.
V	spomin na Darka Čoka darujeta Jelka in Fulvio Cok
40.000	lir za gradnjo Kulturnega doma - Lonjer.
V	spomin na Darka Čoka darujejo Danica, Marija in Zala 80.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Berta Doljak darujeta družini Kante in Obad 100.000 lir za KD Vigred.
V	spomin na pok. Berta Doljaka darujeta Stanko Gruden in Zena Zdenka
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob pok. Regine Kobau daruje Dušan Sirk 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Marije Obad daruje Štefanija Cernjava 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Romano Trobec vd. Žerjal daruje Olga Trobec 50.000 lir za potrebne otroke iz Sarajeva.
Ob obletnici smrti predragega Stankota Prašelj darujeta Olga in Albin 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnici smrti predragega Stankota Prašel darujeta Zena Berta in hči Desi z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek in 30.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina na
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
dragega Mariota Ota darujeta Silva in Livio Valenčič
25.000	lir za KD F.Prešeren in 25.000 lir za cerkev v Boljuncu.
V	spomin na Darka Cok daruje družina Gunella
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marija Ota daruje Zala Cok 20.000 lir za KD Prešeren-Boljunec.
Daniela in VValter Vodopivec z družinama darujeta
100.000	lir za Glasbeno matico.
Mario Gerlanc daruje
100.000	lir za Kulturno društvo Prosek-Kontovel in
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Rikardo Bavčer darujeta Francko Stefančič 20.000 lir in Angela sedmak 30.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Križa.
Namesto cvetja na grob Marije Gruden daruje družina Gergic 20.000 lir za KD Vigred.
V	spomin na Ivanko Ukmar daruje Marija Cibic Škamperle 20.000 lir za CPZ S Proseka.
V	spomin na Ludmilo Svagelj daruje Albina Pertot
20.000	lir za SKD Barkovlje.
Milko Cibic z družino
daruje 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Anice Cibic darujeta Pepka in Ivan Gabrovec 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Silvestra Močnika darujejo nosilci sveč pri pogrebu 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Slavka Milica daruje Oskar Milic
50.000	lir za SK Kras.
V	spomin na bratranca Slavka Miliča daruje Pino Purič z družino 50.000 lir za SK Kras.
Namesto cvetja na grob Silvane Škabar darujejo Justa, Vittorio, Silvana, Nidja, Ester in Mimi 90.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na teto Marijo daruje Sonja Lupine z družino 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na teto Marijo darujeta Stano in Anica
40.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Marijo Gruden daruje Fani Kosmina
20.000	lir za SKD Vigred.
Ob smrti gospe Marice
Skerk vd. Obad daruje družina 150.000 lir za CPZ iz Zgonika.
Ob priliki predvajanja diapozitivov in filmov v Ljudskem domu v Trebčah darujeta Planinska odseka Devin in Sloga 75.000 lir za vzdrževanje Doma.
Ob 3. obletnici smrti Lucijana Vidau daruje žena Jolanda Vidau 30.000 lir za godbo Viktor F'arma in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	spomin na Gino Kralj darujeta Irma in Jolanda Kralj 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na sestrično Marico Obad darujejo Danica, Nada in Dorjan
50.000	lir za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na sestrično Marico Obad darujeta Marica in Ljuba od Slovenca
40.000	lir za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Marico Obad darujeta Janko in Marija 30.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Anico Cibic darujejo Vinko, Sergij in Adriana 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob izgubi dragega Stanka Caharije izrekajo globoko sožalje Tamari in ostalim svojcem Daša in Vito, Jasna in Mitja, Serena in Adi.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 lel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
NOVICE
Pirandello na odru Kulturnega doma
Z delom II piacere dell’onesta Luigija Pirandella v izvedbi gledališke skupine Mario Chiocchio, se bo jutri nadaljevala abonmajska sezona italijanskega gledališča. V glavnih vlogah nastopata Gianrico Tedeschi in Marianella Laszlo. Režiser predstave pa je Luca de Fusco. Vstopnice (tudi abonmajske) so v prodaji v turističnem uradu Appiani - v ulici Buonarroti 6, tel. 530266.
Večer diapozitivov in filmski zapisov v KD Briški grič
V	dvorani KD Briški grič na Bukovju bodo drevi, ob 20.30 predvajali diapozitive in filmske zapise o dejavnosti društva v zadnjih desetih letih. VeCer prireja KD Briški grič, ki vabi k polnoštevilni udeležbi.
V	Ronkah predstavitev knjige Slovensko pomorsko ribištvo
Društvo Jadro v Ronkah vabi danes ob 18.30 na • predstavitev knjige Bruna Volpija - Lisjaka Slovensko pomorsko ribištvo. Predstavitev bo v knjigami II Segnalibro v Ronkah. Poleg avtorja bo prisoten tudi predstavnik založbe Marij Maver. VeCer bodo popestrili s predvajanjem dokumentarnega filma Dorice Makuc o tržaški obali.
Tudi danes stavka na pošti
Zaradi stavke, ki jo je proglasil sindikat COBAS utegne priti danes in jutri do težav v poslovanju poštne uprave. Danes bodo stavkali prvi dve uri vsake izmene, jutri pa je napovedana celodnevna stavka. Uprava poštne službe sporoča, da bodo jutri, v primem množične udeležbe v stavki vsekakor zagotovili redno delovanje okenc za sprejem priporočenih in zavarovanih pošiljk v Gorici in Tržiču ter okenc za sprejem in oddajo telegramov, prav tako v Gorici in Tržiču.
Tri osebe ranjene pri Fari
Tri osebe so bile ranjene v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj na odseku avtoceste pri Fari. Gilberto Valentinis iz Tržiča se bo zdravil mesec dni, po 8 oziroma 10 dni pa se bosta zdravili Diva Regolin in Romina Pacor (obe sta iz Starancana). V nesreči - trčenju med renaultom 18 in golfom - je nastala tudi precejšnja gmotna škoda (Foto Bumbaca).


11!
■
■f.
T
4v





*
111
ll
TRŽIČ / VČERAJ PREDSTAVIL! PROJEKT SNAM
Tri možnosti glede vključitve v prostor
Plinski terminal naj bi zasedel površino 50 hektarjev - Plinovod Tržič - Gonars
Po približno enem letu odkar se je pojavila vest, da se družba SNAM zanima za gradnjo velikega plinskega terminala v Tržiškem zalivu, so načrtovani objekt tudi predstavili javnosti v že precej dodelanih okvirih. Predstavniki družbe SNAM so namreč včeraj v Tržiču pričeli niz predstavitvenih srečanj z upravitelji, predstavniki naravovarstvenih organizacij, gospodarskih združenj itd. Prvo srečanje pa je bilo včeraj popoldne namenjeno novinarjem, ki smo se tudi seznanili s tremi različnimi variantami vključitve načrtovanega objekta v prostor. Na županstvu, kjer smo se novinarji seznanili s tehničnimi in drugimi podatki objekta, so prvič predstavili makete plinskega terminala. Zanimiva je ugotovitev, da so vse tri predloge vključitve plinskega terminala v prostor izdelali trije znani francoski strokovnjaki za urejanje prostora: Thierry Spre-cher, Bernard Lassus in Alexandre Chemetoff.
Predlagane rešitve se znatno razlikujejo.Tako Specher predlaga da bi plinski terminal, zamaskirali z izgradnjo umetnega griCa, v katerega bi bili, vsaj do polovice, vkopani štirje orjaški hranilniki, precej avanturistično rešitev je nakazal Chemetoff, ki bi okrog 50 hektarjev veliko površino razdelil v tri s kanali ločene pravokotne otoke. Nekaj vmesnega predstavlja osnutek Lassusa.
Na srečanju, ki ga je uvedel tržiški župan Adriano Persi so večkrat poudarili, da gre za "flek-
sibilen projekt”, ki je že nastal v sodelovanju s predstavniki krajevnega prebivalstva in torej ne gre za vsiljevanje z vrha. Prav tako pa bo dokončna odločitev prepuščena prebivalstvu, saj namerava občina razpisati posvetovalni referendum, je poudaril župan.
Plinski terminal naj bi zgradili na približno 50 hektarjih površine na skrajnem levem robu umetno nasutega zaliva, prav nasproti Ribiškega naselja.
Plin bi v tekočem stanju dovažali s posebnimi ladjami in ga pretakali v štiri orjaške hranilnike od katerih bi imel vsak nad 80 tisoč kubičnih metrov prostornine. Iz zbiralnikov bi plin s posebnim postopkom (segrevanjem, pri Čemer je bila nakazana tu-
di možnost uporabe tople vode iz termoelektrarne) iz tekočega spreminjali v plinsko stanje in ga pošiljali v omrežje. Treba bi bilo seveda zgraditi nov plinovod od TržiCa do Gonarsa. Trasa bi šla preko Sabeljskega jezera in je že v celoti evidentirana. Letno bi preko Tržiča poslali v omrežje osem milijard kubičnih metrov plina.
Vrednost investicije -terminal naj bi zgradili v štirih letih - ocenjujejo na okrog tisoč milijard lir. V obdobju izgradnje pa naj bi bilo zaposlenih okrog 400 delavcev, v obdobju obratovanja pa napovedujejo nekaj sto delovnih mest.
Projekt ”Un progetto per Monfalcone” so sinoči predstavili tudi v občinskem svetu.
Posvetovanje o kmečki artiitekturi
V muzeju v Fari bo 27. t.m. zanimivo študijsko srečanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s preučevanjem spontane kmečke arhitekture v Avstriji, Sloveniji in Furlaniji. V dopoldanskem delu zasedanja bodo porf. Pio No-dari, dr. Hans Gschnitzer in prof. Peter Fister predstavili tipologijo kmečke hiše in z njo povezanih gospodarskih objektov v treh deželah. Popoldanski del srečanja pa bo zajel različne aspekte ohranjevanja kmečke materialne kulture v Furlaniji Julijski krajini in njeno upoštevanje v načrtovanju in urejanju prostora. Govorili bodo Luigi De Matteis, Francesco Tentori, Elisabetta Perini, Marino Sain, Francesco Mussutto. Posvetovanje se bo sklenilo z razpravo. Povedati velja, da mednarodno srečanje pripravlja dr. Lorena Fain, ravnateljica muzeja v Fari, s sodelovanjem arh. Elisabette Perini, Pokrovitelj srečanja pa je občinska uprava v Fari.
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Pobude in posvetovanje članic ZSKD
Na posvetu z društvi, ki ga je sklicala Zveza slovenskih kulturnih društev za Goriško, so izpostavili vrsto vprašanj, ki neposredno zadevajo sezonsko aktivnost skupin ljubiteljske kulture. V teh dneh potekajo priprave na osrednjo proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki jo bosta ZSKD in ZSKP izpeljali v petek, 9. februarja ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu. Na proslavi bodo so-delovalipredvsem mladi ustvarjalci, kar bo prišlo posebej do izraza na likovni razstavi, na kateri bodo sodelovali Herman Košič, Robert Faganel in Nadja Bevčar. V okviru februarskih pobud bo ZSKD v sodelovanju z uredništvom Glasila izdala zbirko aforizmov prof. Alda Rupla, konec februarja pa bo izšla pesniška zbirka Franja Rojca. Da bi izkazali solidarnost msgr. Pasqualu Gujo-nu za nezaslišan dogodek v vasici Matajur, bosta Zveza in uprava Kulturnega doma pripravili v četrtek, 25. januarja, srečanje z beneškim Čedermacem. Na klepetu bo prisoten tudi Viljem Cerno, predsednik Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, ki bo izpostavil družbeno-politic-no stvarnost v Benečiji. Na posvetu so spregovorili tudi o notranji organiziranosti in s tem v zvezi sklenili, da bodo zdajšnje goriško predsedstvo Zveze razširili na vse predsednike včlanjenih društev. S tem želijo ustvariti najboljše pogoje za skupno dogovarjanje in načrtovanje. Tudi na Goriškem se nekatera društva ukvarjajo z obnovitvenimi deli sedežev oziroma z gradnjo novih središč. V Gabrjah in Do-
berdobu potekajo adapcij-ska dela sedežev, v Dolu in Jamljah pa bodo kmalu stekla dela za uresničitev večnamenskih kulturnih in rekreacijskih prostorov. S tem v zvezi so gabrski kulturni delavci izpostavili nemajhne težave, s katerimi se srečujejo pri obnovitvenih delih. Konec meseca zapade rok za vložitev prošenj za podpore s strani javnih uprav. Zaradi tega je vodstvo Zveze naprosilo vsa včlanjena društva, naj čimprej posredujejo podatke, da se v času lahko sestavi potrebne obrazce. Na seji so spregovorili tudi o potrebi, da bi znotraj društev evidentirali človeka, z nalogo obveščanja javnosti in medijev o pobudah in načrtih kulturnih skupin.
KLUB
GORIŠKE MLADINE
priredi v četrtek, 25. t. m. obisk parlamenta v Ljubljani in srečanje z nekaterimi parlamentarci. Prijave (čimprej) pri elanih kluba. Število mest je omejeno!
I?3 OBVESTILA
SPD Gorica - Smučarski odsek vabi k udeležbi na tekmovanju za Pokal Prijateljstva, ki bo v nedeljo, 28. januarja na Trbižu. Prijave na sedežu društva danes, od 19. do 20. ure. Prijave se zaključijo 24. januarja.
KGM - Klub goriške mladine priredi v Četrtek, 25. t.m. obisk parlamenta v Ljubljani. Predvideno je tudi srečanje z nekaterimi parlamentarci. Število mest je omejeno. Prijave pri elanih kluba.
V ORGANIZACIJI GLASBENE MATICE IN KULTURNEGA DOMA
Lep koncert jazz glasbe z Big Band orkestrom RTV Slovenija
Odličen nastop pevke Alenke Godec - Marsikdo je pričakoval nekoliko bolj pester spored - Dvorano nabito polno
JUTRI
TAR bo sklepal o prizivu Odbora
Deželno upravno sodišče v Trstu (TAR) bo jutri dopoldne odločalo glede priziva, ki ga je pred približno mesecem dni vložil Odbor za ovrednotenje mirenskega, oziroma goriškega Letališča proti odločitvi Komiteta garantov, ki je zavrnil predloge za tri posvetovalne referendume glede gradnje šole -vojašnice za finančno stražo na letališču.
Upravno sodišCe bo na jutrišnji razpravi odločalo le o tem, Ce naj se sklep odbora zamrzne v pričakovanju dokončne razsodbe v celotni zadevi. Takojšnja zamrznitev je izredno pomembna spričo vesti, da je postopek za začetek del v zadnjih mesecih znatno napredoval.
Nekoliko izven ustaljenih kalupov, vendar prijeten novoletni koncert je v soboto priredila Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom. V popolnoma zasedeni veliki dvorani Kulturnega doma je nastopil Big Band orkester RTV Slovenija s pevko Alenko Godec in postregel z zelo zanimivim sporedom skladb, v glavnem aranžmanov mojstrov Adamiča in Privška, ki sta orkester spremljala na njegovi dolgi in predvsem uspešni poti. Orkester je nastopil pod vodstvom Lojzeta Kranjčana, ki je to mesto prevzel šele pred kratkim.
Morda je kateri od poslušalcev pričakoval bolj novoletno oziroma
tradicionalno obarvan spored. V zameno smo lahko prisluhnili trem božičnim motivom in bogatemu izboru znanih jazzovskih melodij. An-
sambel je kljub temu ogrel, posebej toplo pa so poslušalci sprejeli odlično pevko Alenko Godec in izvajalce - soliste (tudi samega dirigenta) ,
od pianista do trobe-taCev in saksofonistov.
Na sliki - Big Band orkester med sobotnim koncertom - foto Bumbaca.
S3 ČESTITKE
V sredo 10. januarja se je rodila ESTER in prinesla veliko veselja in zadovoljstva v družino Wal-terja in Valentine Berlot. Člani PD Rupa-PeC iskreno čestitajo in voščijo vse najboljše.
Mojca in Julči Cavdek se veselita prihoda dvojčkov ANDREJA in STEFANA. Ob tako lepem dogodku, jima iskreno čestitajo prijatelji in znanci, fantkoma pa voščijo obilo zdravja in veselja.
H RAZSTAVE
V	prostorih Osnovne šole v Romjanu je do konca tedna odprta bogata razstava z naslovom "Človek in les”. Pripravili so jo uCenci osnovne šole s slovenskim uCnim jezikom.
V	Kulturnem domu
bodo drevi, ob 18. uri, odprli razstavo slikarskih del VValterja Dusattija in Egidia Calabreseja.
V	občinski knjižnici v Ronkah razstavlja Oskar Beccia. Slike so na ogled do 26. januarja.
KINO
GORICA
VITTORIA Zaprto CORSO 17.45-20.00-22.00»Viaggi di nozze». Carlo Verdone in Veroni-ca Pivetti.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, UL Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Ob 12. uri, Terenziano Pontremolesi, iz splošne bolnišnice.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Albine Petejan
se iskreno zahvaljuemo vsem, ki so počastili njen spomin
y svoja
Standrež, 18. 1. 1996
GIBANJA / PREDSEDNIK ZDRU2ENJA ABI TANCREDI BIANCHI O CENI DENARJA
Bankirjem se z znižanjem obrestnih stopenj ne mudi
Razkorak v ceni denarja med severom in jugom je »normalen«
RIM - Cena denarja se res niža, o Čemer pričajo tudi manjši donosi vrednostnih papirjev j vendar se uradnim obrestnim meram nikamor ne mudi, meni predsednik združenja italijanskih bank ABI Tancredi Bianchi. Po njegovih besedah je sicer cilj združenja še naprej ta, da bi se uradna obrestna mera v letošnjem letu znižala na 8, 25 odstotka, vendar ga bo mogoče uresničiti brez prehitevanja Časa.
»Trgi kažejo precej optimizma,« je dejal Bianchi, »vendar trend zniževanja obrestnih stopenj ni nujno pozitiven znak, ampak žal lahko tudi pomeni, da je svetovno gospodarstvo izgubilo ritem, ki ga je imelo Se pred šestimi meseci. To je primer nemškega gospodarstva, zato se tam obrestne stopnje nižajo, vendar to seveda ne pomeni, da se bliža nov val blagostanja.« Previdnost je po mnenju šefa italijanske bančne mreže obvezna tudi zato, ker je politični položaj v državi še naprej - in kot ponavadi - negotov. Bianchi je zavrnil vse kritike, ki v zadnjem Času letijo na bančni sistem zaradi pretirane razlike pri obrestnih stopnjah v bankah na severu in jugu države. »Primerjava v tem smislu je metodološko napačna in povzroča zmešnjavo, saj ne upošteva velike razlike med klientelo v južnem in severnem delu države. Eno so obrestne stopnje v visoko industrializiranih deželah, povsem drugo pa v pretežno kmetijskih lokalnih sredinah.« Svoje stališče je Bianchi utemeljil s primerom ZDA, kjer obrestne stopnje od ene do druge zvezne države močno nihajo in dosegajo tudi enkrat večjo ali manjšo vrednost, podobno, kot ni mogoče pričakovati,
da bi Italija imela enake obrestne mere kot Francija ali Nemčija.
Tancredijeve izjave so naletele na zelo negativen odmev med stanovskimi organizacijami samostojnega dela. Združenje Confesercenti je še enkrat opozorilo, da je teža cene denarja nesprejemljiva tako za podjetja kot za državni proračun in da je zato nepojmljivo, da predstavnik bančnega sistema govori o počasnem nižanju obrestnih stopenj, kot da bi bil ta argument v izključni domeni bank. Skrajni Cas je, dodaja Confesercenti, da vlada iri socialni partnerji sklenejo sporazum o omejevenju inflacije, znižanju obrestnih stopenj in o povečanju zaposlitve.
Banke so pustile za seboj še eno leto suhih krav
RIM - Italijanske banke imajo za seboj leto »suhih krav«. Iz obračuna za lansko leto, ki ga je včeraj objavilo njihovo združenje ABI, izhaja, da so se kratkoročni depoziti v bankah glede na leto prej povečali za manj manj kot odstotek, kar po realni vrednosti, z upoštevanjem inflacije, pomeni nazadovanje. Kratkoročna posojila bank pa so se po realni vrednosti povečala le za 4 odstotke zaradi podcenjenosti menjalnega tečaja. Naraščanje neizterljivih kreditov kaže na upočasnjevanje (septembra lani je stopnja njihove rasti dosegla 19, 6, potem ko je v enakem mesecu 1994 znašala 29,2 odstotka), toda razmerje med rizičnimi in vsemi podeljenimi krediti je spet doseglo najvišjo točko, 10,63 odstotka. Kar zadeva obrestne stopnje, so ban-
ke decembra rahlo povišale donosnost vlog, medtem ko povprečna aktivna obrestna mera pada.
Združenje ABI ocenjuje, da so se bančni depoziti (hranilne vloge, vloge na tekočih računih, hranilna pisma itd.) lani realno znižali za 44 tisoč milijard lir, kar nedvomno kaže tudi na zmanjševanje nagnjenosti italijanskih družin k varčevanju. Manjši razpoložljivosti denarja pa gre dodati tudi širjenje drugačnih oblik varčevanja oziroma vlaganja, kot so zavarovalne police, medtem ko ostaja vlaganje v državne vrednotnice še naprej zelo donosna oblika varčevanja. Razlika med Cisto donosnostjo trimesečnih BOT in Čistim obrestovanjem vlog na bančnih tekočih računih je na primer decembra lani znašala kar 3,8 odstotka.
Eku po 10 mesecih padel pod 2000 lir
1
zadevanju in omogočil liri, da je pridobila nov teren. O tem govori tečaj ekuja, ki se je po več kot 10 mesecih spustil pod 2.000 lir in pristal pri 1.998, 54 lire. Tečaj marke se je v Italiji znižal od 1.083.14 lire v torek na včerajšnjih 1.081, 69 lire po tečajnici Banke Italije, vendar se je po 18. uri spustil pod 1.080 lir, medtem ko se je dolar vzporedno krepil in presegel 1.580 lir. Med množico realnih in psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na gibanja denarnih trgov, tacaš očitno prevladuje razmerje med dolarjem in jenom, ki gre seveda v korist zelenega bankovca, zato v Italiji ni Čutiti odločnejšega vpliva neurejenih notranjepolitičnih razmer. Dodaten dokaz je tudi to, da lire ni zmotila niti včerajšnja izjava guvernerja nemške Bundesbank, po kateri bodo lahko pri skupni evropski devizi sodelovali samo tisti bankovci, ki so najmanj dve leti v evropskem monetarnem sistemu. Poleg lire bi torej Tietmeyerjev »recept« iz monetarne unije izključil tudi britanski funt.
Včerajšnji padec ekuja ima še posebno vrednost za tiste državljane, ki so bili pred leti najeli posojila v evropski valuti in M so to svojo odločitev lani drago plačali. S problemom se je ukvarjala tudi vlada, bančni sistem pa je privolil v dve zasilni rešitvi, ki pa bremena dolžnikov nista bistveno zmanjšali. Zdaj se jim bodo obroki le znižali.
OBRT / ODBORNIK SONEGO
Dežela uvaja industrijsko politiko tudi za obrtni sektor
TRST - Več kot 60 milijard lir finansiranj v triletju 1996-98, reforma zavoda za razvoj obrti ESA in deželna konferenca o obrti v spomladanskih mesecih so glavne točke programa deželnega odbora, ki neposredno zadevajo veC kot 30 tisoC obrtnih podjetij v Furlaniji - Julijski krajini. Pravkar odobren finančni zakon in proračunski manever je vCeraj na tiskovni konferenci orisal odbornik za obrt Lodovico Sonego, ki je podčrtal, da so bili ukrepi za obrtni sektor sprejeti v dogovoru 's stanovskimi združenji, s katerimi namerava deželna vlada ustvariti partnerski odnos.
Kar zadeva finančne posege je Sonego zajamčil, da gre za pomembna finansiranja, ki so usmerjena v utrditev strukture obrtnega sektorja v deželi
in zato slonijo na večletnem načrtovanju. Prvi korak bo reforma zavoda ESA, ki se bo začela s hitro poravnavo njegovih starih obveznosti, po novem pa bo edina naloga zavoda promocija obrtnega sektorja. Nalogo podeljevanja olajšanih kreditov bosta prevzela dva nova sklada v okvira deželnega kreditnega zavoda Mediocredi-to, ki ima utečene odnose s celotnim deželnim bančnim sistemom. Proračunski manever zagotavlja dodatnih pet milijard lir tudi konzorcijem za kreditna jamstva (CONGAFI), za katere Dežela preučuje možnost, da bi njihovo dejavnost olajšanega kreditiranja podaljšah na rok do 120 mesecev. Skratka, Dežela se je po Sonegovih besedah odločila za sodobno industrijsko pohtiko tudi na obrtnem področju.
.6
■


1
p




NOVICE
Včeraj ustanovili Združenje Guido Carli
RIM - Senat, Banka Italije, Confindustria, Fiat in univerza Luiss so vCeraj ustanovih združenje Guido Carli. Ustanovno listino so podpisali najvišji predstavniki naštetih ustanov in institucij, v katerih se je pokojni ekonomist in minister udejstvoval. Predsednik združenja je postal guverner centralne banke Antonio Fazio, za znanstvenega svetnika pa je bil imenovan dolgoletni Carlijev sodelavec Paolo Savona. Ustanovni namen združenja je ohranjati spomin na lik in delo Guida Carlija, in to s promocijo študijskih in raziskovalnih programov v Italiji in v tujini, v prvi vrsti seveda z ekonomskega, finančnega in monetarnega področja.
Spremenjen obrazec za prijavo davka IVA
RIM - Finančni minister Augusto Fantozzi je včeraj podpisal odlok o posodobitvi obrazcev in navodil za plačilo davka na dodano vrednost IVA, ki ga bodo morah obvezanci poravnah prihodnjega marca. Med navodila so bila vključena nekatera pojasnila za aplikacijo davčnega konkordata na osnovi kriterijev, ki jih bo finančno ministrstvo objavilo konec januarja. Na obrazcu ne bo veC treba izpolniti okenca, ki se nanaša na plačilo takse na vladno koncesijo za številko IVA.
Lani za 6 odstotkov več pršuta San Daniele
VIDEM - Proizvodnja znanega furlanskega pršuta San Daniele, ki nosi ime po kraju, kjer ga izdelujejo, se je lani v primerjavi z letom 1994 povečala za 6,1 odstotka, skupni obseg poslov konzorcija 27 proizvajalcev pa je bil vreden veC kot 400 milijard lir. Prodah so 1.622.802 kosa pršuta, kar je 12 odstotkov veC kot leto prej, uporaba proizvodnih naprav pa se je povečala za 9, 6 odstotkov. Zanimivi so tudi podatki o skrbi za kakovost, saj so lani zaradi neustrezne kakovosti zavrnili približno 7 odstotkov surovin, torej prašičev, ki jih v največji meri kupujejo v Lombardiji (predlani 42, lani pa 46 odstotkov vse dobave). Od lanskega oktobra je namreč veljavi predpis, po katerem mora imeti vsako sveže svinjsko stegno poseben identifikacijski žig, ki ga živali vtisnejo takoj po rojstvu. Za Konzorcij San Daniele ostajata tako edini temni točki priznanje evropskega zaščitnega znaka (DOP) in postopek pred antitrustom (v katerega je vpleten tudi konzorcij Parma).
Veliko zanimanje za Lancia Y
TURIN - VeC kot 460 tisoC oseb si je ob koncu preteklega tedna v okviru kampanje »Ouverture Lancia« na 860 prodajnih točkah ogledalo ali preizkusilo novo Lancio Y. Pobuda je naletela na posebno velik odmev med mladimi, saj je imelo veC kot 40 odstotkov obiskovalcev manj kot 40 let.
'E S
?!
17. JANUAR 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1560,00	1608,00
nemška marka	1067,00	1099,00
francoski frank	312,00	321,00
holandski gulden	951,00	980,00
belgijski frank	51,60	53,70
funt Sterling	2393,00	2466,00
irski Sterling	2476,00	2552,00
danska krona	276,00	284,00
grška drahma	6,40	6,80
kanadski dolar	1141,00	1176,00
japonski jen	14,60	15,20
švicarski-frank	1320,00	1360,00
avstrijski šiling	151,40	156,00
norveška krona	243,00	250,00
švedska krona	234,00	241,00
portugalski escudo	10,20	10,70
španska pezeta	12,60	13,20
avstralski dolar	1158,00	1193,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	11,60	12,40
hrvaška kuna	265,00	290,00
												
17. JANUAR 1996	v URAH			17. JANUAR 1996	V URAH				12. JANUAR 1995	v DEM	I		
valuta	nakupni	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt Sterling irski Sterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1557.00 1070.00 311.00 949.00 51.70 2389.00 2472.00 275.00 6,40 1138.00 1324.00 151,10 11.70	•	1602,00 1095.00 321.00 974.00 53,50 2469.00 2567.00 285.00 7,00 1173.00 1352.00 155,60 12,40		ameriški dolar ECU nemška marka francoski- frank funt Sterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar	-	1581,750 1998,540 1081,690 316.260 2426,400 965,780 52,633 12,481 279.610 2511,500 6,587 10,459 1154,140 14,993 1341.260 153,820 246,720 237.610 356,810 1172,390	- '		ameriški dolar funt Sterling irski tuni kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka	1.4415 2.2229 2.3005 1.0574 89.18 123.97 4.855 29.113 25.805 22.71 21.835 0.9138 14.2 1.1865 0.9612 1.3687 33.02	1.4455 2.2229 2.3075 1.0614 89.29 124.07 4.865 29.173 25.865 22.77 21.895 0.9178 14.22 1.1905 0.9442 1.3702 33.1	1.4495 2.2369 2.3145 1.0654 89.4 124,17 4.875 29.233 25.925 22.833 21.955 0.9128 14.24 1.1945 0.9672 1.3717 33.18
________TAVČARJEV PEKEL JE VENDAR PEKEL V REŽIJI MARKA SOSIČA_
Nezahtevna komedijca se je nagnila v dramo absurda
O igri Pekel je vendar pekel tržaškega dramatika Josipa Tavčarja so naši bralci že lahko brali na teh straneh, zato se bomo v tem zapisu omejili samo na nekatere aspekte tega dela. TavCar je svojo igro napisal pod močnim vplivom Jeana-Paula Sartra, utemeljitelja eksistencialistične teorije svobode, in njegove drame Zaprta vrata (1944), o čemer se vsak bralec lahko prepriča sam. Ne smemo pa spregledati, da se za Zaprtimi vrati v Sartrovih junakih dogaja drama: v peklu se v odnosu do drugih (pekel so Drugi), dotlej neznanih oseb ne morejo osvoboditi svoje psihološke pogojenosti, tistih reakcij, ki so jih zaradi (večinoma podlih) dejanj v družbi privedla za zaprta vrata. Pri Josipu Tavčarju so v nasprotju s tem glavne osebe za svoje "grehe” kaznovane tako, da jih zdaj lahko svobodno delajo. Presežek v uživanju, s katerim grešniki v peklu ne vedo kaj početi, učinkuje pri tržaškem avtorju komično.
Prva sprememba, ki jo je režiser Marko Sosič vnesel v svojo postavitev Tavčarjeve igre, se je najbrž res začela že v samem pristopu k njej, že v njenem branju. Igra se je režiserju zdela zastarela glede na današnji čas. Najprej je delo postavil v tesen odnos do Sartra, in tako v zasnovi namenil Peklu širši pomenski okvir, in to ne zgolj s tem, da je v svojo priredbo (pri kateri mu je pomagal Jože Faganel) vnesel nekaj Sartrovih stavkov iz Zaprtih vrat. V Cern je danes tisti pekel, tisto neznosno? Sosiču se je zdel potreben torej tak okvir, v katerem bi se lahko tudi Tavčarjevim junakom dogajala drama, kar se je navsezadnje tudi zgodilo.
Druga sprememba je v prenosu težišča znotraj nastopajočih oseb. Sosič je akcent z glavnih oseb prenesel na peklenščke, na Belizarja in njegove, ki držijo vse niti v svojih menedžerskih rokah.
Miselni in vedenjski sistem "ubogih grešnikov” se z vso bedno ekonomijo uživanja pokaže v odnosu do vsevednih in vsegamogočih peklenščkov, katerih proizvodi pa so spet le vsakršna krama (odpad) in prividi, kot cisti absurd. Tržaškega Jurija in njegovo mazohistično soprogo na koncu peklenski zbor prepusti njunim absurdnim užitkom in se odpravi organizirat podoben pekel na nov planet.
Gotovo je ta pomenska razsežnost Sosičeve postavitve najbolj zanimiva. Razkrila je absurdno logiko, po kateri brezhibno deluje vse, se vse navidezno uresničuje od človekovih pravic navzgor in navzdol. In vse je majhno: človeške želje in pamet, ki proizvaja te apetite, in peklenska ustrežljivost, ki jih zadovoljuje. Kar hoče glavni junak Jurij MaCek: Zenske s samo Kleopatro na čelu, vino in malo glasbe zraven, je enako nespametno kot to, kar počne vodilni peklenski štab z vsem svojim večjezičnim menedžerskim aparatom vred. NihCe nikogar in nič nikogar ne osrečuje. Enako obupno brez haska je mazohizem bivSe Jurijeve žene in njeno samomorilstvo. Sosičev poskus, da bi znotraj tega okvira poiskal pozitivno protiigro ali "svetel žarek” v Patricijini t.i. prvinskosti, ki naj bi bila protiutež menedžerski logiki peklenščkov in Jurijevim vulgarnim apetitom, je ostal neuresničen, ker v tekstu - niti oplemenitenim s Sartrovimi poetičnimi stavki - zato ni imel dovolj moCne opore. Patricija je na koncu s svojim "lepim” bistvom poskrbela samo za svojo resnično smrt. Takšno vizijo človeške brezizhodnosti je lahko Sosič samo še rahljal in zaljšal na način ironije: z Vodopivčevo glasbo in petjem Nore Jankovič, plesom in uporabo rekvizitov (plastične vreče za smeti, v katerih je ropotija); vse to pa je organsko vraščeno v predstavo.
Pri izvedbi zahtevnih zamisli je imel Sosič na voljo resnično same vrhunske sodelavce. Skladna, preprosta in uporabna je bila masivno delujoča scenografija Branka Drekonje, ki je poudarjala občutek današnje brezizhodnosti in človeške ujetosti. Marija Vidau je s svojimi zdaj elegantnimi, zdaj pravljičnimi in hipersodobnimi plastičnimi kostumi tokrat spet dosegla enega svojih kreativnih viškov. Livio Bogateč je igral bivšega peka Jurija Mačka in bil v podobi površnega uživača učinkovit v začetni začudenosti nad svojim novim stanjem, takoj nato pubertetniško banalen do Kleopatre in preprosto brutalen v odnosih s svojo bivšo ženo, ne preveč obupan in trpeč v stanju svoje nesposobnosti za uživanje. Ustvaril je lik človeka, ki sveta in peklenskih mehanizmov svojega nelagodja ne razume, zato se iz njega skuša izmotati z nasiljem ("umor” žene in umor
Patricije).
Lidija Kozlovič je bila kot Jurijeva bivša žena Marta vsa elegantna, fina in zahtevna dama v začetnih prizorih sprejema v pekel, zlasti v izrazih prilagajanja na spoznanje, da ne bo mogla doseči peklenskih muk po svoji zamisli. S svojo ledeno mirno, svetovljansko cinično izpovedjo "grehov” je v prizorih z Jurijem Kozlovičeva pripomogla veliko k temu, da je igra v celoti čedalje bolj drsela v svojevrstno poetičen absurd (tudi v obeh sartrovskih trenutkih s Patricijo). Skladno z režiserjevo zamislijo so bili seveda tudi njeni ponavljajoči se poskusi samomora rutinsko hladni in nepatetični.
Lučka Počkaj je bila (duhovito glede na "neseksistično rabo jezika”!) sodobni Beli-zar, načelnik peklenskega menedžerskega kraljestva. Sproščeno je žlobudrala v telefon svojo angleščino in obdana z novinarji ali s peklen-
skim spremstvom rutinsko in deklarativno skrbela za izpolnjevanje želja in za veCno življenje svojih klientov. Bila je izrazita v svoji neutrudno-sti (vodja pevskega zbora) in nekoliko karikirani ljubeznivosti do gostov. Tako je ob soigralcih sooblikovala enega od najbolj poetičnih skupinskih prizorov v igri: Martin "sprejem”, na katerem je odigral potoglavi hudiček s praznim pladnjem eno najbolj učinkovitih stranskih vlog. To je bil prizor, pri katerem je tudi prišla do izraza vsa Sosičeva sposobnost za ustvarjanje absurdne, od tal privzdignjene atmosfere: situacij se je držala neka pri-smuknjenost, besede so z njimi začele izgubljati svojo običajno pomensko lego in uhajale v nadpomene ali drsele v absurd. Stojan Colja je bil kot Belizarjev pomočnik Boltizar predvsem nervozno ljubek v prelepem kostumu in kot ustvarjen za vlogo sila ustrežljivega in v pojasnilih
(tudi nemških) natančnega drugega človeka v hierarhiji, grozljivo pomemben in prizadeven pomočnik pač, ki po potrebi načelniku zlika tudi spodnje perilo. Z nastopom Kleopatre Nore Jankovič, pianista Aleksandra Vodopivca, ki je bil tudi komponist glasbe, in violinista Boža Petrača je dosegel režiser dvoje: po eni strani sta glasba in petje umetniško obogatila predstavo, po drugi strani pa so umetniki s svojim direktnim nastopom na odru vstopali v pekel oziroma v So-sičevo vizijo današnjosti kot dekor (kar seveda ni brez pomena). Operna pevka Nora Jankovič je po petju songov Marija Cuka požela aplavz hvaležnega domačega občinstva, hkrati pa je suvereno odigrala kot (pojoCa) Kleopatra tudi dosegljiv in zavržen erotični predmet Jurija Mačka. (Lep je bil igralski trenutek njene začasne ”okame-nelosti”, iz katere jo je v funkcioniranje obudil njen trenutni tržaški partner.) "Prvinsko” Patricijo je gladko odigrala Dušanka Ristič in bila morda za las bolj prepričljiva v prologu in poetična v prizoru o zrcalih z Lidijo Kozlovič (ah, Sartre je pač Sartre!) kot pa v končnem prizoru (še živa je že delovala nekoliko preveč mrtvo - tudi že v sicer nekoliko pustem prizoru z dekleti ob Jurijevi postelji -, da bi nas potem njena smrt pretresla). Dekleta so igrale: Neli Ban, Kristina Bezenšek, Duška Delbello, Irene Pahor, Ingrid Sedmak, Sanja Sedmak ter Ksenja Starc. Premiersko občinstvo je vse nastopajoče (12. jan. 1996) nagradilo z res dolgotrajnim, navdušenim ploskanjem. Spet gre za uspešno predstavo SSG, ki je v spretni in dognani režiji Marka Sosiča spregovorila o peklu našega Časa. V njegovi postavitvi se je Tavčarjeva nezahtevna komedijica nagnila v dramo absurda. Ne vem, ali režiser to sme ali ne; more in zmore pa.	I.H.
KOMORNI ORKESTER MUNCHENSKE FILHARMONIJE V ROSSETTIJU


V ponedeljek smo poslušali koncert z galantnim prizvokom. Za Tržaško koncertno društvo je v gledališču Rosset-ti nastopil Komorni orkester Muenhenske filharmonije s programom, ki je obsegal Griegovo suito »Ausholberg zeit« op. 40, dva koncerta za rog in orkester v D duru (Haydnovega in Telemanno-vega), Mozartov divertimento v F duru KV 138 in Janackovo suito iz leta 1877. V solistični vlogi je nastopal hornist Erik Terwilliger.
Izbiro lahkotnega programa je orkester oblikoval ravno tako. Nehote smo koncert takoj primerjali koncertu Moskovskih virtuozov: Komorni orkester filharmonije iz Muen-cha igra pripovedno, »vražja« napetost in bleščeča instru-mentalnost ruskih virtuozov sta mu tuji; virtuoznost Mo-
zartovega divertimento je tako
zazvenela z galantnim nasmeškom. Gotovo nam je v tem delu orkester s svojo uglajenostjo podal umetniški vrh večera, Ra smo takoj pozabili na začetno Grigovo suito, kjer je dirigent z »objemajočo« kretnjo Se iskal skupne zvočne ubranosti.
Zanimivost večera je bil hornist Erik Terwilliger. Ob veščini podajanja (prestižnih nagrad mu ne manjka) nas je stalno zabaval z gestualnostjo pravega »enfant terrible«, predvsem ko je med orkestrskimi vložki razstavljal svoje glasbilo (pri trobilih se med igro v instrumentu nabere kaka kapljica vode, ki jo je treba odstraniti). Marsikomu med publiko je kar zastala sapa, češ ali bo glasbilo utegnil spet sestaviti predno mine pičlih par taktov pavze. Sicer se je s tehnično zahtevnostjo v koncertu spoprijel kar mimo-
grede. Njegova mehka toplina v zvoku je pa zablestela zlasti v Telemannovem largu. Solisti naj bi si kadence koncertov pisali sami - Terwilliger je med temi in v zadnji kadenci
Haydnovega koncerta je potrdil svojo hudomušnost z vložkom (komičnih) dvojnih zvokov.
Ge je jedro programa predstavilo večinoma zgodnji kla-
sicizem, je zaključna fanačko-va suita ob Griegovi začetni »Ausholberg zeit« delo z romantičnim pristopom. Sicer mladostna skladba, v primerjavi z Griegovo umetnino iz istega obdobja, Janačkova suita zaživi v samosvoji svežini, v »nemirnem« harmonskem in tonskem svetu. Sicer je v njej še veliko salonskosti, kakor se večkrat dogaja v Dvoržakovi glasbi, Janačkove-mu modelu. Kljub temu pa zadihamo drugačen zrak: orkester je tudi slovansko spevnost oblikoval v mejah uglajene izpovednosti, da smo spet pomislili na Griegovo izpoved, ki enači Beethovnovo in Bachovo glasbo s templi, svojo pa z domačimi hišami, spremljevalkami našega vsakdanjega življenja. Tudi poetika majhnih človeških občutkov gane naše srce.
C.R.
Matelič v koprski Meduzi
Jutri ob 19. uri bo v Galeriji Meduza v Kopru odprtje razstave grafik primorskega ustvarjalca Janeza Mateliča. Razstava sodi v okvir večletnega projekta Razvoj grafike v slovenskem prostoru v povojnem obdobju.
Grafik in slikar Matelič je pripadnik srednje generacije slovenskih umetnikov. Diplomiral je v Benetkah, na ljubljanski ALU pa je končal grafično specialko. V Meduzi bo razstavljal ciklus grafik v tehniki litografije ter kombinirane tehnike litografije in sitotiska, nastale v zadnjih dveh letih.

KOBE / PO LANSKEM POTRESU
Dela za obnovo so prepočasna
Mrtvih 6.400, brez službe 100.000 ljudi
Leto dni po katastrofalnem potresu
TOKIO - Tokijske oblasti z zadovoljstvom spremljajo dela za obnovo mesta Kobe, ki ga je pred letom dni razdejal potres jakosti 7, 2 po Richterju. Ujma je docela uničila 400.000 stanovanj in vzela življenje veC kot 6.000 ljudem. Če so oblasti zadovoljne, pa je prebivalstvo v skrbeh: to velja predvsem za starostnike, za manj premožne sloje in za tuje priseljence, ki se strahoma vprašujejo, Ce bo obnova res osrečila tudi njih ali pa samo bogatejše plasti prebivalstva.
Podatki o dozdajšnjih obnovitvenih delih namreč kažejo, da je bilo usposobljenih že 65, 5% javnih struktur - poslopij in cestne ter železniške infrastrukture - da se lahko nekatere velike industrijske družbe, kakor sta, denimo, Kobe Steel in Dunlop, že ponašajo kar s povečanjem proizvodnje, a da je kar 60% malih in srednjih podjetij Se zmeraj zaprtih, ker jim primanjkuje finančnih sredstev za popravilo opreme in tudi stanovanjskih hiš.
Za celovito obnovo Kobeja je potrebnih 10.000 milijard jenov (okoli 150.000 milijard lir), tokijska vlada pa je doslej nakazala samo 3, 5 milijarde jenov, medtem ko so 170 milijard prispevale razne zasebne ustanove; pri vsem tem so tako imenovani »mali ljudje« prejeli samo drobtine.
Tokijski dnevnik pripisuje to okoliščino »krutosti japonskega sistema« in dodaja: »Vlada in banke so našle de-
nar za pomoC velikim podjetjem in bogatim klientom, za reveže in manjše podjetnike pa so le toliko mignile s prstom, da so si oprale vest.« Glasnik združenja za zaščito žrtev potresa Kyoko Miyami k temu dodaja, da bodo obnovitvena dela, za kakršna se je odločila osrednja izvršna oblast, mesto Kobe povsem izmaličila. »Oblasti se posvetujejo edinole z arhitekti in ve-lepodjetniki in zanimajo jih samo trgovski centri, za povprečnega Človeka pa ni nobenega posluha, zatrjujejo. V mestu je ne-broj gradbišč, ampak tudi brezposelnih in brezdomcev.
V tem Času je bilo 992 samomorov, torej povprečno trije vsak dan,
število razporok se je potrojilo in skoraj 10.000 otrok je brez prave oskrbe. »To je socialna katastrofa,« trdi Miyami. Pristanišče, glavni vir mestnega prihodka, deluje samo 30-odstotno, saj je na 180 pomolov uporabnih zdaj samo 40, avtocesta pa bo nared Sele avgusta. Skratka, 48 tisoč družin bo že drugo zimo zapovrstjo v zasilnih bivališčih, novo streho pa jim bo mogoče zagotoviti kvečjemu Cez tri leta. Med njimi je tudi veliko tujcev.
In še: 100.000 ljudi je bilo ob službo, 140.000 se jih je odselilo, smrtnih žrtev potresa pa ni bilo 5.500, kakor je bilo prvotno javljeno, temveC 6.400.
Epicenter
m - ■
Glavne avtoceste Rezidenčne četrti Trgovske četrti Najbi
poškodovani predeli
Žrtve:
^ Umrlo je več kot 6.000 ljudi
Brezdomci:
►47.000 družin je še v zasilnih bivališčih ► 1.600 ljudi živi v šolah in parkiriščih
Skoda:
►32 milijard dolarjev
AP/Wm. J. Castello
Na tisoče Japoncev se je s simbolno manifestacijo spomnilo žrtev lanskoletnega potresa (Telefoto AP)
LETO DNI PO POTRESU / UPOKOJENEC PROTESTIRAL PRED JAPONSKIM PRESTOLONASLEDNIKOM
Nezadovoljstvo in ostre kritike na svečanostih ob prvi obletnici
Neprepričljive premierove obljube - Od 1. januarja ukinili vsakršno podporo
KOBE - Ob 5. uri in 46 minut zjutraj - toCno leto dni po strahovitem potresnem sunku - so se v popolni tišini še razdejanega mesta Kobe razlegle žalostne note iz sakofona japonsega jazzista Sadaja VVatenabeja. Bil je najbolj pretresljivi trenutek v vrsti proslav, s katerimi so se spomnili 6.400 žrtev lanskega potresa.
V pristaniškem mestu se je mudil na uradni svečanosti tudi prestolonaslednik Naruhito in prvi minister Ryutaro Hašimoto, ki je pred javnostjo priznal zamude in pom Oanjkljivosti pri obnovitvi prizadetega mesta in obljubil, da bo vlada v prihodnje poskrbela za učinkovitejšo obnovitev.
Medtem ko je Hašimo-
to obljubljal pomoC, pa se je izvedelo, da so številnim brezdomcem, re-
vnim in ostarelim od 1. januarja letos ukinili vsakršno javno podporo:
»To je sramota za državo z naj večjim osebnim dohodkom na svetu!« je za-
Potresi
Datum
17. jan. 1995
28. dec. 1994 4. okt. 1994 12. jul. 1993
15.	jan. 1993 25. maja 1983
16.	maja 1968 16. jun. 1964 4. mar. 1952 28. jun. 1948 21. dec. 1946 1. sept. 1923
j na Japonskem ,v tem stoletju
Kraj	tjtf. Magnitudo Žrtve
5	Kobe	Alt	7.2	6.000
Kobe
Hapinohe L Hokaido in Kurili Oku širi, Hokaido Kuširo, Hokaido Japonsko mprje Tokači Nigata
'Hokaido ki. Fukui „Sik
7,2	6.000
7,5	2
8,1	8
7,8	200
7,8	1
7,7	104
7,9	52
7,5	26
8,2	33
7,1	5.131
8,0	2.000
8,3	100.000
Opomba: 2. marca 1933 j§,tšunajfoi, ki ga je povzročil potres na severovzhodni obali terjal 2.990 žrtev.
_______________________^ ;=> I_____	"	AP
kričal v mikrofon 70-le-tni upokojenec. Med uradno svečanostjo je japonski pisatelj Makota Oda ocenil zadržanje oblasti kot »skrbstveno impotenco«: »Izkazalo se je, da tolikokrat opevani japonski gospodarski Čudež ni ustvaril človeka vredne države. Potres so dobro-misleci krogi izkoristili predvsem zato, da so revnejše potisnili še bolj v družbeno obrobje.«
Pomanjkljiva obnovitev in prepuščanje usodi številnih prizadetih je za nizozemsko človekoljubno organizacijo Habitat International Coalition kršitev mednarodnega sporazuma o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah državljanov, ki ga je podpisala tudi Japonska leta 1979.
FINSKA
Alkoholizem hud problem finske družbe
HELSINKI - Napol prazna pločevinka piva se kotali po pločniku terminala. Sled razlite tekočine vodi do zabojnikov piva, nagrmadenih na nakupovalnem vozičku. Helsinško pristanišče je polno »alkoholnih turistov«, ki se zgrbljeni pod težo steklenic, ki so jih kupili v brezcarinskih prodajalnah, s trajekti vračajo z enodnevnih izletov v Stockholm in Estonijo.
Pomorsko popivanje, razširjeno med Nordijci, se je znašlo v nevarnosti, saj ukrepi Evropske unije omejujejo monopolno podjetje Alko, ki se zavzema za lažji dostop do alkohola.
Na Finskem se porajajo dvomi v zvezi z nižjimi cenami alkoholnih pijaC, saj je tretjina samomorov povezana prav z alkoholizmom.
Predstavnik ministrstva za socialo in zdravje meni, da je med Finci razvita svojevrstna »alkoholna kultura«. Veliko Fincev sploh ne pije, tisti pa, ki se predajajo alkoholni omami, se zatekajo k staremu nordijskemu izgovom, Ceš da jih v pretiravanje sili neprijazno podnebje, alkohol pa naj bi jim pomagal pozabiti na težave.
Medtem ko se pivo dobi že v vsakem supermarketu, vino in žgane pijace prodajajo le v 250 trgovinah podjetja Alko, ki morajo zadovoljiti potrebe petmi-lijonskega trga.
Kar 87 odstotkov cene odpade na davek. Tako je leta 1994 država z alkoholom zaslužila 2, 5 milijarde dolarjev ali 8 odstotkov celotnega dohodka.
NekoC so alkohol kupovah zlasti v brezcarinskih prodajalnah na trajektih. Čeprav so bile količine velike, jih je država lahko nadzorovala. Po dvigu železne zavese in odpravi strogih carinskih določil še cenejših nakupov v Rusiji in Estoniji ne morejo veC nadzorovati. Pred kratkim je Alko zaradi manjše prodaje zmanjšal število zaposlenih v vzhodnih obmejnih trgovinah, Čeprav Finci še vedno pijejo enake količine alkoholnih pijač.
Nekateri ocenjujejo, da 20 odstotkov alkohola vstopi v državo po stranskih poteh. Poleti so poostrili nad* zor in odkrili posameznike, ki so v enem dnevu kar petnajstkrat prečkah mejo in se oskrbeli z novimi zalogami piva.
Zaradi nenadzorovanega nezakonitega uvoza in Rusov, ki poceni alkohol zakonito uvažajo in nezakonito prodajajo na tako unenovanih »rdečih trgih«, je prava podoba porabe dokaj zabrisana.
Uradne statistike o popitem alkoholu uvrščajo Finsko nizko na mednarodne lestvice. S približno 6, 8 litra popitega alkohola na osebo so se na Finskem leta 1993 izenaCih z ZDA in zaostajali za Britanci, Irci in Francozi. V resnici so bile številke večje.
Čeprav se kultura pitja počasi približuje evropskemu vzorcu stalnega in zmernega pitja, so najnovejše raziskave pokazale, da se je prodaja žganih pijaC po znižanju cen povečala.
Ker Finsko pesti 16-odstotna brezposelnost, večina prebivalcev pa je odrezana od vplivov evropske kulture, značilne za glavno mesto, bi zaradi nenadnega znižanja cen popivanje utegnilo dobiti večje razsežnosti.
NOVE RAZSEŽNOSTI KRIZE V ZAKAVKAZJU
Čečenski uporniki ugrabili turški trajekt
Rusi nameravajo krizo v Pervomajski »rešiti« ne glede na žrtve
GROZNI (Reuter) - Čečenski borci za neodvisnost so z ugrabitvijo turškega trajekta prvič razširili svoj boj onkraj ruskih meja, vendar so obljubili, da bodo izpustih vse turške državljane, saj niso v sporu z Ankaro. Ruske enote v Pervomajski so se odločile, da s Čečenskimi uporniki dokončno opravijo - ne glede na žrtve.
Čečenski gverilci so ugrabili turški trajekt Avra-sya, ki je plul ob turški Crnomorski obali. Nekaj več kot deset ugrabiteljev je zagrozilo, da bodo trajekt s 191 talci - večinoma ruske narodnosti - vrgli v zrak v bosporski ožini, ki je od Trabzona, kjer so CeCeni ugrabili trajekt, oddaljena dva dni vožnje. Turške oblasti se niso odločile za takojšnje ukrepanje in so trajektu dovolile nadaljevati pot. »Trenutno ni potrebe po posredovanju,« je dejal trabzonski šef policije Cemil Serhadh. Trajekt bo v spremstvu obalne straže nadaljeval pot, vendar ni znano, ali bo imel dovolj goriva, da bi dosegel Carigrad. Čečenski teroristi se s turškimi oblastmi že dogovarjajo o izpustitvi potnikov, ki niso ruske narodnosti. Med 191 talci-je 151 potnikov, med njimi pa tudi 95 Rusov, enajst Gruzincev in devet Ukrajincev.
Ruska varnostna služba je sicer posvarila Turčijo, da so na njenem ozemlju Čečenski teroristi, vendar se ta za to ni zmenila. »Turčijo smo večkrat obvestili o nevarni protiruski dejavnosti, ki jo na njenem ozemlju izvaja CeCenska
emigracija in Dudajevi odposlanci,« piše v izjavi ruskega zunanjega ministrstva. Čečenski borci za neodvisnost so začeli uresničevati svojo grožnjo, da se bo njihov boj za neodvisnost razširil po vsem Kavkazu in okohci. Po Pervomajski in Groznem so namreč včeraj v kraju Ašhoj Martan, 40 kilometrov jugozahodno od prestolnice Grozni, ugrabili še 37 talcev, za katere so zahtevah denarno odkupnino.
- Ruske enote pred Pervo-majsko pa so jasno pokazale, da so opustile vsa prizadevanja za osvoboditev preostalih talcev, saj so se odločile za popolno uničenje vasi. »Sprejeli smo odločitev, da zaključimo operacijo,« je dejal predstavnik ruskih oblasti, medtem ko se je iz vasi umikala pehota in oklepne enote. Za zaključek operacije bo ruska vojska uporabila rakete tipa Grad, ki se namenjene za slepo obstreljevanje območja in ne za natančno ciljanje. V »reševalni« akciji so ruske posebne enote osvobodile le 28 od približno sto talcev. Predstavnik ruskih enot Aleksander Mihajlov je dejal, da ni več upanja, da bi bili preostati talci še živi, saj so
jih uporniki po prvih napadih začeli streljati. Obstreljevanja vasi z raketami ne bodo preživeti ne talci ne uporniki. »Naša največja napaka je bila, da smo upornikom omogočili pet dni časa za vkopavanje,« je dejal Mihajlov. Po uradnih podatkih je v spopadu v Pervomajski življenje izgubilo osemnajst ruskih vojakov, več kot 60 pa jih je bilo ranjenih. Čečenski uporniki trdijo, da so ubili več kot sto ruskih vojakov.
Oster obračun s CeCeni je nadaljevanje politike trde roke, v katero je predsednika Jelcina prisilila nacionalistična opozicija. Predstavniki ruskih oblasti opravičujejo nasilno reševanje krize z oceno, da je dosedanje popuščanje spodbudilo separatiste k novim terorističnim napadom. Nasprotniki vojaškega reševanja če-
čenskega vprašanja ugovarjajo, da bodo zaradi takšnih »rešitev« življenja izgubili tudi nedolžni talci, ki bi jih bila Moskva dolžna zaščititi. Moskovska letališča so po novih zajetjih talcev poostrila varnostne ukrepe. »Okrepili smo policijske patrulje, ki varujejo letališko infrastrukturo in potnike,« je dejal predstavnik urada za civilno letalstvo.
Ruska politika do Čečenije bo ogrozila njen vstop v Svet Evrope, saj se ta ustanova ukvarja zlasti z zagotavljanjem spoštovanja človekovih pravic in demokracije. Predstavniki 38 držav članic bodo o vstopu Rusije v organizacijo odločali 25. januarja. »Nedvomno bo nova kriza vplivala na izid, vendar je še prezgodaj za natančne ocene,« je dejal predstavnik Sveta Evrope.
Filološke razprave o Pervomajski
Nekaj hišam in džamiji sredi prostrane ravnine - takšna je (bila) približno videti Pervomajska - bi pri nas rekli vas. Ruščina namreč pozna kar tri besede - treh različnih spolov - za poimenovanje majhnega naselja, kakršno je prizorišče srditih bojev med čečenskimi uporniki in ruskimi posebnimi enotami. Takšno naselje lahko imenujejo »posjolok«, »selo« ati »stanica«. V zadnjih dneh je zaradi tega prišlo do manjših nesporazumov pri poročanju tujih novinarjev s prizorišča zajetja talcev, saj so se v medijih pojavljale vse tri oblike - Pervo-majskij, Pervomajsko in Pervomajska. Ime vasi je torej odvisno od tega, katera beseda je uporabljena za poimenovanje naselja. Večina ruskih novinarjev je sicer uporabljala ime Pervomajsko, a tudi ti niso bili enotni. Poleg tega so imeli zahodni novinarji težave še s cirilico.
ČEČENSKA VOJNA SE SELI V EVROPO
Čečenski teroristi so v torek na Črnem BM-21 Grad	^0^ morju ugrabili trajekt z več kot 200 potniki, v
40-cevm raketomet ^	Groznem pa so uporniki ugrabili še trideset civilistov.
Ruska vojska je včeraj vas Pervomajska napadla tudi z večcevnimi raketometi tipa Grad.
Grozni
Čečenski uporniki so zajeli približno 30 talcev.
Pervomajska
V vasi je še vedno približno 70 talcev.
trajekt Avrasya
Teroristi čečenskega porekla so ugrabili ■ ladjo s približno 200 potniki.
Ugrabitelji grozijo, da bodo ladjo razstrelili v Bosporski ožini pri Carigradu, če Rusi ne bodo ustavili napada na Pervomajsko.
51
... odstotkov celotnega ruskega izvoza je leta 1994 odpadlo na izvoz surovin. V najnovejšem poročilu treh vodilnih nemških gospodarskih inštitutov piše, da Rusiji po propadu planskega gospodarstva ni uspelo postati omembe vredna partnerica v mednarodni menjavi in da ni presegla vloge surovinskega vira. Strokovnjaki menijo, da Rusija ni zanimiva za naložbe tujega kapitala, njeno vključevanje v gospodarske tokove pa omejuje tudi sloves neplačnice dolgov. Obseg deviznega priliva je leta 1994 znašal 21 milijard ameriških dolarjev. Tujih vlaganj v rusko gospodarstvo je bilo za 2, 8 milijarde dolarjev, mnogo manj, kot znašajo vlaganja v druge vzhodnoevropske države. Ruski zunanji dolg v konvertibilnih valutah je konec leta 1994 znašal več kot 94 milijard dolarjev, skupaj z dolgovi državam nekdanjega vzhodnega bloka pa kar 136 milijard dolarjev.
NAJNOVEJŠE ZAMENJAVE V RUSKI VLADI
Jelcin odslovil še zadnjega liberalnega ministra
MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin je v torek odstavil Anatolija Čubajsa, ki je avtor naj-večjega privatizacijskega programa na svetu in se mu je med vsemi reformisti uspelo najdlje obdržati na enem od ministrskih položajev. Mnogi so prepričani, da je ta poteza razlog za preplah, kakšna bo usoda ruske gospodarske politike.
Gubaj s je priznal, da Jelcin z njegovim delom ni bil zadovoljen, dodal pa je, da pričakuje, da bo Rusija gospodarske reforme nadaljevala. »Ce predsednik meni, da prvi premierov namestnik ne more veC opravljati svojega dela, ga paC ne more,« je dejal Cubajs, ki ga je Jelcin obtožil, da ni izpolnjeval njegovih ukazov.
Cubajs je zadnja žrtev Jelcinove nove politike, ki jo je začel izvajati po zmagi komunistov in nacionalistov na decembrskih volitvah. Jelcin je namreč zaradi omenjene zmage zelo zaskrbljen in si zato prizadeva ustvariti podobo trdega politika. Do zdaj sicer ni opaziti radikalnejših političnih sprememb, vendar analitiki menijo, da je Jelcin pripravljen na bolj avtoritativno držo, s katero bi lahko dosegel zasuk v gospodarski politiki in pripravil teren za odločnejše vojaško po-
sredovanje v Čečeniji. Liberalna parlamentarka Irina Hakamada meni, da se je Jelcin odločil za politiko popuščanja komunistom. Volilci so na-
mreč izrazili nezadovoljstvo z gospodarskimi reformami zahodnega tipa. Jelcin je sicer obljubil, da ne namerava spremeniti svojih stališč, vendar je zamenjava kar sedmih liberalnih ministrov dokazala, da se predsednik pripravlja na velik preobrat. Velika zaskrbljenost zaradi zasuka v desno se je pokazala tudi prejšnji teden,
ko je odslovil svojega šefa kabineta Sergeja Pilatova, ki je bil še zadnji liberalec med predsednikovimi najožjimi sodelavci. Nadomestil ga je nekdanji minister za narodnosti Nikolaj Jegorov, ki je pripadnik trde linije. »Naš predsednik se je odločil, da se bo znebil Kozirjeva, Pilatova in Cu-bajsa, ki so bili tako imenovani demokrati, ter jih
nadomestil s tako imenovanimi komunisti in patrioti,« je dejal Mihail Za-dornov, predsednik proračunskega odbora v spodnjem domu prejšnjega parlamenta.
Novi vodja Cubajsove-ga ministrstva, kdorkoli že bo, bo verjetno napovedal odstop od nekaterih naglih sprememb gospodarske politike. Zahodni gospodarstveniki,
ki jim je Cubajs pomenil glavno jamstvo za izvedbo reform, so že izrazili zaskrbljenost in upanje, da bo osnoven potek reform kljub vsemu ostal nespremenjen. Cubajs je namreč vodil izredno • strogo denarno politiko, s čimer je dosegel znižanje inflacije in trdnost rublja, Rusija pa je letošnje leto prvič začela s sprejetim proračunom.
_________________V OZADJU______________
Kdo se je poslovil in kdo prišel
MOSKVA (Reuter) - Boris Jelcin je z odstavitvijo Anatolija Čubajsa iz vlade odslovil še zadnjega liberalnega reformatorja. Po decembrski zmagi komunistov je namreč predsednik začel podpirati konservativce, s čimer naj bi si po mnenju analitikov pridobil podporo na junijskih predsedniških volitvah, čeprav se še ni izjasnil, ali namerava na njih sploh sodelovati. Naslednji seznam predstavlja vse, ki jih je Jelcin med zadnjimi reformami ruske vlade odstavil, in tiste, ki so odstavljene zamenjali.
Anatolij Cubajs je bil že Član Gajdarjeve reformske ekipe. Bil je eden avtorjev največjega privatizacijskega programa na svetu. Njegovega naslednika še niso imenovali.
Andrej Kozirev je bil zunanji minister, ki so mu očitali, da je imel preblago in preveč prijateljsko stališče do Zahoda. S položaja je odstopil, ker je po uspehu na decemberskih parlamentarnih vohtvah prevzel poslansko funkcijo v dumi. Zamenjal ga je nekdanji vohunski šef Jevgenij Primakov, ki je obljubil, da bo vodil zunanjo politiko, ki si jo velika sila, kot je Rusija, zasluži.
Sergej Pilatov je bil liberalni šef Jelcinovega kabineta. Zamenjal ga je dosedanji Jelcinov svetovalec Nikolaj Jegorov, ki je leta 1994 vodil ruske Čete v Čečeniji. Po krizi s talci v Bu-djonovsku je lanskega junija že izgubil mesto ministra za narodnosti.
Sergej Šahraj je bil reformistični namestnik predsednika vlade. Odstopil je zaradi predvolilnega spora z Viktorjem Čemomirdinom.
Aleksander Nazarčuk, konservativni kmetijski minister, je moral oditi zaradi lanske žetve, ki je bila naj slabša v zadnjih tri-
desetih letih. Začasno ga je zamenjal premierov namestnik Aleksander Zaverjuha, ki nasprotuje reformam v subvencioniranem kmetijskem sektorju.
Vitalij Jefimov je izgubil svoj položaj ministra za promet zaradi poročila o slabi varnosti ruskega zračnega prometa. Zamenjal ga je Nikolaj Cah, uradnik, ki je doslej zatrjeval, da ne bo zaplul v politične vode.
Tudi Nikolaj Travkin, minister brez listine, in Sergej Ba-Ijajev, minister za privatizacijo, sta zapustila vladne vrste in se preselila v spordnji dom partlamenta.
OZADJE NEZAKONITE PRODAJE OROŽJA IRAKU
Mrtveci ne pričajo
»Izdajalce« so utišale »nevidne roke«
NEW YORK - Chris Gumbley, ki je 22. marca 1990 izgubil delo pri Astri, nekdanjem britanskem podjetju za proizvodnjo orožja, je Se isti dan odletel v Bruselj, kjer si je skuSal zavarovati hrbet. Upal je, da bo od Ge-ralda Bulla, ustanovitelja Vesoljske raziskovalne korporacije in izumitelja iraškega »super topa«, dobil pomembne informacije, ki bi prisilile britansko policijo, da bi opustila preiskavo, ki jo je vodila o njem. Le uro po sestanku so Bulla naSli mrtvega - ustreljen je bil od zadaj s 7,65-milimetrsko pištolo z dušilcem. Karkoli se je že Gumbley iz tega naučil, mu ni prav nič koristilo. Nekdanjega vojaškega desetarja, ki je gojil posebno ljubezen do avtomobilov Rolls-Royce, so čez dva tedna aretirali in ga zaradi podkupovanja uradne osebe za devet mesecev poslali v zapor. Nekaj dni pred Gum-bleyjevo aretacijo je bil ubit Jonathan Moyle, 28-letni britanski novinar, ki je raziskoval britansko skrivno trgovino z orožjem. Moyla so našli obešenega v hotelski sobi v Santiagu. Skupna nit, ki je povezovala vse tri dogodke, je bila ogromna količina orožja, ki so ga ZDA in Velika Britanija ilegalno prodale Iraku v osemdesetih letih, ugotavlja Max VVilkinson v članku, ki ga je objavil Financial Times.
Ilegalno trgovino so začeti tajni agenti, podpirati pa Se nekateri vladni uradniki. Razmerja so se na koncu desetletja občutno spremenila, ko se je izkazalo, da Sadam Husein pač ni tak zaveznik, kot je upal Zahod. To je prišlo do izraza zlasti takrat, ko je Husein orožje, ki sta mu ga tako velikodušno prodati vladi ZDA in Velike Britanije, uporabil proti njunim vojakom v zalivski vojni. Iraški diktator si je takrat prizadeval proizvesti pet Bullovih tiso-čmilimetrskih topov, s katerimi bi lahko izstreljevati granate, opremljene z jedrskimi konicami ati bojnimi strupi, do 700 kilometrov daleč. Topovske cevi je proizvedlo podjetje Sheffield Forgemasters, naročnik posla pa mu je zagotovil, da so cevi namenjene uporabi v rafineriji. Gumbley je poznal naslov belgijskega podjetja, ki naj bi proizvedlo poseben eksploziv za omenjene topove. Od Bulla je zahteval potrditev, da so pri sklepanju posla sodelovali britanski tajni agenti. Ker je Buli delal
Iraške oblasti so v pismu OZN - Galijeva tiskovna predstavnica Silvana Foa podrobnosti iz njega ni želela razkriti - najverjetneje izrazile pripravljenost za pogajanja o resoluciji Varnostnega sveta ZN 986, ki Iraku kljub mednarodnim gospodarskim ukrepom, ki so v veljavi od iraške zasedbe Kuvajta, dovoljuje, da v Šestih mesecih proda za dve milijardi dolarjev nafte. S temi sredstvi lahko Irak kupi hrano, zdravila in druge dobrine za iraško ljudstvo, ki po petih letih mednarodnih ukrepov živi življenje, oropano najnujnejših sredstev za preživetje. Irak je do zdaj kljub pritiskom generalnega sekretarja ZN Butro-sa Galija odločno zavračal
za Irak, so za njegov umor vsi obsojali izraelsko tajno službo. Toda nova knjiga Geralda Jamesa, nekdanjega predsednika'družbe Astra in Gumbleyjevega dobrega prijatelja, odkriva povsem nov motiv za Bullov umor - preveč je vedel.
Leto dni pozneje je pet krogel preluknjalo nekdanjega namestnika belgijskega premiera Andrea Coolsa, ko je odpiral vrata svojega avtomobila. Pred umorom je belgijska vlada naročila Coolsu, naj razišče prodajo belgijskega podjetja Poudrierers Reunies de Belgique (PRB), ki se je ukvarjalo z eksplozivi, Jamesovemu in Gumbleyjevemu podjetju Astra.
James in Gumbley sta pri prevzemu PRB na svojo grozo odkrila, da podjetje oskrbuje Huseina z materialom za njegove super topove. Odkrila sta se Številne nečednosti, med katerimi je bilo najbolj nenavadno izginjanje dobičkov PRB. To sta prijavila britanskemu obrambnemu ministrstvu. Po prijavi je Jamesa nenehno gnjavil
omenjeno resolucijo in namesto kompromisnega predloga zahteval preklic gospodarskih ukrepov v celoti.
Diplomati v Združenih narodih so povedati, da jim je iraški predstavnik v tej mednarodni organizaciji Nizar Hamdun na začetku pogovorov o resoluciji VS ZN 986 med Irakom in OZN napovedal pismo s podobno vsebino, čeprav je se vedno nejasno, ali se Irak žeti pogovarjati o uresničevanju omenjene resolucije ah pa le o nekaterih določilih v njej, ki utegnejo biti nesprejemljiva za Varnostni svet. Sodelavci generalnega sekretarja namreč ne smejo spremeniti resolucije, pogajajo pa se lahko le o njenem uresničeva-
uradnik tajne službe Ro-ger Hildness, ki je skusal zvedeti, koliko James ve o projektu super top. Na Jamesovo veliko presenečenje so mu tedaj v obrambnem ministrstvu naročiti, naj pripravi prvo pošiljko materiala za tajni projekt. Toda nekdo se je odločil, da bodo zadeve potekale drugače.
Preveč vedeti je smrtno nevarno
Mesec dni po teh dogodkih - 5. decembra 1989 - je eksplozija porušila tovarno PRB v Kaulilleju in popolnoma uničila stroje za proizvodnjo pogonskih sredstev za super top. Nihče ni bil ranjen. Sabotaža? Povezava z umori? Dokazov preprosto ni. Jamesove trditve o razširjeni korupciji v britanski oborožitveni industriji, ki je zajela tudi tajno službo na vseh ravneh, in o uradnikih, ki pomagajo podjetjem pri izogibanju izvoznim pravilom, je podrobno pregledal lord Justice Scott in jih vključil v svoje poročilo o oboroževanju Iraka, ki bo objavljeno v naslednjih tednih. Nekateri Jamesa opisujejo kot zagrenjenega človeka, ki ima nekaj proti oblastem. Njegova knjiga kaže, da je nagnjen k teorijam o zarotah, absurdnim političnim idejam in posploševanju. Toda poleg tega ima tudi računovodske oči za podrobnosti, njegovo pričanje pred parlamentarno komisijo za trgovino in industrijo marca leta 1992 pa je bilo nedvomno zelo utemeljeno in prepričljivo.
Poleg vseh zapletov bi bilo treba pojasniti tudi tri umore - celo Štiri, če je verjeti Jamesu, da smrt Ste-phena Milligana leta 1994 ni bila posledica neobičajnega spolnega občevanja. James meni, da je bil poslanec, ki je delal za
nju. Ameriško obrambno ministrstvo je pismo iz Bagdada označilo kot »dobro novico«. Tiskovni predstavnik Pentagona Ken Bacon je poudaril, da dovoljenje Iraku za prodajo nafte ne sme biti obravnavano kot popuščanje tej državi, saj ukrepi proti Bagdadu ostajajo v veljavi. »Ge je iraški predsednik Sadam Husein pripravljen sprejeti resolucijo v korist svojega ljudstva, je to dobra novica in po mojem mnenju tudi pomemben korak naprej,« je Se povedal Bacon.
Sadamovo pripravljenost na pogajanja z mednarodno skupnostjo je zasenčil njegov bleščeč nagovor ljudstva ob peti obletnici »izgona« iraške vojske iz Kuvajta. Iraški predsednik je poudaril, da je Irak, in ne ZDA, zmagal v zalivski vojni, vojaško operacijo, ki so si jo na zahodu zapomnili po imenu Puščavski vihar, pa je
obrambno ministrstvo, ubit zato, ker je preveč vedel o korupciji v oborožitveni industriji.
Tudi novinar Jonathan Moyle je umrl v nenavadnih okoliščinah, le dan po tem, ko je imel intervju s Carlosom Cardoenom, čilskim trgovcem z orožjem, ki je nameraval Iraku prodati 50 helikopterjev znamke Bell. Moyle je menil, da bodo helikopterji opremljeni z elektronskimi sistemi za vodenje znamke Helios, ki so biti pretihotapljeni iz Britanije. James opisuje, kako sta bila ubita Se dva druga Britanca, potem ko sta mu posredovala tajne podatke. Dokazov, da sta bila umorjena, ni. Umora sta se zgodila v obdobju, ko je James prišel v konflikt s predstavniki oborožitvene industrije, ki so po njegovem mnenju delovati s tiho privolitvijo vlad ZDA in Velike Britanije. Te »temne« sile so se Se posebej zagledale v Astro, ki je bila na začetku, ko so jo prevzeli James in njegovi kolegi, le majhna tovarna, pozneje pa se je razvila v pomembnega proizvajalca vojaških eksplozivov. V
kljub umiku iraške vojske iz Kuvajta in uničenju večine iraških vojaških skladišč in opreme imenoval »mati vseh bitk«. Sadam Husein je v nagovora ostro napadel tudi gospodarske ukrepe OZN in kot v posmeh mednarodni skupnosti ljudstvu dejal, »da je svet (zaman) pričakoval skorajšnji propad naroda, vere in džihada«; iraški voditelj je pri tem zamolčal omenjena pogajanja Iraka z »zloveščo« OZN, »pozabil« pa je tudi omeniti, da je v Irak včeraj pripotovala francoska parlamentarna delegacija, ki bo med iraškim ljudstvom poskušala raziskati posledice gospodarskih ukrepov. Predsednik delegacije Jean-Bernard Raimond je povedal, da bodo francoski parlamentarci med delovnim obiskom poskušali tudi ugotoviti, koliko orožja za množično uničenje je omenjena država že uničila.
zgodnjih osemdesetih letih, na vrhuncu iransko-iraške vojne, se je zdelo, da Astro vodijo nevidne roke. Ko se je v posle začela vmešavati vlada, so Astri potihem svetovali, naj se poveže z ameriškimi podjetji, ki ji bodo pomagala pri pridobivanju materialov in poslov. James pravi: »Nisem mogel razumeti, zakaj se tako zanimajo za nas.«
Astro so izkoristili za ilegalno trgovino
Pozneje je James odkril visoko ceno za pomoč: Astro so prek njenih ameriških podružnic izkoristiti za ilegalno prodajo vojaškega materiala, ki je bil uradno namenjen Kitajski, v resnici pa je potoval v Irak. Vse to je odobrila vlada ZDA. Jamesa je to močno vznemirilo, vendar se je odločil, da bo oblastem ugodil. Podobno se je zgodilo leto dni pozneje, ko je Astra kupila BMarc, nekdanjo britansko podružnico švicarske Oertiken Bu-hrle. James je nakup opravil po zagotovilih britanskega obrambnega ministrstva, da se bo Astra lahko potegovala za naročila britanske vojske. Po opravljenem nakupu pa je odkril, da je obrambno ministrstvo podpisalo tajni sporazum (EPREP), s katerim je petletni monopol nad proizvodnjo vojaških razstreliv podelilo podjetju Royal Ordnance, podružnici British Aerospa-ce. Jamesu je podrobnosti tega posla odkril Lionel Jones iz podjetja Royal Ordnance. Povedal mu je za skrivne posle, v katerih neki drug proizvajalec orožja izkorišča Astrino ime za ilegalno prodajo orožja. Jones se je pogovarjal Se z novinarjem Davidom Hel-lierjem in ga marca 1991 celo odpeljal na Gum-bleyjevo sojenje. Na poti do sodišča se je Jones pritoževal zaradi bule na tilniku. Naslednji dan je padel v komo, iz katere se ni več zbudil. Zdravniki pravijo, da je bil Jones kot diabetik nepreviden pri odmerjanju doze inzulina. James je drugačnega mnenja - vse skupaj kaže na izjemne okoliščine, v katerih je moral tedaj delati. Ze preden je spoznal Jone-
sa, je James slutil, da gredo tajna naročila prek BMar-ca in da so v posle na škodo podjetja vpleteni tudi nekateri vladni uradniki. Začel je raziskovati. V tovarni podjetja BMarc v Faldingvvorthu je našel podzemeljski bunker, poln streliva z argentinskimi oznakami, ki ni bilo zapisano v nobeni poslovni knjigi. V drugem delu bunkerja je našel dovolj bojnih strupov, da bi z njimi uničili celotno rusko vojsko. James je posumil, da so odpadki iz podjetja BMarc v resnici nekaj drugega, zato je inženirju Franku Percivalu naložil, da zadevo razišče.
Jamesa naj bi utišale tajne službe
Preiskava je bila prekinjena sredi leta 1989 zaradi Percivalove nenadne smrti. James trdi, da Percival ni imel težav z zdravjem. »Njegova smrt dokazuje, da je našel dokaze, ki bi razjasniti nelegalne posle,« je bil prepričan James. Naj je bila to le bujna domišljija ati ne - Jamesova usoda je bila od tistega trenutka zapečatena. Spravil se je na sile, ki so zanj premogočne. Ko so se dobički BMarca počasi zmanjševati in niso več izpolnjevati pričakovanj Astre ter posojilodajalcev, so se vrata, ki so se nekoč tako hitro odprla, začela spet zapirati.
V obupnem poskusu, da prodre v Evropo, je James kupil belgijsko podjetje za proizvodnjo eksplozivov, ki je tako slabo poslovalo, da so morali James in njegovi sodelavci odstopiti iz Astrinega upravnega odbora. Edini »preživeti« je bil Adolph Kock, nekdanji častnik SAS (britanske posebne enote), ki je imel dobre zveze s tajnimi službami. James je Kocka postavil na mesto direktorja zaradi njegovih izkušenj pri trgovini z orožjem in dobrih zvez, nanj pa je postal pozoren, ko mu je v nekem prepiru dejal, da ga bo dal ustreliti. Tudi Kock je imel svoje strahove - s sabo je vedno nosil pištolo. Prav on je pripravil »udar« v Astrinem upravnem odbo-rii proti Jamesu. James Se vedno verjame, da so se tajne službe združile ter
poskušale utišati njega in Gumbleyja, vendar so bile v Astri nedvomno storjene tudi katastrofalne upravne napake, kar je pokazala neodvisna raziskava britanske trgovinske zbornice. Vse skupaj bi bilo le pozabljena zgodba o Se enem propadlem podjetju, če ne bi britanske oblasti v času Astrinega propada obtoževale Se drugih podjetij, s čimer so hotele prikriti svojo vpletenost.
Britanska vlada bo še dolgo zardevala
Avgusta 1990, ko je. Irak napadel Kuvajt, so policijski in carinski uradniki obiskati pet britanskih podjetjih zaradi suma vpletenosti v prodajo orožja Iraku. Med aretiranimi se je znašlo Sest izvršnih direktorjev podjetja Sheffield Forgemasters, trije iz Wal-ter Somers, trije iz Ordnance Technology in trije iz Matrbc Churchill. Direktorji iz Ordnance Techno-logy so priznali krivdo, vendar Sele po tem, ko so vladni ministri podpisati amnestijo, s čimer so preprečili pranje umazanega perila v javnosti. V Britaniji mogoče res ne streljajo ljudi, imajo pa prefinjene načine, kako jih utišati. Toda v vseh primerih tega ni mogoče storiti. V primera Matrix Churchill je prišlo na dan toliko »umazanije«, da bo morala vlada Se dolga leta zardevati. Sodnega procesa proti direktorjem ni bilo in javnost je bila ogorčena. Položaj se je deloma umiril Sele leta 1992 z ustanovitvijo Scottove raziskovalne komisije. Med razkrivanjem skandala bo mogoče Scott tisti, ki bo odkril, ali ima James le bujno domišljijo ali pa je v tem kaj resnice. Ena stvar pa ni plod Jamesove domišljije: Skandalozna petletna prepoved, ki sta jo izdala trgovinska zbornica in ministrstvo za obrambo, mu je onemogočala vpogled v zapisnike sej Astrinega upravnega odbora in drage dokumente, ki jih potrebuje za lastno obrambo, dokler je Scottova komisija ni odpravila. James si tudi ni izmislil nekaj profesionalno opravljenih vlomov v svoje stanovanje, kjer so očitno iskati tajne dokumente.
IRAK JE PRIPRAVLJEN ZAMENJATI NAFTO ZA ZDRAVILA IN HRANO
Bagdadski režim se je moral omehčati
Doslej je Irak zavračal resolucijo ZN, ki bi to omogočala, toda ukrepi so opravili svoje
NEVV YORK, BAGDAD (Reuter) - Generalni sekretar OZN Butros Gali je včeraj od Iraka prejel pismo, v katerem oblasti v Bagdadu namigujejo, da so v zameno za nujno potrebno hrano in zdravila pripravljene prodati nekaj nafte.
Velik korak naprej od tradicionalnega študija
Ekonomska fakulteta je letos začela poskusno izvajati študij na daljavo
LJUBLJANA - Študij na daljavo je v sodobnem svetu že uveljavljena oblika izobraževanja, ki je po kakovosti enakovredna tradicionalnemu izobraževanju. V svetu ima dolgoletno tradicijo in iz leta v leto večjo veljavo, tehnološki razvoj na področju informacijske tehnologije in telekomunikacije pa tej obliki študija odpira nove perspektive.
V Sloveniji so v Centru za razvoj univerze leta 1991 zaceli razvojno-raziskovalni projekt uvajanja študija na daljavo na slovenske visokošolske ustanove. Projekt so financirali ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za znanost in tehnologijo ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so spoznali, da bi z uvedbo študija na daljavo povečali dostopnost njihovih študijskih programov mlajšim in starejšim, zaposlenim pa bi s tem omogočili odprte in bolj prilagodljive oblike dodatnega izobraževanja in usposabljanja. Zato so sprejeli izziv in Ekonomska fakulteta je letos v Novi Gorici, na Ptuju in v Trebnjem začela poskusno izvajati študij na daljavo za prvi letnik visoke poslovne šole. Projekt poskusnega izvajanja študija na daljavo je bil vključen v projekt Phare za regionalno sodelovanje enajstih vzhodno- in srednjeevropskih držav. Z vključitvijo v ta projekt je fakulteta sprejela tudi nalogo, da kot nacionalni koordinator pomaga drugim visokošolskim ustanovam pri seznanjanju s študijem na daljavo in pri izvajanju konkretnih dejavnosti, ki so za uvedbo te oblike študija potrebne.
Kaj pravzaprav je štu-
dij na daljavo? Tradicionalno izobraževanje poteka v obliki pouka v razredu, kjer učitelj posreduje svoje znanje študentom, poleg tega pa študentje študirajo iz klasičnih učbenikov in druge literature. Za študij na daljavo je značilno, da sta učitelj in študent večino Časa prostorsko ločena. Študent v glavnem študira samostojno iz študijskih gradiv, kot so pisna gradiva, avdiokasete, videokasete in računalniški programi, in uporablja Internet. Še zmeraj so najpomembnejša pisna študijska gradiva. Pripravljena so posebej za študij na daljavo in študenta vodijo skozi proces izobraževanja oziroma vsebujejo vse tisto, kar bi učitelj povedal študentom na predavanjih. Vodja projekta za študij na daljavo na Ekonomski fakulteti dr. Lea Bregar pravi, da študentje pri študiju na daljavo niso prepuščeni sami sebi. Pomagajo jim tutorji in svetovalci, ki so jim ponavadi na voljo v študijskih centrih. Svetovalci svetujejo študentom kaj študirati, posredujejo jim informacije o tem, kakšna je zahtevnost študija, kako poteka študij in podobno, tutorji pa pomagajo študentom predvsem pri reševanju problemov, ki nastajajo v zvezi s sno-
vjo. Tutorstvo lahko poteka v pisni obliki, osebno ali po telefonu. Poleg tega se v študijskih centrih študentje lahko srečujejo tudi brez tuto-rja in organizirajo študijska srečanja. Pri študiju na daljavo imajo študijski centri velik pomen, ker se v njih študentje srečujejo s tutorji in svetovalci ter med seboj, na voljo pa imajo tudi različno tehnično opremo, s pomočjo katere študirajo.
Prednost študija na daljavo je, da si študent v veliko večji meri kot pri tradicionalnem izobraževanju izbira Cas, kraj in tempo svojega študija. Je primerna oblika izobraževanja predvsem za zaposlene, tiste, ki živijo na geografsko oddaljenih ali slabo dostopnih območjih, tele-
Zataknilo pa se je že v oktobru, ko zaradi slabih prilivov plaC ni bilo, tako da so oktobrske plaCe izplačali šele 12. decembra, deset dni pozneje so zaposleni dobili še preostali del regresa za leto 1995, od tedaj pa ni bilo nobenega izplačila. Tako zdaj vodstvo dolguje delavcem še del lanske aprilske in novembrske plače ter decembrsko
sno prizadete, matere z majhnimi otroki in nezaposlene.
Studij na daljavo od študentov zahteva veliko mero discipline in samostojnosti pri študiju, poleg tega pa še dobro organizacijo lastnega dela in razporeditev Časa za različne obveznosti. V poskusni fazi študij na daljavo na Ekonomski fakulteti v glavnem temelji na pisnih gradiv, postopoma pa bodo uveljavili tudi druge medije. Študentje imajo pri vsakem predmetu določeno število neobveznih kontaktnih ur s profesorji, z njimi pa komunicirajo tudi prek elektronske pošte s pomočjo računalniške povezave med študijskimi centri in Ekonomsko fakulteto. Za študij posameznega predmeta je na voljo določeno število te-
plaCo. Po pogajanjih z vodstvom so sindikati dobili zagotovilo, da bo akontacija novembrske plače izplačana šele 23. januarja, in to v višini 20 tisoč tolarjev, do konca meseca pa naj bi dobili še preostanek novembrske plaCe in preostali dve sedmini aprilske plaCe. Kdaj bo na vrsti decembrska plača, vodstvo ni moglo odgovori-
dnov, za celoten program enega letnika pa osemnajst mesecev, torej enako kot pri izrednem študiju. Uspešni študentje lahko končajo tudi prej, ostali pogoji izvajanja pa so enaki kot pri izrednem študiju. Diploma, ki jo dobi kandidat ob koncu uspešno zaključenega študija, je enakovredna diplomi, pridobljeni s tradicionalno obliko izobraževanja.
In kakšna so cilji razvoja projekta Studij na daljavo? Dr. Bregarjeva pravi, da nameravajo nadaljevati projekt v okviru Ekonomske fakultete in razširiti študij na daljavo tudi na druge izobraževalne ustanove v Sloveniji, ne nazadnje pa tudi nadaljevati sodelovanje z ustanovami študija na daljavo zunaj Slovenije.
Vesna Vukovič
ti. Predstavniki sindikatov z razumevanjem sprejemajo razlago vodstva, da so sedanje težave nastale zato, ker pozimi ni dovolj prilivov, poleg tega pa Libija, kjer imajo največ delovišč, ne spoštuje datumov plačil, kar povzroča zamike pri izplačilu plač. Da pa to le ne more biti edini razlog, govori dejstvo, da je podjetje v sanaciji, iz katere se skuša izvleci brez tuje pomoči, saj ministrstva, ki jih je vodstvo prosilo za pomoč, nimajo posluha za njihove težave. Ker pa se utegne položaj v podjetju izboljšati, saj je to sklenilo nekaj novih pogodb, nekaj tudi v Združenih arabskih embatih, so delavci kljub velikemu nezadovoljstvu zaradi zaostalih plač pripravljeni še potrpeti in za zdaj skupaj s sindikati ne razmišljajo o ostoejši metodi, ki bi pripomogla k hitrejšemu izplačilu zaostalega denarja. (M. P.)
_______INŠTITUT ZA EKONOMSKA RAZISKOVANJA_
Razlike v standardu slovenskih gospodinjstev so vse večje
Po koncu tisočletja bo aktivnega prebivalstva že premalo
HIDROMONTAŽA
Pozimi plače po obrokih
Zamiki zaradi slabih prilivov plačil pozimi. Ubija pa ne upošteva rokov
MARIBOR - Po lanski dvotedenski stavki, ko je prišlo tudi do zamenjave vodstva v Hidromontaži, so sprva plače izplačevali redno in v skladu s kolektivno pogodbo.
PORTOROŠKI CASINO
V podjetju se bodo odločali o drugačnem vodenju
PORTOROŽ - Nova stavka krupjejev portoroške igralnice, ki je bila napovedana za ta konec tedna, je odložena. Predstavniki sindikata krupjejev (SIDS) so se včeraj sporazumeli z nadzornim svetom Casinoja o načinu reševanja svojih zahtev. Nadzorni svet, ki ga vodi Radovan Suc, je bil ustanovljen šele prejšnji teden. Izkazal se je za primernega sogovornika predstavnikov krupjejev in napeto ozračje v Casinoju, ki je pripeljalo do novoletne stavke, se zdaj umirja.
V desetih točkah včeraj sklenjenega sporazuma je podrobno doloCen način reševa-
sicer z nepremičninami, opremo in pobebni-mi denarnimi sredstvi. Ta kapital je zdaj knjižen kot last holdinga TPP. Za to spremembo bodo pobebna tudi soglasja oziroma mnenja pristojnih državnih organov.
V sporazumu je tudi predlog disciplinski komisiji Casinoja, naj v skladu s pravilnikom ugotovi disciplinsko odgovornost direktorja Dobravca, kar je sindikat krupjejev zahteval prejšnji teden.
Od ministrstva za delo bodo zahtevali mnenje, ali je stavko mogoCe organizbati na osnovi stavkovne zahteve po odstopu dire-
nja spornih zadev v igralnici, o Čemer bo dokončno razsojala in odločala skupščina holdinga Turistično podjetje Portorož, ki se mora sestati najpozneje do 26. februarja. Skupščina bo obravnavala letno poslovno poročilo Casinoja in odgovornost dbektorja Ernesta Dobravca za izkazane rezultate. Odločala bo tudi o predlogu, da naj do sprejetja zakona o lastninskem preoblikovanju igralnic namesto dosedanjega direktorja vodstvo igralnice prevzameta dva elana uprave, ter o predlogu, po katerem naj bi se šestčlanski nadzorni svet preoblikoval v biclan-skega, v njem pa naj bi bili po en predstavnik vlade, pbanske občine in delavcev igralnice.
Zelo pomembna zahteva, o kateri bo odločala skupščina, je tudi povečanje osnovnega kapitala igralnice Casino Portorož, d.o.o., in
ktorja. Od tega mnenja je odvisen razplet disciplinskih postopkov proti elanom stavkovnega odbora, ki jih je vodstvo Casinoja sprožilo po božični stavki krupjejev. Nadzorni odbor in SIDS bosta tudi vzhajala pri zahtevi, da se za delavce poklicnih igralnic sklene poklicna pogodba, ki bo urejala specifična razmerja in okohščine pri prirejanju iger na srečo.
Dejstvo je, da so se s tem sporazumom portoroški krupjeji zelo pri-btižali uresničitvi svojih zahtev, širše vodstvo-igralnice pa se je očitno odločilo za popustljivejši pristop k reševanju spora. Verjetno je do take odločitve prišlo po tem, ko sta direktor holdinga TPP Enes Lojo in predsednik nadzornega odbora Radovan Suc prejšnji teden obiskala ministrstvo za gospodarske zadeve.
Boris Vuk, foto: Boban Plavevski
LJUBLJANA - Sodelavci Inštituta za ekonomska raziskovanja so včeraj predstavili poročilo o analizi medgeneracijskih transferjev dohodka v Sloveniji. Medgeneracijski transferji omogočajo, da v obdobjih odraščanja, starosti in ko nismo zmožni zagotoviti virov za življenje, dobivamo sredstva od svoje družine ali iz javnih financ.
Celotno populacijo namreč lahko razdelimo na tri generacije: mladi do petnajst let starosti, starejši od 65 let in aktivna generacija. Slednji v času svoje delovne sposobnosti podpirajo otroke in plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje, ki preživljajo starejšo populacijo. Stanka Kukar, ena od avtorjev analize, ugotavlja, da se je od leta 1945 dalje stalno povečeval delež javnih sredstev iz družbenega proizvoda za starejšo generacijo (zlasti po letu 1989), de-
lež sredstev za mlade pa je ves ta Cas postopno upadal in se nekoliko dvignil šele po letu 1990. Na ta gibanja naj ne bi vplivala spremenjena struktura prebivalstva, ampak predvsem dozorevanje pokojninskega sistema in reševanje brezposelnosti s predčasnim upokojevanjem. Dodala je, da sedanji upokojenci dobivajo relativno več sredstev, kot so jih plačevali v času svoje zaposlenosti, zdaj aktivna generacija pa bo - Ce bodo zaposleni upokojeni pod
zdaj veljavnimi pogoji-prejemala manj kot prispevajo. Opozorila je tudi, da se bo učinek staranja Slovencev pokazal šele po letu 2000, ko bo drastično upadel delež aktivnega prebivalstva.
Nada Stropnik je ugotovila, da prihranki zaradi davčnih olajšav za otroke sicer naraščajo z višino družinskih dohodkov, a se znižujejo pri dohodkih, ki so višji kot dve povprečni plači. Več davčnih olajšav imajo seveda tiste družine, ki imajo veC obok. V večini evropskih držav pokrivajo otroški dodatki in davčne olajšave najveC čeh-tino sboškov za oboke, v Sloveniji pa malo veC kot petino.
Tine Stanovnik opozarja, da ima večina sloven-
skih gospodinjstev podpovprečne dohodke in da se je delež takih go-spodinjstve v zadnjih petnajstih letih stalno povečeval. Med letoma 1983 in 1993 se je poglobila dohodkovna neenakost, saj je imelo pred dvema letoma deset odstotkov najbogatejših gospodinjstev skoraj sedem- in pol-krat višje denarne vire kot desetina najrevnejših. Ugotovil je tudi, da k prejemkom slovenskih gospodinjstev vse manj prispevajo plače in vse veC ostali prejemki, na primer nadomestila za Cas brezposelnosti. Očitno pa materialno stanje slovenskih družin ni tako slabo, saj ima skoraj sedem od desetih gospodinjstev avto.
Sergeja Sirca
Kmalu bodo prevzeli skrb za stare (Foto: Uroš Potočnik)
SNG LJUBLJANA.
Erjavčeva T
A. P. Cehov: TRI SESTRE Danes, 18. januarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN (KONTO). Sobota, 20. januarja, ob 19.30, za IZVEN. Jutri, 19. januarja, ob 19.30:
Ivan Cankar: HLAPCI, za IZVEN (KONTO).
Mala drama
Jutri, 19. januarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
Premiera bo 25. januarja ob 20. uri. Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana:
DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: 24., 26., 28. januarja ob 20. uri in 29. januarja ob 21. uri.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14
Alfred Jarry: KRALJ UBU Danes, 18. januarja, ob 19.30. PREMIERA! Jutri, 19. januarja, ob 19.30, za abonma REPRIZA in IZVEN.
Sobota, 20. januarja, ob 19.30:
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder
Danes, 18. januarja, ob 17. uri:
I. Svetina: ZARIKA IN SONCICA, . za IZVEN.
Sobota, 20. januarja, ob 11. in 17. uri:
E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Lubljana
Avtorski projekt Vita Tauferja:
SILENCE SILENCE SILENCE.
Jutri, 19. januarja, ob 19. uri. PREMIERA! Sobota, 20. januarja, ob 19. uri, za IZVEN. Prva ponovitev.
Ponedeljek, 22. januarja, ob 19. uri, za IZVEN. Druga ponovitev.
Sreda, 24. januarja: G! Buchner;
LEONCE IN LENA, za IZVEN in KONTO.
SNG MARIBOR,
Slovenska 27
Drama SNG
Dostojevski-ProkiC-Pandur:
RUSKA MISIJA Sobota, 20. januarja, ob 19. uri v Stari dvorani. Za abonente in IZVEN. Nedelja, 21. januarja, ob 19._uri v Stari dvorani. Za abonente in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Nedelja, 21. januarja, ob 11. uri:
S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od 3. leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Arthur Schnitzler: VRTILJAK.
Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Torek, 23. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana
Danes, 18., jutri, 19., in sobota, 20. januarja, ob 21.30 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC,
KNOW YOUR ENEMY!
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Gostovanje v Kranju.
Danes, 18. januarja, ob 19.30.
Sobota, 20. januarja, ob 19.30.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom: Danes, 18. t.m., ob 20.30 (red E): Josip Tavčar »Pekel je vendar pekel«. Režija Marko Sosič.
Ponovitev jutri, 19. t.m., ob 16.00 (red I) in ob 20.30 (red F).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 18. t. m., ob 19. uri (red B) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isolde«. Ponovitve: jutri, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H).
Gledališče Rossetti
Danes, 18. t.m., ob 20.30 (red Četrtek): R. Vi-viani »La mušica dei ciechi« v izvedbi Zadruge Gli Ipocriti. Režija A. Calenda. V glavni vlogi Piera Degli Espositi in Nello Mascia. (odrezek 12-modri).
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »II prigioniero della seconda strada« N. Simona (odrezek 6-ru-men) in »Ma non e una cosa seria« L. Piran-della (odrezek 13-moder).
Od 16. do 18. februarja bo na sporedu »II paese dei campanelli« s Sandrom Massimi-nijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice.
KOROŠKA
CELOVEC
Dom sindikatov-ZG in ZRG za Slovence: v
petek, 19. t. m., ob 20. uri - Gimnazijski ples, igrata ansambla Vesna in Carinthia Comoo. Sejmišče- hala 5-dvorana 1-ZSO: V soboto, 20. t.m., ob 13.30 -Redni občni zbor ZSO na Koroškem.
Dvojezična trgovska akademija (Janežičev trg
1) - V sredo, 24. t.m., od 9.00 do 15.00 - dan
odprtih vrat »Zaključena poklicna izobrazba, možnost študija, priznanje EU-dipIoma».
LEPENA
Na sankališču: V nedeljo, 21. t.m., ob 13.00 -Tradicionalna 24. sankaška tekma.
HODIŠE
Pri Svetiju na Plešerki (Gostilna AIlesch)- V
soboto, 27. t.m., ob 20.00 - Hodiški ples, igrajo Koroški muzikanti.
GALERIJA EQURNA Gregorčičeva 3, Ljubljana V deseturni razstavi/predstavi z naslovom 10 000 VALOV se koreograf in izvajalec Gregor Kamnikar skozi ples, gledališče in upodaoljajoCo umetnost podaja na raziskovanje odra kot celostnega pojava in ga poziva,
da se pokaže še v drugačni luCi, kot smo ga navajeni.
Danes, 18., in jutri, 19. januarja, od 10. do 20. ure.
Vstop je prost.
Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996
Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 20. januarja, ob 10. uri: lutkovna predstava Janko in Metka.
Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in KaliCopko.
Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi
Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918.
(Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	nejo teCaji za zborovodje in skladatelje,
Glasbena akademija (Ul. Torino 22/11. nad- ki ga vodi Stefano Sacher. Za informa-str.)	cije telefonirati na št. 040/313124 ali
sporoča, da 26. januarja ob 20.30 se prič- 312513.
UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6. Otvoritev razstave slikarskih del MARKA JAKŠETA. Danes, 18. januarja, ob 19. uri.
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana
Danes, 18. januarja, ob 20.30: DAJTE, DAJTE, NE STENTAJTE. Koncert tamburaške skupine PRI-FARSKI MUZIKANTI
Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor - S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Danes, 18. januarja, ob 19.30 v Veliki dvorani: KONCERT ZBORA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Zborovodja Marko Vatovec. Program: da Palestrina, Liszt, Bruckner, Poulenc, Čopi.
DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA
Jutri, 19. januarja, ob 19.30:
Nastop mešanega pevskega zbora ZreCe.
Petek, 26. januarja, ob 19.30:
Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Jutri, 19. januarja: MISERV in EKTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket.
KULTURNI CENTER
IVANA NAPOTNIKA. VELENJE
Sreda, 24. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana Danes, 18. januarja, ob 22. uri:
Dino Dvornik s skupino Songkillers. HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana
Nedelja, 21. januarja, ob 21. uri:
1RON MAIDEN. Heavy metal koncert.
GRAD FUŽINE LJUBLJANA
Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT.
Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas Fritzsch (Zwickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-EI, Čembalo. Program: G. P. Telemann:
Triosonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso continuo.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Četrtek, 25. januarja, ob 20. uri:
HIC ET NUNC in DICKY B. HARDY. FESTIVAL LJUBLJANA Trg francoske revolucije 1-2 Nedelja, 21. januarja, ob 11. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CUM. Dirigent Uroš Lajovic, solist Mate Bekavac, klarinet. Program: I. Pleyel, M. Lipovšek, J. Haydn.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana
V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji.
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana
CIRIL TAVČAR (1904-1980)
Obsedenost z ustvarjanjem.
Prva eksluzivna predstavitev slovenskega arhitekta in oblikovalca. Razstava bo na ogled do 30. januarja.
5 O u
GALERIJA
ŠOU
KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
V galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoicija Hajasija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA.
GAL E
GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana
Borut Hlupic Soya Holland. Ljubezniva vesoljska ladja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana
V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina.
JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 7. Liubliana
VOJAŠNICA 4. JULIJ - METELKOVA. Razstava natečajnih del za urbanistično ureditev (do 30. januarja).
GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Liubliana
V galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek.
RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor
PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE. Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5
V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar.
FJK
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 Multimedialna predstava (Satie). Bojan Gorišek (klavir) in Janez Škof (recitator). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista A. Lonquicha. Na programu Schumann, Skrjabin, Debus-sy in Ravel.
V	Četrtek, 15. februarja 96, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Dvorana Tripcovich
V	sredo, 24. t. m., ob 18. uri »Ura z...«: srečanje z baritonom Ursom Markusom, ki nastopa v operi »Tristan und Isolda« v vlogi Kurvve-nalda. Na klavir ga bo spremljala Nataša Kerševan. Gledališče Miela
Danes, 18.t.m., ob 21.00 -Koncert Mimma Locasciul-lija.
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	Četrtek, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert pianista Andrea Padova. Na sporedu Bach, Chopin in Liszt. Naslednji koncert bo v Četrtek, 8. februarja 1996 - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabeli.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella
Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravali-ca.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna .
GORICA
Kulturni dom: danes, 18. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave goriskih slikarjev W. Dusattija in E. Calabreseja.
ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
PELOVEC: Deželna galerija: Do 28.t.m., je na ogled razstava nizozemskega umetnika Karela Appela.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Kunstforum: Do 20. t.m., je na ogled razstava Eve VVagner. Hiša umetnikov (Goethe park 1): do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995.
BV Galerie: na ogled je razstava Andreassa Strasserja. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU: k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE: Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla.
Četrtek, 18. januarja 1996
ŠPORT
NOVICE
Poslanci »ustavili tujce«
RIM - Poslanska zbornica je vCeraj ločila 12. Člen od zakona za prilagoditev direktivam evropske skupnosti. Sporni Člen, ki ga je senat odobril na pobudo senatorja Lige Francesca Speroni, je predvideval takojšnjo liberalizacijo števila tujcev, državljanov evropske skupnosti, v italijanskih poklicnih moštvih. Po sklepu poslancev se bo o tem vprašanju zdaj izrekla posebna komisija. Dvanajsti člen je dvignil v športnem svetu in Coniju veliko prahu, čeprav je v bistvu samo sprejemal direktive komisije evropske skupnosti, ki je določila prost pretok igralcev med klubi iz držav ES in ukinila oškodnine. Sklepu evropske komisije se upira tudi evropska nogometna zveza (UEFA).
Kazni za nogometaše
MILAN - Športni sodnik je v zvezi z nedeljskimi tekmami A lige kaznoval osem nogometašev. Eno kolo ne bood smeli odigrati Ametrano (Udinese), Baldini (Napoli), Casiraghi (Lazio), Cucchi (Padova), Ferron (Atalanta), Manighetti (Bari), Totti (Roma) in Rizzitelli (Torino). Od tretjeligasev je bil diskvalificiran tudi dan Triestine Camporese.
»Azzurri« 5. oktobra z Moldavijo
VARŠAVA - Na Poljskem so sestavili koledar tekem za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1988.
5.10. 96: Moldavija - Italija; 9.10. 96 Italija - Gruzija; 12.2.97 Anglija - Italija; 29.3.97 Italija - Moldavija; 2.4.97 Poljska - Italija; 30.4.97 Italija - Poljska; 10.0:97 Gruzija - Italija; 11.10. Italija - Anglija.
Kostner in Cretier
GORTINA, VEVSONNAZ - Italijanka Isolde Kostner med ženskami in Francoz Luc Cretier med moškimi sta bila najhitrejsa na včerajšnjem uradnem treningu pred jutrišnjim smukom za svetovni pokal v Gortini oziroma Veysonnazu. Vodilni na skupni ravzrstitvi smuka Luc Alphand je padel. Najboljši rezultati, ženske: Kostner (Ita) 1:30, 30, Stoeckl (Avt) 1:30, 90, Street (Zda) 1:31, 05, Merlin (Ita) 1:31, 05, Dorftneister (Avt). Moški: Cretier (Fra) 2:05, 34, Franz (Avt) 2:05, 57, Kemen (Svi) 2:05, 76, Gigandet (Svi) 2:05.78, Assinger (Avt), 2:06, 31, Skaardal (Nor) 2:06, 35, Runggal-dier (Ita) 2:06, 43, Girardelli (Luks) 2:06, 72, Pe-rathoner (Ita) 2:06, 88.
Tudi Hill razbil avtomobil
ESTORIL- Potem ko je na torkovem testiranju Fer-rarija v Fioranu doživel nesrečo svetovni prvak Michael Schumacher, se je vCeraj enako zgodilo Angležu Damonu Hillu na testiranju v Estorilu. Hill je na S ovinku zletel s ceste in popolnoma uničil svoj Williams-Renault. K sreCi je ostal nepoškodovan.
Na testiranjih v Estorilu so vozniki Williams Renaulta in McLama. Po testnih vožnjah je jasno, da bo tudi v naslednji sezoni VVilliams boljši. Na treningu je bil namreč najhitrejši mladi Kanadčan Jacques Villeneuve, Hill je bil le nekaj počasnejši,

TENIS / AUSTRAL1AN OPEN
Edberg se je že poslovil
Izločena tudi Slovenka Križanova - Out dva nosilca

MELBOURNE - Edina slovenska predstavnica na teniškem grand slam turnirju v Melbournu Tina Križan je opravila še drugi nastop, toda žal ji ni uspela uvrstitev v tretji krog tekmovanja. Po presenetljivi zmagi v prvem krogu nad Američanko Meredith Mc-Grath se je v drugem krogu pomerila še z eno Američanko, in sicer 13. nosilko Chando Rubin. Križanova je dvoboj začela zelo dobro in prvi niz dobila s 7:3 v podaljšani igri, toda v nadaljevanju se je favorizirana Američanka pobrala in brez večjih težav dobila naslednja dva niza, drugega s 6:2, tretjega pa s 6:3.
Kot se je pozneje izkazalo, je imela Rubinova od nosilk še največ težav, saj so vse druge tekmovalke dvoboje zaključile v dveh nizih. Največ pozornosti je pritegnila soštevilka 1 na svetovni računalniški lestvici Monika Seleš. Po manjših težavah v prvem krogu je v drugem »ekspresno« opravila s Slovakinjo Katarino Stude-nikovi.
Nekoliko drugače je bilo v moški konkurenci, kjer sta iz nadaljnjega tekmovanja izpadla nosilca številka 9 in 14, Južnoafričan Wayne Ferraira in Ukrajinec Andrej Medvedjev. Ferreira je proti Slovaku Karolu KuCeri zaradi poškodbe stegenske mišice gladko izgubil v treh nizih s 6:1, 6:3 in 6:0, medtem ko je Medvedjev izgubil v petih nizih proti Američanu Patricku McEnroejem, 57. s svetovne lestvice ATP. Ukrajinec je dvoboj odlično zaCel, saj je prvi niz dobil brez izgubljene igre, drugega s 6:2, toda v nadaljevanju je povsem popustil in brez možnosti za uspeh izgubil zadnje tri nize. tretji čas pa je dosegel štirikratni svetovni prvak	Tretjega z 2:6, Četrtega s 3.6 in


Francoz Alain Prost, ki McLamu samo pomaga testiranjih, ne namerava pa voziti na dirkah za sve-

tovno prvenstvo. Danes se bo omenjenam ekipam	zom Jeanom-Philippeom Fleu-
v Estorilu pridružila tudi ekipa Jordan-Peugeot.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Zimski izlet na Trstelj
Planinci Slovenskega planinskega društva iz Trsta se bodo podali v nedeljo, 21. januarja, na zimski izlet po Krasu. Zbrah se bodo ob 9.30 pred spomenikom na Proseku, od koder bodo z osebnimi avtomobih nadaljevali pot do Komna in Lipe. Od tod se bodo povzpeli mimo Strienkove koce na Trstelj. Čeprav meri vrh le 643 m se z njega odpira Čudovit, v jasnih zimskih dneh še posebno sugestiven razgled na Vipavsko dolino in Trnovski rob ter na alpski lok. Na drugi strani pa sega pogled vse do morja. Predvidene so približno tri ure hoje. Za morebitne informacije in prijave lahko kličete ob večernih urah tel. St. 213269 ah 415336. Na prvo odgovarja vodja izleta Karlo KovaC, na drugo pa Aleksij Civardi.
Zimovanje SPDT v Auronzu
Mogočne stene dolomitskih vrhov so nudile udeležencem letošnjega zimovanja SPDT v smučarskem srediSCu Auronzo di Cadore res Čudovit okvir za idealne zimske počitnice. Lepo izpeljane proge po pobočjih gore Monte Agu-do in ugodne snežne in vremenske razmere so prispevale k dodatnemu užitku smučarskega tedna.
Udeleženci so prispeti na kraj zimovanja 26. decemba 1995 in se namestiti v hotelu Diana. Zaradi številne udeležbe, prijavilo se je okoli 70 ljudi, so organizatorji namestili nekatere po apartmajih. Udeležencem res ni bil dolgčas.
Vsako jutro ob 9.30 so se smučarji zbrali na smuCišCu, kjer je skupina 25 smučarjev začela s teCaji pod vodstvom 5 vaditeljev SPDT. Tečaji so se nadaljevati tudi popoldne, vaditelji pa so biti vseskozi na voljo tudi ostalim smučarjem. Sledila je večerja v hotelu, nakar so bile na sporedu razne aktivnosti kot npr. igre, predavanja, drsanje, ki so jih sproti prirejati požrtvovalni elani smučarskega odseka.
Udeleženci so v hotelu preživeti tudi zadnji dan leta, kjer so pripraviti silvestrovanje, ob priložnostni večerji, glasbi in zabavi. Naslednji dan pa je bil že čas za odhod in bilo je res rezko za nekatere zapustiti te prelepe kraje in prijetno gorsko vzdušje.
Smučarski teCaji v Ravasclettu - Zoncolan
Neprimerne snežne in vremenske razmere so prejšnjo nedeljo prisilile prireditelje letošnjih smučarskih tečajev SPDT, da so prenesti začetek tečajev na prihodnjo nedeljo, 21. januarja 1996. Ob 6.30 bo avtobus z izletniki odpeljal izpred sedeža RAI v ul. Fabio Severa z vmesnim postankom v Sesljanu. TeCaji se bodo odvijali na Zoncolanu pod vodstvom društvenih vaditeljev. V programu je tudi tečaj za deskarje (snow-board). Na voljo je Se nekaj prostih mest, kdor bi se želel prijaviti za vse Štiri nedelje ali samo za nekatere, naj poklice Jasmin Rudež na tel. St. 572585. Vabljeni! (RD)
petega z 2:6. Zelo zanimiv dvoboj je bil tudi med Franco-
rianom in nekdanjim prvim
Edbergov zaton (AP)
teniškim igralcem sveta, Stefanom Edbergom. Čeprav se je Fleurian v glavni del turnirja uvrstil skozi kvalifikacije, to ni bila ovira, da ne bi premagal veliko slavnejšega Šveda.
Od nosilcev so bili tretji dan tekmovanja uspešni kar štirje ameriški teniški igralci: Andre Agassi (nosilec številka 2), Michael Chang (5), Jim Courier (8) in Todd Martin (15). Poleg omenjenih Američanov sta od nosilcev uspešno nastopila še tretji nosilec Avstrijec Thomas Muster in enajsti Nizozemec Richard Krajicek
Pomembnejši zidi 2. kroga -moški: KuCera (Svi) - Ferreira (JA, 9) 6:1, 6:3, 6:0, Chang (ZDA, 5) - Hlasek (Svi) 6:1,6:3, 6:3, Courier (ZDA, 8) - Taran-go (ZDA) 7:5, 6:7 (2), 6:4, 6:3, Krajicek (Niz, 11) - Fetterlein (Dan) 6:2, 6:4, 6:4, Martin (ZDA, 15) - Reneberg (ZDA) 6:2, 7:5, 3:6, 7:6 (5), Fleurian (Fra) - Edberg (Sve) 6:4, 2:6, 4:6, 6:2, 6:3, P. McEnroe (ZDA) - Medvedjev (Ukr, 14) 0:6, 2:6, 6:2, 6:3, 6:2, Muster (Avt, 3) - Frana (Arg) 6:4, 6:4, 1:6, 7:6 (4), Agassi (ZDA, 2) -Spadea (ZDA) 6:4,6:2,6:3.
KOŠARKA / KORACEV POKAL H NOGOMET h
Teamsystemu in Stefanelu prva četrtfinalna runda
Obe moštvi uspešni v gosteh V Vareseju odločilen Gentile
VARESE, PESARO - Sinoči so odigrati prve Četrtfinalne tekme košarkarskega KoraCevega pokala. Na sporedu sta bili kar dve tekmi med italijanskima moštvoma, končali pa sta se z zmagama gostov.
Cagiva - Stefane! 72:81 (39:37)
CAGIVA: Biganzoli 12, Morena 3, Vescovi 10, Petruška 16, Meneghin 14, Edvvards 17, Ravaglia.
STEFANEL: Gentile 11, Portaluppi, Fucka 10, De Pol 13, Bodiroga 19, Alberti, Cantarello 6, Black-man 22.
PM: Cagiva 12:17; Ste-fanel 9:12. PON: Meneghin (36), Fucka (38), Cantarello (39). TRI TOČKE: Cagiva 6:16 (Biganzoli 3:3, Morena 1:1, Vescovi 0:3, Meneghin 1:2, Edvvards 1:7); Stefanel 8:17 (Gentile 3:5, Portaluppi 0:1, De Pol 0:1, Bodiroga 1:4, Black-man 4:6). GLEDALCEV: 4.500.
Stefanel si je zmago in lepo prednost priigral samo v zadnjih Štirih minutah srečanja, ko je Cagiva skušala zmagati, aje izgubila veliko število žog v napadu. Milančani so biti v ključnih trenutkih prisebni pri izvajanju prostih metov, Gentile pa je dosegel nekaj trojk.
Scavolini - Teamsy-stem 81:84 (37:43)
SCAVOLINI: Rossi 12, Dell'Agnello 2, Conti 16, Pieri 4, Daniels 32, Riva 11, Costa 4.
TEAMSVSTEM: DjordjeviC 15, Pilutti 2, Ruggieri 8, Myers 22, Gay 16, Frosini 6, Damiao 15.
PM: Scavolini 22:32, Teamsystem 18:23. TRI TOČKE: Scavolini 5:20 (Rossi 1:3, Pieri 0:1, Daniels 3:13, Riva 1:3);
PLAVANJE / PK BOR
Bolezni in počitnice prispevale k slabšim rezultatom borovcev
Za Borove plavace in plavalke v kategoriji začetnikov se je zaCel drugi del izločilne faze deželnega prvenstva. Mlajši »bejevci« so v soboto nastopili v Trstu, »ajevci« pa so dan kasneje merili moči v Cordenonsku. Bolezni in počitnice so precej načele Borovo ekipo, zaradi slabše forme pa tudi ni bilo kdove koliko dobrih rezultatov.
Med začetniki B je na razdalji 100 m prosto osebni rekord izboljšal samo Aljoša Kalc (1:35, 7) in to kar za 2, 5 sekunde. Ostali, to so Martin Lis-siach, Ivan Zupan in Ivan Langella, niso dosegli vidnejših rezultatov. Lis-siach se je boljše odrezal na 200 m hrbtno (3:34, 9), to je na razdalji, ki jo je skupaj s Kalcem preplaval prvič.
V Cordenonsu je nasto-
pilo Sest borovcev. Na 200 m prosto Walter Bul-lo, Oskar Perosa, Danjel Pettirosso in Alen Scroc-caro niso blesteli. Na isti razdalji se je med dekleti solidno odrezala Pamela Tedesco, ki je po številnih diskvalifikacijah na nekaterih prejšnjih tekmah tokrat plavala zelo sproščeno. Na 100 m hrbtno je Bullo s Časom 1:24 popravil svojo prejšnjo znamko Oskar Perosa pa jo je izenačil. Na isti razdalji moramo omeniti soliden nastop Alejandre Glavina, Danjel Pettirsoo pa je na 200 m prsno dosegel tretji čas med tekmovalci letnika 1984. S Časom 3:21, 3 se je izboljšal za 3 sekunde in pol.
Konec tedna bodo v San Vitu na izločilnem tekmovanju nastopili Borovi dečki in deklice.
Teamsystem	4:22
(DjordjeviC 1:7, Pilutti 0:4, Myers 3:11). PON: Ruggieri (31), Costa (35). GLEDALCEV: 2.500.
PremoC gostov je bila zlasti očitna pod košema (48:35 v skokih), junak srečanja pa je bil Carlton Myers. Gostje so imeli v 28. minuti 16 točk prednosti (62:46), preden pa so se lahko veselili zmage, jih je Scavolini pošteno namučil in v petih minutah izenačil 68:68.
Ostali četrtfinalni izid: -Fenerbache - Efes Pllsen 68:95. Povratne tekme bodo v sredo, 24. t.m.
»EUROCLUB«
Sinočnja izida: Real Madrid - Barcelona 82:94, Iraktis - Bayer Leverkusen 72:81. Danes: Benetton Treviso - Antibes, Pau Orthez - Buckler Bologna.

Juventus v finalu boljši od Parme
Superpokal: gol Viallija
TURIN - Osmi italijanski nogomet-
pripadel Juventusu, ki tega pokala doslej še ni osvojil. V sinočnji finalni tekmi so Turincani pred svojimio gledalci z 1:0 premagali Parmo. Edini za-detrek je v 32. mi-
polčasa igral z de-
E5S
mu Parma v_dru-
SetePkilOŽnOSti
NAMIZNI TENIS
Kraševke po lepi zmagi prevzele vodstvo v C1 ligi
Ženska B liga
Namiznoteniška ekipa Krasa Corium je v prvem povratnem krogu spet prijetno presenetila. V gosteh pri Linus Arezzo, za katerega nastopata izkušeni igralki drugokategomici, so Krasova dekleta slavila Četrto zmago prvenstva z izidom 1:4. S to odločno zmago si Kras Corium sedaj deli prvo mesto z Juvenesom San Marino. Glavna protagonistka v Arezzu je bila Ivana Stu-belj, ki je prepričljivo osvojila dve posamični točki nad Antonel-lo Bossijevo in Scartonijevo. Z Dašo Bresciani sta bili boljši od nasprotnic v igri dvojic, 13-letna Daša pa je dodala še točko k zmagi nad Scartonijevo. Cus Sassari je zabeležil svojo prvenstveno zmago proti Flash clubu Sartein, San Marino in Edera Forli sta podvala.
Vrstni red po 8. krogu: Juvenes Serravalle San Marino in Kras Corium Zgonik 8, Edera Forli 6, Linus Arezzo 4, Flash club Sa-rentirio in Cus Sassari 2 todd.
Moška Gl liga
TretjeuvršCena Azzurra je le s težavo nadigrala moštvo Krasa Actfva na svojem igriSCu. Krasovo moštvo, žal kandidat za izpad, je v Gorici tesno izgubilo z rezultatom 5:4. Krašovci so si prizadevali za vsako točko. Kapetan Andrea Bertolotti je prispeval tri točke. Za mladega Petra Santinija pa so bili Azzurrovi stari mački Se pretrda ovira. Up na zmago je vzbudil Boris Stocca, ki je nadigral Bemardinija, v osmi tekmi pa je v tetjem setu klonil pred Petroniom, ki je končni rezultat obrnil v korist domačinov. Ce pa bodo krasovci nadaljevali s taksnim tempom, kot so ga pokazali v Gorici, proti drugim nasprotnikom, potem še obstaja upanje na obstanek med tretjeligaši.
Izidi 8. kroga: Azzurra Gorica - Kras Activa 5:4, Pellicana Trieste - Rangers San Rocco Udine 3:5, Fincantieri Trieste - Vi-cenza 5:4. Quartiere 7 Padova - Cus Udine 2:5. Vrstni red po 8. krogu: Rangers Udine, Azzurra Gorica in Fincantieri Trieste 12, Quarteire 7 Padova 10, Vicenza 8, Cus Udine 6, Kras Activa Zgonik in Pellicana Trieste 2.
Ženska Gl liga
Z zmago 1:4 v gosteh pri postavi San Giovanni Basedo Chions so krasovke prevzele primat na prvenstveni lestvici po Četrtem krogu. S tem so se oddolžile Furlankam za tesen poraz ha začetku prvenstva v Zgoniku (2:3). Tekma je potekala v znamenju premoči Krasovih igralk, le v prvi tekmi med Basso in Kraljevo so gostiteljice iztržile edino točko, a še to v dodatnem nizu. Potem pa je vse steklo kot po maslu. Irena Rustja je dosegla dve točki. Krasova dvojica Rustja - Martina Milic je požela zmago nad nasprotnikovim parom, Jasnim Kralj pa je v posamičnem dvoboju premagala Loreno Bagnariol. V povratnem delu prvenstva je ponovno slavil Cus Udine nad Chiadinom 5:0.
Vrstni red po 4. krogu: Kras Zgonik 6, Cus Udine in San Gio-vanni 4, Chiadino 2.
Promocijske lige
Lepo priložnost, da drugič posežejo po prvenstveni zmagi je krasovo moštvo izgubilo na gostovanju v Pordenonu pri postavi San Giovanni. Povratno tekmo so krasovci izgubili s tesnim izidom 4:5. (doma 1:5). Proti starejšim nasprotnikom je bil vsem trem enakovreden njihov soletnik krasovec Edi Bole, ki je dosegel tri točke, eno pa mladinec Gorazd Milic. Veliko truda je v tekmo vložil Bojan Simoneta, ki je v uvodni tekmi v teh nizih izgubil z Mucignatom in v odločilni tekmi pri stanju 4:4 z veteranom Marcolinom.
Njihova vzporednica - Krasova ekipa Under 14 - je v gosteh pri isti ekipi dosegla zmago v dvoboju po Davisovem sistemu. Uroš Fabiani in Boštjan Milic sta silavila s 0:3 nad svojimi sovrstniki.
Ekipna prvenstva se bodo nadaljevala to soboto. Prvoligaška ekipa Krasa Adria Caravan se bo srečala z državnim prvakom Coccagliom na njihovem igrišču, drugoligašice bodo doma gostile San Marino, Kras Activa Fincantieri, ženska Gl Cus Udine, moška C-2 in Under 14 pa postavi Azzurre. (J.J.)
NOGOMET / NAŽE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Smola Juventine . Mtadmci Koimpexa po derbiju
trdno na 1. mestu, »deklice« Bora, Kontovela in Sloge nizajo zmage
Včeraj poraz mladincev kriške Vesne	Soliden začetek naših šesterk v prvenstvu naraščajnic
V	15. kolu deželnega mladinskega prvenstva so imeli Juventinini nogometaši zvrhano mero smole, saj so izgubili po izredno razburljivi tekmi in z golom, ki ga je San Luigi dosegel v zadnji minuti srečanja, in povrhu iz enajstmetrovke.
V	pokrajinskem mladinskem prvenstvu pa si Primorje tako visokega poraza proti Chiar-boh ni zasluzilo. Del krivde za ta poraz gotovo ima tudi sodnik, ki je bil izredno pristranski. Igralo se je na zelo blatnem igrišču, s prikazano igro in s požrtvovalnostjo pa so proseški nogometaši povsem zadovoljili.
S sodnikom gotovo nima sreče niti Vesna, saj so prav Čudne sodniške odločitve precej botrovale, da je kriška ekipa visoko izgubila tako v soboto na srečanju v gosteh proti Sistia-ni, kot na včerajšnji zaostali tekmi v Križu proti Olimpii. Križani niso igrati slabo in si niso zaslužiti tako visokega poraza. Nasprotnik je bil dokaj kakovosten, vseeno pa so ga naši prestavniki spravljali v težave, saj so imeli v teku srečanja tudi Številne priložnosti, ki pa jih niso, žal, znali izkoristiti. Za včerajšnjo tekmo bi od posameznikov pohvalili vratarja Grudna in Perinija.
V	prvenstvu naraščajnikov na Goriškem se je moralo Sovodnje s Staranzanom zadovoljiti le s točko, Čeprav bi si po prikazani igri gotovo zaslužilo veC. Naj omenimo, da se je po daljšem obdobju spet vrnil v ekipo Marko Flb-renin, ki je tudi dosegel lep zadetek.
V	zaostali tekmi je združena ekipa Gaje visoko premagala miljsko moštvo Muggio in tako končala jesenski del prvenstva na Četrtem mestu lestvice. Ekipa iz Milj, ki spada med slabše enajsterice, je bila tudi tokrat za razred slabše moštvo, tako da nase moštvo ni imelo večjih težav za zmago, kar so tudi naši fantje potrditi na igriSCu. Čeprav je bil nasprotnik tokrat slab, so po prikazani igri in po priložnosti za gol naši fantje na koncu zapustili kar dober vtis in že v nedeljo jih Caka povratni del prvenstva in spet na domačem bazovskem igrišču s Krasom.
MLADINCI
DEŽELNO PRVENSTVO
San Luigi - Juventina 4:3 (3:1)
JUVENTINA: Pavio (Pibiri), Izzo, Pibiri (Ballaben), Serem, Milotti, Padovani, Gallo, Gambino, Romano, Franchi, Frutti.
VRSTNI RED (po 15. kolu): Pro Gorizia 37, Ronchi 36, San Seigio in Ponziana 33, Juventina 28, San Luigi 24, Sangiorgina 23, San Canzian 22, Staranzano 14, Itala San Marco 13, Cormonese in Aquileia 12, Gradese 6, Mossa 5.
PRIHODNJE KOLO (20.1.): Juventina - Pro Gorizia.
POKRAJINSKO PRVENSTVO Primorje - Chiarbola 0:3 (0:2)
PRIMORJE : Murri, Ferfolja, Luksa, Braini, Fattorelli, Lovrečič, Ban, Turk, Ostrouška (Husu), Lipovec, Milic.
Sistiana - Vesna 4:0 (1:0)
VESNA: Gruden, Schiavon (Steffe), Beno, Toncich, Stocca, Vascotto (izključen v 85. min.), Varin, Morassut, Perini, Rodela, Poli. ZAOSTALA TEKMA Vesna - Olimpia 0:5 (0:2)
VESNA: Gruden, Varin, Beno, Toncich, Stocca (Pizzimenti), Morassut, Steffe, Bulli, Perini, Rodela (Ci vidin), Polti.
NARAŠČAJNIKI Sovodnje - Staranzano 1:1 (0:0)
STRELEC ZA SOVODNJE: Florenin. SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Fajt, Jarc, Moro, Gorjan, Davorin Devetak (Piras), Petea-ni, Jelen, Florenin, Ferletic, Rosano (Cotič).
NAJMLAJSI ZAOSTALA TEKMA Gaja - Muggia 4:0 (2:0)
GAJINI STRELCI: Martini, Berce, Giraldi, Špacapan.
GAJA: Hrovatin, Guštin (Strajn), Longo, Berce, Grgič (Suiti), BatiC, Škabar, Cemjava, Martini, Primosi (Špacapan), Giraldi (Tul), 12. Zomada.
NAJBOLJŠI STRELO
Naraščajniki: ZARJA ADRIAIMPEX: 10 golov - Ostrouška, 8 - Ota, 7 - Semec, 5 - Miliani, 4 - Šušteršič, 3 - Lorenzi, Karis, 1 - Manzin, Gurman in KrižmanCiC.
Najmlajši : GAJA: 7 golov - Berce, 5 -Cemjava, Martini, 4 - Primosi, Martini, Giraldi, 2 - Strajn, 1 - Longo, Škabar, Spazzapan.
Začetniki: PRIMORJE TEHTAL: 10 golov -Pavletič, 4 - Švara, 3 - Merlak, 2 - Strajn, Furlan, 1 - Privileggi, Cauter in Milkovič.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi med drugimi izključila za eno kolo Daria Kovica (Juventina) in Eda Busineltija (Sovodnje). Eno kolo prepovedi igranja je prejel tudi Massimo Serem (Juventina).v mladinskem prvenstvu. V prvi amaterski ligi so jo naj-slabse skupiti Vesnini nogometaši: Paolo Soavi je izključen za 2 koli, za 1 kolo pa Federico Scala in Peter Sedmak.
V pričakovanju skorajšnjega začetka Članskih odbojkarskih lig se na Tržaškem nadaljujejo boji v vseh mladinskih kategorijah, saj so se konec minulega tedna v »odbojkarski cirkus« vključile še na-raščajnice.
MLADINCI
Na stadionu 1. maja je bil na sporedu povratni derbi med združenima ekipama Koimpex in Korting. Mladinci Koimpexa, ki jim naslov prvaka skoraj že ne more uiti, so, kajpak, tudi tokrat dosegli gladko zmago (Furlani 3+4, Ritosa 9+0, DrasiC 4+3, Mauri 3+1, Smotlak 1+2, Šušteršič 1+4, Micalessi 2+2), Čeprav so nastopili brez Furlaniča in Cuka. Mlajši igralci Kortinga pa so se jim solidno upirati in v primerjavi s prvo tekmo pokazali vsestranski napredek.
Izidi 9. kola: Korting -Koimpex 0:3 (4:15, 7:15), Virtus - Prevenire 2:3, S. Andrea - Npt 3:0, Volley club - Volley 80 3:0. Vrstni red: Koimpex 18, Volley 80 14, S. Andrea 12, Volley club 10, Npt 8,. Korting 4, Virtus in Prevenire 2. (Vol-ley club in Prevenire s tekmo manj)
MLADINKE
Po neverjetnem porazu ekipe Nuova Pallavolo v prejšnjem kolu proti Sgt, je boj za naslov v bistvu omejen na Bor in Slogo. PrereseneCa dejstvo, da je Bor v tekmi s Sant'Andrea izgubil en set (drugega), kar bi se mu na koncu prvenstva lahko tudi maščevalo. V tem setu je trener Kalc poslal na igrišče nekaj rezervnih igralk, vendar pa meni, da ekipa seta vseeno ne bi smela izgubiti.
Npt je brežanke nadigral že s servisom in močnim
Mladinka Koimpexa
napadom, isto pa velja tudi za Koimpex, ki je Sgt prepustil le sedem točk.
Dva seta so bile slogaši-ce B ekipe povsem enakovredne Omi, ki je zmagala na razliko. To je v tretjem setu naše igralke spravilo s tira in so precej popustile.
Izidi 9. kola: Breg - Nuova Pallavolo 0:3 (1:15, 3:15, 2:15), SGT - Koimpex 0:3 (2:15,1:15, 4:15), Volley 93 - Sloga B 3:0 (17:15, 15:13, 15:1), Bor Friulexport -Sant’Andrea 3:1 (15:8, 10:15, 15:11, 15:2). Vrstni red: Koimpex 18, Bor Friu-lexport 16, Npt 12, S. Andrea 10, Volley 93 8, Sloga B 4, Sgt in Breg 2.
DEČKI
Steklo je tudi prvenstvo dečkov, na katerem nastopa združena ekipa Bora in Sloga, v domala istem sestavu kot v mladinskem prvenstvu. Uvodni nastop so naši fantje, Čeprav v okrnjeni postavi, nadvse uspešno opravili in so nasprotnika dobesedno nadigrali. (Inka)
Izida 1. kola: Volley 80 -
Korting 0:3 (5:15, 8:15, 5:15), Volley club - Virtus 2:3.
DEKLICE
Skupina A
Koimpex, ki je še nepremagan in vodi na lestvici, se ni pustil presenetiti od borbenih in zagrizenih brežank in je v prvem povratnem kolu osvojil svojo sedmo zmago. Brežanke so odigrale tudi zaostalo tekmo s S. Andreo in zmagale po štirih setih. V prvem so nasprotnice podcenjevale, nato pa niso veC imele težav. Izkazala se je mlada Eva Slavec, ki je v tej kategoriji opravila krstni nastop.
Ladi 6. kola: Koimpex -Breg 3:0 (15:7, 15:6, 15:5), Ricreatori - Oma 3:0, Npt -S. Andrea 3:2. Zaostala tekma: Breg - Sant’Andrea 3:1. Vrstni red: Ricreatori in Koimpex 10, Breg 6, Oma in Npt B 4, S. Andrea 0. (Ricreatori in Koimpex imata tekmo manj)
Skupina B
Borovke in Kontovelke so vse bližje uvrstitvi v konCnico. Kontovelke so Alturo premagale dosti lažje kot v prvem delu, izredno skromni Sgt pa bo-rovkam ni nudil nobenega odpora, tako da so precej priložnosti dobile tudi mlajše igralke, izkazale pa so se: Sara Posar, Valentina Smotlak, Manuela Kraše-vic in Tina Furlani.
Proti eni boljših ekip so mlade slogašice opravile soliden nastop. Do presenečenja pa seveda ni moglo priti, tudi Ce je bil drugi set povsem izenačen. (Inka)
Izidi 8. kola: Kontovel -Altura 3:0 (15:3, 15:10, 15:8), Bor Friulexport - Sgt 3:0 (15:0,15:3,15:7), Virtus - Sloga B 3:0 (15:3, 15:12,
15:5). Vrstni red: Bor Friu-lexport 14, Kontovel 10, Virtus 10, Altura 6, Npt A 4, Sloga B in Sgt 0.
NARASCAJNICE
V tem prvenstvu so odigrati pare 1. kola.
Skupina A
Kontovelke so brez težav osvojile derbi v Nabrežini. Glede na to, da je bila Sokolova ekipa sestavljena v zadnjem hipu, lahko rečemo, da se je nasprotnicam, med katerimi je bilo veC lanskih prvakinj v tej kategoriji, na trenutke zadovoljivo upirala.
Izidi: Sokol - Kontovel A 0:3 (3:15, 7:15, 5:15), Sloga A - Nuova Pallavolo 3:0 (15:7,15:6, 15:12), Sgt - Ricreatori 0:3.
Skupina B
Sloga B je odigrala že dve srečanji in skupno iztržila pet od Šestih možnih točk.
Izidi: Nuova Pallavolo C - Sloga B 1:2 (15:17, 15:4, 10:15), Oma B - Virtus 0:3, Altura - S. Andrea 3:0, Sloga B - OMA 3:0.
Skupina C
Najbolj izdatno zmago je dosgeel Breg, ki je popolnoma nadigral mlajše igralke društva Nuova Pallavolo. Kontovel B je proti postavnim igralkam Ome res prijetno presenetil. Popustil ni niti po prvem izgubljenem setu in z borbeno igro zasluženo zmagal. Za borovke se je krstni nastop konCal s porazom, a plave - mnoge so še ciste začetnice - niso razočarale. Nasprotno, premagale so začetno tremo in iz seta v seti zaigrale boljše.
Izidi: Breg - Nuova Pallavolo C 3:0 (15:1, 15:4, 15:2), Oma A - Kontovel B 1:2 (15:11, 8:15, 11:15), Ricreatori A - Bor Friulexport 3:0 (15:1,15:5,15:13).
KOŠARKA / NASE EKIPE V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
Jadran zasluženo dobil derbi mladincev Konlovelovi naraščajniki visoko zmagali
Jadranovi kadeti brez težav premagali Barcolano (Christian Stavec dosegel kar 52 točk) Ta teden se je začelo tudi prvenstvo »propaganda«:: od naših le jadranovci uspešni
Jadranov mladinec Peter Franco v prodoru (foto KROMA)
KOŠARKA
Promocijska liga: uspešen nastop Poleta Breg izgubil
Medtem ko je Polet Metra v 8. kolu promocijske lige po pričakovanju premagal ekipo Virtusa Basket, pa je Breg spet tesno izgubil.
Polet Metra - Virtus Basket 75:71 (40:42)
POLET: Pertot 27, Berdon 3, Gregori 6, Bogateč 5, Skerlavaj 24, TauCer 4, Malalan 3, Spacal 1, Legiša 2, Lesizza, trener Počkaj. 3T: Pertot 6, Malalan 1, Skerlavaj 1.
Ottica Ziglio - Breg 85:84 (42:52)
BREG: Colusso 21 (3:10), Gobbo 5 (3:4), Pregare 26 (3:8), Malalan 14 (5:6), Pavlica 15 (3:3), Bandi 2, Pinta-relti 1 (1:2), trener D. Salvi. 3T: Malalan 3, Pregare 3, Colusso 2.
VRSTNI RED: Conca d’ Oro in Omnia Costmzioni 14, Skyscrapers in San Vito 12, Polet Metra 8, Ottica Zi-glio in Viale Spori 6, Virtus Basket 4, Breg in Godiva 2.
V	središču pozornosti tega košarkarskega vikenda na mladinskem področju je bil slovenski derbi v prvenstvu mladincev. Po pričakovanju so zmagali jadranovci, pri katerih sta se še zlasti izkazala Sergio Požar in Tom Ober-dan, medtem ko je bil pri borovcih daleč najboljši Angelo Spadoni.
Medtem ko je bil pri kadetih v tem kolu Kontovel prost, pa je Jadran brez težav premagal Barcolano. Pri jadra-novcih sta levji delež košev dosegla Christian Slavec (kar 52 točk) in Peter Senizza (36). S tem kolom se je tudi končal prvi del prvenstva.
V	prvenstvu naraščajnikov so borovci v Gradišču poskrbeli za lep podvig, saj so premagali domačo ekipo Itale, Čeprav so igrali v okrnjeni postavi. Za to zmago si vsi Borovi fantje zaslužijo pohvalo, saj so pokazali zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti.
Borova B ekipa je v prvenstvu dečkov zamudila edinstveno priložnost, da bi osvojila prvi prvenstveni par točk. Cancianijevi varovanci pa so zgrešili preveč prodorov in prostih metov, da bi lahko upali na zmago. Od posameznikov bi tokrat omeniti Gior-gia Pitacca.
Začelo se je tudi prvenstvo propagande, v katerem nastopajo kar štiri naše ekipe. Od naših predstavnikov je zmagal le Jadran, toda tudi ostati naši prestavniki niso razočarali, saj so igrati proti objektivno močnejšim nasprotnikom.
MLADINCI
Bor Radenska - Jadran TKB
BOR: Spadoni 34, Jagodic, Veni 4, Milkovič 1, Galeone 1, Kovač, Lapel 7, Del Monaco 7, Bressan, trener Tomšič.
JADRAN: Brazzani 14, Oberdan 14, Požar 25, Klabjan 16, Franco 8, Stokelj 6, Starc 11, Cej 8, Valente,
Stefančič, trener Gregori.
KADEH
Barcolana - Jadran 61:119 (25:68)
JADRAN: Hrovatin, Senizza 36, Bogateč, Guštin 8, Mura 2, Slavec 52, Petaros 11, Valente 10, Stefančič, trener Čehovin. TRI TOČKE: Slavec 3, Petaros 1. PON: Senizza.
NARAŠČAJNIKI
Itala San Marco - Bor Edi Auto 67:70 (27:37)
BOR: Tolentino, Smilovic 10 (3:8), Stokelj 17 (7:8), Košuta n.v., Santi 5 (1:3), Pus-sini 1 (1:2), Bosari 17 (1:3), Rrcalic 2, Lovriha 20 (4:6). PM: 17:30. PON: Bosari in Santi. SON: 27. TRI TOČKE: Smilovic (1).
Libertas B - Kontovel 26:110 (1:75)
KONTOVEL: PaoletiC 33, Doglia 12, Frandoli 13, Rebula 28, Žagar 6, Kocjančič 8, Bogateč 2, Gregori 8, Hrovatin, trener Meden. TRI TOČKE: PaoletiC 2. SON: 10.
VRSTNI RED: Poggi 14,
Don Bosco A in Libertas A 12, Brescialat in Bor Edi Auto 10, Don Bosco B in Itala 8, Kontovel in Ronchi 4, Ferro-viario in Libertas B 0.
DEČKI
Ferroviario - Bor B Auto-carrozzeria Boris 61:41 (34:22)
BOR: Mirceta 1 (1:2), Pi-son (0:4), Kodrič 16 (2:10), Miloševič, Viler, Premru 8 (0:4), Pitacco 5 (1:4), Sadlov-ski, Verri 2 (2:6), KrižmanCiC 7 (3:4), Sunerga 2 (0:1), trener Canciani. PM: 9:35. PON: Kodrič. SON: 11.
PROPAGANDA SKUPINA A
Jadran - Poggi A 121:14 (73:11)
JADRAN: Guštin 18 (2:3), Ferluga 15 (1:4), Matjaž Suhadolc 8 (0:2), Mitja Suhadolc 18 (2:5), Grilanc 6, Piccini 20 (2:3), Ferfolja 24, Peric 2 (0:2), Švab 4, Jerman 4, Berdon 2, trener Pavlica.
SKUPINA B
Bor Dentalex - Libertas
28:100 (14:52)
BOR: Požar 10 (2:4), Flori-dan 4 (2:2), Kemperle 6 (0:2), Požar, Jevnikar, Dolhar, Za-non, Miloševič 6, Baruca (0:2), Rebula 2, Sunerga (0:2).
Kontovel Servolana 45:60 (26:22)
KONTOVEL: Sossi, Rogelja 4, Stoka 16, Zavadlal 3, Budin 14, Nabergoj 6, Ma-
tijačic, Emili, Privileggi, Ko-smina 2, Cemjava, trener Meden. PON: Rogelja, Budin SKUPINA C
Polet - Santos 22:70 (15:38)
POLET: Daneu 3, Starec 4, Vodopivec, Sancin, Malalan, Schillani 2, L. Milic 3, D. Milic, Gregori 4, Vaitho 6, trener Arena.


mtii!

111
Horoskop

TABORNIŠKE NOVICE
Zlet na Islandiji
Skavti na vikinški sledi
Slovenski taborniki in katoliški skavti so si z vključitvijo v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (VVOSM) Se povečali možnosti za sodelovanje na različnih akcijah v tujini. Komisija za mednarodno dejavnost, Id pri zvezi tabornikov skrbi za tovrstne akcije, je v januarski Številki Tabora objavila razpis za zlet na Islandiji, kjer bodo udeleženci z vsega sveta odkrivah skrivnostne sledove Vikingov.
Na vikinški sledi
Islandija, s svojimi 103 tisoč kvadratnimi kilometri drugi najvecji evropski otok, bo od 21. do 28. julija 1996 na svojem državnem zletu gostila tudi mednarodne goste, skavtinje in skavte v starosti od enajst do dvajset let. Kljub zgovornemu imenu (Iceland, torej dežela ledu) je pozimi, zahvaljujoč zalivskemu toku, M obliva otok, podnebje tod milejše kot na mnogih področjih severne Evrope in tudi Združenih držav Amerike. Poleti pa, torej tudi v Času zleta, je podnebje zmerno in sonce nikoli ne zaide. Ledeniki, gore, aktivni vulkani, polja lave, izviri vroCe vode, nedotaknjena narava... Vse to in še mnogo več je Islandija, dežela, ki nas gostoljubno pričakuje poleti 1996.
Prizorišče
Letošnji islandski državni zlet bo potekal v okviru skavtskega centra Ulfljotsvatn, ki leži približno petdeset kilometrov vzhodno od glavnega mesta Islandije, Reykjavika. Že lega centra z jezerom na eni in gorami na drugi strani je kakor ustvarjena za množico različnih taborniških dejavnosti, od plezanja do obiskov vročih geotermalnih vrelcev. Za svojo pot do Reykjavika bomo morali uporabiti trajekt, ki poleti vzdržuje redno tedensko linijo med Veliko Britanijo, Dansko, Norveško in Islandijo, na voljo pa so tudi redne ali čarterske letalske zveze.
Udeleženci
Zlet je namenjen skavtom in skavtinjam od enajst do dvajset let, vendar je program zasno-
van loCeno za starostni skupini od enajst do štirinajst let in od petnajst do dvajset let. Hkrati organizirajo tudi družinski tabor, kamor so vabljeni starejše skavtinje in skavti, sami ali s svojimi družinami, pa tudi družine udeležencev zleta. Torej, Ce bi radi povabili na mednarodni tabor tudi svoje starše, je to priložnost za vas.
Program
Že po temi zleta Na vikinški sledi lahko sklepamo, da se bodo udeleženci zleta, predvsem mlajša starostna skupina, prelevili v moderne Vikinge. Islandijo so namreč v devetem stoletju kot njeni prvotni prebivalci naselili Vikingi, ki so skozi stoletja razvili sebi lastno vikinško kulturo. Ta kultura je kot ideja služila tako pri oblikovanju zletnega prostora kakor tudi pri pripravi programa aktivnosti. Bi radi spoznali spretnosti, mite in dnevno življenje Vikingov? Ce ste odgovorili pritrdilno, vam lahko prišepnemo, da ne boste potrebovali nobenega Časovnega stroja, ki bi vas ponesel v preteklost, poiskati boste morali samo vikinško sled in se ji pustili voditi. Starejša starostna skupina bo imela na voljo zahtevnejši program, plezanje, planinstvo, potovalne tabore z ogledom okolice, pa še kaj bi se našlo. Lasten program in aktivnosti bodo imeli tudi udeleženci družinskega tabora. V Času pred zletom ali po njem se bo mogoCe udeležiti tuch katerega od organiziranih izletov po Islandiji, Ce pa bi radi gostolju-
Nogomet na snegu je dobro ogrevanje (Foto: Arhiv ZTS)
bje dežele uživali Se dalj Časa, se je mogoCe dogovoriti za bivanje v kateri od skavtskih koc po vsej državi.
Cena
Cena znaša 150 britanskih funtov, kar je približno 340 nemških mark. V ceno so všteti stroSki zleta in hrane, ne pa tudi stroški prevozov udeležencev od njihovih matičnih držav do zletnega prostora in nazaj ter izleti izven zletnega programa. Rok za prijavo je 15. marec 1996
Rekordno število ekip na Glasu Jelovice ’96
Škofjeloški taborniki iz Rodu svobodnega Kamnitnika so minulo soboto organizirali orientacijsko tekmovanje Glas Jelovice, ki se ga je udeležilo rekordno število ekip iz vse Slovenije - zbralo se jih je kar 57. V okolici idilične vasice Poljane nad Škofjo Loko se je to megleno soboto kar trlo tabornikov in tabornic iz Zreč, Kranja, Ljubljane, Zirov in od drugod. Ekipe so bile razdeljene v dve kategoriji - do šestnajst let in nad Šestnajst let, loCeno za moške in ženske, poleg orientacije izbirnega tipa so morale poka-zah znanje iz prve pomoči, življenja v naravi in topografije, na pob pa sta jih Čakala Se šaljivo tekmovanje in hitrostna etapa. Vsi prvouvršCeni so prejeli pokale in različne praktične nagrade, diplome pa bodo ekipam poslali po posti. Najuspešnejši so bili taborniki in tabornice Rasiskega rodu iz Ljubljane, ki so osvojili prvo mesto med ekipami.
Ostah rezultati: gozdovnice (10 ekip): 1. Rod Staneta Žaga-
rja ml. (Kranj) 624 točk, 2. Rod zelenega žirka (Žiri) 495, 3. Rod sivega volka (Ljubljana) 193; gozdovniki (23 ekip): 1. Rašiški rod 551, 2. Rod stra-žnih ognjev (Kranj) 535, 3. Rod zelenega Jošta (Kranj) 511; popotnice (6 ekip): 1. Rašiški rod 977, 2. Rod stražnih ognjev I. 881, 3. Rod stražnih ognjev D. 685; popotniki (18): 1. Rod stražnih ognjev 1312, 2. Rod rdečega Zaloga (Ljubljana) 1288,3. Rašiški rod 1251.
Duhovnost
Da tudi pri tabornikih ne manjka duhovnosti in razmišljanja, dokazuje nova rubrika v taborniški reviji Tabor, katere avtorica je Liga.
Ogenj. Glasba. Sončni zahod. VeCemo kramljanje. Tišina. Prijetna tišina. Sprehod po preteklem dnevu. V mislih. Potovanje po spominu. Skok v resničnost... In iskanje.
Pa to ni brezupno iskanje nogavic, ko se nam mudi na avtobus. Ko se zavemo omejenosti sveta, v katerem živimo, je to iskanje neomejenega, točnega, popolnega. Iskanje nečesa veC. NeCesa, kar presega nase razumske zmožnosti. NeCesa, kar ni le materija ali telo. V nas je nekaj, kar nas vodi, nas usmerja pri sprejemanju odločitev, nam kaže pot v razmišljanje. Ujeti smo v duhovno dimenzijo.
Zavedamo se, da imamo čustva, ki so samo naša. Zavedamo se, da so naši trenutki, ki nam jih ne more nihče vzeti. Zavemo se, da lahko razmišljamo o stvareh in to ostane naša skrivnost. Imamo notranje življenje, ki nas bogati.
Pomaga nam oblikovati lasten »projekt« življenja. Pomaga nam pri izbiri konstrukhvne in pozitivne poti, na kateri želimo o tem, kam gremo in kaj bomo počeli, odločati sami.
Prepustila vas bom zgodbi o zlatem orlu, ki jo je napisal indijski jezuit Anthony de Mello. Preberite jo večkrat, razmišljajte o njej. Poskusite v sebi ustvariti tišino in omogočiti zgodbi, da bo prišla do vas, do vašega srca.
- Neki človek je našel orlovo jajce in ga dal v gnezdo navadne kokoši. Orlic se je izlegel skupaj s piscanci in tudi odraščal je z njimi.
Vse življenje je orel počel tisto, kar so poceh piščanci, in mislil je, da je tudi sam piščanec. Grebel je po zemlji za Crvi in žuželkami ter kokodakal. Zamahoval je s perutmi in poletel nekaj metrov po zraku kakor piščanci. Saj od piščancev pričakujemo, da tako letijo, marne?
Leta so minevala in orel se je zelo postaral. Nekega dne je visoko nad seboj, na nebu brez oblačka, opazil veličastno ptico. Z elegantnim dostojanstvom je krožila med močnimi zračnimi tokovi in komaj kdaj zamahnila s svojimi mogočnimi zlatimi krili.
Stari orel je spoštljivo zrl v nebo. »Kdo je to?« je vprašal soseda.
»To je orel, kralj ptičev,« je odgovoril sosed. »Toda ne misli več nanj. Midva sva drugačna kot on.«
In stari orel res ni nikoli veC pomislil nanj. Umrl je v prepričanju, da je navaden piščanec.
Pripravil Igor Drakulic
/	OPTIČNA PRIPRAVA	SPRETNO RAVNA Z REVOLVERJEM	ZENA PEVCA DAVIDA B0WIEJA	LJUBKOVALNO ZIME	KIPAR ZADKINE	ŽARO TUŠAR	PRIMATI	GRŠKI MITOLOS. SODNIK	TALIJ	MESTO V NIGERIJI	PRIPRAVA ZA OPAZOVANJE NEBESNIH TFIFS	KOPER	BEOTIJEC	AVTOR: LUKA PIBER	KRAJNA JAPONSKEM OTOKU KIUSIIJII	STRNINA	FR. IGRALKA AIMEE	HLOD	KRAVICA	ODMEV
MLADI SL SMUČAR SKAKALEC														KOSTNICA TURIST. DEL LOŠINJA						
STUDIJSKI ODMOR V POLLETJU																				
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (LINDA)						VESLAŠKI KLUB ONEMOGLOST			UGO poscao			VRSTA LOŠČILA								
									DELAVEC NA AKORD			IGRALEC BANDERAS								
SL. SLIKARKA (SONJA)								INDIJSKO MESTO					ŠPORTNI ČOLN					KOTANJA Z VODO IN RIBAMI	ROMUNSKI POLITIK (CHIVU)	LADJA ZA PREVOZ NAFTE
								SL. POET (ANTON)					KITAJ. PRINCIP							
DECILITER			ZDRAVILNA RASTLINA DEL CELOTE												NAPRAVA, KI DRŽI KOLO PRI AVTU	PODELITEV IMENA ZAGIB TKANINE				
SKAND. M. IME				STENSKA OBLOGA	MIHAEL (LJUBKO) VASUJE					ZAŠČITNIK SAMOSTANA							IGRALKA RINA			
										IT. KNEZ. RODBINA							RIMSKI CESAR			
RUDAR. KRAJ V POSAVJU							BOMBAŽNA TKANINA							CUKRCEK MESTO SESIHJA						
DIŠEČA RASTLINA							IME PELEJA						ZLATI SEBOJ							
							URŠULA ANDRESS						TINA TURNER							
AMERIŠKI IGRALEC (WARREN)						VNETJE SECNICE										AMER. PRIPOVEDNIK (ELMER)				
D. PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE						AKER (ANGL.)					DIVJA RACA					METULJ Z OCESCINA KRILIH				
‘VAJD
‘arov
‘VLVSd
‘rora
'sumaan
‘saivo
‘tENaaas
'Nosoa
'oviNcm
‘N08N0H
‘Noiaro
‘OAON3S
‘VJJ
‘HOLLO
‘OSM
‘aAO
‘ISTO
'vlNvrorroadi
‘aa
‘vaov
‘VNDNOA
'wicmiN
‘an
‘M ‘SNVA3 ‘rotNJJo -Od 3NTVTO.SPN3S
‘Iravso ‘VTO3I3d zomtd
:OUABJOpOA
:A3JJS3H
S
RAI 1
RETE 4
Dnevnik, 6.45 }utranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30,
9.00,	9.30) dnevnik Film: Zaffiro nero (krim., VB '59, i. N. Patrick) Aktualno: Verdemattina Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in. gospodarstvo Kviz; Fronto? Sala gipchi (vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorrd Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Halla Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park Aktualne teme: 11 fatto Variete: (larramba! Cim sorpresa - Presenečenje (vodi Raffaella Carra) j Dnevnik
j Glasba: Night.Express Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Potihoma Film: Mio figlio (’59)
RAI 2
Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.45 Ihne-dico di čampagna Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: J Fatti Vostri Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme, o branju knjig Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama,
15.10	Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Sereno Variabile - Oddaja o izletih in potovanjih
Vreme, dnevnik in sport I giustizieri detla notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea (i. G. Cluonev) Aktualne teme: Film vero (vodi A. Scalfati) Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija
RAI 3
Jutranji dnevnik, vreme Film: Cronaca di un amore (dram., It. ’50) Dok.: Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Pričevanja, Filozofija, Media/Mente, Znanstveni dnevnik. Pozor na kritika
Nad,: Valeria m Massi-miliano. B.40 tin volto, dim (Iminn, 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lučin.
11.15	La forza deli' amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Tg 4
Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Ricordo mortale (dram., ZDA '90) Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giornp per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Le pid belle Scene: da unmatrimonio Film: Indagine allo spec-chio (dram., ZDA-Izr. '92. L F. Dunaway)
Film: La pid bella del reame (kom.. It. ’89, i. C. Alt), 23.30 dnevnik Pregled tiska
@ CANALE5
ITALIA 1
Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajse, vmes risanke Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazionč X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Bavvvalch, 20.00 11 principe di Bel Air Film: L’ armata del le te-nebre (fant., ZDA ’92. i. B, Campbell, B, Fonda) Film: L' aereo pid pažzo del mdndo (kom., ’80) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 sport
# TELE 4
	Dnevnik	
	Rubrika Telesogni	
	Kljub vsemu, moja Italija, 13,35 VideoZorro	
	Deželne vesti, dnevnik	
IHjM	Nan.: Capitan Nice	
mg	Športno popoldne	
m	Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih	(5
	Dok. Geo: Slon	
pSjc	Nan.: Bluejeans	
jMjlj	Dnevnik, deželne vesti .	
	Variete: BlobSoup, Blob	
	Aktualno: Temporeale	
	Dnevnik, deželne vesli	
	Sport: beli cirkus	
	Viaggiatoi nelle tenebre	
	Dnevnik, pregled tiska.	
nočna kultura in vreme
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi TV film: Hollywood Cop Gospodarstvo
($) MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Variete: Tappeto volante Film: Nessuno ci pub fer-mare (kom., ZDA ’8Q) Film: Salvador (dram., ZDA '86, i. G. Wilder)
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Risanka: Pajek Piko Dnevnik
TV Mozaik. Televizijski utrinki iz življenja Slovencev v Italiji (pon.)
Koper
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarhl quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna "Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: QK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota . i della loriuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Dne superpiedi quasi piatti (kom., It. 77, i. B. Spencer. T. Hill) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-žo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
SLOVENIJA 1
Videostrani
In je drevo... in je človek Batman, 14. del amer. na-nizanke
Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija Po domače Poročila Kolo sreče, pon. Videostrani Omizje
Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angl. dok, serija TV dnevnik 1 Otroški program:
Živ žav
V najboljših družinah, 9. del norveške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, spori Norec v množici, 4. del-amer. nanizanke Larry Adler, posnetek Nikar, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme Poslovna borza Umori, 6. del amer. serije Poročila
TV jutri, videostrani
SLOVENIJA 2
Euronews Impulzi, pon.
V	Vatikanu s Petrom Ustinovom
Športna sreda Zaljubljenost, pon. amer. filma
Norec v množici, 3. del Izigrati kralja, 2. del. angl. nadaljevanke Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Tok, tok
V	žarišču
Okus po zločinu, 3. del-angl. nanizanke Pisave
Umetniški večer:
Video na S! o venskem Slovenski jazz v Klubu Gajo: Kranjčan kvintet PEP v košarki (Z), posnetek
KANAL A
Novice
Družina Adams, pon.
A-Shop
Novice
Spot tedna, A-Shop Dance Session, pon. Generacija transforme-rjev II, ponovitev Obalna straža, 2. del A-shop Pika na A
Družina Adams, 14. del ameriške risane serije Pot flamingov,
2. del ameriške serije Nesreča pri Temni reki, ameriški film Gost pikema A, pon. A-Shop,
televizijska prodaja I CNN poroča
Enronevvs Muzej glasbe, pon. Vesolje je...
Slovenski program, primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Euromuvs
Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema TV dnevnik Euronews
Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-na oddaja
(OMF Avstrija 1
Lov na amforo Otroški program Vojna svetov, ameriški ZF film. 1953
Tenis: odprto prvenstvo Avstralije, posnetek; iz Melbourna Otroški program:
Popajeve nove dogodivščine
Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterpri- j se - Nova generacija: Pravi Q
j A-Team:
Igre je konec Golden palače:
Kdo je šef?,
Monina nova kariera Dr. Qui)in.
Poti napredovanja Pri HuNiablovih.
Zabova: ob koncu solariju.
I. del
Čas v sliki
Vreme
Sport
Komisar Rex:
Ples na vulkanu Na jug,
Dekle nn slabi poti, 1. del Kobra:	!
Sence preteklosti	i
Policisti iz San Francisca, ameriška kriminalka, 19.73
čas v sliki
Housekeeping, ameriški film, 1987
Santa Barbara - Kalifornijski klan Schiejdk, ponovitev Dobrodošli v Avstriji
imMPAvstrija 2
Cas v sliki Bogati in lepi Vreme
ScHiejok, pon.
Cas v sliki Umor, je napisala,
Favorit
Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in slavni Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Mojstrski kuharji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme -
Pogledi od strani Alpski trio Gold, portret uspešne	triolske
narodno-zabavne skupine
Vera, klepet Cas v sliki Šiling,
gospodarska oddaja Nightvvatch - Airplane-ski!
Rojstvo Evrope, 3. del, Trgovci in osvajalci Kultura, pon.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci: 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih;
19.30	Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9..	30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika;, 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45
, Kdo ve; 17.00 Stergo er-go; 17.30 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
*7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 SRinga-raja; 13.35 Mladi mladim;
14.05	Izobraževalni program; 14.45 O jeziku;
15.00	Na ljudsko temo;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Z opernimi umetniki;
17.00	Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva-Simf. RTVS; 23.00 izbrali smo"; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.05	Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Včeraj, danes, jutri;
12.10	Pozor, NLP; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...;
15.00	Hit N; Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 iz diskoteke; Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7,15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly:
11.00	Kulturna odd.;l 1.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po
željah; 16.00 Modri val; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. •
R. Glas Ljubljane.
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme: 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye; 0.00 Camera....
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18,00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska: 9.20 Tema: •
10.40	Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 19,30-
24.00	Študentski pr. RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Stajer-
. ske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila: 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetnlški progr..
Radio Študent
11.00	Preklop; 12:00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator);
17.00	Borzni parket; 19.00 T8: Už Jsme Doma; 22.00 Civilno služenje vojaškega roka (neposr. prenos).
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete:
8.40	Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 24. del); 10.30 intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: VS Resonet; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Zbor Anastasija iz Rostova, zbor Kamer iz Rige; 18.00 Dopisnice z -najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in !taly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,
17.10	Poročila: 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož -Podju-na-Zila.	v
z
2 Q Četrtek, 18. januarja 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO	' .. SREDIŠČE
,**swo . oblačno oblačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter megla FRONtt frowa okluzua Sklona choona
6
66
666



CA
i
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad Evropo slabi. Od severa bo v višinah pričel dotekati bolj ' vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1010
1020
1030
1030
LIZBONA 11/13 o 1020
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
'dolžina dneva
Sonce bo vzšlo ob 7.39 in zašlo ob 16.46. Dan bo dolg 9 ur in 7 minut. Luna bo vzšla ob 5.12 in zašla ob 14.49.
m#
					
j	' ONESNAŽENOST ZRAKA			1	z
j:		17.1		16.1 ^	:j
i	povprečna 6.00-7.00	24-uma			max. uma	1
i	Ljubliana Figovec Marmor	72 83	65 90	120 185	
1	Trbovlje	37	106	268	i
	Veliki vrh	158	54	156	
s	Zavodje	176	25	212	
i	Mejna imisijska vrednost:		350 mikrogramov/m3		
	L Kritična imisijska vrednpsL:		700 mikrogramov/m3		
BI0PR0GN0ZA
Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden.
o iiS
SNEŽNE RAZMERE lNja Veliki Planini in v LogarsfaDolini
Mariborsko Pohorje 75	Gore obratujejo le naprave v Fodko-
Rogla	60	renu in Planici. NoCna smuka: Mari-
Golte	20	borsko Pohorje, od 17. do 21. ure;
Vogel	60	Ivarcko-Osven, vlečnica Rimski Vre-
Krvavec	35	kc, do 20. .ure. Tekaške proge: Mari-
Kranjska gora
Kanin
Cerkno
20-220
60
..na, Rateče in Planica-Tamar. kalisca: Rogla in Kranjska Gora.
TEMPERATURE IN
VIŠINE SNEGA V GORAH		
	°C	
500 m	1	
1000 m	4	10 cm
1500 m	3	60 cm
2000 m	0	
2500 m	-3	150-200 cm
2864 m	-5	
Zaradi odjuge se je snežna <ra ya predelala in stabilizirala je pomrznila. Tveganje pred
:ja sprla) pa
VPf'iii 7 ctnnnip nrpHvcpm

kjer se sveža odeja Se ni primrznila na podlago.
DANES
GRADEC
-6/-2
M. SOBOTA O -6/-2
CELOVEC O "7/-2
MARIBOR
S. GRADEC -B/-2
KRANJSKA GORA -9/3
TRŽIČ -7/-1
CELJE
KRANJ
OVIDEM
-2/11
ZAGREB
UUBUANA-^^ss^
.5 y„2
,N. GORICA -2/10
GORIC/
N. MESTO
o -6/-3
POSTOJNA
O
KOČEVJE
Slovenija: Pretežno jasno bo! \
PORTOROŽ
UMAG
OPATIJA
PAZIN
tegleno.
SVET ; SUKA PR! SLIK!. ..ZGODBA PR! ZGODBI...PA SE RES JE



i
L.
Za anglikance pekel ni več kraj ognja in hudičev, ampak »popolni nič«
LONDON - Anglikanska cerkev se je odločila za posodobitev svoje vizije pekla: ne bo več kraj »večnega trpljenja«, ampak le »popolni nič«, v kdterem se duša potopi in izniči zaradi svoje nepremostljive oddaljenosti od Boga. Britanska državna cerkev je ogenj, smojenje in hudiče odpravila s poročilom komisije za doktrino, ki je zelo kritično do preteklosti in do klera, kateremu očita, da je »z onostranstvom, polnim nepojmljivih kazni teroriziral cele rodove vernikov«. Tisto, česar dokument, ki nosi naslov Misterij rešitve, ne zanika, je sam obstoj pekla, ki čaka vse tiste, ki so se odločili za zlo. Ven-
dar je prekletstvo za britanske teologe bližje izničenju kot ostalim tradicionalnim prispodobam večnega trpljenja. Pekel torej ni nič drugega, kot dokočna in nepreklicna izbira posameznika, ki nasprotuje Bogu na tako absoluten način, da ga kot edini konec čaka popoln neobstoj. Srednjeveški pekel z ognjem in hudiči, ki ga je z vso močjo oživila viktorijanska Anglija 18. stoletja, je torej zdaj dokončno likvidiran, saj naj bi bila dantejevska vizija onostranstva izgubljenih duš izraz »ustrahovalnih teologij, ki predstavljajo Boga kot sadističnega monstra in povzročajo mnogim ljudem pekoče psihološke rane«.
Spremenjen je tudi koncept greha, ki je za anglikance postal »nesposobnost prevzemanja odgovornosti zase«.
Četudi želi enkrat za vselej odpraviti z »vero ustrahovanja«, Anglikanska cerkev vseeno opozarja, da si je treba paradiž (ki ni »večna in statična popolnost«, ampak »stalno sodelovanje v življenju Boga«) zaslužiti, da ne gre nihče v nebo avtomatično in da »sodni dan« ostaja v veljavi. Apokalipsa pa je ublažena z razlago, da gre za metaforo, čeprav niti na Otoku ne vedo presoditi, ali neskončno božje usmiljenje in z njim nebeško kraljestvo velja tudi za nekristjane.
Luna se je nastavila na lokostrelčevo muho
Začenja se tekma balonov okrog sveta
LONDON - Britanski milijarder Richrad Branson in nizozemski helikopterski pilot Henk Brink se pripravljata na skoraj nemogočo tekmo, saj bosta skušala z balonom v poleteti okrog sveta v samih 18 dneh. V najboljšem primeru je možnosti, da bi obkrožila zemeljsko oblo zgolj s pomočjo dobrega vetra, komaj 50 odstotkov, priznava Branson, ustanovitelj diskografske hiše Virgin in vodja multinacionalke, ki ga je zavarovala za približno 2, 5 milijona dolarjev. Milijarder je že v Maroku, od koder bo v soboto vzletel v družbi Šveda Pera Lindstranda in kolega Rorya McCarthya. Posadka bo lahko računala na vetrovne tokove v smeri od vzhoda proti zahodu, ki nad Marokom pihajo s hitrostjo več kot 350 kilometrov na uro. Caka jih pot, dolga 320 tisoč kilometrov, med katero bodo preleteli 90 držav, v edino pomoč pa jim bo meteorološka služba po radijskih valovih.
Tudi Brinka bosta spremljala dva sopilota, vzletel pa bo iz mesteca Nimega na Nizozemskem. To bi se moralo zgoditi v soboto, toda če bo veter ugoden, bo svoj balon odvezal že prej. Oba balona je izdelalo britansko podjetje Cameron Balloons, njegovi izvedenci pa ne skrivajo ogromnih tveganj tega nenavadnega izziva, saj sta zračni plovili le izpopolnjena inačica preprostega balona za nekajurni izlet.
V ledeni zimi je ribarjenje nekoliko bolj zamudno
Kitajskega ribiča prav nič ne moti cesarska palača v ozdaju, jesti je pač treba in tako si je zvrtal luknje v led in vrgel vabo v ledeno vodo (Telefoto AP)