Št. 40 (2563), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 8. oktobra 1998 • Cena: 210 tolarjev
Dolenjska borznoposredniška družba
tel.: 068/371-8221, 371-8228: fax: 068/323-552
Berite danes
stran 2:
•S cestami že v osrednji Sloveniji
stran 3:
•Stečajni postopek gre h koncu
stran 6:
•	Svetnikom prihranjeno razburjenje
stran 7:
•Zakaj zamujajo šolski avtobusi?
stran 8:
•	Svetuje nam, k skledi pa ne pusti!
stran 9:
•Slovenija se utaplja v vinu
stran 10:
•	Oratorij v počastitev jubilejev
DARILO OB PRAZNIKU - Vdova akademskega kiparja in slikarja Božidarja Jakca Tatjana Jakac je kočevski občini ob njenem prazniku podarila 15 Jakčevih del. V muzeju v Kočevju hranijo skupno že 145 njegovih del, od katerih jih je nekaj na ogled na postavljeni stalni razstavi v dvorani zgodovinskega zasedanja Zbora odposlancev v Seškovem domu. (Foto: M. Klinc)
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
ODPOSLANCA IN SOBORCA -Po 55 letih sta se v Kočevju spet srečala.stara znanca in soborca, 92-letni Ladislav Klinc iz Gornjega Polja pri Dolenjskih Toplicah, najstarejši še živeči ljudski odposlanec, in Bogdan Osolnik, ki je bil kot 23-letni študent prava delovni predsednik tega pomembnega mejnika slovenske državnosti.
SLOVESEN ZAKLJUČEK - Zahvalno daritev je vodil nadškof dr. Franc Rode, spredaj je stiski opat dr. Anton Nadrah. (Foto: L. M.)
JUBILEJNO LETO CISTERCIJANOV
Stična ostaja duhovno središče
Predsednik države Milan Kučan odlikoval samostan z zlatim častnim znakom svobode RS
STIČNA - “Let je devetsto cisterca dosegla, sto jih je Stična na novo prejela. Bogu vsi pojemo hvalo, zahvalo, v stiški baziliki v svetem veselju," so za dobrodošlico zapisali stiški patri, ko seje v nedeljo, 4. oktobra, s slovesno mašo zaključilo praznovanje jubilejnega leta cistercijanov v Stični: 900-letnice tega reda in 100-letnice ponovne naselitve stiške opatije. Dopoldne je bilo somaševanje opatov in drugih duhovnikov pod vodstvom dr. Kassiana Lautererja, opata predsednika Mehreravske kongregacije, med petjem Maše narodov skladatelja in dirigenta Avgusta Ipavca ob sodelovanju več zborov, orkestra in solistov.
so lepo okrasili cerkev, obiskovalce pa so prijetno presenetile tudi gospodinje z dobrotami. Za dobri razpoloženje je skrbela stiška godba.	L. MURN
MODNA REVIJE KOPITARNE NA OTOČCU - Najstarejše sevniškopodjetje, Kopitarna, d.d., je svoje poslovne partnerje oz. prijatelje na tradicionalno srečanje in predstavitev nove kolekcije obutve za pomlad p poletje 1999 letos povabila v restavracijo Tango. Direktor Kopitarne Marjan Kurnik je povedal, da so vtkali v 80 novih modelov vsa spoznanja in modne smernice, ki se kažejo za naslednje leto. Obutev za prosti čas in delovno obutev je predstavila plesna skupina Mrhe, d. o. o., revijo je povezovala nekdanja slovenska miss Janja Zupan, predstavila pa se je tudi 1. spremljevalka letošnje miss Slovenije Viktorija Strajnar. (Foto: P. P.)
V popoldanskem somaševanju, ki je te dni prvič v Sloveniji potekalo v stiškem samostanu - vodil gaje ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode - je bil poudarek na 100-letnici. Kot je v uvodnem nagovoru povedal stiški opat dr. Anton Nadrah, je bil ravno na ta dan pred 100 leti slovesen začetek ponovnega rednega meniškega življenja v Stični, ki gaje leta 1784 prekinil cesar Jožef
FESTIVAL
PROSTOVOLJSTVA
NOVO MESTO - V Novem mestu se bo 10. in 11. novembra odvijal že 4. Festival prostovoljstva, ki ga organizira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta.
jfcVREME
n i —..
Do konca tedna se bo nadaljevalo deloma ali pretežno oblačno vreme z občasnimi manjšimi padavinami.
II. Kako se je potem opatija spet krepila ter doživljala tudi mnoge preiskušnje, je govoril nadškof Rode, ki je poudaril, da Stična danes živi in je eno velikih duhovnih središč Cerkve na Slovenskem. “Stična je dom duhovnih vaj za mlade in odrasle, je verski muzej v nastajanju, ki pričuje o ustvarjalnosti naših prednikov, ki sojih navdihovale velike skrivnosti, in je predvsem samostanska skupnost, ki z evharistijo na poseben način razodeva svojo popolno povezanost z Gospodom. Predvsem to bo poslanstvo Stične v prihodnosti.” Danes živi v samostanu manjša skupnost petih patrov, petih bratov in dveh bogoslovcev.
• Predsednik države Milan Kučan je z najvišjim državnim odlikovanjem, zlatim častnim znakom svobode KS, odlikoval cistercijanski samostan v Stični. Odlikovanje je izraz hvaležnosti in spoštovanja do pomcmbenega prispevka samostana pri kulturnem, duhovnem in civilizacijskem razvoju slovenskega naroda.
V praznovanje jubilejnega leta so se pridno vključili tudi krajani. Med drugim so iz pušpana spletli 1,10 kilometra vencev, s katerimi
LOKALNE VOLITVE
Predvolilni Dolenjski list
Kot je razglasil predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, bomo državljani Slovenije v nedeljo, 22. novembra, volili člane občinskih svetov in župane. Zakon o volilni kampanji določa v 5. členu, da morajo javna glasila 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila za izrabo programskega časa oz. Časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Pri tem mora biti zagotovljena enakopravnost kandidatov in strank.
Najprej moramo ponoviti, da je Dolenjski list nestrankarski političnoinformativni pokrajinski tednik, ki si prizadeva, kolikor je le mogoče, celovito in objektivno obravnavati vse javno življenje na širšem Dolenjskem, pri lem pa uredništvo vodijo poklicna načela resnicoljubnega, svobodnega in avtonomnega novinarstva, zavezanega zakonu o javnih glasilih in veljavnemu novinarskemu etičnemu kodeksu. Tudi v intenzivnem predvolilnem času si bo prizadevalo ravnati tako, le še bolj dosledno, politično pretanjeno in uravnoteženo. Vsa poročila iz predvolilnih dogodkov in druge novinarske prispevke bomo pisali izključno novinarji sami po svoji poklicni novindrski presoji in upoštevaje interese bralcev, po enakih načelih pa bo uredništvo v skladu s prostorskimi možnostmi odmerjalo tudi dolžino predvolilnih besedil, velikost naslovov in možne grafične poudarke. Uredništvo si pridržuje pravico do komentiranja v svojih avtorskih prispevkih, skrbelo pa bo tudi za to, da ne bo prišlo do zlorab v pismih bralcev. Predvolilna propagandna sporočila, ki jih bodo posamezne stranke ali posamezniki želeli objaviti v prevolilnem času, bo Dolenjski list zaračunaval po oglasnem ceniku DL.
MARJAN LEGAN odgovorni urednik Dolenjskega lista
55-LETNICA KOČEVSKEGA ZBORA
Priznati dobro, pa tudi zmote
Slavnostni govornik podpredsednik DZ Andrej Gerenčer opozoril na potrebo po enotnosti
KOČEVJE - Na predvečer občinskega praznika, ki ga Kočevje praznuje 3. oktobra, je v Seškovem domu potekala osrednja slovesnost v počastitev 55. obletnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. Prireditev, na kateri je nastopil orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Franca Rizmala, je potekala pod pokroviteljstvom Državnega zbora, poleg še živih udeležencev Zbora, poslancev Državnega zbora in drugih gostov pa se je je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan.
(Nadaljevanje na 2. strani)
KOSTANJEVIŠKI UVOD v GRAFIČNI BIENALE - Uvodna prireditev 5. bienala slovenske grafike Otočec, Novo mesto 98 je bila slavnostna otvoritev razstave sodobne ameriške grafike v kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca i’ četrtek, 1. oktobra, na predvečer uradnega Začetka bienala. Na sliki (od leve proti desni): selektor razstave in direktor umetnostnega muzeja in galerije univerze Severna Arizona Prof. Joel S. Eide, član bienalnega odbora Boris Dular, novomeški Župan Franci Koncilija, prevajalka, veleposlanica ZDA Nancy Ely Ruphel, ki je odprla razstavo, direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič in predsednik bienala prof. Branko Suhy. Več o bienalu na kulturni strani. (Foto: M. Markelj)
Meritve
razburile
lastnike
Naročilo Pionirja v stečaju
NOVO MESTO - V torek zjutraj so se na Novem trgu zbrali nekateri lastniki poslovnih prostorov, ki sojih pred leti odkupili od Pionirja. Zmotile sojih ponedeljkove meritve, ki naj bi jih naročil Pionir v stečaju zaradi namena odprodaje skupnih prostorov.
Na sestanku je bil tudi direktor Terce Alojz Podboj, ki upravlja z obema, A in B objektoma. Povedal je, da Pionir tu nima več kaj iskati, ker ima stavba svoje lastnike. Na udaru pa naj bi po njegovem bilo predvsem 500 m2 skupnih prostorov v najbolj atraktivni pritlični etaži. Podboj je še navedel, da lastniki lokalov niso nikomur nič dolžni, medtem ko pa imajo do Pionirja še za okrog 30 milijonov terjatev zaradi nedokončih ali nekvalitetno opravljenih del.
Kaj je res in kaj ne, smo povprašali Pionirjevo stečajno upraviteljico Jožo Miklič. Povedala je, da je pač celotna zgradba na Novem trgu v stečajni masi, zato mora stečajna ekipa poskrbeti za izločitev tistega dela, ki ima lastnike. “Z meritvami ugotavljamo, kaj je bilo prodano in kaj ne, da bomo lahko priznali kupoprodajne pogodbe. Rešiti pa moramo tudi razliko, če se bo pokazala. Stečajna ekipa ugotavlja samo to in ničesar ne prodaja,” je poudarila Mikličeva. Povedala je še, da je vseh terjatev še za okrog 5,4 milijarde tolarjev (več kot polovica od delavev) in da je bilo sicer vloženih okrog 30 tožb do Pionirja zaradi slabe ali nedokončane gradnje, ki pa so V glavnem že zaključene, priznano škodo pa bodo tudi poplačali. Več na 3. strani.
J. D.
<žEž>...
Dolenjska borznoposredniška družbo Glavni trg lO 3000 Novo mesto
obvešča svoje cenjene stranke, da lahko naročilo za prodajo ali nakup delnic oddajo v naših prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu ali pa na enotah Dolenjske banke v Kočevju, Metliki, Črnomlju, Sevnici, Krškem, Brežicah in Ljubljani.
RAZBILI SPOMENIK ZAMOLČANIM ŽRTVAM NA BUČKI
BUČKA - V noči od nedelje na ponedeljek je neznanec razbil ploščo z imeni 22 zamolčanih žrtev 2. svetovne vojne iz župnije Bučka, ki so jo pred nedavnim vzidali na steno bučenske cerkve, za katero je škocjanska občina plačala dobrih 663.000 tolarjev. Podlo dejanje oskrunjenja spomenika raziskujejo sevniški policisti.
dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
SUPER NIZKE CENE: jabolčni nektar YO 1/1	136,00 SIT/kos
sirup FRUPI ananas 1,5 lit.	387,00 SIT/kos
napolitanke ŽITO 420 g	197,00 SIT/kos
čokolada BALI 200 g	233,00 SIT/kos
Pralni prašek AVA 5 kg	939,00 SIT/kos
robna pasta NATURA	187,00 SIT/kos
Vabljeni k nakupu!
V soboto, 10. oktobra 1998 od 7. do 19. ure dežurna trgovina _ SAMOPOSTREŽBA na Glavnem trgu v Novem mestu.
U
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Odprli smo poslovni prostor v Trebnjem, na Rimski cesti 11, "S 068/460-730 BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
V 068/342-410
Paič
Vabi na brezplačni zimski pregled! Krška vas 7? 0608/59-059 Novo mesto "S 068/321-423
Priznati dobro...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po pozdravnem nagovoru kočevskega župana Janka Vebra je delovni predsednik Zbora odposlancev Bogdan Osolnik ob predstavitvi pomena zgodovinskega zasedanja za takratni in sedanji čas poudaril, daje zbor po svoji sestavi predstavljal zelo pestro in iz vseh slojev ljudstva sestavljeno narodno predstavništvo, kakršnega Slovenci dotlej še nismo imeli. Poudaril je, da čeprav zgodovinski cilji programa OF še niso bili popolnoma uresničeni, so pridobitve Zbora predstavljale osnovo za urejanje položaja Slovenije v skupni državi na temeljih priznavanja suverenosti in enakopravnosti slovenskega naroda. “To zgodovinsko izročilo Zbora se je ohranilo v zavesti Slovencev, kar se je pokazalo tudi ob plebiscitu leta 1990, ko se je slovenski narod enodušno opredelil za osamosvojitev slovenske države,” je dejal. Dodal je, da kdor ne priznava legitimnosti narodnoosvobodilnega boja in v njem izoblikovane slovenske državnosti, izpodbija temelje suverenosti Republike Slovenije.
“Pomen Zbora odposlancev se odraža v njegovih sklepih, ki zadevajo narodnoosvobodilni boj proti nacističnim zavojevalcem, v prizadevanjih za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, kakor tudi v odločitvah, s katerimi je uzakonil narodno oblast in izvolil njegovo najvišje predstavništvo,” je dejal slavnosti govornik podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer. Poudaril je, da je malo narodov, ki bi si pravico do življenja izbojevali s toliko upori kot slovenski narod, ter da se narodnoosvobodilnemu gibanju, ki je bil izraz slovenstva in način dokazovanja slovenskega naroda kot subjekta lastne zgodovine, ni treba nikomur odrekati ali ga zanikati. “Dejstvo, da smo bili s partizansko vojsko del zavezniških sil, nas v sodobnem političnem svetu uveljavlja kot suverenosti in samostojnosti vreden narod s častno zgodovino,” je dejal, dodal pa, daje tako zaradi preteklosti, v katero je kočevski Zbor ostal za vedno zapisan, kot zaradi prihodnosti, v kateri naj ne bo krivic minulih dni, potrebno spoznati tudi zmote enopartijskega sistema. Izpričal je prepričanje, da je skrajni čas, da se prizna vse, kar je bilo dobro, enako pa tudi zla dela, saj takšno enotnost, kot jo je slovenski narod izpričal na kočevskem Zboru, potrebujemo tudi danes, ko se nahajamo pred vstopom v EU in Nato.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PRENOVLJENA NOVOMEŠKA GIMNAZIJA
Mogočna reka s tradicijo in znanjem
V petek je bila slavnostna otvoritev prenovljene novomeške gimnazije - Slavnostni govornik šolski minister dr. Slavko Gaber ■ Pred stavbo je spregovoril tudi Milan Kučan
NOVO MESTO - Minuli petek je bila slavnostna otvoritev novomeške gimnazijske stavbe, ki jo je obnovljeno in nadzidano predal namenu predsednik Slovenije Milan Kučan skupaj z ravnateljico Heleno Zalokar in ministrom za šolstvo in šport dr. Slavkom Gabrom. Novomeška gimnazija je kot druga najstarejša gimnazija v Sloveniji pred dvema letoma praznovala 250-letnico. Pred praznovanjem tako visokega jubileja so stavbo, kije bila zgrajena leta 1912, nameravali malo osvežiti in popraviti, pri tem pa se je izkazalo, da je tako rekoč brez temeljev. Sledili so zapleti, ki pa so se po prizadevanju mnogih, vendarle rešili, in Novo mesto se danes lahko pohvali z eno najlepših šol v Sloveniji.
Slovesnost ob otvoritvi prenov- demijo v novomeški športni dvo-ljene gimnazije seje začela z aka- rani. Ravnateljica Helena Zalokar
OTVORITEV GIMNAZIJE - Rezanje traku je predsednik Milan Kučan prepustil ravnateljici Heleni Zalokar. Z otvoritvijo prenovljene novomeške gimnazije minuli petek pa je praznovanje ob 250-letnici doseglo vrhunec, zaključilo pa se bo s tednom odprtih vrat in odprtjem Seidlove geološke zbirke ta teden. Prenova gimnazijske stavbe je stala 530 milijonov tolarjev, kar eno petino pa so prispevali številni donatorji. (Foto: J. D.)
PODPISI, TEŽKI 1,6 MILIJARDE TOLARJEV- Zbrane, tudi poslanca in župane iz Posavja in Dolenjske, je na slavnostnem podpisu pogodbe v konferenčni dvorani sevniškega gradu najprej pozdravil sevniški župan Jože Peternel. Pogodbo je v imenu investitorja, Direkcije Republike Slovenije za ceste, podpisal njegov direktor Vili Žavrlan, v imeni izvajalcev pa Matjana Žinkovič, direktorica Cestnega podjetja (CP) Maribor, ki je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik, kot vodilni partner, v skupnem nastopu s CP Celje (zanj je podpisal direktor Andrej Kamenšek), s CP Ljubljana (Alojz Kramljak), CP Novo mesto (Franc Gole) in GIZ Gradis (Tone Zaletelj). (Foto: P. Perc)
S cestami že v osrednji Sloveniji
Posavje bo z obnovo 72 km državnih cest v osrednji Sloveniji dosti pridobilo
SEVNICA - Direkcija Republike Slovenije je pretekli petek na sevniškem gradu s petimi izvajalci sklenila pogodbo za začetek obnove 72,2 km državnih cest v območju osrednje Slovenije v vrednosti 1,633 milijarde tolarjev. Z obnovitvenimi deli bodo pričeli takoj po podpisu pogodbe, končati pa jih morajo najkasneje v 14 mesecih.
Direkcija se je že lani odločila
za obnovitev okrog 8 km regionalne ceste med Mestinjami in Čatežem, 18 km hitre ceste med Drno-vim in Mokricami, 10 km odsekov na glavni cesti med Šentjakobom in Zidanim Mostom ter med Trojanami in Domžalami in za obnovo okrog 26 km glavne ceste med Celjem, Zidanim Mostom in Dr-novim; da pa bi omogočila ob kroničnem pomanjkanju denarja za vzdrževalna dela na državnih
cestah istočasno izvajanje del na vseh omenjenih odsekih, je država vzela posojilo pri Evropski banki za obnovo in razvoj v višini polovice sredstev potrebnih za obnovo.
Kot je povedal Metod Di Batista, direktor Družbe za državne ceste, ki bo izvajala vsa inženirska dela in imela tudi nadzor nad izvedbo del, je v Sloveniji okrog 6100 km državnih cest na številnih odsekih v zelo slabem stanju. Zato je skrajni čas, da so se lotili ob-
nove skupaj 175 km državnih cest v severovzhodni, osrednji in zahodni Sloveniji v skupni vrednosti 4,5 milijarde tolarjev. V severovzhodni in zahodni Sloveniji so obnovitvena dela že v teku. P. P.
se je ob tej priliki zahvalila Ministrstvu za šolstvo in šport, potem številnim posameznikom, ki so pomagali pri pospeševanju obnove, številnim donatorjem in sponzorjem pa donatorskemu skladu in na koncu tudi novomeškemu šolskemu centru, kjer so zadnji dve leti gostovali. Sedanja gimnazijska stavba, pri kateri so pazili na ohranitev njenih arhitektonskih značilnosti, ima obnovljenih 3541 m2 površin in nadzidanih 766 m2.
Slavnostni govornik minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v svojem govoru dejal, da so gimnazije na Slovenskem začele nastajati v 16. stoletju. Skoraj vse so ustanovili jezuiti, le v Nove® mestu so gimnazijo leta 1746 ustanovili frančiškani. Poudaril j^ da Novo mesto brez gimnazije ne bi nikoli bilo to, kar je. Novomeško gimnazijo je poimenoval kol veletok mogočne reke, ki je imela do danes že 48 ravnateljev, preko 600 profesorjev in preko 8.0$ dijakov. Spregovoril pa je tudi o naši pravno nevtralni javni šoli, k' se zaveda svojega vzgojnega ko' tudi izobraževalnega poslanstva-“Taka javna šola ni posledica zakonodaje, ampak je zakonodaja rezultat daleč prevladujočega prepričanja v tem prostoru, ki se je izoblikovalo skozi stoletja v soočanju z negativnimi izkušnjam' tako desnih kot levih ideologij,” je dejal minister Gaber. Sledil je zanimiv kulturni program, ki ga j6 pod vodstvom prof. Andreja Rup" nika izvedlo okrog 100 gimnazijcev.
Po akademiji pa je pred gimnazijsko stavbo spregovoril tudi Milan Kučan, kije poudaril, daje malokatera nacionalna izobraževalna ustanova pod svojo strehe oblikovala tako žlahten cvet slovenske duhovne in tehnične inteligence, kot jo je novomeški! gimnazija v več kot 250-ih letih svojega obstoja. “To je veliko bogastvo za Novo mesto, za Dolenjsko in za slovenski narod, ki se zaveda, da je znanje ne samo ve- j liko bogastvo, ampak tista dobrina, ki se danes najdražje kupuje in prodaja v svetu, “ je poveda' Kučan. Na končuje izrazil še upanje, da bo v bitki za slovensko šolo zmagala šola, ki bo sposobna Slovence usposabljati za tekmovalnost nastajajočega sveta. .
J. dorniz
RAZSTAVA NA RAŠICI
RAŠICA - Na Trubarjevi domačiji na Rašici so odprli razstavo de' leta 1971 v Mariboru rojenega slikarja Dejana Pfeiferja, ki ponaša s svežim in zanimivim oblikovanjem barvitosti nefiguralnega sveta. V kulturnem sporedu 0“ odprtju razstave je nastopil Matja* Javšnik z avtorsko monodramo O" boga poslan.
ČEH! PRI NAŠI VOJSKI - V torek, 6. oktobra, se je na obisku v novomeški vojašnici mudila delegacija inšpektorata ministrstva za obrambo češke republike. Gostitelj obiska je bil generalpodpolkovnik Albin Gutman, glavni inšpektor za obrambo pri inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo. Češko delgacijo je vodil general dr. Jaroslav Švabik, ki ga je v vojašnici Bršljin sprejel poveljnik podpolkovnik Anton Klobčaver (na sliki). Gostom so najprej v učilnici na kratko predstavili Novo mesto, po pogovoru na temo Varovanje človekovih pravic in reševanje pritožb v Slovenski vojski ter predstavitvi vojno v Sloveniji leta 1991 so si gostje ogledali vajo okrepljenega voda v izvidniški akciji, oborožitev in spretnost lokostrelske sekcije. (Foto: I V)
Mariborsko pismo
V torek odprli največji turistični sejem v državi
Začela seje vesela jesen
MARIBOR - Minuli teden je v metropoli Štajerske, ki slovi kot vinorodna pokrajina, minil v znaku trgatev, gostinstva in turjzma.
Že v nedeljo so v starem mestnem središču na Lentu organizirali trgatev več kot 400 let stare trte, ki jo bodo v kratkem vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejšo trto na svetu. Kljub častitljivi starosti je trta dobro obrodila, saj so iz njenega grozdja stisnili 40 litrov mošta. Gospodar trte, mariborski župan dr. Alojz Križman, pa je cepljenko stare trte na letošnji trgatvi podaril častnemu občanu Maribora in najstarejšemu olimpioniku
Leonu Štuklju, ki bo v teh dneh praznoval svoj 100. rojstni dan.
V	torek dopoldne pa so na mariborskem sejmišču odprli 6. Mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost-tur. Največji gostinsko-turistični sejem v državi, na katerem letos sodeluje 472 razstavljalcev iz lh držav, je odprl minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Gostinsko-turistič-nim delavcem je čestital za uspešno promocijo turizma pa tudi za uspešno turistično sezono, saj bo imela Slovenija d klasičnega turizma letos predvidoma za 20 odstotkov večji devizni priliv kot lani. Po Razgorškovih besedah je turizem ena od najbolj perspektivnih gospodarskih panog v Sloveniji-Če bomo hoteli Slovenci s turizmom še več zaslužiti, pa bomo morali po ministrovih besedah v bodoče še več pozornosti posvetiti kvaliteti.
V	okviru letošnjega Gost-tura so pripravili tudi zanimivu razstavo turizma v vseh slovenskih pokrajinah, ki dokazuje, da so marsikje - tudi na Dolenjskem - ministrove besede o kvaliteti že začeli uresničevati-
TOMAŽ KŠELA
Res zapuščena vojska?
Nekoč so otroke vpraševali, kaj je vojak. Eden od odgovprov je bil, da je vojak to, da “ga strižejo in da govori razumem.” Čeprav otroška, je ta razlaga prav blizu resnici, ki prežema vse vojske tega sveta: vojaku ni potrebno misliti, ker zanj to počnejo drugi. Vsakodnevni dril. ki v času služenja vojske izrinja običajno mladostno inovativnost in nepripravljenost za podrejanje, kajpak dosega tudi učinke, ki si jih vrhovno vojaško poveljstvo ne želi. Vojaki se izmikajo vsiljenemu ritmu dela, bežijo iz vojske in skratka zavračajo vojaški red in celo rečejo zbogom orožju bodisi pred vpoklicem v armado, bodisi pozneje med služenjem vojaškega roka. Tudi Slovenija ni imuna pred takimi pojavi, kijih sicer kaže ocenjevati iz več različnih zornih kotov. Iz enega od teh zornih kotov si lahko zastavimo tudi taka vprašanja: ali gre pri omenjenih pojavih za nekakšno državljansko neposlušnost, za izmikanje obveznostim, ki jih narekujejo zakoni in domoljubje? Ali je vojska, lahko tudi Slovenska vojska, katere pripadniki med delovnim časom v uniformi stojijo na ulicah in protestirajo, ali pa se med vojaškim delovnikom v civilnih oblekah zabavajo doma, še dovolj resna zadeva? Je približno desetletje po oblikovanju slovenske narodne vojske že ali še vedno čas za morda malce vzneseno vprašanje: domovina, kdo bo tebe branil? Kakor koli, o Slovenski vojski in služenju tej je govor tudi v tokratni anketi.
MATJAŽ JEVŠNIK, dijak iz , V- * '	Kostanjka: “Kot slišim, v vojski
ni prestrogega reda. Človek, se r|W	pač skuša znajti tudi v vojski. V
:	vojskah mora biti red. čeprav
*	«£1	slab. Če je vojska razpuščena, to
J \	'	kvari njen ugled, lahko pa vpli-
va tudi na varnost države. V vojski naj bi veljal enak red za ^	vse, ki ser v njej, izjeme bi bili lah-
mKm	ko npr. vrhunski športniki.”
■BBpg|||V~1 STANKO JURKAS, upokojenec z Velikega Obreža: “V mojih časih smo vojsko služili dve do tri leta in pogosto kar pod napuščem jedli komajda *	\	I	užitno hrano. Danes so vojaki gospod-
/Bub* |	&	i	je- Sedanji kratki vojaški rok našim
'šgi	mladim fantom kar privoščim, ravno
IH	tako tudi pogoste odhode domov. Ni-
sjjjf,-	mam pripomb nad njihovim obnaša-
j	I	njem. Lepo so oblečeni, lepo se obna-
šajo in tudi pozdravljati znajo.” MILAN PENCA, natakar iz Črnomlja: “V jugoslovanski vojski so se fantje navadili na red in disciplino, v slovenski vojski je vse precej razpuščeno. Predvsem pa bi morali zagotoviti varnost pri opremi vojakov. Toda če že minister za obrambo ribari v kalnem, ni čudno, da je tudi sicer v vojski precej narobe. Pravijo, da riba smrdi pri glavi, stopnice pa se pometajo od vrha navzdol.”
JULKA SIMONIČ, gospodinja z Vinjega Vrha pri Semiču: “Malo reda bi v vojski moralo biti. Mladce bi morali imeti pod komando. Vesela sem, da slovenski fantje služijo vojaški rok v svoji republiki, dobro pa bi bilo, če bi šli vsaj nekaj deset kilometrov stran od doma. Ne vem, zakaj je vse več prošenj za civilno služenje vojaškega roka. Očitno je mladim vse manj do orožja.”
ANDREJA JERAK, lastnica papirnice Pingo v Trebnjem: “Po vsem, kar se v zadnjem času dogaja v Slovenski vojski, se nehote ponuja vtis, da so stvari precej neurejene, k čemur verjetno nemalo prispevajo tudi mediji z napihovanjem nepravilnosti, ki se prikazujejo kot velike afere. Če drži, da bi fantje še najraje služili v svojem kraju, je to razumljivo, ni pa dobro.”
VLADO PINTAR, referent v komerciali v sevniški Lisci: “Že od nekdaj nisem imel rad uniforme, saj sem pred 15. leti v Titogradu celo raztrgal 'zakletvo’ JLA. Sinu bom svetoval, naj se odloči za civilno služenje vojske. Mislim, da je Slovenija premajhna, da bi preveč denarja dala za oboroževanje vojske, ki nikoli ne more biti dovolj močna, če bi prišlo do kaj resnega.”
IZTOK LOPATIČ, varnostnik pri G7 iz Novega mesta: “Vojsko sem služil pred tremi leti na Vrhniki, kjer se usposabljajo tankisti. Pri nas je bil red, odnos do vojakov je bil korekten, pa tudi naučili smo se kar precej, bi pa se po mojem mnenju dalo to naučiti še prej. Krajše služenje vojaškega roka pa ne bi bilo le v korist posamezniku, ampak bi bilo precej cenejše tudi za državo.”
DUŠAN KOTNIK, sekretar Športne zveze Kočevje: “Koncept bivše jugoslovanske vojske je bil glede služenja vojaškega roka boljši, kot je sedaj, ko se prakticira služenje čim bližje doma. Za državo je bilo sicer dražje, vendar pa je bil v tem tudi vzgojni moment za vojaka. Država je zanj prevzela odgovornost in ga ni učila samo vojaških veščin kot sedaj. Tako, kot je, ni v redu!”
FRANČ ČEŠAREK, inženir strojništva iz Ribnice: “Biti prvič od doma je za mladega fanta izkušnja, ki ga utrjuje in oblikuje. Preveč svobode in preveč demokracije ni dobro. V vojski bi moral spoznati avtoriteto in hierarhijo. Vedeti bi moral, da je v vojski! Žato je bilo prej bolje. Državo je sicer več stalo, vendar ne toliko, da ne bi moglo biti tudi zdaj več reda v vojski!”
Novomeška kronika
v&__________________________
GOSPA - Na mizo pisca teh yrstic je prejšnji teden prišlo prijazno vabilo, naj se udeleži sveto-vanja o pravilni negi obraza in telesa z naravno kozmetiko neke v našem prostoru nove kozmetične znamke v Mercatorjevi blagovnici na novomeškem Glavnem trgu. Ker se mu je le malo čudno zdelo, da ga, človeka v zrelih letih, vabijo na take ženske zadeve, je še enkrat pogledal na naslov na kuverti. “Samo še tega se mi je manjkalo!” je zgrožen vzkliknil. “Sedaj že po pošti spreminjajo spol!” A se je že z enim samim dotikom ugotovilo, ha stvari še zmeraj stojijo na svojem mestu. Mercatorjeva Andreja je še zmeraj Andrej. Ko pa bodo pripravili promocijo kakšnega preparata za nego pleše, bodo najbrž kolegico Jožico prepolovili v Jožeta. Važno je, da vse ostane v uredništvu...
CESAR - Občan Tomo Cesar je zaprosil za priključitev telefona na digitalno centralo. Vrli •elekomovci so mu ažurno odgovorili, da to zaradi tehničnih razlogov, žal, ni možno. Da bi možak to zagotovo razumel, so mu enak odgovor poslali kar štirikrat obenem. Cesar bo tako še nekaj časa enojno analogen.
GIMNAZIJA - Ob slovesnem odprtju novomeške gimnazije je ■ntela ravnateljica gotovo strogo odmerjeno število besed za svoj ovor. Sicer bi gotovo našla tudi esedo zahvale za požrtvovalnega izvajalca del pri dolgotrajni obnovi gimnazijske stavbe, novomeško Obrtno zadrugo Hrast. Hrast in njegovi člani so ob mestoma mukotrpni obnovi gimnazije, za katero so 'zalagali celo ■ustni denar, so tako dolgo “hodih” v to gimnazijo, da bi jim lahko priznali kar maturo, ne le naklonili nekaj prijaznih besed zahvale.
Ena gospa je rekla, da ni pra-vo merilo za ocenjevanje kandidatov za novomeške župane to, kakšen je njihov golaž, ampak lo, kakšni so njihovi možgani z Jajci.
Kostanjev piknik
NA GORJANCIH
NOVO MESTO - Mladinski odsek Planinskega društva Novo ■Pesto vabi vse mlade planince na tradicionalni kostanjev piknik pri Miklavžu na Gorjancih, ki bo v soboto, 10. oktobra. Odhod z Povomeške avtobusne postaje bo ?b 7. uri do Javorovice nad Sent-jernejem. Z Javorovice bodo pot ho Miklavža nadaljevali peš. Pri Miklavžu bodo pekli kostanj, ki 8a bodo prinesli s sabo. Ob 16. uri t “Odo odšli do Krvavega kamna, kjer jih bo počakal avtobus. Cena ^00 tolarjev. Prijave zbirajo do četrtka, 8. oktobra, pri mentorjih "a šolah. r~
[Suhokranjski drobiž
kandidati še anonim-
f W? - Kdo ho kandidiral za žu-kembcrškega župana in koliko tPta možnosti? To sta najpogo-stejši vprašanji v javnosti v zadkih dneh. Sedanji predsednik KS hrane Škufca se že po svoji funk-ciji zadnje dni veliko pojavlja ob i rUznih dogodkih. Zadnji je bil ludi obisk ministra za kulturo 'kolča. Sprejeli so ga vsi, ki v s,ranki LDS na Dolenjskem kaj Pomenijo, od mag. Adolfa Zupa-f 9a, Jožeta Drganca, do Franca ?kufcc, kandidata za župana. V : javnosti se pogosto govori tudi o “■rektorju zadruge Janku Sku-: hetu, ki bo kandidiral na listi SLS.
.anko Skube je zelo lepo organiz-j lral sprejem kmetom iz vse Evro-, Pe. V kratkem pa bo v Suhi kraji-I Pi več gospodarskih srečanj in , Pogovorov, predvsem o gospo-harstvu. Preverjali smo govorice ji ° Skubctovi kandidaturi, vendar : ‘■■smo dobili potrditve.
NIČ VEČ SUHA KRAJINA? 1 J Dobra letina šmarnice, ki je [ ‘etos obrodila, kot že dolgo ne, je hodobra napolnila sode in kadi. j letina je vplivala tudi na povečano povpraševanje po raznih postlali, tako da je presenetila tudi ; ‘rgovce.
VISOKO PRIZNANJE - Včeraj so člani TD Suha krajina v [ Mariboru prejeli visoko prizna-! Pje, ki jim ga je podelila TUri-! shčna zveza Slovenije za izredno : heln na področju turizma. Več o [ ‘em prihodnjič.
I	S. M.
I Z M A Š I H O B Č l M MŠŠ
PROPAD DOLENJSKEGA NAJVEČJEGA GRADBENIKA
Stečajni postopek gre h koncu
Večina Pionirjevega premoženja prodana pred stečajem - Ostala v glavnem le še nezazidana zemljišča - Stečajna masa premajhna za poplačilo vseh terjatev - Delavci imajo prednost
NOVO MESTO - Od velikega novomeškega gradbenega podjetja Pionir, kije bil včasih pojem uspešnega gradbeništva, ni ostalo skoraj nič. Zakaj je tako veliko in tudi desetletja uspešno podjetje moralo propasti, nabrž v celoti ne bo nikoli znano. Dejstvo je, da starega Pionirja ni več in da to še kako boli predvsem nekdanje delavce. V kratkem bo zaključen tudi stečajni postopek, kije bil uveden 15. julija leta 1996. Iz stečajne mase bodo poplačali prednostne upnike, med njimi bo 2800 nekdanjih delavcev, vendar na žalost ne v celoti.
Stečajna upraviteljica Joža Miklič je povedala, da je bila večina Pionirjevega premoženja prodana pred stečajem in da stečajno maso predstavlja predvsem denar, zbran od prodaje še nezazidanih Pionir-
pa so prav tako kot v domu na Hvaru v njem še danes begunci,” je pojasnila Mikličeva.
Do stečajne upraviteljice je ves ta čas prihajalo veliko delavcev, mnogi z napačnimi informacijami, zato so se delavcem še posebej posvetili in dobro sodelovali tudi s sindikatom. “Obračunali smo vse plače od leta 1992 naprej po kolektivni pogodbi, urejali okrog jamstvenega sklada in drugo,” je povedala Mikličeva. Delavce je najbolj zmotilo potrdilo, ki so ga v Pionirju izdali pred stečajem na podlagi zakona o privatizaciji, na njem pa je bilo zapisano, kolikšen
bi bil delež posameznega delavca, če bi se podjetje olastninilo. Delavci so to napačno razumeli in hoteli te zneske uveljavljati kot terjatev.
Sredi novembra naj bi se stečajni postopek zaključil. Poleg delavcev, ki so največji upniki, čakajo na poplačilo dolgov še Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, država iz naslova nepobra-nih davkov in Zavod za zdravstveno zavarovanje.
J. DORNIŽ
LIČKANJE V SUHORJU
SUHOR - Turistično društvo Dolenjske Toplice in krajani Suhorja v tej KS priredijo v soboto, 10. oktobra, z začetkom ob 19. uri tradicionalno ličkarijo. Prireditev bo pod Finkovim podom v Suhorju, večer bodo popestrili domači harmonikar, oktet Ado-ramus, postregli bodd z mladim vinom, pečenim kostanjem in polento.
DAN UNICEFA V NOVEM MESTU - V soboto je slovenski odbor za Unicef skupaj z novomeškim regionalnim odborom prvič v Novem mestu organiziral dan Unicefa. Otroci so si lahko v Domu kulture ogledali risani film Čarobni meč, zatem je sledila v Kulturnem centru Janeza Trdina likovna delavnica na temo predvajanega filma, ki se jo je udeležilo okrog 250 otrok. Prve tri skupine otrok, ki so narisale najlepše risbice, so prejele nagrade, ob zaključku prireditve pa jim jih je podelila igralka Milena Zupančič, ambasadorka slovenskega odbora za Unicef. Zelo obiskan je bil tudi koncert Adija Smolarja, ki mu je prisluhnilo okrog 500 otrok skupaj s starši. Uspela prireditev je spodbuda za nadaljnje delo regionalnega odbora Unicefa, ki ima sedež v Rozmanovi ulici 30. Na tem naslovu so naprodaj tudi Unicefovi proizvodi. (Foto: J. Domiž)
Joža Miklič
jevih zeljišč. “Pionirje imel dobro dolgoročno politiko, zato je po Sloveniji pa tudi na Hrvaškem vnaprej kupoval zemljišča za kasnejšo pozidavo,” je povedala Mikličeva. Takšna zemljišča je imel Pionir v Novem mestu, Ljubljani, Zagrebu in Stinici. V Stinici je Pionir načrtoval zgraditi 1700 počitniških enot, od tega pa jih je zgradil le 568.
Po uvedbi stečaja je stečajni senat najprej poskrbel za izterjavo dolgov, ki jih je bilo še možno izterjati, večina terjatev je bila v tožbi. Vložili so tudi 29 izpodbojnih tožb v primerih, kjer kupnina še ni bila poravnana. Takšen primer je bil Pionirjev počitniški dom na Hvaru, ki je bil prodan pred stečajem, ker pa kupnina zanj po pogodbi še ni bila plačana, je stečajni senat vložil izpodbojno tožbo in tako je šlo plačilo v stečajno maso. Pionir je skozi desetletja zgradil več počitniških domov za svoje delavce, vendar so bili tudi ti še pred uvedbo stečaja prodani. “Počitniški dom Porečje bil prodan še pred stečajem avgusta leta 1995, v stečaj smo dobili le še stroške za vpis v zemljiško knjigo, tudi v Črvarju je bila hiška zastavljena že pred stečajem, kjer
Mesto kot regijsko središče
Sestanek članov Društva Novo mesto - Posebna mestna uprava bi imela dovolj pomembnega dela
tere bi mestna uprava ugotovila, da jih je treba v interesu mesta obnoviti oziroma urediti. Neustrezen odnos kažejo tudi neprimerni in z okoljem povsem neskladni izveski pred trgovinami, gostinskimi in drugimi lokali v zgodovinskem mestnem jedru.
NOVO MESTO - Na sestanku članov Društva Novo mesto prejšnji teden so pregledali društveno delo v zadnjem obdobju in v spodbudni razpravi sprejeli delovni program za novo obdobje, ki bo zavezoval tudi morebitne bodoče občinske svetnike iz vrst članov društva. Društvo Novo mesto bo namreč na bližnjih lokalnih volitvah nastopilo s svojo listo in računa, da bosta v svet nove novomeške občine izvoljena najmanj dva njegova člana. Sedaj interese društva, Novega mesta in občine sploh dostojno in uspešno zastopa njegov predsednik Tone Škerlj.
Tako se društvo od svoje ustanovitve naprej zavzema za lepši videz mesta, za boljšo prometno ureditev, za čistejši zrak s posebnim poudarkom na firmah Revoz in Novoterm, za ureditveni načrt kompleksa Revoza in okolice, za kompleks grmskega gradu, močno si prizadeva za obnovitev novomeškega Narodnega doma in za številne druge zadeve v mestu in zunaj njega.
Tako se bo društvo še naprej, tudi v okviru novega občinskega sveta, prizadevalo za ustanovitev mestne uprave, saj sedanja organiziranost občinske uprave ne zagotavlja učinkovitega gospodarjenja z mestom. Prav tako si bo društvo prizadevalo za ustanovitev posebnega sklada za ugodno kreditiranje za ureditev tistih stavb in površin v mestu, za ka-
• Po mnenju društva Novo mesto počasi izgublja atribute regijskega središča, kijih skušajo prevzemati druga, bolj dinamična mesta v tem delu naše domovine. Ta proces je treba ustaviti. Še naprej si bodo prizadevali za čim boljšo in ustreznejšo prometno ureditev. Po mnenju društva bi bilo treba dostojno obnoviti novomeški rotovž in vanj preseliti županstvo in njegove službe.
Društvo bo naredilo vse, da bi se nadaljevala pred leti že začeta dela za proglasitev Gorjancev za krajinski park.	A. B.
KANDIDATI ZA ŽUPANE KUHALI GOLAŽ - Minulo nedeljo so v Škrjančah pri gostilni na Hribu kandidati za novomeškega župana v organizaciji Novega medija kuhali vsak svoj golaž. Vseh pet kandidatov: (z leve proti desni) Alojz Turk, Martina Vrhovnik, Franci Koncilija, Miloš Dular in dr. Tone Starc, pa je imelo pri tem opravilu po dva pomočnika. Čeprav so na koncu vse golažepojedli, pa naj bi najbolj okusnega skuhala dr. Tone Starc in Alojz Turk. Kandidati so se pomerili tudi v raznih drugih igrah in zasadili županovo lipo, za katero bo moral skrbeti izvoljeni župan, ob letu pa bo vse ostale kandidate povabil na srečanje na Hrib. (Foto: J. Dorniž)
Kako predlagati svojega kandidata
Na Novem trgu v Novem mestu imajo sedež 4 volilne komisije • Kandidature bodo sprejemale do 28. oktobra - Kandidata lahko predlaga tudi skupina volilcev - Volitve na domu
Sramoten županov izpad
Na otvoritvi grafičnega bienala na Otočcu v petek zvečer je novomeški župan Franci Koncilija napadel fotoreporterko Nedela Alenko Žavbi. Zahvaljujoč mirnosti in prisebnosti fotoreporterke ni prišlo do škandala, ki bi na tako eminetni prireditvi in med tako uglednimi gosti, med katerimi je bil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, vrgel še en črn madež na novomeško občino. Da pa neprijeten dogodek, ki ga je zakuhal župan, ki naj bi predstavljal občino, ne bi šel kar tako mimo, kot da vse skupaj ni bilo nič, naj ga na kratko opišemo. Pri tem je glavni in najbolj verodostojni vir kolegica Zavbije-va, priče županovega izpada pa so bili tudi nekateri gostje in zaposleni na Otočcu.
Žavbijeva ni hotela motiti otvoritvene slovesnosti in je s fotografiranjem počakala do konca. Ko je hotela "pritisniti" novomeškega župana Koncilijo, ki je nazdravljal s kulturnim ministrom Skoljčem, je Koncilija jezno prikoračil do nje, jo jezljivo nadrl, kaj in za koga tukaj dela. Žavbijeva mu je povedala, da fotografira za Delo in Nedelo in mu celo pokazala vabilo. Koncilija ji je zabrusil, da ima z Delom in Nedelom slabe izkušnje in da ni
noben klovn, da bi ga fotografirali. Fotoreporterka se je mirno umaknila, misleč, da je s tem stvar končana. Ko je po seriji fotografij teleobjektiv spet uperila v Koncilijo, je ta z divjim pogledom planil proti njej, jo zagrabil za aparat in jo s silo odrinil, vpijoč, naj se pobere in ga pusti pri miru, da je njegova sovražnica in da mu je uničila dan. Prestrašeno dekle se je ujelo in pritajeno poklicalo na pomoč. Priskočil je vodilni uslužbenec, prav tako gost na otvoritveni slovesnosti, in hotel z umirjenim prigovarjanjem nerazumljivo razjarjenega župana odvesti stran. Ta pa se mu je strgal, vse skupaj v slogu južno-halkanske folklore besno poslal v k.... in vihravo zapustil prizorišče.
Če si tako ravnanje in obnašanje dovoli nek zasebnik, je to pač njegova stvar. Seveda takega prireditelj gotovo ne bo nikoli več povabil niti na vaško veselico, kaj šele na eminentno kulturno prireditev. Tja pač sodijo ljudje, ki se znajo kraju, času in okolju primerno obnašati. Ko pa si to dovoli župan, ni dovolj, da je z vulgarno psovko sam odvihral, takemu je treba enkrat za zmeraj onemogočiti, da bi s svojim ravnanjem in obnašanjem sramotil občino. ANDREJ BARTEU
NOVO MESTO - 22. novembra bodo v Sloveniji lokalne volitve za župane in člane občinskih svetov v 192 slovenskih občinah. Ker ljudje, predvsem iz novonastalih občin, naslavljajo na občinsko volilno komisijo številna vprašanja v zvezi s kandidiranjem in volitvami, smo za pogovor prosili tajnico novomeške volilne komisije Branko Bukovec.
Volilna komisija je odgovorna za zakonitost volitev. V Novem mestu imajo na Novem trgu 6 sedež 4 volilne komisije, poleg komisije za novomeško občino, tudi komisije za novonastale občine Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč. Šentjernej-ska volilna komisija ima sedež na šentjernejski občini in škocjanska na škocjanski. V teh šestih občinah so razpisane volitve za župana, člane občinskih svetov, v novomeški občini pa je župan v 25 KS razpisal hkrati tudi volitve za člane svetov krajevnih skupnosti. Volilne komisije bodo sprejemale kandidature za župane, za člane občinskih svetov kot tudi za člane svetov KS do 28. oktobra, do 19. ure. “Kandidature se vlagajo neposredno na sedežih volilnih komisij na predpisanih obrazcih, ki jih predlagatelji dvignejo pri volilnih komisijah,” je povedala Bukovčeva.
In kdo lahko v tem času še predlaga svojega kandidata? “Predlagajo jih lahko politične stranke in skupina volilcev s podpisovanjem,” pove Bukovčeva. In sicer kandidate za člane občinskih svetov lahko določi skupina 15 volilcev, ki ima stalno bivališče v volilni enoti. Podporo h kandidaturi da volilec na predpisanem obrazcu, ki ga podpiše na Upravni enoti, na oddelku za upravne
notranje zadeve. Vsak volilec da lahko podporo le enkrat. Kandidate za župane lahko predlagajo politične stranke in skupine volilcev s podpisovanjem. Kandidat za župana mora imeti najmanj 50 podpisov volilcev, postopek te podpore pa je enak kot pri kandidatih za občinski svet.
Kandidate za člane svetov KS lahko predlagajo politične stranke in skupine najmanj 10 volilcev s podpisovanjem, le da v tem primeru volilcu ni treba dati podpisa
Branka Bukovec, tajnica novomeške volilne komisije
na Upravni enoti, ampak je postopek poenostavljen. Volilci podpišejo svojo podporo na seznam, potem pa se vsi podatki overijo na Upravni enoti in seznam odda volilni komisiji. “Volilna komisija bo do 3. novembra izdala odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Vse 4 volilne komisije bomo izdale skupno glasilo, ki ga bodo do 15. novembra prejela vsa gospodinjstva v teh štirih občinah, kjer bodo objavljene liste kandidatov,” je razložila Bukovčeva.
Tisti, ki na dan volitev ne bodo doma, bodo lahko glasovali predčasno -17., 18. in 19. novembra -na sedežu občinskih volilnih komisij. Volilci, ki pa se zaradi bolez-
• POSVET O VOLITVAH - V petek, 9. oktobra, ob 12. uri bo republiška volilna komisija v Novem mestu v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pripravila posvet za občinske volilne komisije, na katerega pa lahko pridejo vsi, kijih lokalne volitve zanimajo, od političnih strank in občanov do medijev.
ni ne bodo mogli zglasiti na voliščih in si želijo glasovati na svojem domu, lahko vložijo na sedežih volilnih komisij zahtevo za glasovanje na domu najkasneje 3 dni pred volitvami - do 19. novembra. Do 15. novembra pa lahko vložijo zahtevo za glasovanje po pošti volilci, ki so na služenju vojaškega roka, v domovih za ostarele, v zdraviliščih, bolnišnicah ipd.
J. DORNIŽ
MŠŠ 12 MAŠIN O 3
Č I
W%w
Sprehod po Metliki
“Da” za višje cene
Svetniki dvignili roke za nove cene poldnevnega programa v vrtcu
METLIKA - Že na seji metliškega občinskega sveta konec avgusta so svetniki odločali o predlogu za povišanje ekonomske cene za poldnevni program v metliškem otroškem vrtcu in podzemeljski šoli. V vrtcu so sicer zahtevali povečanje zaposlenih za 6,6 delavca ter povišanje ekonomskih cen za 6 do 10 odst. v vseh vrtčevskih programih. Občinske službe pa so, ko so pregledale poslovanje vrtca, predlagale zaposlitev za 2,5 delavca ter za 6,2 odst. višje cene v poldnevnem programu. Tako bi bila ekonomska cena tega programa v Metliki slabih 26 tisoč tolarjev, v podzemeljski osnovni šoli pa dobrih 22 tisočakov, vendar brez prehrane.
Kljub utemeljevanju svetovalca župana Nikole Ladike, da bi le s takšnim povišanjem cen v vrtcu lahko zaključili letošnje leto brez izgub, se svetniki avgusta niso odločili za nove cene. Ker pa je njihova odločitev po besedah Ladike povzročila precej težav, so svetniki za sejo, ki je bila L oktobra, zopet dobili prošnjo za višje cene. Ladika je prosil svetnike, naj upoštevajo že na prejšnji seji izrečene utemeljitve za nove cene, pri tem pa je poudaril, da so v vrtcu naredili velik korak pri varčnem poslovanju. Sicer pa naj bi višja cena za občino kot ustanoviteljico vrtca veljala od L septembra, za starše pa od dneva, ko bo sprejeta. Očitno je bil tokrat Ladika bolj prepričljiv, saj so svetniki brez posebne razprave dvignili roke za višje cene.
M. B.-J.
KANDIDAT SPET BRANKO MATKOVIČ
METLIKA - ZLSD Metlika je na zboru stranke 5. oktobra za svojega kandidata na lokalnih volitvah določila predsednika stranke in dosedanjega župana Branka Matkoviča. Na zboru je bilo podano poi«>čilo o dosedanjem delu stranke, prav tako pa tudi program za jesenske volitve. Poročilo in program sta bila soglasno sprejeta in potrjena. Stranka pričakuje lokalne volitve z optimizmom.
J. N.
Profesionalec naj bo!
Svetniki za statut, ki naj bi določal, da je župan lahko le profesionalec
ČRNOMELJ - Na zadnji seji črnomaljskega občinskega sveta so svetniki k 17 točkam dnevnega reda dodali še eno. Na njej je tekla beseda o tem, kako naj v prihodnje župan črnomaljske občine opravlja svojo funkcijo: poklicno ali ne.
Vinko Babič iz DeSUS je namreč dejal, da starejši občani sicer cenijo županovo delo, vendar želijo, da bi bil profesionalec, saj bi bil tako večkrat dostopen. Župan Andrej Fabjan je ob tem dejal, da bi morali presoditi, ali je več vreden njegov trud za pridobivanje programov in denarja za njihovo uresničevanje ali večkratno pomenkovanje z občani o njihovih manj pomembnih zadevah. Ob tem je še dodal, da je bil tudi prej, ko je bil samo župan in ni bil še poslanec v državnem zboru, v Ljubljani po trikrat na teden, tako kot je tudi sedaj.
Svetniki so menili, da bi kljub vsemu morali spremeniti statut občine. V njem naj bi bilo v bodoče zapisano, da je črnomaljski župan lahko le profesionalec. Fabjan jih je ob tem seznanil, da bo v kratkem v parlamentu v tretjem branju zakon o lokalni samoupravi, v katerem je zapisano, da se bo v bodoče župan sam odločal, ali bo svojo funkcijo opravljal profesionalno ali volontersko. A četudi jih je opozoril, da bo, če bo zakon v takšni obliki sprejet, njihov morebitni sklep o spremembi statuta ničen, je 10 od 19 svetnikov glasovalo za spremembo statuta. Ostali so se vzdržali.
M. B.-J.
DVE NOVI STARI RAVNATELJICI
ČRNOMELJ, METLIKA -Črnomaljski svetniki so dali na zadnji seji sveta pozitivno mnenje h kandidaturi Eme Šujice za ponovno imenovanje za ravnateljico osnovne šole Milke Šo-bar-Nataše v Črnomlju. Metliški svetniki pa so sprejeli sklep o ponovnem imenovanju Anice Kopinič za direktorico Ljudske knjižnice Metlika.
Svetniki previdni pri zamenjavi
Čeprav so se predstavniki metliške občine in Mercatorja Dolenjske dolgo pogajali o zamenjavi nepremičnin, pa so svetniki končno odločitev raje preložili na prihodnjo sejo
METLIKA - Metliški svetniki so imeli na eni zadnjih sej v tem mandatu na dnevnem redu tudi predlog ureditve premoženjskih zadev med občino in Mercatorjem Dolenjsko, d.d. Vendar pa se svetniki niso strinjali, da bi o predlogu odločili kar na horuk, zato so gradivo sprejeli zgolj kot informacijo, o njem pa bodo razpravljali še na prihodnji seji.
Kot je pojasnil župan Branko dolgotrajnih pogajanjih dogovori-Matkovič, so se predstavniki obči- li, da občina pridobi od Mercator-ne in Mercatorja Dolenjske po ja staro bencinsko črpalko, Weib-
CRNOMALJCI ZAHTEVAJO POJASNILO MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Na seji črnomaljskega občinskega sveta pretekli teden je predsednik sveta Andrej Kavšek vprašal, ali je kaj resnice v govoricah, ki krožijo po mestu, češ da se v begunskem centru povečuje število beguncev in da jih je že okrog 600. Svetniki so poudarili, da nasprotujejo prihodu novih beguncev, še bolj pa temu, da bi v Črnomlju odprli prehodni dom za pribežnike. Župan Andrej Fabjan je povedal, da je lastnik stavbe, v kateri je begunski center, ministrstvo za obrambo, zato ga bodo zaprosili, naj pojasni, kakšne namene ima s poslopjem. Dodal je še, da so se pred časom sicer pogovarjali s predstavniki ministrstva za obrambo, a nihče ni omenjal stalnega begunskega centra v Črnomlju.
• Še nekajkrat bo Peterle ponavljal za Janšo kot papagaj in mu čistil čevlje, pa SKD ne bo več. (Panorama)
ODKUPOVALI BODO VSE GROZDJE - S sprejemom portugalke, šent-lovrenke in gameja na prvi jesenski dan so v Vinski kleti metliške kmetijske zadruge začeli z letošnjim odkupom grozdja. Ocenjujejo, da bodo letos po več kot treh desetletjih, odkar odkupujejo grozdje, vinogradniki prvič pripeljali več belega kot rdečega grozdja. Nasploh se v zadnjih letih ponudba grozdja hitro povečuje. Za to so “krive” tri zaporedne dobre letine v vinogradih. “Zasebne zidanice so še polne lanskega vina, saj poraba vina v Sloveniji pada, ljudje pa ne morejo prodati na sivem trgu niti grozdja. Kljub veliki ponudbi bomo odkupili vse grozdje ne glede na to, ali so vinogradniki podpisali pogodbe ali ne, vendar bo za slednje odkupna cena nižja, "je povedal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc. Sicer pa so v zadrugi cene, ki so nižje kot lani, določili pred trgatvijo in z njimi seznanili vinogradnike. Prvi obrok bodo izplačali do konca letošnjega leta, ostale štiri pa do konca prihodnjega leta. Čeprav je še v začetku septembra kazalo, da bo tudi letošnja vinska letina izvrstna, pa je zaradi dežja začelo grozdje gniti, tako da bodo belokranjska vina rednih trgatev povprečna, težko pa je oceniti, kako bo s posebnimi trgatvami, čeprav je Pezdirc zagotovil, da bo zadruga v svojih vinogradih pustila nekaj grozdja za poznejše trgatve. Na sliki: samo ob koncu minulega tedna so vinogradniki pripeljali v klet 450 ton mešanega grozdja in sta bili dve vrsti čakajočih kar dolgi. (Foto: M. B.-J.)
lovo hišo ter nekdanjo papirnico, nad katero je že občinsko stanovanje. Poleg tega pa še več zemljišč, ki skupaj merijo skoraj 10 tisoč kv. metrov, od tega je okrog 8 tisoč kv. metrov v obrtni coni v bližini metliške obvoznice. Mercator Dolenjska pa bi pridobila od občine dva trgovska lokala, in sicer Žito in nekdanjo Opremo. Vendar bi moral Mercator vplačati v občinski proračun še 6,5 milijona tolarjev.
Čeprav je župan v svojem predlogu svetnikom menil, daje takšna zamenjava sprejemljiva, pa so imeli svetniki več pomislekov. Motilo jih je, da ni svojega mnenja dal odbor za gospodarske in finančne zadeve ter da ni mapne kopije vseh parcel. Slišati je bilo tudi pripombe o cenitvah objektov in zemljišč.
Matkovič je pojasnil, da uradna cenitev v tem primeru ni obvezna, obe pogajalski strani pa sta imeli že pred pogajanji svoje mnenje o vrednosti svoje lastnine. Priznal pa je, da je občini veliko do tega, da dobi parcele v obrtni coni, kjer ima že od prej nekaj zemlje. S predlagano zamenjavo bi lahko zaokrožili cono, v kateri bi bile parcele zanimive tako za občino kot za obrtnike. “Menimo, da bi z nižjo ceno parcel lahko prisilili Begrad, ki v omenjeni coni prav tako prodaja zemljo, da bi znižal ceno. Sicer pa smo se z Mercatorjem dogovorili o menjavi tik pred oddajo gradiva za sejo občinskega sveta, tako da za razpravo na odboru za gospodarske in finančne zadeve niti ni bilo časa, priznam pa, da se nanj niti nisem spomnil,” je pojasnil župan in dodal, da se je po njegovem mudilo, da svetniki o zamenjavi razpravljajo še pred volitvami, sicer se lako zgodi, da se bo odločitev zavlekla v prihodnjo pomlad.
M. BEZEK-JAKŠE
Bo vroče zaradi mrzlih stanovanj?
Apegas, ki upravlja s črnomaljsko kotlovnico na Čardaku, obljublja, da ne bo dobavljal toplote, če je porabniki ne bodo plačevali - Za 6 milijonov tolarjev dolgov in 250 tožb
ČRNOMELJ - Mešano slovensko-italijansko podjetje Apegas, katerega lastnika sta Petrol in Comergas, ki upravlja s kotlovnico na Čardaku v Črnomlju, je pred dvema letoma ogrevanje na premog iz Kanižarice preusmerilo na plin. S tem se je občutno zmanjšalo spuščanje žvepla v zrak, saj gaje v kurilni sezoni za 21 ton manj.
Vendar v Apegasu poudarjajo, da so imeli v času, ko upravljajo s črnomaljsko kotlovnico, kar nekaj težav. Ena od teh je cena ogrevanja. Za letošnjo kurilno sezono, ki naj bi se pričela te dni, so se dogovorili, naj bi znašala 123,60 tolarja za kvadratni meter. Ker se je s 1. oktobrom ekološki davek znižal za tretjino, bo tudi cena ogrevanja nižja za okrog 3 tolarje za kv. meter. V Apegasu so sicer zagotovili, da se bo med sezono cena spremenila le ob bistveno višji ceni plina ali spremembi davčne politike. Vendar pa nimajo zagotovil, da bodo tudi porabniki redno plačevali ogrevanje.
Čutiti je, da se mandat izteka
Semiški svetniki so se na seji tik pred koncem mandata najdlje časa zadržali pri odlokih o cestah v občini - Denar, ki ga dobijo, gre v glavnem za obnovo in vzdrževanje cest
Kljub temu da so že pred časom poslali vsem 526 porabnikom v podpis pogodbe, so doslej v Apegasu dobili vrnjenih le 88 podpisanih pogodb o dobavi toplote. Poleg tega jim porabniki dolgujejo 6 milijonov tolarjev, zaradi česar je Apegas na Okrajnem sodišču v Črnomlju vložil okrog 250 tožb. Ob tem v Apegasu pripominjajo še, da pogodba o upravljanju kotlovnice Čardak določa, da občina poskrbi za osnovo za zaračunavanje prispevka za rekonstrukcijo kotlovnice, vendar ta problem še ni rešen. Zaradi vsega tega so iz Apegasa tudi v pismu, ki so ga dobili v roke črnomaljski svetniki, zaprosili, da jim pomagajo rešiti problem neplačevanja, sicer bodo v prihajajoči kurilni sezoni neplačevanje kaznovali z odklopom dobave toplote.
SEMIČ' - Na sejah vseh treh belokranjskih občinskih svetov, ki so bile pretekli teden, je bilo očitno, da se svetnikom izteka mandat. Seje so bile precej krajše kot običajno, na dnevnem redu pa so bile v pretežni meri zadeve, kijih želijo svetniki dokončati pred volitvami. Tako je bilo tudi na semiškem občinskem svetu. Kjer je bila seja z 11 točkami dnevnega reda zaključena v za tukajšnje razmere rekordnih dveh urah.
Vendar so bili svetniki enotni, da sejasnec oktobra ali v začetku novembra še enkrat sestanejo, saj jim nekaterih zadev na zadnji seji ni uspelo zaključiti. Tako so tudi osnutka odlokov o občinskih cestah in kategorizaciji cest v občini zaradi številnih pripomb sprejeli le kot delovno gradivo.
Precej pripomb je bilo na račun varovalnega pasa, ki naj bi bil ob lokalni cesti širok 8 metrov, ob javni poti pa 6 metrov. Svetnikom se je to zdelo občutno preveč, župan Janko Bukovec pa je pou-
daril, da to pomeni predvsem, da se na tej površini brez dovoljenj ne sme nič početi. Predsednik občinskega sveta Tone Malenšek pa je, očitno sprijaznjen s tem pojasnilom, dodal, naj bo potem varovalni pas vsaj pokošen. Svetniki so menili, da je triletni rok za namestitev snegolovov na strehe, s katerih bi lahko sneg padel na občinske ceste, predolg ter da jih morajo lastniki hiš namestiti čim-prej. Kar pa se tiče soglasij za priključitev nekategoriziranih cest na občinsko cesto, so se strinjali,
naj bi pridobivanje teh soglasij veljalo zanaprej, saj doslej od ljudi ni nihče zahteval tovrstnih dovoljenj. Zato pa so svetniki zahtevali, naj sneg po semiških
• Semiška občina mora skrbeti za okrog 170 kilometrov gozdnih cest, zanje pa dobijo na leto le 5,2 milijona tolarjev. Poleg tega so lani prekategorizirali cesto na Smuk v občinsko cesto, a so jim na državi rekli, da mora biti široka vsaj tri metre. Zato jo bodo morali razširiti, čeprav denarja ni na pretek.
cestah čistijo ponoči, da bodo do 6. ure zjutraj, ko gredo ljudje v službo, čiste.
M. B.-J.
PESTRO OB TEDNU OTROKA
METLIKA - V okviru tedna otroka bo Občinska zveza prijateljev mladine Metlika v sodelovanju z mnogimi drugimi pripravila 8. in 9. oktobra filmski predstavi Raztreseni profesor in Mala morska deklica za vse osnovnošolce v občini. V nedeljo, 11. oktobra, bo ob 16. uri v metliškem kulturnem domu lutkovna predstava “Kdo je napravil Vidku srajčico” (vstopnina bo 200 tolarjev). V četrtek, 15. oktobra, pa bo v otroškem vrtcu ura pravljic s Primožem Suhadol-čanom. Ob 10. uri mu bodo prisluhnili otroci iz vrtca, ob 15,30 pa malčki, ki vrtca ne obiskujejo.
Problem pri ogrevanju Čarda-ka so tudi precej dotrajane toplotne postaje v stanovanjskih blokih. Čeprav Apegas z njimi ne upravljanih je v lanski sezoni sproti popravljal, pripravil pa je tudi projekt sanacije za vse tovrstne postaje. S tem bi se zmanjšale toplotne izgube in stroški za električno energijo. Konec lanskega leta so sicer imeli sestanke s stanovalci, vendar niso skleni dogovora, saj se stanovalci obnašajo, kot da toplotne postaje niso njihova lastnina in tudi ne njihov problem.
V Apegasu ob tem poudarjajo, da je njihova naloga le, da upravljajo in vzdržujejo kotlarno in dobavljajo toploto do toplotnih postaj. Stroške upravljanja in vzdrževanja postaj in porabo elektrike v njih pa morajo poravnati etažni lastniki. Zato Apegas v prihodnje ne bo več plačeval te elektrike, če pa računov ne bodo poravnali niti stanovalci, se lahko zgodi, da bo Elektro odklopil elektriko.
M. BEZ.EK-JAKŠE
SREČANJE PISCEV GLASBENIH BESEDIL
ČRNOMELJ - Društvo pesnikov slovenske glasbe bo imelo redno srečanje svojih članov, piscev besedil iz vse Slovenije, to soboto, 10. oktobra, v gostilni Muller. Pogovarjali se bodo o dosedanjem delu, o problemih avtorskih pravic, sprejeli bodo nove člane in potrdili predlog za Souvanovo nagrado.
VALTER BRANI SARAJEVO IN NO LIMITS
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju bo v soboto, 10. oktobra, ob 22. uri nastopila skupina Valter brani Sarajevo iz Kopra, ki v melodični punk vključuje elemente (predvsem) istrske ljudske glasbe, člani skupine pa na nastopih ne skoparijo z njim lastnimi teatralnimi komičnimi vložki. Družbo jim bodo delali rojaki No Limits, ki prisegajo na surov, glasen in brezkompromisen hard core.
MED TRGATVIJO JE BILO PO belokranjskih cestah in poteh kar precej traktorjev, za katere vemo, da jim ne dela vsaj en smerni kazalec. V Vipavski dolini, na primer, imajo v času trgatve posebne prometne znake, ki opozarjajo šoferje na povečano število traktorjev in traktoristov v prometu. Vipavce bi kazalo posnemati, če že ne zaradi večje varnosti, pa zato, da bi potujoči skozi deželico vedeli, da gre za vinorodne kraje, kjer človek toliko velja, kolikor trt ima pri zidanici.
LJUDJE SMO STALNI nezadovoljneži. Katerega koli vinogradnika boste vprašali, kako je s pridelkom, bo odgovoril: “No, ja, bi kar šlo, če ne bi bilo toliko gnilobe.” Med vsemi belokranjskimi vinogradniki so še najbolj zadovoljni Šokci. “Grozdje je že v redu, grozdje,” pravijo, “samo da nam orehov ni vzel bog. Teh se ne da narediti. “To pa nikakor ne pomeni, da semiško vino nastane s pomočjo kemije.
Črnomaljski drobir
DEPONIJA - Črnomaljce je v zadnjih letih že marsikaj izučilo, da so postali bolj ekološko osveščeni. In če tej osveščenosti dodajo še jesenske sprehode po gozdovih, kjer se najde še kakšna goba in kostanj, ni čudno, da najdejo tudi kaj, česar ne morejo zalučati čez levo ramo. Tako je eden od črnomaljskih svetnikov odkril v gozdu pri Vranovičih za cel tovornjak obrabljenih avtomobilskih gum. Je že res, da se zadnje čase precej govori o razširitvi vranoviške deponije komunalnih odpadkov, toda očitno se je nekdo razširitve lotil kar na svojo pest in po svojih načrtih, ki niso ravno usklajeni z občinskimi-TABLE - Poleti so v najmlajši belokranjski občini postavili table, bi označujejo, do kod sega oz. kje se začne njihova občina-Semičanom so pred dnevi sledili Črnomaljci. Da je zamisdl zares še zelo sveža, priča fotografija, saj je bila tabla še pretekli teden podprta, kajti bila je še prešibka, da bi stala samostojno. Pri Metličanih pa o kakšnih tablah, ki bi
naznanjale, da so prišleki v njihovi občini, ni ne duha ne sluha-Morda takšnih naznanil tudi nikoli ne bo. Sedaj, ko imajo table Semičani in Črnomaljci, si Metličani najbrž mislijo: “Tisto ozemlje v Beli krajini, ki ni ne črnomaljsko ne semiško, je pa metliško.
ANALIZA VINA
SLAMNA VAS - Med trgatvijo in tudi nekaj časa po njej bo v gasilskem domu v Slamni vasi delal laboratorij za analizo vina-Vinogradniki lahko prinesejo vzorce vin v analizo vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20-
Semiške tropine
PASOVI - Semiške svetnike je kar zmrazilo, ko so v osnutku odloka o občinskih cestah prebrali’ da mora biti varovalni pas na vsako stran javne ceste širok 8 metrov. Priznavali so, da hi bilo zaradi varnosti v prometu to res potrebno, da pa v resničnem življenju od občanov kaj takšnega ne morejo zahtevati, če se jim nočejo preveč zameriti. Marsikje bi namreč morali ob cesti posekati trte-Pričakovati kaj takšnega od Sem>j čanov, pa je približno tako, kot bi jim ukazali, naj si odsekajo roko-TERAN - Med Črešnjevcem io Hribom so prebivalci Cerovca ih Hriba opravili pripravljalna ih zaključna dela pri drugi faZ1 vodovoda Črešnjevec. Kot je bilo razvidno iz gradiva, ki so ga za zadnjo sejo dobili občinski svetniki, so kar 570 tisočakov namenili za “planiranje in čiščenje terana”. Eden od svetnikov je mC' nil, da jim za ta dela ne bi sme>j dati niti ficka. Pravzaprav ni ime* nič proti, ker so ljudje čistili teran, toda če so se že lotili takšnega dela, bi raje kot primorsko očistili belokranjsko vino.
Drobne iz Kočevja
POROKA - Z izborom nastopajočih v kulturnem programu ob otvoritvi prenovljenih prostorov Je Ljudska univerza Kočevje dokazala, da ne izkorišča enostransko položaja edine tovrstne ustanove za izobraževanje odraslih na celotnem območju bivše kočevske in ribniške občine v prid kočevske občine, v kateri ima svoj sedež. Nastopajoči so bili namreč
kočevske in ribniške občine. Prav tako tudi gostje. To pa še ni yse! Tudi obnovitvena dela so izdala podjetja iz obeh občin, Ljudska univeza pa tudi svoje Programe oblikuje na podlagi potreb v obeh občinah. Manjka samo, da bi si še direktorica Poiskala moža v Ribnici, pa bi bili obe občini, ki že sedaj preko Ljudske univerze sodelujeta v duhu zdravih partnerskih odnosov, tudi “uradno” poročeni!
ZASLUŽENA SAMOHVALA - S podpisom sporazma o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij so zadovoljni v vseli štirih občinah, upravičenih do premoženja bivše kočevske občine. Čeprav kočevski občini kali zado-voljstvo, ker jo čaka še delitev Premoženja z novo občino Kostel, pa so vendarle veseli, da jim Je uspelo zaključiti nekajletno obsežno delo. Pri njem so bili namreč, kar zadeva strokovne Priprave, skoraj povsem in ves čas sami, ne da bi ostale občine enkrat samkrat pokazale, da znajo to ceniti! Vebrova pohvala delav-eev kočevske občinske uprave na svečanosti ob podpisu sporazuma je bila zato upravičena, čeprav je 'zzvenala kot samopohvala.
OBČAN SPRAŠUJE,
Medved odgovarja
“Zakaj ste medvedje zadnje čase navalili v naselja in celo pri Podjetju Melamin v Kočevju so vas že opazili?”
“Ker zaradi gobarjev in polharjev nimamo miru v gozdu. ”
Ribniški zobotrebci
k PO HIŠI ŠE FUNDACIJA IN NATO... - Po ribniškem sejmu v Prvih dneh septembra in pred °bčinskim praznikom v drugi Polovici tega meseda bo Ribnica *e to nedeljo dočakala še en Pomemben dan. Po maši zadušnimi ob 80-letnici smrti patra Stanislava Škrabca v cerkvi sv. Štefana v Ribnici bodo namreč odprli tudi prenovljeno Škrabčevo rojstno hišo v Hrovači. Hišo bo svečano odprl minister za kulturo Jožef Školč, kar za Ribnico ni nepomemben dogodek. Vendar Pa samo zato dogajanje prihodnjo nedeljo še ne bo prišlo v anale Pomembnih dogodkov v Ribnici. To se bo namreč zgodilo šele, če se bodo uresničili daljnosežni načrti investitorja obnove Škrab-Jeve domačije Janeza Škrabca. Gledano z njegovimi vizionarskimi očmi, bo namreč zaključek obnove hiše pravzaprav začetek vsega, kar bo šele sledilo. Ob tem, ha je ustanovitev fundacija patra Stanislava Škrabca kljub zapleteni in dolgotrajni proceduri načrtovana že za bližnjo prihodnost, Pa si navadni zemljani niti predstavljati ne moremo, kaj vse naj bi se sledilo!
POLITIKA RAZOČARALA 'Seja odbora za gospodarstvo pri GZ, ki je bila sklicana za minuli torek v Ribnici, je prestavljena za nedoločen čas, po vsej verjetnosti zaradi strankarskih prevolilnih Prestižnih igric.
(Dobrepoljski krompirčki
JUTRI OTVORITEV - 9. oktobra ob 16. uri bo slovesna otvoritev prizidka vrtca in šole na Vidmu. V kulturnem programu “odo sodelovali Godba Dobre-Polje, Učenci šole in malčki iz Vftca, kvartet Beati in učenci Glasbene šole Grosuplje.
RAZGRNJEN NAČRT - Od ' oktobra dalje 30 dni bo razgrajen osnutek zazidalnega načrta ?n novo obrtno cono Predstruge. I dokumentacija pa je na vpogled I ’udi na sedežu občine.
| PRESELILI KNJIŽNICO -I [Gajevno knjižnico Dobrepolje, G je podružnica grosupeljske knjižnice, so preselili v prostore Pove šolske knjižnice na Vidmu. ’ knjižnici bodo že ta mesec t*vedli tudi ure pravljic.
dvakrat na madžarsko - Upokojensko društvo °rganizira v oktobru kar dva izletu na Madžarsko. Prvega, v Len-’■> so imeli minuli četrtek. 17. ok-’l)bra pa bodo obiskali Budimpešto.
RAČUNALNIŠKI TEČAJ -Gsnovna šola Dobrepolje orga-Ptžira v sodelovanju z Laser com-Putcr, d.o.o., računalniški tečaj °ffice 97”, ki obsega 20 šolskih tu, začel pa se bo 19. oktobra.
tttAt I Z N A Š I H O S Č I N
PO NEKAJ LETIH PRIPRAV
Končno pričetek gradnje šole
KOČEVJE - Kočevski župan Janko Veber in direktor družbe GP Grosuplje Bogdan Korošec sta prejšji četrtek podpisala pogodbo za izgradnjo nove osnovne šole v Kočevju. Revizijska komisija za javna naročila je namreč zavrnila pritožbo podjetja SCT kot neutemeljeno -s tem pa tudi odstranila še zadnjo iz niza ovir.
Od prvotne idejne zasnove narejene že pred leti, bo objekt nove šole v Mestnem logu manjši za 4 tisoč kv. metrov in bo imel 5.200 kv. metrov neto površin. Narejen bo za 24 oddelkov, z vsemi osnovnimi, pomožnimi in drugimi prostori, potrebnimi za sodoben pouk, šola pa bo imela tudi svojo telovadnico in zaklonišče. Vrednost gradbenih del znaša 655 milijonov 233 tisoč tolarjev, izvajala pa se bodo po sistemu funkcionalni ključ v roke. Včeraj naj bi izvajalec prevzel vso potrebno projektno dokumentacijo, investitor pa naj bi mu predal tudi gradbi-
PLESNA DELAVNICA IN IGRA
RIBNICA - Čeprav območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti v Ribnici deluje šele dva meseca, je njenemu dejavnemu vodji Jožetu Lampetu že uspelo skupaj s KUD Gallus Ribnica pod streho spraviti prvo Plesno delavnico. Na zaključni prireditvi v dvorani središča Ideal so pokazali, kaj vse so se naučili oziroma kako je potekala plesna delavnica. Hkrati je mladinska skupina uprizorila Ljubezenski klobčič, novo komedijo v treh deja-njih iz domačih logov, prvenec mlade ustvarjalke Urške Tekavec.
ZUPANI (NE)TEČEJO ZADNJI KROG?
ZAHODNA DOLENJSKA - Vsi župani šestih občin zahodne Dolenjske - Anton Jakopič iz Dobrepolja, Milan Tekavec iz Velikih Lašč, Janez Novak iz Loškega Potoka, Jože Tanko iz Ribnice, Janko Veber iz Kočevja in Anton Kovač iz Osilnice - naj bi se tudi v prihodnjem mandatu potegovali za županski stolček. Čeprav nobeden izmed njih še ni uradno potrdil svoje kandidature, pa neuradne govorice to vztrajno zatrjujejo. V novi občini Sodražica naj bi se za županski stolček potegovali veljaki političnih strank, zastopanih v svetu nekdanje KS, tudi zadnji predsednik sveta KS Zvone Janež, v Kostelu pa naj bi imel prednost pred drugimi neodvisni kandidat Valentin Južnič.
M. G.
PODPISALI POGODBO ZA ŠOLO - Podpisnika pogodbe za izgradnjo nove šole, Veber in Korošec, sta poudarila, da ni vzrokov, da se z izgradnjo ne bi pričelo najkasneje v 14 dneh.
Košir v banki
KOSTEL - “Drago Košir, kipar iz Jelovca pri Sodražici, je literat, ki se izraža z dletom in lesom”, je na otvoritvi razstave Koširjevih del 29. septembra v prostorih Nove Ljubljanske banke v Potoku v Kostelu poudaril Peter Svetik, ko je predstavljal kiparja Koširja, njegovo delo in ocenil razstavljena dela.
Zaradi utesnjenega prostora je na razstavi, ki bo odprta mesec dni, prestavljenih le 24 Koširjevih del, in sicer 12 iz cikla Lovstvo in prav toliko iz cikla Obrti, ki izumirajo.
Drago Košir se je rodil leta 1921. Najprej seje izučil za zidarja, med vojno je bil taboriščnik na Rabu in po kapitulaciji Italije partizan. Po vojni je pisal igre, režiral, vodil dramske skupine, pred dobrimi tridesetimi leti pa je začel kipariti. Doslej je ustvaril blizu 2500 umetnin, ki jih je predstavil na okoli 70 samostojnih in še več skupinskih razstvah doma in v tujini.
Razstavo, posvečeno svetovnemu dnevu turizma, je organiziralo Turistično športno društvo Kostel, na otvoritvi pa so v kulturnem programu sodelovali harmonikar Branko in recitatorji domače osnovne šole. Kiparju se je za prikazana dela zahvalil tudi predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič in mu podaril turistični spominek, delo kiparja Marjana Leša, ter majico in kapo društva.
J. P.
MEDVED V TOVARNI
KOČEVJE-Pred leti seje, kot ljudje še dobro pomnijo, na robu mesta pod Stojno sprehajal medved, ki je bil navajen, da sredi belega dneva od korajžnih občanov jemal sadje in druge dobrote. Prejšnji teden pa se je kosmatinec v zgodnjih jutranjih urah pojavil v ograji podjetja LIK in z obiskom presenetil varnostnika. Vendar sc na njegovo srečo ni dolgo zadržal v podjetju in je čez ograjo odhlačal nazaj v bližnji gozd.
DVE RAZSTAVI - V okviru prireditev v počastitev 80-letnice smrti jezikoslovca patra Stanislava Škrabca so prejšnji torek v veliki dvorani Miklove hiše v Ribnici odprli razstavo grafik Pavla Medveščeka, v manjši dvorani pa razstavo "Razvoj slovenskega knjižnega jezika od Trubarja do Škrabca ”, Predsednik organizacijskega odbora Škrabče-vih dnevov pater Niko Žvokelj je ob otvoritvi poudaril, da prinaša prva razstava dela slikarja iz Solkana pri Novi Gorici, ki je grafično oblikoval vsa ponatisnjega Škrubčeva dela, predstavljena skupaj z ostalim knjižnim bogastvom frančiškanskih knjižnic na drugi razstavi. Slednja je, kot je dejal, edinstvena, saj nas vodi v same začetke knjižne slovenščine. (Foto: M. L.-S.)
ZBIL MEDVEDA
TURJAK - V ponedeljek zjutraj je voznik osebnega avtomobila Zastava 128 na magistralni cesti M-6 Škof-Ijica-Brod na Kolpi v kraju Gradišče nad Pijavo gorico trčil medveda, ki je nenadoma prišel na vozišče. Kosmatinec se je skotalil po bregu in od tam odhlučal neznano-kam. Nit kraj so prišli lovci LD Škofljica in pričeli iskati ranjenega medveda, saj gre /a ranjeno zver, ki pomeni nevarnost za ljudi. Kljub obsežni akciji, ranjenega medveda lovci še niso našli.
šče, tako da bi lahko z gradnjo pričeli najkasneje v 14 dneh po podpisu pogodbe.
Izgradnjo šole, ki bo po pogodbi končana najkasneje do leta 2003, bosta financirala kočevska občina in ministrstvo za šolstvo predvidoma v enakih deležih. Letos je zanjo namenjenih 80 milijonov tolarjev, kar zadošča za pričetek gradnje, prihodnje leto pa bodo glede na razpoložljiva sredstva z aneksom k pogodbi določili dinamiko in obseg del. Skupna želja inestitorja in izvajalca je, kot sta poudarila podpisnika pogodbe Veber in Korošec, da bi šolo gradili tako, da bi bila vsaka faza zaključena, predvsem pa, da bi čimprej prišli do strehe. V ta namen se bo občina v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo predvidoma to lahko storila, tudi zadolžila. Po novi zakonodaji bo lahko najela kredit v višini do 120 milijonov tolarjev, kar je za 50 milijonov več, kot ji je omogočala stara. Tudi zato pa tako občina kot GP Grosuplje računata na dobro sodelovanje.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Zavrnil sume
KOČEVJE - Dela pri gradnji nove večstanovanjske stavbe v Turjaškem naselju v Kočevju, izvaja jih domače podjetje Gramiz, se bodo končala decembra. Kvadratni meter stanovanjske površine bo stal 89.570 tolarjev, kar je racionalno. Kljub temu so člani občinskega odbora za finance zahtevali pojasnilo o razlogih za dodatnih 20 milijonov tolarjev, potrebnih za dokončanje stavbe. Vladimir Briški iz AG Inženiringa je zavrnil sume o nepravilni porabi dodatnega denarja in pojasnil, da sta pri pregledu dokumentacije izvajalec del in nadzorna služba ugotovila posamezne nedorečenosti in neusklajenosti v projektni dokumentaciji predvsem za arbitetonsko gradbeni del projekta. Dodatna nepredvidena dela stanejo okrog 22.250.000 tolarjev, kijih bo občina zagotovila z rebalansom letošnjega proračuna.
M. G.
Končana dolga in trda pogajanja o delitvi premoženja
Podpisan sporazum
KOČEVJE - V hotelu Valentin v Kočevju so se minuli četrtek zvečer zbrali župani in predsedniki občinskih svetov Kočevja, Osilnice, Dobrepolja in Loškega Potoka ter podpisali sporazum, ki določa način in kriterije za delitev premoženja nekdanje občine Kočevje.
Pogajanja so bila trda in so trajala nekaj let, vendar je, kot je povedal kočevski župan Janko Veber, uspelo priti do kompromisa, ki je strokovno podprt, tako da bodo lahko vse občine svojo lastnino tudi vknjižile in s tem dobile možnost, z njo tudi gospodariti. Gradivo, ki ga je strokovno pripravila načelnica oddelka za proračun in finance na kočevski občini Ana Štaudohar, je, kot je dejal Veber, med najboljšimi v vsej Sloveniji. Za nepremičnine in posamezne vrste premičnin so se dogovorili za kriterij delitve po legi, za sredstva, pravice in obveznosti pa za kriterij
ODPRLI KOČEVSKO PLANINSKO POT
KOČEVJE - S predstavitvijo varnega plezanja so kočevski planinci minulo soboto dopoldan naprej odprli okoli 40 metrov dolgo plezalno pot na Fridrih-štajn, na osrednji slovesnosti pri koči pri Jelenovem studencu pa nato še Kočevsko planinsko pot. Pot je z žigom v svoj dnevnik in vpisom v knjigo pri kontrolni točki 1 pri koči odprl starosta PD Kočevje Mirko Ruparčič.
RAZSTAVA “250 LET ŽEUNSKIH JAM" - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju so prejšnji torek odprli 2. klubsko razstavo barvnih fotografij fotokluba Družina Fuji Ribnica - Kočevje “Željnske jame”. Razstava se je pričela s fotografsko delavnico na pobudo koordinacijskega odbora za praznovanje 250-letnice Željnskih jam. Kot je povedal predstavnik kluba Janez Papež, je bila izziv za vse kočevske fotografe, saj niso bili vešči slikanja v jami. Zato so k sodelovanju povabili tudi fotografe od drugod. Za razstavo so izbrali 40 del 13 avtorjev, ki so na natečaj poslali skupno 114 del. Nagrade za najboljše fotografije so prejeli: I. Uroš Zagožen (Škofljica) 2. Aleksander Čufar (Škofljica) in 3. Stanko Pelc (Kočevje). Vsi trije nagrajenici so prejeli tudi diplome, poleg njih pa sta si diplome prislužila tudi domačina Janez Konečnik in Štanko Lavrič. (Foto: M. L.-S.)
PODPISALI SPORAZUM O RAZDELITVI PREMOŽENJA - Na posnetku: podpisniki sporazuma (od leve proti desni): Mladen Žagar (Osilnica), Peter Rus (Loški Potok), Alojz Košir (Kočevje) in Brane Brodnik (Dobrepolje) (M. L.-S)
števila prebivalcev, po katerem pripada občini Kočevje 91,81 odst. premoženja, Osilnici 2,09, Loškemu Potoku 2,79 in Dobrepolju 3,31 odst.
Po dogovorjenem načinu razdelitve premoženja, ki ga je kot zadnji potrdil dobrepoljski občinski svet, ima kočevska občina do drugih občin denarne obveznosti v višini: nekaj čez 11,2 milijona tolarjev do Osilnice, 15,8 do Loškega Potoka in 21,2 milijona do občine Dobrepolje. V to so zajete tudi revalorizacijske obresti od 1.1.1995 dalje. Glede na to, da je kočevska občina ostalim nekaj že izplača v decembru 1995, pa jim tako dolguje še: Osilnici skoraj 7,9 milijona. Loškemu Potoku 10,2 in Dobrepolju 14,3 milijona tolarjev.	M. L.-S.
“PIKNIK S TVOJO ŽENO”
KOČEVJE - Slovensko kulturno društvo Barovica z Reke je lani praznovalo 50-letnico obstoja. V njegovih vrstah že več let deluje tudi dramska skupina, ki v organizaciji kočevske podružnice Slovejiske izseljenske matice letos gostuje tudi v Sloveniji. Z igro “Piknik s tvojo ženo” se bodo v gostišču Marof v Kočevju predstavili jutri ob 19., naslednji dan ob 17. uri pa še v Osilnici v gostišču Kovač.
Razveseljivo, letos sedem učencev več
Prihodnje leto 130-letnica šole v Robu - Kmalu otvoritev nadzidka k šoli
VELIKE LAŠČE - V novem šolskem letu obiskuje centralno osnovno šolo Velike Lašče s podružničnimi šolami Rob, Tbrjak in Karlovica 369 otrok ali 7 več kot v minulem šolskem letu. Letos so že tretje leto zapored vpisali po dva oddelka prvega razreda (prej so le po enega), ker se število otrok počasi a vztrajno povečuje.
23. oktobra bodo odprli novi nadzidek pri centralni šoli. Tako bodo pridobili tri prepotrebne učilnice, kabinet za skupinsko delo, garderobo, novo stopnišče, mini jedilnico za zaposlene, in kar je posebno pomembno in zanimivo, astronomski observatorij za potrebe šole. Z novimi prostori bo odpravljena prostorska stiska učencev razredne
stopnje, razen tega pa bodo učilnice razredne stopnje ločene od učilnic predmetne stopnje, kar bo imenitna rešitev za organizacijo pouka, poudarja ravnatelj Edi Zgonc, ki se hkrati zahvaljuje za pomoč pri zagotovitvi novih prostorov vsem svetnikom občinskega sveta, županu Milanu Tekavcu in podžupanji Tatjani Devjak.
Do začetka šolskega leta so na šolskih športnih igriščih na Turjaku in v Velikih Laščah namestili po dve garnituri košev za košarko, v Karlovici pa so urejali podstrešje šole. Delno so urejali tudi garderobe pri telovadnici, namestili dva tuša ter uredili sanitarije. Zamenjali so nekaj dotrajane opreme, uredili šolsko prehrano itd. Za šolo v Robu pa potekajo priprave za dograditev dveh učilnic, ki bosta predvidoma dograjeni prihodnje leto, ko bo ta šola praznovala 130-letnico. J, PRIMC
I z
NAŠIH O B Č
I N
KMufc
Ivančna Gorica občinska sramota?
Pregled osemletnega delovanja KS Ivančna Gorica - Premalo se je naredilo - Krajani nezadovoljni - Vse ostale KS bolj razvite - Ivančani do zdaj brez svojega svetnika
“GLEDAMO NA JUTRI” - To je osnovna usmeritev Demokratske stranke Slovenije, ki je imela v soboto, J. oktobra, v Stični in Ivančni Gorici republiški posvet s predstavniki občinskih zborov svoje stranke v zvezi z bližnjimi lokalnimi volitvemi. V Ivančni Gorici je namreč 30. avgusta začel delovati občinski odbor demokratov Slovenije, katerega predsednik je Gabrijel Berginc (na levi). Skupaj z vodstvom stranke - Tonetom Peršakom in Danico Simšič (zraven) - je poudaril, da če je ljudem še kaj do poštenja in ne do strankarskih zdrah, bodo volili njih. Zgodovine ne želijo pisati in jo popravljati, saj gledajo na jutri. Na lokalnih volitvah bodo v ivanški občini v treh volilnih enotah sodelovali z 21 kandidati za svetnike, kandidat za župana pa je Nikolaj Erjavec iz Stične. Posveta so se udeležili demokrati iz različnih koncev Slovenije, ki so srečanje ocenili kot potrebno, uspešno in prijetno. (Foto: L. Murn)
TEDEN OTROKA V SEVNI-ŠKEM VRTCU CICIBAN - V Tednu otroka, od 5. do 9. oktobra, je sevniški vrtec Ciciban povabil v svoje enote tudi vse otroke, ki ne hodijo v vrtec, da se jim dopoldne pridružijo s starši. Tako so pretekli ponedeljek v enoti Rdeča kapica pripravili različne delavnice: skupina Zvončki (na posnetku) se je lotila gubanja vrečk iz papirja za kokice, skupina Palčki je prikazala igrarije z modelimo maso, skupina Sončki izdelovanje košaric za pečen kostanj, skupina Muce pa gubanje denarnic in barvanje po želji. V torek so se izkazali z izvirnimi delavnicami še v enoti Kekec.
	
m*	
	
	
RAZBOR IN POSLANICA MLADIH ZA ŽIVLJENJE - Prvo oktobrsko nedeljo je bila v župnijski cerkvi na Razborju pod obronki Lisce še sklepna prireditev ob koncu številnih kulturnih pa tudi zabavnih prireditev, ki so potekale pod geslom Mi smo za življenje. Med mašo, ki jo je daroval domači župnik pater Karel Gržan, spiritus agens preporoda Razborja, so prebrali poslanico mladih za življenje. Po maši so nastopili pesnica in igralka Mila Kačičeva, pesnik in igralec Tone Kuntner, sopranistka Dunja Spruk, violinistka Majda Gunžer in organistka Marjeta Kozmus. Bil je to čudovit kulturni dogodek, polepšale pa so ga j>e slike 20 slikarjev, ki so sodelovali na likovni koloniji na Razborju. Nastopajočim so se mladi zahvalili s hlebci kruha (na posnetku). Slovenka leta Metka Klevišar pa je ob koncu dejala: “Upajte si biti to, kar ste!" (Foto: P. P.)
IVANČNA GORICA - “Ob preteku osemletnega mandata želim povedati, zakaj seje tako malo vlagalo v ta kraj, zakaj je bil zapostavljen in zakaj je postal občinska sramota, čeprav še zdaleč ni zaselek ali majhna vas, temveč mesto tako po velikosti kot po številu prebivalcev ter občinsko središče,” je na zboru krajanov v petek, 2. oktobra, v ivanškem kulturnem domu dejal dosedanji predsednik KS Ivančna Gorica Franjo Rajh.
Maloštevilnim krajanom - sestanka se jih je od 2150 prebivalcev udeležilo le okrog 40 - je razložil, kaj vse se je v osmih letih naredilo in predvsem kaj se ni, pa bi bilo potrebno. “Gre za pomanjkanje denarja, razlog pa je predvsem strankarski. Politične stranke v občinskem svetu niso bile naklonjene razvoju same Ivančne Gorice in 1600 volilcev ni imelo svojega občinskega svetnika, ki bi zastopal njihove interese. Lahko rečem, da smo veliko več sredstev dobili v času bivše občine Grosuplje, ko se je tudi največ naredilo,” je ugotavljal Rajh, tudi občinski svetnik skupine LDS, ter dejal, naj krajani na bližnjih lokalnih volitvah volijo predstavnike iz svojega kraja, ki se bodo zavzemali za razvoj Ivančne Gorice, in ne glede na strankarsko opredeljenost. Tudi župan naj bi bil iz samega občinskega središča.
Ivančani so glasno dali vedeti, da tudi oni niso zadovoljni z razvojem kraja. Naštevali so probleme: samoprispevek za nov vrtec je že zdavnaj plačan, pa ga še sedaj ni; zakaj se ne razširi in uredi križišče za v Stično, Šentvid in Višnjo Goro; zakaj se gre v gradnjo obvoznice, ki bo prometne težave še poslabšala; avtobusna
OKRO<',7-3 milijona
ekološkega društva še vedno ni nič POMOČI ZA ŠKODO narejenega v smislu ekologije;	pQ
kako s turizmom, ki naj bi bil prednostna panoga občine; kje je	TREBNJE - Za povračilo
skrb za starejše, zakaj še nobenih posledic škode po neurju s
točo 25. juljja in 24. avgusta letos bodo iz rezervnega skla-da proračuna trebanjske občine dodelili okrog 7,3 milijona tolarjev. O škodi, nastali na kmetijskih pridelkih in o škodi, ki je natala na cestah in drugih objektih, bodo Tkebanjci obvestili pristojna ministrstva. Prijavili se bodo tudi na razpis ministrstva za kemtijstvo. \
Franjo Rajh, osem let predsednik KS Ivančna Gorica
načrtov za gradnjo doma starejših občanov; zakaj v Spodnji Dragi in Stranski vasi še vedno nimajo povsod vodovoda; zakaj se o ureditvenem načrtu središča razpravlja šele sedaj; kje je industrijska cona itd.
Med sklepi, ki so jih ob koncu sprejeli, je bila tudi zahteva po
SREČANJE ŽENSK V DOBRNIČU
DOBRNIČ - Ob 55. obletnici 1. kongresa protifašistične ženske zveze bo v Dobrniču v nedeljo, 11. oktobra, ob 10. uri srečanje žensk. V kulturnem programu bodo sodelovali: občinski pihalni orkester Trebnje, pevski zbori iz Mokronoga, Kočevja in Žužemberka, dramski igralki Iva Zupančič in Jerca Mrzel ter šolska mladina. Slavnostna govornica pred do-brniško šolo bo Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko. V Dobrniču bo tudi razstava dokumentarnega gradiva o volitvah 1943 in 1945. Po proslavi bo družabno srečanje.
Svetnikom prihranjeno razbuijenje
Ob informaciji o gradnji HE Boštanj ostra polemika med sevniškimi svetniki in predstavnikoma Savskih elektrarn - Pravniki naj povedo, ali gre za stavbna zemljišča - Sporen dopis
SEVNICA - Živahna razprava sevniških občinskih svetnikov s predstavniki občinske uprave in Savskih elektrarn (SEL), d.o.o., Ljubljana, direktorjem Borutom Miklavčičem in Janezom Nučičem, je ob obravnavi informacije o poteku priprav na gradnjo HE Boštanj naposled le postregla s sklepi, ki sta jih najbolj vneto zagovarjala svetnika Zupančič in Zalašček (oba SLS). To pa je predvsem, daje ljudem potrebno ponuditi verodostojne informacije.
Tine Zupančič in Lojze Zala- Svetnik Franc Pipan (ZLSD) je šček sta vztrajala, da predpisi na-	predlagal naj bi o spornih pravnih
vajajo, da bi morale SEL ceniti kmetijska zemljišča, ki jih pridobivajo za gradnjo HE Boštanj kot stavbna. Zupančiča je zanimalo, kako to, da svetniki niso prejeli na mizo stališča KS Sevnica do teh vprašanj, so pa dobili ločeno mnenje ustavnega sodnika Matevža Krivica glede odločitve ustavnega sodišča o Bučki, čeprav sta obe listini hkrati prispeli na občino. Zupančič je dobil občutek, kot da bi nekdo pritiskal na Občinarje. Temu pa je Nučič odločno nasprotoval, rekoč, da je potrebno spoštovati vse zakone in še poudaril, da on že ni pritiskal na občino. Dodal pa je, da Jožica Radej ni hotela podpisati pogodbe, čeprav je že prej podpisala predpogodbo, ker je na občini slišala, da gre tudi v njenem primeru za stavbna zemljišča.
vprašanjih pridobili kvalificirano strokovno mnenje. Pridružil se je mnenju, da so cenilei pošteno opravili svoje delo. Zalašček je še
Borut Miklavčič, direktor Savskih elektrarn
opozoril, da večina Boštanjčanov, ne pa le nekateri (kot navaja Nučič), vztraja pri spremembi trase ceste, ki bi razdelila Boštanj, čez kakšnih 10 let pa bi zdaj predvidena trasa ceste porušila stežka obnovljeno cerkev. Direktor SEL Borut Miklavčič je zatrdil svetnikom, da tudi on ni nikogar nagovarjal, naj bi kaj zamolčal. Pojasnil je, da so SEL 100-odstotno državna firma in da kupujejo zemljišča s sredstvi, ki so jih dobili z amortizacijo.
Župan Jože Peternel je povedal, da so SEL poslale vsem oškodovancem predhodno informacijo o predvidenih cenitvah in imenih cenilcev. Po županovih besedah so doslej SEL dale vse podatke, ki so jih iskali. Dopis KS Sevnica pa so zadržali, ker so v njem take cene, ki bi “razkurile ljudi”. Zupančič je vprašal, ali bi zavajali ljudi, če bi jih obvestili, naj počakajo s podpisovanjem pogodb? Poslanec in občinski svetnik Branko Kelemina (SDS) je menil, da bi bilo dobro, da bi vedeli, kaj je zapisano v koncesijski pogodbi, da se ne bi pozneje “cufali”.	PAVEL PERC
“Vroč” dopis KS
Svet KS Sevnica podpira oškodovance pri gradnji HE Boštanj
SEVNICA - Scvniškim Občinarjem se je zdel dopis KS Sevnica občinskemu svetu neprimeren oz. zavajajoč, ker svet soglaša s tistimi, ki menijo, “da bi morala biti cena za 1 m2 površine, kjer bo posegala v prostor HE Boštanj, v okviru cene za m2 stavbnega zemljišča”. To pa je, kot smo objavili že v prejšnji številki DL na 6. strani, 1.136,30 tolarjev za 1 m2 za Sevnico in Boštanj, za ostala naselja pa 757,60 tolarjev. “Lastnike zemljišč v naši KS bomo opozorili, naj ne podpisujejo nobenih pogodb, ki bi bile v nasprotju z dogovorjeno ceno, ki jo zahtevajo za svojo zemljo. Predlagali bomo tudi, da se za vse transakcije s firmo Savske elektrarne posvetujejo z advokatom. Občinski svet naj zaščiti lastnike na območju z lokacijsko dokumentacijo predvidenega ozemlja, ki bo namenjeno za gradnjo HE Boštanj. Zavedajte se, da razen kupnine za predvideni prostor in del sredstev za spremembo namembnosti prostora ne bomo imeli od tega objekta nobene koristi, ampak samo drugi prekat greznice odpadkov osrednje Slovenije,” je med drugim zapisal predsednik sveta KS Sevnica Zvone Tuhtar svetnikom v dopisu, ki pa ga ti niso dobili v roke, ker so modri Občinarji presodili, da bi jih ta utegnil vznemiriti, oškodovance pa celo razkuriti.
P. P.
zemljiškoknjižni ureditvi prizidka kulturnega doma. V primeru prodaje te stavbe, ki je lastnina KS, se to ne sme zgoditi brez zbora krajanov, ki bodo imeli o tem glavno besedo.
L. MURN
RAZSTAVA SLAVICE DREV NA RAZBORJU
RAZBOR - V mladinski sobi župnišča na Razborju pod Lisco so ob sklepni prireditvi Mi smo za življenje postavili na ogled akvarele domačinke Slavice Drev, ki se je udomila v Ljubljani. Razstavljena dela iz cikla Cvetje tete Slavice so zvečine že oddana.
JANI KOVAČIČ V LOKI
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Tukajšnje kulturno društvo Primož Trubar je povabilo v Loko 10. oktobra Janija Kovačiča, ki bo s skupino predstavil nekaj novosti, med drugim tudi ustvarjanje Toma Waitsa. 17. oktobra bodo Ločani gostili skupino Fake.
KOMISIJA ZA SPREMLJANJE GRADNJE HE BOŠTANJ
SEVNICA - Občinski svet je končno imenoval komisijo za spremljanje gradnje HE Boštanj. V njej so dr. med. Alojz Stopar (zadolžen za zdravstvo in lov), Drago Deželak, ml. (energetika), Kristijan Janc (gospodarstvo), Petra Pozderec (pravo), Franc Povše (infrastruktura), Miran Tomšič (gradbeništvo) in Tine Zupančič (kmetijstvo).
Lakničani bodo še raje ostali na domačijah
Asfaltirali 1800 m ceste
SREDNJE LAKNICE - 27-let-ni Peter Mikec, delavec Revoza iz Srednjih Laknic, je (bil) predsednik gradbenega odbora za posodobitev krajevne ceste, ki so jo te dni asfaltirali; gre za pomemben 1800 m dolg odsek, saj povezuje
Peter Mikec
promet po regionalki Mokronog;, Smarjeta in po lokalki Sv. Vrh-Malkovec. Šest gospodinjstev je prispevalo po 360 tisočakov, sami so uredili niulde in precej denarja odšteli še za prevoze. Ker gre za strmo cesto, bodo imeli poslej Lakničani precej manj dela z vzdrževanjem. Poslej bodo mladi še raje ostajali na domačih ognjiščih, so nam povedali.
“Se dobro, da je trebanjski župan Lojze Metelko obljubil pomoč v višini 3 milijonov in smo lahko dokončali asfalt. Naš predsednik sveta KS Mokronog Anton Maver mi je sicer povedal, da se je župan sicer nekaj vmes premislil, da pa je na koncu le izpolnil obljubo. Ne predstavljam si, kako bi lahko zaključili po predračunu vredno naložbo v višini 11,7 milijonov tolarjev, če nam ne bi prispevala več kot polovico potrebnih sredstev naša krajevna skupnost, 30 odstotkov pa občina. Prestaviti in financirati smo morali tudi 175 metrov glavnega vodovoda,” je povedal Mikec.
P. P.
Krjavljeve iskrice^
KRIVI POŠTARJI? - Na zboru krajanov je bil obisk zelo slab in tudi polurno podaljšanje začetka ni kaj dosti pomagalo. Sklicatelju Rajhu ni bilo jasno, saj so menda poslali 600 vabil, prišlo pa je okrog 40 ljudi. “Bomo preverili, ali res niso bili obveščeni, torej ali so poštarji sploh odnesli vabila,” je zavzeto dejal. Morda pa se razlog skriva v tem, da prebivalcev sploh dosti ne zanima, kaj se dogaja v njihovem kraju, saj je tu malo domačinov in več priseljencev, ki še ne čutijo prave pripadnosti kraju, ljudem in tudi ne problemom, kot se je pokazalo, številnim.
ZMANJKALO ELEKTRIKE - Je bilo naključje ali pa namerna (politična) akcija nekoga, da je med zborom krajanov za nekaj časa zmanjkalo elektrike? Toda tema ni motila in razburjeni krajani so še z večjo vnemo razpravljali naprej ter z različnimi vprašanji “bombardirali” Rajha ter ga včasih spravili tudi v zadrego.
ANONIMNE ANKETE - Čeprav se uradna volilna kampanja začne 23. oktobra, nekatere stranke že delujejo tudi podtalno. V ivanški občini se zadnje čase mnogi hvalijo s telefonskimi klici, ko z anketami nekdo preverja in svetuje, koga bilo pametno in koga neumno voliti. Cilj res opravičuje vsa sredstva?
VABILO NA PLESNE VAJE
IVANČNA GORICA - Ivan-ško kulturno društvo vabi krajane na plesne vaje, ki se bodo pričele novembra v tamkajšnjem kulturnem domu. Kot je povedala predsednica društva Marjana Hočevar, so vaje namenjene ljubiteljem plesa vseh starosti. Prijavite se lahko pri njej.
Trebanjske iveri
VSESTRANSKI DEU - Trebanjski svetniki so soglašali s programom sprememb prostorskega dolgoročnega družbenega plana občine v luči programske zasnove za lokacijski načrt bencinskega servisa Mokronog. To je bilo potrebno, ker bencinskega servisa ne bo gradil Petrol nasproti pokopališča, kot je bilo sprva predvideno, ampak podjetni gostilničar, lastnik žage in vsestranski Peter Deu, in to na svoji zemlji proti žagi. Tako bodo lahko v kratkem gostje priljubljene Zlate kaplje poleg cvička a la Deu, tankali še bencin.
ŠE ENKRAT NI - Predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin (SKD) je pojasnil, daje na ust-' no vprašanje svetnice Zvonke Falkner na 33. seji občinskega sveta, ali je na občino Trebnje prišla vloga Odbora za tradicionalna srečanja žensk v Dobrniču, takrat župan Alojzij Metelko odgovoril pritrdilno, da pa v predlogu proračuna občine Trebnje za leto 1998 v ta namen ni predvidenih sredstev. Tudi po zadnji seji trebanjskega sveta glede Dobrniča nič novega - denar bodo za prevoze in prehrano kub turnih skupin na tem srečanju, ki bo to nedeljo, morda od nekod izbezali ob prihodnjem rebalansu proračuna. Na svidenje v naslednji vojni...
PLAČE - Direktor Komunale Pavel Jarc je svetnike obvestil, da povprečna plača delavca (brez vodilnih) v prvem letošnjem trimesečju znaša 112.940 tolarjev.
Sevniški paberki
REHABILITACIJA - Na slavnostnem podpisu 1,6 milijarde tolarjev vredne pogodbe za “rehabilitacijo” 72 km državnih cest v osrednji cesti smo se predstavniki sedme sile po malem hahljali in usklajevali, kako p°" sloveniti zgoraj omenjeno tujko, ki so jo govorci izrecno uporabljali. Morda pa se bodo gospodje iz Ljubljane odkupili vsaj Posavcem, če bodo še večkrat prinesi1 v regijo kakšno podobno, z denarjem dobro podprto zadevo oz-naložbo. Potem bi dobili odpust; ke še za kakšno tujko več, četud' bi, denimo o obnovi cest, govorili kot o reanimiaciji...
SMRTNA DOZA - Sevnišk' policisti so te dni v Krmelju zaustavili voznika kolesa z motorjem srednjih let, ki ga je imel toliko pod kapo, da so takoj opažih’ da možakar ni za drugam kot za v posteljo. Čudno, da je možak sploh preživel, saj so mu namenili kar 4,04 g/kg alkohola v izdihanem zraku! Za normalnega človeka je taka doza alkohola smrtonosna, razen če nima za sabo res dolgotrajne vadbe.
kJL.
Krške novice
KDO BO KJE DELAL? - Sodeč po govoricah, je popolnoma razumljivo, da nekateri v Ljubljani mislijo, da je zemljepisno območje Posavje in zemljepisno območje Zasavje eno in isto, saj tako mislijo očitno celo nekateri v Posavju, natančneje v Krškem. Ce Krčani ne bi tako zamenjevali Posavja z Zasavjem, bi posle z zasavskimi firmami sklepali najbrž manj širokosrčno, kot jih sklepajo zdaj, in bi več dela dali dokazano dobrim krškim strokovnjakom. Še dobro, da se znajdejo tudi slednji in po prej omenjenih navadah segajo s posli preko občinske meje. Nauk zgodbe je, daje biznis pač biznis, za medsebojno ljubezen krajanstva pa je ali pa ni priložnosti.
ČASOPIS - Posavski obzornik deluje naprej sto na uro ali bolje dvakrat na mesec, ker postaja štirinajstdnevnik. Uredništvo se ne da. Prav. Škoda le, da pri podobnih stvareh, kot sta založništvo ter pisanje časopisov in knjig, uradno Krško od prazgodovine do danes še najraje vidi, če takih stvari ni, ker je potem mir in ni stroškov.
SOBIVANJE - S tem ko se bliža zaključku obnova mostu čez Savo v Krškem, se v tem mestu končuje tudi doba tesnejšega druženja. Ko so bila obnovitvena dela na mostu na vrhuncu, so se na tem mestu visoko nad Savo ob Prehodu gradbišča hočeš nočeš od blizu srečevali Krčan s Krčanom, Krčan z Bosancem, meščan z bagrom, gospodinja s kompresorjem, župan z volilcem, vse skopaj paje bilo videti prav prijateljsko. Če bi imelo Krško v času obnove mostu na voljo vsaj še en most, vsaj eno obvoznico mimo gradbišča, bi bilo omenjenega druženja manj. Vendar bi bilo napačno misliti, da Krško nima ysaj še enega mostu zaradi prijateljstva Mostu nima zaradi pomanjkanja prijateljstva, ker se sprto mesto pač ne more odločiti, kje naj bo most.
Novo v Brežicah
OBČINSKI SVET KOT KLOŠAR - Medtem ko se po svetu v vseh večjih mestih ukvarjajo s Problematiko številnih brezdomcev, klošarjev, je v Brežicah edini Pravi brezdomec le občinski svet, ki za svoje seje nima stalnih prostorov, ampak je razpet med dijaškim domom, ki to ni več, jedilnico in zbornico osnovne šole ter veliko predavalnico srednje ekonomske šole. Že nekaj časa se cicer govori, da bodo svetniki za bolj zbrano delo dobili stalne prostore v nekdanjem domu JLA ali Mladinskem cent-ni, kot naj bi se ta imenoval po novem, vendar si svetniki še niso znali pravočasno zagotoviti denarja za ureditev novih prostorov. Kako bi si priskrbeli denar za celo sejno sobo, ko pa si ga še za en sam prenosni mikrofon ne znajo 'n se vsakič, ko želijo kaj povedati, raje prerivajo do govorniškega odra, kot da so najmanj v državnem parlamentu!
NAGRAJENI SVETNIKI -Brežiški svetniki so v ponedeljek razdelili letošnja najvišja občinska priznanja, oktobrske nagrade. Ker je bilo to v predvolilnem času verjetno njihova zadnja Priložnost za odločanje, so se odločili, da jih razdelijo kar med Sabo, saj ni verjeti, da bi se jim še kdaj ponudila taka priložnost. Da ne bi bilo zlobnih namigovanj, so eno od nagrad vendarle podelili nekomu, ki ni član sveta. Problem, ki jim ga pri delitvi teh uglednih nagrad ni uspelo rešiti v svojem mandatu, je aejstvo, daje razpoložljivih nagrad tako malo, svetnikov pa tako veliko.
V času od 19. septembra do 5. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Zijada Selimovič iz Brežic - Edina, Romana Zupanc iz Brežic - Tilna, Zdenka Mlakar iz Mrtvic - Primoža, Vesna Kovačič iz Zaprešiča -Matica, Angela Kuhar s Poni-kev - Gregorja, Nevenka Šinko-vec s Sel pri Raki - Mattea, Jožica Kodrič s Premagovc -Valentina, Melita Kolander s Senovega - Lariso, Sabina Brk-ovič z Bizeljskega - Barbaro, Janja Srpčič iz Dobove - Kristjana, Justa Kovačič z Lok pri Leskovcu - Simono, Aleksandra Adlešič s Čateža - Dolores, Katalin Gorenc s Senovega -Barbaro, Saša Zorko iz Brežic ' Žana, Metka Hudoklin iz Artič - Gregorja, Jožica Vol-čanjk iz Krškega - Pio, Zlatka Maček z Velikega Obreža -Jaka, Nataša Močnik iz Lukovca - Jana, Mojca Kozole iz Arnovega sela - Nino.
Čestitamo!
MM L Z M A 4 I H p B Č l H MM
Zakaj zamujajo šolski avtobusi?
Cestne težave ne zgolj zaradi neurja
S seje občinske sveta
BREŽICE - Septembrsko deževje je na celotnem območju brežiške občine naredilo zlasti na cestah veliko škode, ki je zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogoče odpraviti tako hitro, kot bi bilo potrebno. Zato so se svetniki na ponedeljkovem nadaljevanju 42. seje odločili za rebalans letošnjega načrta in od denarja za zimsko vzdrževanje cest namenili 9 milijonov tolarjev popravilu od plazov poškodovanih občinskih in krajevnih poti.
V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o ustanovitvi Razvojnega centra Brežice, ki naj bi pomagal zlasti podjetnikom začetnikom in tistim, ki iščejo pot do samozaposlitve.
Do večjega zastoja je prišlo pri obravnavanju predloga, po katerem bi vse krajevne skupnosti, ki tvorijo šolski okoliš OŠ Artiče, prispevale po 15 odstotkov iz svojega proračuna za novo artiško telovadnico. V KS Pečice-Križe namreč trdijo, da jim občina še ni poravnala nekaterih obveznosti za ureditev krajevnih poti, na kar želijo opozoriti ravno z odklonitvijo sofinanciranja artiške telovadnice. Občinski tajnik je trditev Pečičanov zanikal.
O velikem nezadovoljstvu je bilo slišati tudi iz ust predsednika sveta KS Zakot-Bukošek Ladislava Rožiča, ki je opozoril na nevzdržno stanje, do katerega prihaja vsako jutro pred semaforiziranim križiščem pri blagovnici, ko zaradi zožitve ene glavnih mestnih vpadnic nastajajo tam nekaj sto metrov dolge kolone vozil. Razlog za zastoj je v tem, da kljub glasnim in pravočasnim opozorilom prebivalcev Trnja ni bil zgrajen ločen prometni pas za zavijanje v desno. Predstavniki občine so zatrdili, da je za urejanje tega križišča pristojna država in da so pri zadevi nemočni, vendar pri tem niso bili prepričljivi.
Trnjani so predlagali, da se do ureditve križišča, ki bo zagotovo narekovala rušenje pred mesecem zgrajenega pločnika, izenači čas zelene luči na semaforju za vse smeri. Hkrati so opozorili tudi na nevarno križišče na koncu Pleteršnikove ulice ter preozki most na cesti Brežice-Dobova v Trnju, ki še naprej ogroža varnost uporabnikov ceste.
L. M.
Strmina, a na vrhu grajska gostilna
0 dogajanju v Rajhenburgu
BRESTANICA - Grad Raj-henburg v Brestanici spada med tiste tovrstne objekte, ki jim ne more do živega zob časa, ker se po odhodu graščakov v njih kaj dogaja tudi danes. Kamenček v mozaik dogajanja je dodal Mešičkov gostinski lokal, ki je začel delovati pred desetletjem pod grajsko streho. “Sodelujemo tudi z Zvezo kulturnih društev Krško, ki pripravlja na gradu prireditve. Letos se bomo vključili v orga-
Vida Mešiček
nizacijo harmonikarskega srečanja, ki bo tu na gradu,” je o nekaterih vezeh z okoljem povedala Vida Mešiček.
Iz nekdanje okrepčevalnice je do danes nastala gostilna, ki ima tudi kuhinjo. Medtem ko je v gostinskem lokalu v preteklosti občasno, ob prihodu večjih družb, zmanjkalo prostora, so z obnovo pred časom temu problemu naredili konec. “Vsi, ki pridejo, pravijo, da je tu prijetno okolje,” pravi Me-šičkova.
Med manj prijetne značilnosti okolja pri gradu Rajhen-burg bi kdo štel to, daje asfaltna cesta do gradu in torej tudi do gostilne v njem strma in vijugasta, kar je posebej pomembno pozimi. Kot tolažba tako zaskrbljenim bi lahko bilo, da vodi do gradu še druga, manj strma, zato pa malo daljša cesta. “Mene hrib do gradu ne moti. Zmeraj vozim po bolj strmi cesti,” pribije Mešičkova.
M. LUZAR
Težave pri vožnji krških srednješolcev v Novo mesto in Brežice - Mnogi šolarji se odločijo za zadnji avtobus - “Lahko zagotovim točen odhod avtobusa, nikoli ne prihoda”
KRŠKO - Krška poslovna enota avtobusnega prevoznika Izletnik Celje med drugimi vožnjami organizira šolske s skupno 4 jutranjimi avtobusi v Novo mesto in 7 v Brežice, pri čemer sodeluje z zasebnimi avtobusnimi prevozniki, od katerih so nekateri tudi njeni podizvajalci. Predvsem glede prevozov v Novo mesto imajo nekateri srednješolci in njihovi starši pripombe. Toda razlogi za težave so po besedah Tatjane Lubej, vodje krškega Izletnika, bolj zapleteni, kot se mogoče zdi. Izletnikovi šolski avtobusi vozi-	Dodaten problem k temu so novo-
jo iz Novega mesta proti Krškemu in naprej od 13.15 do 14.15. “Avtobus ob 14.25 je namenjen dijakom, ki so končali pouk ob 14. uri,” pravi Lubejeva. “Toda z njim potujejo domov tudi šolarji, ki so sicer verjetno končali pouk že prej, vendar so očitno počakali na zadnji šolski avtobus. S tem se poveča število potnikov v omenjenem avtobusu, medtem ko so zgodnejši manj zasedeni.”
Na število potnikov na posameznem avtobusu vpliva tudi sprememba šolskih umikov, kajti podjetje lahko šele nekaj časa po spremembi ugotovi dejansko zasedenost posameznih avtobusov in se temu prilagodi. O vplivu šolskega delovnega ritma na število potnikov v šolskih avtobusih govori tudi tale primer: Izletnik je zjutraj po voznem redu odpeljal dijake v Brežice. Po voznem redu je šel popoldne ponje, vendar šolarjev ni bilo. Tisti dan so namreč imeli športni dan, ki je bil krajši od običajnih šolskih dni, in so odšli domov bolj zgodaj, ne da bi oni ali kdo drug obvestil avtobusnega prevoznika.
“Lahko zagotovim odhod avtobusa po voznem redu, nikoli pa ne prihoda v Novo mesto. V Novem mestu med 7. in 8. uro zjutraj, ravno v času naših avtobusnih voženj, je promet zelo počasen.
meška križišča, ki so prometno manj prepustna kot npr. krška. V Krškem tudi težko srečaš zjutraj okrog 7. ure avtošolo, medtem ko so v Novem mestu takrat tudi ta vozila. Dijake, ki potujejo v takih razmerah, bi morali pripeljati v Novem mestu na tamkajšnjo postajo. Ker pa zaradi prej navedenih prometnih težav avtobus večkrat zamuja, ne moremo - nimamo srca - šolarjev puščati na avtobusni postaji, od koder gredo dijaki peš po prometnih cestah skoraj kilometer daleč v šolski center. V takih primerih jih vozimo čim bliže šolskemu centru, nikakor ne k šolskemu centru, ker bi bilo to v nasprotju z veljavno novomeško občinsko odredbo,” pravi Lubejeva.
Ker kljub takemu prevozu bliže k šoli dijaki včasih zamudijo, so
• Po besedah Lubejeve so se dogovorili za sestanek vseh prevoznikov, ki vozijo dijake v Novo mesto, na katerem bodo obravnavali problem postajališča v Novem mestu. “Pričakujemo, da bosta za rešitev omenjenega problema pokazali zanimanje tako občina Novo mesto kot novomeški srednješolski center. Kajti 'otroci so naše največje bogastvo’, kot radi rečemo. Naredimo nekaj za-nje!” pravi Tatjana Lubej.
starši izrazili željo po zgodnejšem odhodu Izletnikovih avtobusov z začetne postaje na območju Krškega. Toda vodja krškega Izletnika se doslej ni dala pregovoriti. “Meni ni problem zjutraj poslati avtobusa na pot prej. Ampak tako spreminjanje voznega reda je nepošteno do mladih ljudi. Zakaj bi jih obremenjevali z zgodnejšim vstajanjem, in to samo zato, ker pristojni ne znajo ali nočejo videti prezasedenih cest, nepropustnih križišč in neurejenih postajališč?” pravi Lubejeva.
M. LUZAR
ČAROBNA PIŠČAL
BREŽICE - Zveza kulturnih društev Brežice vabi v petek, 9. oktobra, v Viteško dvorano Posavskega muzeja, kjer bo ob 19.30 koncert, na katerem bodo udeleženci poletne šole Glasbeni julij na Obali 98 izvedli odlomke iz Mozartove opere Čarobna piščal ob klavirski spremljavi Alenke Šček Lorenz. * v
SREČANJE V DOMU STAREJŠIH
KRŠKO - V soboto, 17. oktobra, ob 12.30 bo v Domu starejših občanov Krško srečanje s svojci stanovalcev doma. Ob tej priložnosti bodo prikazali delo ustanove, razstavili in prodajali izdelke stanovalcev in odprli obiskovalcem dom za ogled. V kulturnem programu se bo zavod predstavil s svojim pevskim zborom. Srečanje bodo po uradnem sporedu nadaljevali s piknikom.
PIKNIK IN ŽIVŽAV
VELIKI PODLOG - Agencija Lukec Krško in pizzerija Račko bosta organizirala v soboto, 17. oktobra, od 10. do 24. ure na prireditvenem prostoru gasilskega društva Veliki Podlog kostanjev piknik z živžavom za otroke in družabne igre za vse. Nastopili bodo med drugimi Simona Weiss in ansambel Magnet, Spidi in Gogi, humorist, mladi glasbeni talenti, vinska kraljica in vinska princesa, plesalci in plesalke PPK Lukec, najmlajši harmonikar Gregor Gramc. Vstopnina za otroke je po navedbah organizatorjev pol kilograma kostanja.
SEMINAR - Novomeška območna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je organizirala 1. do 4. oktobra v Krškem seminar slovenskega knjižnega jezika in kulture za dvojezične učitelje z avstrijske Koroške, ki ga je obiskovalo 44 udeležencev. Seminariste sta pozdravila med drugimi generalni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Roman Lavtar in predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško mag. Wemer Glas. Gostje iz Koroške so pohvalili prizadevnost organizatorja in posebej prof. Jožeta Škufco, predstojnika novomeške enote zavoda za šolstvo. Na fotografiji: s predavanja v krškem hotelu Sremič. Več prihodnjič. (Foto: M. Luzar)
lUristična pot skozi zanimivosti
Občinska turistična zveza Brežice uredila turistično kolesarsko pot - Že več turistov -Prireditve pri obnovljenem Zadnikovem kozolcu - Brežice dobivajo arboretum
BREŽICE - V Brežicah se radi pohvalijo, da so turistična občina. Med temi, ki snuje marsikaj koristnega za tukajšnji turizem, a se posebej ne hvali, je Občinska turistična zveza Brežice.
Ta je začrtala brežiško turistič- sarje. “Pot je namenjena športu in
no kolesarsko pot, ki jo je junija letos odprl brežiški župan Jože Avšič. Na 97-kilometrski poti, ki poteka skoraj po vseh območjih mežiške občine, je 10 kontrolnih točk; večinoma so to gostišča. Traso, na kateri je najnižja nadmorska višina 162 in najvišja 375 m, tudi ljubiteljski kolesarji lahko prepotujejo brez večjih težav, saj se da voziti etapno. Na voljo so tudi zemljevid občine z vrisano potjo, profil poti, tj. informacija o spustih in vzponih, in kontrolni karton, ki prinese na koncu kolesarju majico in značko.
Brežiško turistično kolesarko pot so po besedah Viljema Pavliča, tajnika Občinske turistične zveze Brežice, naredili po mednarodnih standardih. Krst je doživela s septembrskim maratonom, ki ga je slovesno odprl Vlado Deržič, predsednik Občinske turistične zveze Brežice, v času po tistem pa dokazano privablja še mnoge, tudi tuje ljubiteljske icole-
rekreaciji in hkrati temu, da obiskovalci spoznajo naravne, kulturne in zgodovinske značilnosti pokrajine. Odkar obstaja pot, se je povečalo število obiskovalcev povsod, koder je speljana. Prvič pride človek s kolesom mogoče sam, potem se vrne z družino ali znanci z avtomobilom,” ugotavlja
tajnik Pavlič, nekdanji predavatelj športne vzgoje.
Omenjena kolesarska pot je po Pavličevih besedah prispevek Občinske turistične zveze Brežice k letu športa v turizmu. Z enakim namenom je turistična zveza organizirala letos tudi že omenjeni kolesarski maraton s skupno 32 udeleženci, odbojko na mivki, ki sojo morali zaradi slabega vremena prestaviti v dvorano, in ocenjevanje urejenosti športnih objektov v brežiški občini.
Med novostmi, ki jih bodo turisti v Brežicah doživeli v prihodnje, sta žetev in ličkanje, ki ju bosta Občinska turistična zveza Brežice in Turistično društvo Čatež ob Savi skupaj pripravila pri Zadnikovem kozolcu ob cesti proti Termam Čatež. Kozolec so na pobudo občinske turistične zveze obnovili in tako polepšanega odprli 24. avgusta.
Za turiste posebej privlačen bo nemara tudi arboretum, za kate-
OB KULTURNEM HRAMU TUDI VINOTEKA
BRESTANICA - Gradu Rajhen-burg v Brestanici želijo vdahniti čimveč življenja. V objektu organizira Zveza kulturnih društev Krško vrsto prireditev, pod grajsko streho pa bo v bližnji prihodnosti verjetno nastala tudi vinoteka posavskih vin, za katero so že uredili prostor.
Tekmovale bodo ženske s harmoniko
Prvo državno prvenstvo
BRESTANICA - V Sloveniji narašča zanimanje za diatonično haramoniko. Tako menijo tudi v turistični agenciji BooM Krško, Zvezi kulturnih društev Krško in Radiu Sevnica, zato skupaj pripravljajo državno prvenstvo žensk s tem instrumentom. Tekmovanje bo 17. oktobra ob 13. uri na gradu Ra-jhenburg v Brestanici, kot so sporočili omenjeni trije organizatorji na nedavni konferenci za novinarje v Brestanici.
Do 1. oktobra je prispelo 17 prijav za tekmovanje, med tako napovedanimi harmoni-karkami so znana imena, ki jih poznavalci srečujejo kot solistke na omenjenem inštrumentu in kot vodje ansamblov. Med prijavljenimi
* Strokovna žirjja na tekmovanju bo podelila dva naslova, in to državna prvakinja '98 in najprikupnejša harmonikar-ka ’98.
so 3 tekmovalke stare po 10 let, ena je stara 59 let. Instrumentalistke bodo letos nastopile v enotni skupini, v pri-hodnje bodo tekmovale v različnih kategorijah. Vrsta informacij o prvenstvu je na voljo tudi na internetu.
Vsaka tekmovalka bo dobila darilce - maskoto tekmovanja, a tudi za občinstvo organizatorji pripravljajo presenečenja.
L. M.
Krčani dobro le v prvem polčasu
V nadaljevanju le s težavo do prve letošnje točke - V četrtem kolu Dobovčane in Krčane čaka poraz
KRŠKO - Zaradi nastopa Preventa in Trebnjega na tekmah evropskih pokalnih tekmovanj so rokometaši v prvi državni ligi v soboto odigrali le nekaj tekem tretjega kroga, z našega konca pa je nastopilo le Krško, ki je zapravilo lepo priložnost za prvo letošnjo prvenstveno zmago, saj so po prvem polčasu tekme z Izolo vodili že s 15:8, a do konca srečanja niso zdržali.
Le malo gledalcev si je ogledalo
derbi moštev z repa prvenstvene lestvice, le-ti pa so bili priča dvema povsem različnima polčasoma. Do-
rega je prispeval zamisel Viljem vsem prev,auova . na ignsc Pavlič. Zgradili bi ga na 5,5 hek-	l
tarn na Čatežu ob Savi, na zem-	__i_____
Viljem Pavlič
tarji na Čatežu ob Savi, na : ljišču podjetja Agrariacvetje.
M. LUZAR
mačini so v prvem delu tekme povsem prevladovali na igrišču, kar je J ”	irvenstva,
ud boj za
obstanek, ki si ga bodo morali izboriti najprej pri pokroviteljih.
Medtem ko so Krčani v prvem
polčasu brez težav prihajali do strelov na vrat, jih je v drugem polčasu bolj organizirana obramba gostov znala zaustaviti, iz protinapadov pa so Izo-Ijani zadevali kot za stavo. Kot da je zanje tekme konec, so Krčani gostom dovolili priti celo do vodstva s 25:22, a so jih v zadnjih minutah na srečo ujeli in osvojili prvo letošnjo točko.
Trebnje in AFP Dobova sta svoji srečanji drugega kola odigrali sinoči, v soboto oziroma naslednjo sredo pa vsa tri moštva z našega konca čaka nastop v gosteh. Dobovčane v soboto
v Celju čaka najbrž neizbežen poraz proti Pivovarni Laško, Krško v Velenju v sredo nima veliko več možnosti za zmago nad Gorenjem, pa tudi Trebanjci se bodo morali v Slovenj Gradcu za zmago na derbiju moštev z vrha lestvice pošteno potruditi in imeti še nekaj sreče.
MAČEHA Z IMENOM EVROPA
Svetuje nam, k skledi pa ne pusti!
Visoko leteče besede o pomoči pri vključevanju na enotni evropski trg, v praksi pa slovenska podjetja ne morejo sodelovati na razpisih za obnovo BiH - Dokaz v Leskovcu pri Krškem
HB Brežice ne bo več banka
BREŽICE - V začetku preteklega tedna so delničarji Hipotekarne banke Brežice na svoji skupščini med drugim odločili, da ta družba v bodoče ne bo več poslovala kot banka, ampak kot “nebančni poslovni subjekt”. Čeprav je uprava še ob sklicu skupščine predlagala, naj delničarji podprejo prevzem banke s strani tujega poslovnega partnerja, do dogovora o prevzemu kljub pogovorom s številnimi tujimi bankami ni prišlo.
Tako Brežice ne bodo več imele svoje banke, ki je v času, ko je bila ustanovljena, morda odigrala svojo vlogo, toda pozneje ostala premajhna, da bi se sama obdržala na trgu. Vsi dogovori o morebitnem združevanju - v igri so bile Nova LB, Banka Celje in Banka Koper - in o dokapitalizaciji s strani tujega strateškega partnerja so očitno doslej padli v vodo. Banka Slovenije je kljub temun vztrajala, da Hipotekarna banka Brežice o svoji usodi odloči že na septembrski skupščini.
Na omenjeni skupščini so delničarji še sklenili, da bo uprava banke poslovanje z občani prenesla na Abanko iz Ljubljane, s čimer soglaša tudi Banka Slovenije.
KRŠKO - Evropska unija je Sloveniji s programom Phare in nekaterimi drugimi dala predvsem strokovno pomoč, da bi naša podjetja dohitela konkurenco iz EU, zdaj pa se je izkazalo, da slovenska konkurenca ni najbolj dobrodošla. Unija pač v prvi vrsti varuje interese svojega gospodarstva, medtem ko bo za naše morala bolje poskrbeti Slovenija sama. Zgodilo seje namreč, daje Unija pripravila program Obnova, 4-letno tehnično pomoč pri obnovi Bosne in Hercegovine, v okviru katere bo na različnih razpisih na voljo 400 milijonov ekujev. Po uredbi sveta EU so dosedanji razpisi kot tudi ves program namenjeni državam članicam in državam bivše Jugoslavije, med katerimi pa ni navedena Slovenija.
Zaradi tega je bilo na razpisu za izdelavo in dobavo letališke opreme za letališče Mostar neposredno prizadeto podjetje TIPS Staneta Pustavrha iz Leskovca pri Krškem. Območna gospodarska zbornica in njen direktor Valentin Dvojmoč sta se odzvala še v času razpisa, še posebej ker so po določbi razpisa mogoče tudi izjeme. Za omenjeni primer Unija ni sprejela izjeme, kar je potrdila tudi z dopisom, da podjetje iz Slovenije ne more sodelovati na razpisu.
Valentin Dvojmoč gospodarski zbornici predlaga pritožbo na tako diskriminatorno uredbo sveta Evropske unije, ki onemogoča
DNEVI PRAVNIKOV
PORTOROŽ - Od 15. do 17. oktobra se bodo v Portorožu odvijali letošnji dnevi slovenskih pravnikov, ki imajo že dvajsetletno tradicijo. Pravniki - lani jih je bilo na podobnih dnevih kar 800 - bodo prisluhnili okrog 70 predavateljem. Delo bo potekalo v 8 sekcijah, ki se bodo lotile aktualnih pravniških vprašanj. Srečanje organizirajo Zveza društev pravnikov, Žveza društev za gospodarsko pravo in založniška skupina Gospodarski vestnik.
RAZGLASILI MENEDŽERJA LETA - Združenje Manager in revija z istim imenom sta ob jesenskem srečanju združenja proglasili menedžerja letošnjega leta. Priznanje je tokrat prejel Jakob Piskernik, generalni direktor in predsednik uprave kranjskega Merkurja, družbe, ki je zdaj tudi večinski, 98-odst. lastnik novomeške Novotehne. V ožjem izboru za naj-menedžerja je bil tokrat tudi Viljem Glas iz sevniške Lisce, za kandidaturo pa je bila predlagana še Tatjana Fink iz Trima Trebnje, vendar je ni sprejela. Od leta 1991 so izbrali že 13 menedžerjev (v začetku po tri na leto), med njimi tudi Miloša Kovačiča iz Krke, Metko Wachter iz Krke Kozmetike, Boruta Mokroviča iz Term Čatež in Janeza Štefaniča iz Iskre Kondenzatorji Semič. (Foto: B. D. G.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Tečaja Lisce nič ne omaje
Rekordnim prometom in cenam delnic v avgustu so sledili minimalni prometi in izjemno nizke cene. Za vse prometnejše delnice se je največ dalo iztržiti v avgustu, omenim naj le Lekove, katerih cena se je povzpela na 55.000, in Krkine, za katere ste lahko dobili 36.000 tolarjev.
Hitri rasti cen so takoj po namigih o ruski krizi sledili hitri padci cen, ki so bili manjši pri delnicah, ki so manj porastle. Tako beležijo manjše spremembe delnice BTC-ja in Term Čatež, katerih cene so se ustalile pri 11.000 tolarjih. Podobno se godi tudi bančnim delnicam, s katerimi se trguje malo, ter delnicam Kovinotehne in Mercatorja, katerih cena se odziva na poslovne informacije o podjetju. Edina delnica, ki ji ruska kriza ni omajala tečaja, je delnica Lisce, ki se ji cena vztrajno krepi, saj je že presegla I.4<)0 tolarjev. Govori se o strateškem nakupu delnic zunanjega investitorja. Ta cena je še vedno zanimiva za kupce, saj dosega približno polovico knjigovodske vrednosti delnice.
Mnogo manjša nihanja so značilna za delnice pidov, kar
lahko pripišemo že tako nizkih cenam, ki večinoma ne dosežejo niti polovico nominalne cene delnice oz. cene, na katero so se glasili certifikati. Pri cenah pidov lahko govorimo o presežni ponudbi, ki je posledica pozne uvrstitve delnic pidov ma borzni trg, in tega, da so ravno tistem času tudi ostale delnice dosegale zelo nizke cene.
Zelo malo se trguje z obveznicami. Tu pa tam zasledimo izjemo pri državnih obveznicah, ko se ob relativno visokih tečajih sklenejo aplikativni ali blok posli (dogovorjeni). Svežnje kupujejo parafinančne ustanove, ker jih zakon zavezuje k naložbam v državne papirje. Državne obveznice še vedno prinašajo davčne olajšave. Z ostalimi obveznicami, blagajniškimi zapisi in boni se ob nizkih tečajih trguje zelo redko. Naložbe v obveznice prinašajo okoli 7-odst. obrestno mero na marko, kar je v primerjavi z bančnimi naložbami veliko.	UUDMll-A BAJEC
Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
fizičnim in pravnim osebam iz Slovenije enakopravno sodelovanje pri javnih razpisih po programu Obnova v BiH. “Naša podjetja imajo dolgoletne poslovne odnose s partnerji iz BiH, poznajo njihov jezik, njihove navade in so bila tudi dolgoletni dobavitelji in vzdrževalci opreme ter izgrajevalci najzahtevnejše infrastrukture v številnih investicijskih projektih. Relativna bližina omogoča tudi večjo konkurenčno sposobnost z ugodnejšimi cenami dobave in kasnejšim servisiranjem,” je zapisal med drugim zapisal v pismu ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ministru za evropske zadeve, vodji pogajalske skupine z EU in slovenski misiji v Bruslju. Po Dvojmočevem mnenju bi bila sred-
stva EU smotrneje porabljena, če bi na razpisu lahko sodelovala tudi podjetja in ustanove iz Slovenije.
Po primeru izločitve družbe TIPS, d.o.o., iz razpisa in s tem vseh pravnih in fizičnih oseb iz Slovenije iz projekta Obnova lahko sklepamo, da gre za diskriminacijo slovenskih podjetij in podjetij vseh drugih pridruženih članic EU. Če unija po eni strani s sredstvi programa Phare podpira vključevanje slovenskega gospo-
Manj pravic brezposelnim
T\idi učinkovitejše zaposlovanje, zmanjšanje dela na črno - Socialna podpora le tistim, ki jo potrebujejo
Vlada je prepričana, da se bo Slovenija z nedavno sprejeto novelo zakona o zaposlovanju bolje spoprijela z brezposelnostjo. Novela naj bi prinesla učinkovitejše zaposlovanje, zmanjšala delo na črno in zagotovila socialno podporo res samo tistim, ki jo potrebujejo.
Tudi skupina delojemalcev priznava, da zakon prinaša vrsto dobrih rešitev, vendar poudarja, da samo omejevanje in kaznovanje pri zaposlovanju ne bosta dala rezultatov, saj zakon temelji na predpostavki, daje delovnih mest dovolj in da brezposelni nočejo delati. To pa po njihovem mnenju ni res, saj je med brezposelnimi vedno več žensk, starejših delavcev in delavcev z neustrezno izobrazbo. Interesna skupina deloje-
• Pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po novem traja: 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let, 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let, 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let, 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, če so zavarovani nad 25 let, in 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, če so zavarovani nad 25 let.
malcev, v njenem imenu Dušan Semolič, je v državnem svetu vložila predlog za odložilni veto, vendar z njim ni uspela.
Zakon je tako sprejet in daje večji poudarek programom aktivne politike zaposlovanja, ki ima tako prednost pred zagotavljanjem denarnih nadomestil in pomoči v času brezposelnosti. Zavod za zaposlovanje bo moral za vsakega brezposelnega pripraviti zaposlitveni načrt, obvezno pa bo moral sodelovati tudi s centri za socialno delo in si z njimi izmenjevati podatke.
POSVET O EVRU IN PLAČILNEM PROMETU
OTOČEC - Območna gospodarska zbornica Novo mesto je za danes na Otočcu pripravila posvet, na katerem bodo udeleženci zvedeli stanje na področju uvajanja skupne evropske valute - evra. Predavatelji, ki prihajajo iz SKB banke, bodo opozorili na možne dileme, na priprave na uvedbo evra ter na možno sodelovanje in pomoč banke pri tem. Na posvetu bodo govorili tudi o plačilnem prometu po novem, reformi plačilnega sistema, vodenja računov ter opravljanja plačilnega prometa preko bank. Po predavanju ' praktičen prikaz opravljanja
Po novem bo denarno nadomestilo večje, saj ne sme biti manjše od zajamčene plače (prej 80 odst. zajamčene plače), zmanjšane za davke in prispevke. Zgornja meja nadomestila bo po novem nižja (prej štirikratnik, zdaj trikratnik najnižjega nadomestila). Nadomestilo se odmeri na osnovi povprečne plače zavarovanca v zadnjih 12 mesecih pred izgubo zaposlitve.
Denarna pomoč postaja socialna pravica in se lahko izplačuje največ 15 mesecev. Zavod za zaposlovanje lahko to pravico zavrne, če ugotovi, da ima brezposelni ali njegova družina dovolj drugega premoženja (predpisano je koliko), da ni socialno ogrožena.
B. D. G.
darstva v enoten evropski trg (predvsem s financiranjem strokovnjakov iz EU, ki nam pri tem pomagajo), pa po drugi strani v skladu s svojimi interesi omejuje praktično vključitev na ta trg. “Pravna logika EU je zelo prilagodljiva, uporabijo jo, kot jim ustreza,” je ob navedeni problematiki potrdil tudi Boris Cizelj iz pogajalske skupine za EU.
Čas bi bil, da Slovenija začne natančneje spremljati predpise Unije in pravi čas poskuša preprečiti diskriminacijo, še posebej zato, ker Evropa istočasno vse glasneje zahteva enakopravno nastopanje na našem trgu. Pri tem nastopa z vsemi političnimi in pravnimi sredstvi (razpis za gradnjo črpalk, protidampinški procesi, postopki pred ustavnim sodiščem).
Zadevo zdaj proučuje tudi strokovna služba Gospodarske zbornice Slovenije. Alja Kratovac iz te službe nam je povedala, daje uredba sveta EU še posebej boleča, ker slovensko gospodarstvo izključuje iz velikih investicijskih poslov. Program Obnova namreč zajema financiranje gospodarskega prestrukturiranja, zmanjševanja brezposelnosti, vzpostavitve civilne družbe in integracije beguncev. Dejala je, daje pomembno škodo že utrpelo elektrogospodarstvo, kije zaradi tradicionalnega sodelovanja Bosni že nudilo tehnično in drugo pomoč, zdaj pa se v obnovo ne more vključevati. “Unija pravi, da Slovenija ne more sodelovati, ker dobiva pomoč iz programa Phare, resnici na ljubo pa tudi na nobenem razpisu Phare Slovenija še ni bila izbrana,” je povedala.Ker bodo po programu Obnove zdaj na vrsti še drugi pomembni razpisi, v strokovni službi tehtajo možnosti, kaj bi še dalo narediti. Uredba je že izdana, zdaj bi se morda lahko kaj spremenilo le ob močni politični volji in pritiskih. Če volje in uspeha ne bo, bo tudi marsikatero dolenjsko in posavsko podjetje zamudilo dobro priložnost pri obnovi Bosne. Po uredbi mora namreč biti tudi poreklo dobave iz navedenih držav, zaradi česar odpadejo možnosti, da bi posle dobili posredno, preko podjetij v “izbranih” državah.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Tujcev se bojimo kot hudič kriza
Na nek način se jih tudi moramo bati, saj smo majhen narod in poleg tega še majhna in mlada država, ki jo komajda kdo pozna. Tuja kultura in vladavina tujčevega denarja nas lahko kaj hitro preplavita, po drugi strani pa ni rečeno, da je kaj bolje, če se utapljamo v lastni zaplankanosti.
K sreči obstajajo tudi vmesne poti. Svet postaja vse bolj eno samo tržišče in za zdaj je težko reči, kako bo na njem preživelo slovensko gospodarstvo. Le redkim družbam uspe preseči lokalne meje in se povezujejo znotraj države, mnogo preveč drugih jih zgolj čaka, da jih bo k temu prisilila nuja. V Sloveniji sicer vse govori o združevanju in povezovanju, toda storiti resen korak je težko. Če se združita dva, slej ko prej šibkejši nekaj izgubi in tega se vsi bojijo. Se huje je, ker tudi politika podpira lokalpatriotizem in se zato na vsakem košču zemlje vsakdo oklepa svojega podjetja, svoje zavarovalnice, svoje banke.
Tudi finančne ustanove se za zdaj lahko bohotijo v senci dobrodušne države, ki drži trdno zaprta vrata tuji konkurenci. Prav dolgo ne bo več tako, saj bo vrata slej ko prej treba odpreti. Le redkokatero slovensko podjetje bo potem lahko še ostalo samosvoje. Manjša morda kot lokalna posebnost, srednja in večja pa se bodo morala povezati z mednarodnim kapitalom in prodajnimi potmi.
B. D. G.
ČATEŽ OB SAVI - Razpravam o vključevanju novih članic v Evropsko unijo bo v bodoče dajala ton socialdemokratska os Francija-Velika Britanija-Nemčija, novi nemški kancler pa bo zagotovo trši pogajalec. Tako meni Boris Cizelj, namestnik vodje pogajalske skupine za EU, ki je o pripravah Slovenije na pridružitev govoril na jesenskem srečanju združenja menedžerjev v Termah Čatež.
NIŽJE OBRESTI V DB
NOVO MESTO - Dolenjska banka je s L oktobrom znižala izhodiščno obrestno mero za posojila pravnim osebam od 5,25 na 4,25 odst., v enakem razmerju pa so se tako znižale tudi obrestne mere za vsa posojila pravnim osebam. Največje je znižanje pn stanovanjskih posojilih občanom, ki zdaj znašajo od 4,5 do 7 odst., odvisno od odplačilne dobe. Mladi lahko dobijo taka posojila še za 0,25 odst. točke ugodneje. Obrestne mere za kratkoročna posojila občanom je banka znižala že 1: septembra. Tako lahko občani nenamensko gotovinsko posojil? z odplačilno dobo 6 mesecev pridobijo že po 4,25-odst. obrestni meri.
storitev plačilnega pravne osebe.
prometa za
Cilj pogajalske skupine je vključitev Slovenije v EU s 1. januarjem 2003, vendar zdaj nekateri omenjajo celo drugo polovico naslednjega desetletja. Po Cizljevem mnenju Slovenija večino reform itak potrebuje zaradi lastnega razvoja, zato se mora zastavljenega koledarja držati ne glede na to. Slovenija je v zadnjem letu že izgubila nekaj prednosti v Bruslju, saj zakonodajo prilagaja počasneje kot druge kandidatke, doma ni prave zagretosti za vstop, preveč pa se zapiramo tudi pred tujim kapitalom. Pri tem je Cizelj omenil tudi zadnji predlog zakona o nepremičninah, po katerem naj bi tujci lahko kupili nepremičnino šele potem, ko so pri nas 5 let že opravljali gospodarsko dejavnost. Predavatelj je menil, da takih omejitev ni nikjer, in dejal, da naj Slovenija zaščiti svoje interese na sprejemljiv način. “Bruselj zahteva, da je državne pomoči gospodarstvu čim manj, da je transparentna in razvojno usmerjena. V ta namen bomo morali oblikovati ustanovo, ki bo nadzirala dajanje državne pomoči,” je povedal Cizelj.
Slovenija mora prilagoditi zakonodajo, okrepiti službe v državnih organih in javnost seznaniti s ceno vstopa. Za to je zadolžen
urad vlade za informiranje, ki je s projektom začel pred pol leta. Po Cizljevem mnenju najtežji časi čakajo delovno intenzivne panoge, živilsko predelovalno industrijo in proizvodnjo, ki temelji na
Slovenija izgublja v Bruslju
Držati se urnika • Zaostajamo z zakonodajo, nismo navdušeni nad članstvom kot druge kandidatke, zapiramo pa se tudi pred tujim kapitalom - Kaj pomeni članstvo za posamezne panoge?
uvoženih materialih. Kaj čaka katero panogo in kaj bo unija prinesla posameznemu podjetju, o ten) bi bilo dobro spregovoriti znotraj panožnih združenj in zbornice-Združenja se pri pripravljanju analiz lahko oprejo tudi na priročnike, seminarje in poslovna združenja v Bruslju, obiščejo katero od članic ali najamejo za pomoč strokovnjake, ki jih plača EU.
B. D. G-
MENEDŽERJI O VSTOPU V EU - Na tokratnem srečanju menedžerjev ki je bilo minuli četrtek in petek v Termah Čatež, so podelili priznanjt menedžerju leta, se pogovorili o pripravah Slovenije na vstop v Evropsko unijo ter prisluhnili predavanju dr. Rada Bohinca o tem, kako bi bilo mogoče spremeniti Zakon o gospodarskih družbah, da bi uprave in nad' zorni sveti družb dobili drugačen položaj. Dr. Bohinc je govoril tudi o načinih kapitalskega združevanja družb. Na fotografiji: Boris Cizelj (n“ sredi) iz pogajalske skupine za EU z letošnjim menedžerjem leta JakoborO Piskernikom (desno) in gostiteljem Borutom Mokrovičem iz Term Čatež-(Foto: B. D. G.)
KAM S STARIMI ZALOGAMI?
Lukačičeva naj gre
KOČEVJE - Janko Veber, poslanec ZLSD, sicer kočevski župan, je bil pobudnik predloga vladi za takojšnjo zamenjavo Marije Lukačič, direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lukačičeva je bila od 1993, ko je bil ustanovljen tudi med Kočevci osovraženi sklad, do 1994 njegova vršilka dolžnosti, februarja 1994 pa je bila na do dolžnost imenovana. Po izteku štiriletnega mandata je Sklad junija letos de-> loval brez direktorja, nakar je vlada na osnovi koalicijske pogodbe Lukačičevo zopet imenovala na staro dolžnost. Veber je povedal, da ZLSD direktorici očita številne nepravilnosti in samovoljo, napake pri poslovanju pa sta ugotovili tudi računsko sodišče in nadzorni odbor. Lukačičevi očitajo tudi, da bodo, če vlada ne bo privolila zamenjavo Lukačičve, vložili interpelacijo zoper kmetijskega ministra Cirila Smrkolja.
M. GLAVONJIČ
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Slovenija se utaplja v vinu
Kljub krizi nadaljevati z obnovo vinogradov, vse sile pa vreči v kakovost vina
Po dveh obilnih in kakovostno izrednih vinskih letinah obetajoča dobra nova letina preti, da se bo Slovenija utapljala v vinu. Kaj o zagati meni poznavalec in najbolj pristojen človek Janez Vrečer, direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, povzemamo iz Vestnika.
Že lani so ostajale velike zaloge vina letnika 1996 zlasti v zasebnih kleteh, ugotavlja Vrečer, lanski dobri pridelek pa je zaloge tako povečal, da je polovica vsega vina, to je okrog 60 milijonov litrov, neprodanega. Natančnega podatka poslovna skupnost nima, saj je bilo precej vina uvoženega iz Makedonije, ne da bi mogli natančno izvedeti, koliko.
Kaj zdaj? Ena od možnosti je izvoz, ki smo ga v preteklosti zaradi dobre prodaje na domačem trgu nekoliko zanemarili. Upoštevati je potrebno tudi to, da Slovenci ne popijemo več tistih famoznih 50 litrov vina na prebivalca. Lani in predlanskim smo izvozili komaj po milijon litrov vina, to pa je na velikih trgih le za vzorec. Letos smo bili prisiljeni izvoz povečati in res smo dosegli 7 milijonov litrov izvoza, kar pa je še vedno mnogo premalo. Šele trikfat večji izvoz, torej 20 milijonov izvoženih litrov, bi normaliziral razmere. Tu mora bolj pomagati država (ministrstvo), ki naj bi poskrbela za skladiščenje prehodnih zalog za izravnavo med vinskimi letniki. Poskrbeti bi bilo treba tudi za druge oblike blažitve krize, denimo za destilacijo vina, ki jo v vinskih deželah ob preobilnih letinah uvedejo najprej prostovoljno, potem pa obvezno.
Ob preobilju vina se lahko sprašujemo, ali naj nadaljujemo obnovo slovenskih vinogradnikov. Odgovor je pritrdilen, saj je slovenski cilj, da bi ob vstopu v Evropsko zvezo imeli od 33.000 ha absolutnih vinogradniških tal vsaj 26.000 ha zasajenih z vinsko trto. Temu cilju smo že blizu.
Zdaj, ko imamo v Sloveniji večjo pridelavo vina kot porabo, se
Janez Vrečer, direktor poslovne skupnosti, ocenjuje vinski trg pred novo letino
V ponedeljek je bila novomeška tržnica polna krizantem in mačeh, prve so prodajali po 1.200 tolarjev, druge pa po 80. Sicer pa je bil naprodaj kostanj po 300 tolarjev kilogram, česen po 500, čebula po 200, paradižnik po 250, paprika po 130, koleraba, korenje, rdeča pesa in črna redkev po 200, fižol v zrnju po 500, stročji fižol po 300, zelje po 60, hren po 400, radič po 250 do 300, endivija po 300, mehka solata po 400, motovilec in špinača po 200 merica, krompir po 60, bučke po 200, jabolka po 60 do 90, slive po 200, hruške po 100 do 140, grozdje po 200, košarica jagod po 280 in kutin po 200 tolarjev kilogram.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 82 do 3 mesece starih prašičev, 23, Starih 3 do 5 mesecev, in 39 starejših. Prvih so prodali 27 po 340 do 360, drugih 7 po 280 do 310, tretjih pa 11 po 230 tolarjev kilogram.
V ŽUŽEMBERKU KMETOVALCI IZ EVROPE - V Ljubljani je od 30. septembra do 2. oktobra potekal evropski kongres kmetijstva in generalne skupščine evropskega združenja za kmetijstvo (CEA). Po treh dneh zasedanj so imeli udeleženci tudi strokovne ekskurzije po Sloveniji. Ena skupina si je ogledala Vipavsko dolino, druga živinorejske kmetije po Štajerskem, tretja skupina pa si je ogledala dolino reke Krke. V Žužemberku so goste iz Avstrije, Nemčije in Švice pričakali rogisti, narodne noše TD Suha krajina, pozdravili pa so jih tudi direktor Zadružne zveze Slovenije Tine Nose, direktor KZ Suha krajina Janko Skube in Janez Gliha, ki je orisal zgodovino gradu in kraja. Janko Skube je predstavil delo zadruge, njene razvojne cilje v pridelovanju in predelavi zdrave in naravne hrane, s katero upajo, da bodo našli svoje mesto tudi v Evropi. (Foto: S. Mirtič)
kmetijski nasveti
Miksomatoza - kunčja smrt
Te nesreče je v veliki meri kriv človek sam. V želji, da bi zavrli razmnoževanje divjih kuncev in obvarovali pašnike za ovce, so v •lužni Ameriki umetno okužili divjad in s tem sprožili širitev bolezni, ki je postopno prišla tudi do nas. V Sloveniji so mikso-oiutozo, to izjemno nevarno in lahko prenosljivo kužno bolezen, ki jo ponekod imenujejo tudi kunčja smrt, odkrili pred 23 leti. Najbolj nevarna je v jesenskih mesecih, njena žarišča so najpogosteje ob rekah in močvirjih; pri nas je to v Pomurju, kar pa ne pomeni, da se bolezen np more pojaviti v naših krajih, saj tudi tu ne manjka komarjev in drugih prenašalcev virusa, povzročitelja rniksomatoze.
Miksomatoza se ponavadi začne z-vnetjem očesnih veznic in lahko opazljivim izcedkom iz oči. Obolela žival zavrača hrano in Vodo ter dobi visoko temperaturo. Še bolj značilne za bolezen so tako imenovani miksomi, to so kroglaste otekline, ki se pojavijo v podkožju smrčka, uhljev in okrog genitalij. Kunci dobijo značilno levjo glavo, ki napoveduje smrt živali, saj je miksomatoza tako huda bolezen, da običajno pokosi v dveh do treh tednih celotno čredico. Tega skorajda ni mogoče preprečiti, saj bolezen velja za neozdravljivo. Preventiva je zato toliko potrebnejša.
Takoj ko rejec opazi prve znake rniksomatoze, mora obolele živali ločiti od zdravih in čimprej obvestiti veterinarsko službo. Ko ta postavi diagnozo, z odločbo odredi strogo polletno zaporo reje. Prepovedan je vsak promet s kunci, opremo, kožami in dlako, sanacija pa mora biti opravljena pod nadzorom inšpekcije. Neškodljivo je treba uničiti vse ostanke, kunčje hlevčke pa temeljito razkužiti. Na novo vhlevljene kunce je potrebno zaščitno cepiti proti povzročitelju bolezni, myxoma virusu. Diagnostične preiskave plača država, vse druge stroške pa mora nositi rejec sam. Preventivni ukrepi ne trpijo polovičnosti, če ne želimo, da lam ponovljena miksomatoza kaj kmalu spet ne uniči celotne reje.
Inž. M. L.
Ohranimo stare sorte jablan!
Poziv lastnikom
Lepo vas prosim, pustite stare jablane rasti in roditi ter jih ne sekajte, če so še rodne. Domače sadne vrste že stoletja rastejo na naših tleh, so samonikle, prilagojene našim razmeram, zato pa odpornejše proti boleznim in škodljivcem kot križanci, prineseni od drugod, ki jih je potrebno škropiti tudi po 16-do 20-krat, da dajo zdrav sad. Berite, kaj piše dr. Anton Komat o pesticidih, kijih imenuje ubijalce vsega živega in posrednega povzročitelja mnogih bolezni ter poškodb človeških organov. Zdravo doma pridelano sadje je za naš organizem najboljša hrana, zato zasluži večje vrednotenje in ceno. Da bi povečali rodnost, dobro pognojite domačim sortam zdaj v poznojesenskem času, dobrodejno pa delujejo tudi različni premazi, denimo mešanica gline, kravjeka, peska, kamene moke, sirotke ipd., ki zdraviju rane, ščitijo pred zmrzaljo in ugodno vplivno na rodnost.
DRAGICA I RIEDL
moramo bolj pozanimati, kako druge države porabljajo presežke. Predvsem se povečuje pomen kakovosti pridelka, šele potem je na vrsti količina. Ljudje pijejo iz različnih vzrokov (ne nazadnje prometnih) vse manj, a vse bolj dobro. Glede kakovosti, blagovnih znamk, promocije idr. nas čaka še veliko dela. Veliko obeta projekt deželnega vina, pa tudi zaščitno znamko slovenskih vin, ki je najstarejša blagovna znamka v Slove-
• IZVOZ 20 MILIJONOV LITROV POD CENO - Kmetijski minister Ciril Smrkolj je vladi predlagal, da bi (pod ceno) čimprej izvozili 20 milijonov litrov slovenskega vina in tako naredili prostor za nov pridelek. Razliko med doseženo izvozno ceno in odkupno ceno (60 tolarjev za liter, rok plačila 15. februar 1999) ter druge stroške naj bi krilo kmetijsko ministrstvo iz svojega proračuna. Posel naj bi izvedel Zavod za blagovne rezerve oz. z razpisom izbran najugodnejši ponudnik, ki bo vino izvozil na tuje trge. * V
niji, saj bo prihodnje leto praznovala že 30 let, je potrebno skrbno razvijati še naprej.
In kaj bo s plačilom nove letine? Prednost pri prodaji grozdja bodo imeli vsekakor tisti vinogradniki, ki so bili že v preteklosti zvesti svoji zadrugi in kleti. Prav lahko pa se zgodi, da bodo cene nižje kot v preteklih letih, sprijazniti se bo treba tudi z dejstvom, da vsakega grozda ne bo mogoče prodati. Vino bo plačano šele, ko bo prodano, tudi tega se je treba zavedati, sprijazniti se bo treba tudi s participacijo pri delu obresti, ki do prodaje zalog bremenijo kleti, je prepričan Janez Vrečer.
N
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Zastoji pri vrenju
Tudi letos imajo posamezniki že težave, ker je mošt nehal vreti. Čim so zastoji v vrenju, se kopičijo v nadnormalnih količinah stranski proizvodi kvasovk: hlapne kisline (cik, mlečni cik), acetaldehid itd. Ob vsakem zastoju alkoholnega vrenja so takoj na delu bakterije, ki spreminjajo vinske sestavine v neprijetne arome in snovi slabega okusa. Zato je zelo pomembno, da preprečimo ali odpravimo zastoje vrenja.
V gostilnah in zidanicah imamo že priložnost užiti kozarec portugalke. Vino se je komaj rodilo, a že je tu pa tam cik-njeno. Krivda je naša. Ta grenka izkušnja naj nam bo opozorilo na nevarnosti, na katere smo v enem letu pozabili. V teku je trgatev modre frankinje, ki ima ravno tako že na trti ranjeno grozdje, polno bakterij in divjih kvasovk. Odrezati in zavreči je potrebno del grozda, ki ima od gnilobe že suhe, cikaste jagode. Toliko važnejše je, da imamo pripravljen čim bolj “živ” kvasni nastavek, tik preden začnemo s trgatvijo rdečega grozdja. Vso količino kvasnega nastavka, ki je pripravljena za posamezno kad, dodamo na rdečo drozgo v kadi, čim je le ta pokrila njeno dno. Tako kvasovke pridobijo na času za razmnoževanje. Če smo tako ravnali, v vrenju ne bo težav z zastoji, tudi s cikom ne.
Da pa zagotovimo kvasovkam čim bojše možnosti za čim uspešnejšo tekmo z bakterijami, mora biti v kadi zadostna čistoča nad klobukom. Po vsakem potapljanju klobuka svetujem s papirnatimi brisačami, ki jih zavržemo, odstraniti kaplje • rdečega mošta s sten. Čim bliže zgornjemu robu kadi so ostanki drozge, več cikanja je, ker bakterije ocetnega cika potrebujejo kisik, da pretvarjajo alkohol v ocetno kislino. Kljub že več-desetletnemu priporočanju stroke, da kad ne sme biti zvrhana z rdečo drozgo, se to še vedno dogaja v nekaterih zidanicah. To je “izzivanje usode”.
Zakaj se je alkoholno vrenje ustavilo, je odvisno od primera do primera. Vrenje mošta v cisterni, posebno če gre za beli mošt, kije bil močno razsluzen, se je mogoče ustavilo, ker je kvasovkam zmanjkalo hrane ali kisika. Letos svetujemo dodatek hrane (v njej naj bo obezno vitamin BI ali tiamin), ki se dobi v kmetijskih apotekah. Pomanjkanje kisika odpravimo z zračnim pretokom četrtine mošta. Rdeča drozga oziroma rdeči mošt ima po prešanju dovolj kisika. Koristen je dodatek hranljivih soli. Če nismo prepričani, da je bil naš kvasni nastavek dober, pripravimo čimprej novega, uporabimo 50 g/hl kvasovk S Bayanus, v čim večji količini, tudi 101 in več na hi. Ne zlijemo ga v sod, dokler ne bo v polni moči!
dr. JULIJ NEMANIČ
FERTILOVE NOVOSTI V PREHRANI RASTLIN
Dušik spodbuja gnitje grozdja
Kako lahko najcenejše gnojilo zaradi pretirane porabe postane najdražje
Osnovno pravilo je, da v jeseni ne gnojimo z gnojili, ki vsebujejo večje količine dušika (N). Nikakor ne uporabljamo gnojil KAN, urea ali npr. NPK15-15-15, saj ta gnojila vsebujejo preveč dušika, ki se bo do spomladi izpral v nižje plasti zemlje in nato v podtalnico. Mineralna gnojila, ki jih na slovensko tržišče dobavlja Fertil Trebnje, so izdelana iz naravnih mineralov iz zemeljske skorje, ki se nato v obliki mineralnih gnojil dodajajo v zemljo ali na liste rastlin.
Drugo pravilo pri uporabi mineralnih gnojil je, da gnojilo zadelamo v tisto območje zemlje, kjer se bo razvilo največ korenin.
V jeseni gnojimo predvsem na zalogo v vinogradih in sadovnjakih, osnovno gnojimo ob setvi žit (pšenica, ječmen) in osnovno gnojimo ob oranju za pripravo zemlje za sladkorno peso. Gnojimo lahko tudi druge kmetijske površine in okrasne sobne rastline. Pazljivi moramo biti pri izbiri ustreznega mineralnega gnojila.
Fertil Trebnje, specializirano podjetje za mineralna gnojila, je s pomočjo tujih strokovnjakov razvil visokokvalitetno mineralno gnojilo z enajstimi hranili v granu-lirani obliki za strojni ali ročni raztros v tla, in sicer NPK 6-20-21+2 + mikro in NPK 5-16-24+2+mikro. Obe gnojili sta namenjeni za jesensko gnojenje v tla, saj se hranila iz teh gnojil ne izpirajo. Ves dušik je v amonijevi obliki, poleg tega pa vsebujejo še: fosfor, kalij, magnezij, kalcij, bor, mangan, cink, železo, molibden in kobalt. To pomeni, da damo zemlji oziroma rastlinam vsa hranila hkrati. Hranila v gnojilu so v ustreznem razmerju, kar pomeni, da ustrezajo večini kmetijskih in okrasnih rastlin.
Druga novost so visokokvalitet-na mineralna gnojila v kristalih ali tekoča pod zaščitnim imenom fer-tilon. Nekaj vrst teh gnojil vsebuje kompletno vsa hranila, ki jih rastline potrebujejo za zdrav razvoj in lepo rast. Pakirana so v manjši embalaži in so namenjena za fo-liarno gnojenje rastlin, za gnojenje rastlin na kapljičnih sistemih (fertigacija) ali za zalivanje kme-
tijskih ali okrasnih rastlin. Ta gnojila so 100-odst. vodotopna, izberemo pa jih glede na potrebo rastlin po posameznem hranilu: npr. magnezij, bor, železo ali vseh enajst hranil hkrati.
Tretja novost so gnojila po meri oziroma mineralna gnojila na osnovi analize tal. Analiza zemlje je osnova za pravilno, strokovno in pravočasno preskrbo rastlin z ustreznimi hranili. V Fertilu Trebnje so se prilagodili tako, da kupci lahko dobijo najmanjšo količino 1 tono ustreznega mineralnega gnojila, ki ustreza rezultatom analize tal. Dokazano je, da le na osnovi analize zemlje in nato gno-
jenja na osnovi rezultatov te analize lahko pričakujemo velike in hkrati kvalitetne pridelke. Številni vinogradniki, poljedelci in ostali tarnajo, kako jim gnije grozdje, da imajo nizke pridelke sladkorne pese, da jim pšenica poleže, da je krompir krastav itd... Vse to so posledice nepravilne preskrbe rastlin z ustreznimi hranili, predvsem pa pretirane uporabe dušika, ker je le-ta poceni, in prav ta cena zavede pridelovalca. Ko proti jeseni pobiramo pridelke in smo razočarani nad kvaliteto, ugotovimo, da so na koncu koncev najcenejša gnojila najdražja.
Inž. R J.
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Paprika tekne tudi pozimi
Še je čas, da se oskrbimo s papriko, obdelano na različne načine. Ker je načinov za obdelavo veliko, je prav, da nekatere preskusimo in si najboljše tudi zapomnimo. Sedaj je na voljo predvsem mesnata rdeča podolgovata paprika, ki je primerna za pečenje in takšna tudi za zamrzovanje. Najbolje je, da se dela lotimo v naravi s pomočjo litoželezne ponve ali plošče, in se tako izognemo neprijetnemu vonju v kuhinji. Dobro oprane in osušene paprike enakomerno opečemo z vseh strani. Nato jih z lupino vred dobro ohladimo, zložimo v plastične posode, zapremo in zamrznemo. Pri odtajevanju lupinica sama odstopi, lahko pa ponudimo tudi neolupljene, ker zadržijo več soka. Paprike potresemo s poprom, soljo, sesekljanim česnom in peteršiljem ter pokapljamo z izbranim oljem in kisom.
Za pripravo paprik z zeljnim nadevom za štiri osebe potrebujemo 4 mesnate zelene paprike, 1,5 kg belega zelja, sol, 1 žličko sladkorja, 1 žličko kumine, 1 strok česna, 4 majhne koščke margarine, 4 žlice olja, 1/8 litra juhe, 1 čebulo, 200 g poljubnih gob, šopek peteršilja, 1 žličko
moke, 3 žlice kisle smetane, sol in poper. Priprava: opranim paprikam odstranimo pecelj in semenje, zelje na drobno naribamo in ga zmešamo s soljo, kumino, sladkorjem in strtim česnom. Ko zelje nekoliko upade, z njim napolnimo paprike in na vrh vsakega nadeva položimo košček margarine. Paprike zapremo z odrezanimi pokrovčki, posamezne zložimo v plastične vrečke in zamrznemo. Pred pripravo jih zložimo v posodo, zalijemo z mrzlo vodo, pokrijemo, postavimo v pečico in dušimo. Medtem pripravimo gobov preliv. Olje segrejemo, dodamo sesekljano čebulo, blanširane sveže ali zamrznjene gobe in ostale začimbe ter dušimo. Jed poprašimo z moko, premešamo in zalijemo z juho. Pred serviranjem vmešamo v omako kislo smetano. Paprike naložimo na krožnik in jih prelijemo z gobovo omako. Široko uporabna za zimo je zelenjavna omaka, ki jo pripravimo iz 2 kg paprik, 1 kg paradižnika, 5 čebul, 1 glavice česna, 2 dl olja in začimb po okusu. Vse narezane sestavine kuhamo do mehkega, ohladimo, napolnimo v plastične kozarčke in zamrznemo.
Čudna pota
Nova knjiga Janeza Kolenca Čudna pota
NOVO MESTO - Pri Dolenjski založbi je te dni izšla nova knjiga Janeza Kolenca, upokojenega profesorja, plodovitega pisatelja in pesnika, ki ima za seboj že lepo število pesniških listov in pesniških zbirk ter nekaj knjig kratke proze. Tokrat se predstavlja s svojim doslej najdaljšim v knjigi natisnjenim besedilom, z romanom Čudna pota. Delo je sicer nastalo že pred tremi desetletji, a ga pisatelj ni želel objaviti, verjetno pa ga tudi ne bi mogel, četudibi se tako odločil, saj se roman vsebinsko dotika tem, ki so bile v prejšnjem sistemu več kot nezaželjene. Gotovo bi Čudna pota, če bi ugledala beli dan pred dvajsetimi, petnajstimi leti, vse drugače odmevala, kot bodo zdaj, vendar tudi zapozneli natis ne prihaja v javnost prepozno, saj so nekatere stvari, o katerih roman pripoveduje, še vedno aktualne, da seveda sploh ne govorimo o večni aktualnosti človekovega samo-iskanja in samopotrjevanja.
Kolenc v Čudnih potih zapisuje življenjsko usodo slovenskega intelektualca kmečkega porekla, ki se je v času svojega osebnostnega zorenja kot študent znašel v vrtincih druge svetovne vojne, na Slovenskem še dodatno tragično zaznamovane z ideološkim sovraštvom in državljansko vojno. Tako eno kot drugo se ga je usodno dotikalo, prisiljen se je bil odločati in opredeljevati, vendar je zmogel toliko notranje moči, da se je odločal predvsem po glasu svoje etično občutljive vesti. Razmere in naključja so ga potisnila zdaj na ta, zdaj na drugi breg slovenske medvojne razklanosti, nazadnje pa je moral prestati še zaporniško in taboriščno kalvarijo. V povojnem obdobju je Kolenčev junak ostal v bistvu tak, kot je bil, le malce bolj zagrenjen, a še vedno verujoč v svoje etične ideale, četudi je v družbi zavladala huda erozija vseh vrednot. Na to rdečo nit je Kolenc nanizal vrsto prigod in likov, ljubezensko zgodbo, dialoške diskusije, razmišljanja in komentarje, v besedilo pa vpletel tudi nekaj svojih pesmi. Roman je še najbolj prepričljiv v tistih poglavjih, ki govore o življenju med vojno v Ljubljani ter o dogajanju v zaporih in v roškem taborišču, očitno gre za avtorjeva osebna doživetja, prelita v literaturo.
M. MARKELJ
PET LET NOVIH ARKAD
NOVO MESTO - Kulturno-umetniško društvo Nove arkade iz Šmihela v Novem mestu te dni praznuje pet let delovanja. Mali jubilej bodo počastili v soboto, 10. oktobra, ob šestih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine s koncertom vokalno-instrumentalne skupine Zarja in Sonce, ki jo vodi Irena Repeta, ter s pregledno razstavo slik mladih članov likovne sekcije društva, ki jo vodi Jožica Škof.
KOKOL PRI SLONU
NOVO MESTO - V kava baru Pri slonu bodo danes, 8. oktobra, ob osmih zvečer odprli fotografsko razstavo. Predstavil se bo mladi fotografski ustvarjalec Robert Kokol iz Mirne Peči s ciklom barvnih fotografskih kolažev, ki ga je naslovil Kamnita pripoved.
10
Slika - duša ustvarjalca
Slikar Jože TVontelj je na 33. ekstemporu Piran 1998 prejel eno od petih velikih odkupnih nagrad
Bienale kljub težavam pod streho
V gradu Otočec otvoritvena slovesnost 5. bienala slovenske grafike Otočec, Novo mesto - Razstava sodobne ameriške grafike v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici
ZANIMANJE ZA STARO GLASBO - V Kapiteljski cerkvi v Novem mestu je bil v četrtek, '1. oktobra, zvečer šesti koncert Novomeškega glasbenega festivala. Številno občinstvo, ki z obiskom potrjuje, da so tovrstne kulturne prireditve zaželjene, je prisluhnilo skladbam Haendla, Estendorffer-ja, Bacha in D 'Herveloisa, ki sta jih izvedla Mateja Bajt na kljunasti flavti in Milko Bizjak na čembalu kot solista in kot komorni duo. Posebnost koncerta je bila v tem, da sta glasbenika igrala na avtentičnih inštrumentih. (Foto: M. Markelj)
SLIKARSKA RAZSTAVA NA SEVNIŠKEM GRADU - V galeriji na sevniškem gradu je pretekli petek predsednik ZKD Sevnica Jože Novak odprl razstavo slikarke Cirile Gavrilov Češnjevar - Ciganče (na sliki s cvetjem) z Lomnega v krški občini. Slikarka je diplomirala na pedagoški akademiji pri likovnem pedagogu Zoranu Didku in je doslej imela 12 samostojnih in 26 skupinskih razstav. Za njeno ustvarjanje je značilna različnost tematike in raznovrstnost pri izboru tehnike, vseskozi pa je prisoten njen liričen odnos do ljudi in okolja ter zavestno umikanje v idealno resničnost. Za kulturni spored ob otvoritvi razstave je poskrbel kvartet flavt Opus musicum. (Foto: P. Perc)
HEIJ RAZSTAVLJA
NOVO MESTO - Danes, 8. oktobra, ob sedmih zvečer bodo v restavraciji Splošne bolnišnice Novo mesto odprli likovno razstavo, in sicer se bo s svojimi novejšimi slikami, grafikami in skulpturami predstavil likovni ustvarjalec Dirk Heij, Nizozemec po rodu, ki že dlje časa živi v Dragatušu. To bo njegova prva samostojna razstava v Novem mestu.
STIČNA - Jože Trontelj, po poklicu fotograf, sicer pa predvsem kipar in slikar iz Grosupljega, seje pred kratkim skupaj s še štirimi likovniki iz Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični prvič udeležil mednarodnega ekstempora Piran 1998 in presenetil tako sebe kot druge. Za sliko na temo Tartini (akvarel) je prejel eno od petih velikih odkupnih nagrad in tako na letošnjem 33. tovrstnem likovnem srečanju, ki se gaje udeležilo preko 300 slikarjev, postal eden najmlajših nagrajencev. “Da so me opazili med tolikimi znanimi in priznanimi umetniki, je prav gotovo priznanje. Dela sem se lotil zelo neobremenjeno in imel sem dober občutek,” je povedal Trontelj.
Kljub temu da mu dela ne manjka, saj je že skoraj osem let zaposlen v stiškem samostanu, kjer je ravno pred kratkim končal veliko enoletno delo - prenovil je celotno sejno meniško sobo, nove lesene klopi iz hrastovega lesa pa okrasil z okrog 40 reliefi cistercijanskih svetnikov - se Trontelj rad udeležuje različnih slikarskih srečanj. Letos poleti je na ekstemporu na Gradišču prejel pohvalo strokovne žirije, na nedavnem tovrstnem druženju v Zagorici v dobrepoljski občini so mu dodelili drugo nagrado, sicer pa pravi, da nagrade niso najpomembnejše. “Pomen slikarskih kolonij, ki so vse pogostejše, ni le v tem, da se umetniki srečamo, izmenjujemo izkušnje ipd., pač pa pomenijo tudi neko obvezo, da človek dela, in spodbudo, da
sami umetniki sploh hodijo na razstave. Zdi se mi, da pri nas slikarji premalo spremljajo občutke drugih slikarjev,” meni Trontelj in dodaja, da je vmes, žal, pogosto tudi nevoščljivost.
Slikanje mu pomeni neke vrste meditacijo, “tako kot nekomu na primer sprehod.
Jože Trontelj
Zadnje čase so mi všeč predvsem mehke, nežne slike, ki jih bolj čutiš, kot vidiš, in med take spada tudi nagrajena iz Pirana,” pravi Trontelj, ki zelo enostavno razloži, kaj jc umetnost. “To je odkrivanje življenja, samega sebe in drugih, kajti ljudje se med sabo premalo poznamo. Umetnost je, ko na primer nekaj naslikaš in si presenečen, kaj je nastalo. Toda pred platno moraš priti pošten in odkrit. Slika ne sme biti le odraz okolja in časa, pač pa predvsem duše ustvarjalca.” L. MURN
fonerju. Evropske velike nagrade letos niso podelili, je pa bienale kot običajno pospremil izid kataloga.
Uvod v bienalne prireditve je bila četrtkova otvoritev razstave grafik 12 ameriških umetnikov v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici, s katero se nadaljuje programska tradicija bienala, da ob pregledu slovenske grafične ustvarjalnosti predstavi tudi sodobno grafiko katere od držav. Po pozdravnih nagovorih galerijskega direktorja Bojana Božiča in Branka Suhyja je razstavo predstavil njen selektor prof. dr. Joel S. Eide, odprla pa jo je veleposlanica ZDA v Sloveniji Nancy EIy Raphel. V kulturnem programu je nastopil pihalni kvintet Korffej.
Otvoritvena slovesnost je bila v petek, 1. oktobra, zvečer v gradu Otočec. Po pozdravnih nagovorih novomeškega župana Francija Koncilije in predsednika upravnega odbora bienala dr. Toneta Starca, je predsednik bienala prof. Branko Suhy spregovoril o pomenu bienala in o svetlih in temnih plateh njegovega uresničevanja, pohvalne besede za organizatorje in sam bienale je povedal direktor Albertine prof. dr. Konrad Oberhuber, otvoritveni nagovor pa je imel minister za kulturo Jožef Školč namesto zadržanega pokrovitelja 5. bienala predsednika Milana Kučana, ki se je slovesnosti udeležil kasneje. Školč je tudi podelil grand prix Otočec in nagradi Novega mesta za grafiko. Za glasbeno popestritev je poskrbel Slovenski kvintet.
M. MARKELJ
RAZSTAVA V LUNI
NOVO MESTO - V galeriji Luna bodo danes, 8. oktobra, ob sedmih zvečer z otvoritvijo razstave fotografij Maria Gregoriča začeli letošnjo razstavno sezono.
SIMFONIKI IZ ŽALCA
NOVO MESTO - Glasbena šola Marjana Kozine priredi v Kulturnem centru Janeza Trdine jutri, 9. oktobra, ob sedmih zvečer koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Rista Savina iz Žalca. V orkestru igrajo sedanji in nekdanji učenci te šole, dirigent je Stanko Podbregar, koncertna mojstrica pa prof. Tanja Miklavc.
ORGELSKA
KONCERTA
NOVO MESTO, ČRNOMEU -V okviru abonmaja Mladi mladim in Izven Glasbena mladina Slovenija prireja orgelski koncert mladega glasbenika Tomaža Sevška, dobitnika več prvih nagrad na tekmovanjih mladih slovenskih orglavcev in dobitnika druge nagrade na evropskem tekmovanju. Danes, 8. oktobra, ob osmih zvečer bo nastopil v frančiškanski cerkvi v Novem mestu, jutri, 9. oktobra, ob 19.30 pa v župnijski cerkvi sv. Petra v Črnomlju.
Rožnovenski reliefi
Jovanovičeva razstava v frančiškanski knjižnici
NOVO MESTO - V razstavnih prostorih knjižnice frančiškanskega samostana je ves ta mesec na ogled razstava lesenih reliefov ljubiteljskega risarja in kiparja Petra Jovanoviča z naslovom Skrivnosti rožnega venca. Odprli so jo včeraj, 7. oktobra, zvečer s priložnostnim kulturnim programom, v katerem je nastopila Petra Jovanovič. Jovanovič je samouki likovni ustvarjalec, doma izpod Blegoša. V štirih desetletjih je narisal na tisoče risb in izrezljal na stotine lesenih skulptur ter spomenikov. Za seboj ima že 58 samostojnih razstav od Trsta do Celovca, na javnih mestih je postavljenih kar 65 njegovih spomenikov, izdal pa je tudi štiri likovne mape. V svojem delu sega po motivih iz vaškega hribovskega okolja, iz klasične in moderne slovenske literature, v zadnjem času pa se pogosoto loteva svetopisemskih motivov. V Novem mestu razstavlja cikel petnajstih reliefov, izrezljanih iz lipovega lesa na temo rožnega venca, po pet za vsak njegov del: veseli, žalostni in častitljivi.
KOSTANJEVICA, OTOČEC - Bienale slovenske grafike Otočec, Novo mesto, ki s svojo pestro in bogato programsko zasnovo vsako drugo leto za nekaj časa postavi Dolenjsko v središče likovnega dogajanja na Slovenskem, je kljub nejasnostim in administrativnim zapletom vendarle dočakal svoj mali jubilej; že petič so ga pripravili, tokrat sicer v nekoliko skromnejšem obsegu, vendar neokrnjenega glede ravni kakovosti in glavnih vsebinskih poudarkov. Kot razstaviščni kraji bienala se letos zapisujejo grad Otočec, kjer je postavljena razstava slovenske grafike, Kostanjevica, kjer gostuje razstava sodobne ameriške grafike, in Ljubljana, kjer bodo 5. novembra v Narodni galeriji odprli razstavo Diirerjevih lesorezov in grafik drugih avtorjev na temo apokalipse.
Za razliko od prejšnjih bienalov dela za prikaz slovenske grafične ustvarjalnosti v zadnjih dveh letih niso prispela pojavnem razpisu, ampak je ustvarjalce k sodelovanju osebno povabil predsednik bienala prof. Branko Su-hy. Soočen s prostorskimi in drugimi omejitvami je pridobil grafike izbranih 24 umetnikov, upošteval pa je generacijsko raznovrstnost. Na pregledni razstavi v gradu Otočec so tako poleg ene grafike vsakega od ude-
ležencev na ogled še Suhyjeva grafika in šest grafik Božidarja Jakca, s čimer so organizatorji počastili prihodnjo stoletnico rojstva tega uglednega umetnika. Mednarodna žirija pod predsedstvom prof. dr. Konrada Oberhu-berja, direktorja dunajske Albertine, je upoštevala še 50 neraz-stavljenih grafik, odločila pa se je, da podeli veliko nagrado Otočec Bojanu Kovačiču, enakovredni nagradi Novega mesta za grafiko pa Ani Zavadlav in Samuelu Graj-
NAGRAJENCI5. BIENALA - Mednarodna žirija je podelila grand prve Otočec 98 Bojanu Kovačiču, nagradi Novega mesta za grafiko pa Ani Zavadlav in Samuelu Grajfonerju (na sliki od desne proti levi).
Oratorij v počastitev jubilejev
Krstna izvedba oratorija Maša na polju skladatelja Avgusta Ipavca v stiški baziliki - Pevski zbori, simfoniki, solisti in pritrkovalci pod vodstvom Marka Muniha
stiškega familijara, je na koncu izvedbe stiški opatiji podaril 348 strani obsežno izvirno partituro oratorija.
M. MARKELJ
ČESTITKE USTVARJALCU - Skladatelj Avgust Ipavec je po končani izvedbi svojega najnovejšega dela oratorija Maše na polju doživel veličasten aplavz, k izrednemu ustvarjalnemu dosežku pa so mu čestitali mnogi, med prvimi dirigent Marko Munih (na sliki desno), pod čigar taktirko je oratorij uspešno prestal krst. (Foto: Mi M)
STIČNA - V skladu s svojim stoletnim kulturnim poslanstvom, ki ob verskem in gospodarskem označuje delovanje stiske opatije, je cister-cijaski samostan v Stični zaključil letošnja praznovanja 900-letnice cistercijanov in stoletnice ponovne naselitve stiškega samostana s pomembnim kulturnim dogodkom. V nabito polni samostanski baziliki je bila v soboto, 3. oktobra, zvečer krstna izvedba oratorija Ad mis-sam in agris (Maša na polju) za soliste, mešani zbor, deški zbor, orkester, orgle in zvonove slovenskega skladatelja Avgusta Ipavca. V nedeljo, 4. oktobra, dopoldne pa so pri slavnostnem somaševanju odpeli Ipavčevo Mašo narodov pod avtorjevim vodstvom.
Mogočno glasbeno delo Maša navdih dobival določnejše oblike,
na polju govori o svetnikih sv. Benediktu, sv. Bernardu in sv. Hildegardi, ki so sooblikovali duhovno podobo Evrope v srednjem veku, ter o odrešenjski moči ljubezni. Avgust Ipavec je delo napisal na pobudo svojega prijatelja in sošolca na ljubljanski teološki fakulteti, sedanjega stiškega opata dr. Nadraha. Avtor, ki sicer živi in ustvarja na Dunaju, pravi, daje oratorij neločljivo povezan s stiškim samostanom, saj je prvi navdih začutil v njegovi zbrani tihoti, v pogovorih z opatom je
POMLAD VABI NOVE PEVCE
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Pomlad želi okrepiti svoje vrste, zato vabi pevke in pevce, da se jim pridružijo. Avdicija bo to soboto, 10. oktobra, ob šestih zvečer v gledališki sobi Kulturnega centra Janeza Trdine.
prevzela pa sta ga tudi srečanje s slikarjem p. Humkom in milina dolenjske pokrajine. Besedilo oratorija je skladatelj sestavil sam iz besedil Svetega pisma, zapisov sv. Benedikta, sv. Bernarda in sv. Hildegarde, srednjeveških pivskih pesmi in Dantejeve Božanske komedije. Delo je nastajalo šest let.
Oratorij so izvedli pod taktirko dirigenta Marka Muniha Simfoniki RTV Slovenije, solisti Irena Baar, Slavo Savinšek in Janez Lotrič, recitator Demcter Bitenc, organist Tone Potočnik, pevci ljubljanskih cerkvenih zborov in ženski pevski zbor Andrej Vavken iz Cerkelj pod vodstvom Damijana Močnika, zbor benediktincev iz opatije Goettweig, zbor franči-škank Marijine misijonarke, pritrkovalci z Brezij ter stiški otroci in plesalci Mojce Horvat. Krstne izvedbe Maše na polju so se ob množici ljudi udeležili številni ugledni cerkveni in posvetni gostje, med njimi predsednik Milan Kučan z ženo Štefko. Avtor, ki so mu v zahvalo podelili častni naziv
POTA IN ST^
dežurni
poročajo
OB TELEVIZIJO - V četrtek, 1. oktobra, popoldne je neznanec Prišel v samski dom podjetja Begrad Črnomelj in ukradel barvni televizor. S tem je omenjeno podjetje oškodoval za 50 tisočakov.
KDO UKRADEL KONJA? -Oškodovani Maks R. iz Sevnega pri Novem mestu je 20. septembra iz Nizozemske pripeljal konja pasme KVVPN, rjave barve, z belimi pegami Pa glavi in na treh nogah, ter ga spravil v karanteno v hlev kmetijske šole na Trški gori. Nekdo je še istega dne odpeljal konja neznanokam.
TORBICA GA JE ZAMIKALA • 30. septembra popoldne je nekdo Prišel do parkiranega osebnega avta znamke Mercedes, kije bil parkiran Pa lokalni cesti na Stari gori in je last Ni. S. iz Nemčije. Razbil je trikotno okensko steklo na zadnjih vratih in iz ženske torbice, ki je bila odprta na sedežu, vzel usnjeno denarnico z 20 tisočaki.
PONAREJENA VOZNIŠKA -1. oktobra se je na mednarodni Piejni prehod Metlika z osebnim avtom pripeljal 53-letni M. T. iz Bosne in Hercegovine. Policisti so ugotovili, da ijna ponarejeno vozniško dovoljenje, zato so mu ga zasegli in zoper njega napisali kazensko ovadbo.
Ponarejene marke!
Od 25. septembra se tudi na Dolenjskem pojavljajo solidno Ponarejeni bankovci za 500 nemških mark serijskih številk AA 1616099 G3, AG 611279 G3, GA 2769033 D7, AD 2205064 D8 in AA 0969960 L4. Bankovci so ižrazito debelejši in nimajo značilnega šelesta. Verjetno so lepljeni iz dveh plasti, kar je opazno na tobovih. Nimajo varnostne nitke, ampak le natisnjeno prekinjeno Srebrno črto. Zelo so očitna rumena vlakenca, ki izstopajo že pri dnevni svetlobi. Zadnja stran Ponaredkov je motna.
Po sedaj znanih podatkih bankovce vnovčuje moški, star okoli 30 let, močnejše čokate postave, temnih last in temnejše polti, visok približno 170 centimetrov. Govori slovensko z rahlim hrvaškim oziroma srbskim naglasom. Kriminalistična služba zato priporoča posebno pozornost pri odkupih ali plačevanju z bankovci za 500 mark in prosi vse, ki bi karkoli vedeli o ponarejenem denarju ali neznancu, naj to sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali na telefon 113.
PRAVNA
SVETOVALNICA
Svetuje dipl. iur.
Marta Jelačin
Etažna lastnina -skupno funkcionalno zemljišče
Za funkcionalno zemljišče k določeni stavbi se šteje tisto zemljišče, ki služi stavbi kot celoti ali nekaterim njenim posameznim delom in ga etažni lastniki uporabljajo v skladu z namenom. Pravice na tem zemljišču so nedeljivo povezane s posameznim delom stavbe. Zemljišču, ki je potrebno za redno rabo posameznega dela stavbe, se etažni lastnik ne more odreči ločeno od svoje pravice na etažnem stanovanju. Za uporabo funkcionalnega zemljišča se lahko etažni lastniki dogovorijo tudi s posebno pismeno pogodbo.
V Kočevju ob izpit trije vozniki
S kaznovanjem po novem zakonu so v Kočevju trem osebam izrekli stransko kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, 26 pa jih je dobilo kazenske točke
KOČEVJE - Po petih mesecih veljavnosti novega zakona o varnosti v cestnem prometu pri kočevskem sodniku za prekrške ugotavljajo bistveno manj zadev kot v enakem obdobju lani. Manj zadev naj bi bilo zaradi hitrejših postopkov, vendar obe sodnici za prekrške v Kočevju vsaj zaenkrat še nimata manj dela.
Prvi predlogi, ki se nanašajo na novi zakon, so k kočevskemu sodniku za prekrške začeli prihajati koncem maja. “Pred dopusti smo vabili le malo obdolžencev, od sredine avgusta naprej pa veliko, saj se po novem zakonu obravnavajo prednostno,” pravi predstojnica sodnika za prekrške Želja Cilenšek-Bončina. Do sedaj so skupno prejeli 293 predlogov, ki se nanašajo na novi zakon. V enakem obdobju lani so prejeli 708 predlogov. “Razlog za tako
OROPALI
MENJALNICO
KRŠKO - Uslužbenka menjalnice Aktiva v Krškem je prejšnji torek nekaj pred šesto uro zvečer hotela zakleniti menjalnico, ko je do nje stopil mlajši moški in ji dejal: “Rop, daj denar!” Lastnica menjalnice, ki je ravno zaključila blagajno, seje odpravila do mize in mu izročila 448 tisoč tolarjev. Roparje denar spravil v manjšo torbo in odšel. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o neznancu - gre za moškega, starega od 18 do 20 let, visokega okoli 180 centimetrov, oblečenega v modro bundo in jeans hlače - naj pokličejo tel. 113.
Le vidni pešci na cesti vami
Kazni sicer predvidene
Pešec, ki se ponoči, v mraku ali ob slabši vidljivosti giblje ob robu ceste, je običajno prepričan, da je viden zlasti za voznike avtomobilov, ki švigajo mimo. A ni tako. Ponoči opazi voznik temno oblečenega pešca šele na 26 metrov, da se ustavi pri hitrosti 50 kilometrov na uro, pa potrebuje 32 metrov, kar je preveč, da bi še lahko preprečil nesrečo. Zato ni čudno, da so prav pešci med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu. V zadnjih 27 letih na primer je na naših cestah izgubilo življenje kar 4.056pešcev, kar pomeni, da je vsaka četrta smrtna žrtev v prometu pešec.
Prav zato so svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ministrstvi za šolstvo in šport ter za notranje zadeve in Zavod RS za šolstvo v tednu prometne varnosti, ki poteka med 7. in 11. oktobrom, ponovno pripravili akcijo “Stopimo iz teme”, v< kateri je večja pozornost namenjena najmlajšim in prav tako ogroženim pešcem, starejšim od 65 let. V zadnjih treh letih je bilo namreč kar 41,6 odstotkov pešcev, ki so izgubili življenje zaradi prometnih nesreč, iz te starostne skupine, čeprav ta populacija predstavlja le 13 odstotkov vseh Slovencev.
Pešci pogosto ne upoštevajo temeljnega pravila, da morajo na cestah, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani, da vidijo vozila, ki jim prihajajo nasproti. Le tako se lahko pešec pravočasno umaknejo in preprečijo napako voznika, tudi če jih ta spregleda.
Ker čez noč ne moremo zgraditi varnih in urejenih cest, ki bi bile nujne za večjo varnost vseh udeležencev v prometu, bi morali pešci poskrbeti za svojo vidljivost s kresničkami, izdelki z odsojnimi površinami ali vsaj svetlimi oblačili. Sicer pa to od pešcev zahteva tudi zakon o varnosti cestnega prometa! Zaradi večje varnosti bi bilo še kako prav, da bi policisti udarili po žepu tudi te kršitelje.
T. GAZVODA
občutno zmanjšanje števila zadev je, ker so po novem policisti upravičeni izpeljati postopek za mandatno kaznovanje na kraju prekrška v vseh tistih primerih, ko zakon določa kazen v fiksnem znesku, sodniki pa smo pristojni v primerih, ko je določena kazen v razponu,” pojasnjuje Cilen-škova.
Ena takšnih kazni in bistvena novost novega zakona so tudi kazenske točke. Prve so v Kočevju izrekli že v juniju, skupno pa so do sedaj obravnavali 26 zadev, v katerih so bile izrečene kazenske točke; 19 med njimi pa je že pravnomočnih. Zaradi prekoračitve 1,5 promila alkohola v krvi so trem voznikom izrekli stransko kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Prve odločbe o izreku stranske kazni kazenskih točk so postale pravnomočne po treh mesecih, sedaj, ko obravnavajo julijske in avgustovske zadeve, pa bosta od
IZSILIL PREDNOST
NOVO MESTO - V četrtek, 1. oktobra, nekaj pred deseto uro zvečer je 21-letni D. B. iz Brezjega vozil neregistriran osebni avto od Mačkovca proti križišču v Ločni. V križišču se je razvrstil na pas, ki je namenjen zavijanju levo proti Žabji vasi. Ko je zavijal v levo, je iz centra mesta proti Mačkovcu z avtom pripeljal 62-letni F. Š. iz Brestanice. Voznik D. B. je izsilil prednost, zato sta vozili trčili. D. B. se je lažje poškodoval, F. Š. pa huje. Alkotest je pokazal, da je imel D. B. v izdih-njenem zraku kar 1,85 promila alkohola.
SKOZI OKNO PO CIGARETE
NOVO MESTO - V soboto, 3. oktobra, ponoči je nekdo v Kettejevem drevoredu v Novem mestu skozi okno vlomil v gostinski lokal ob športni dvorani Marof. Ukradel je denar in cigarete, s čimer je lastnika I. R. z Dvora oškodoval za 80 tisočakov.
PRETEPAL DOMAČE
GRADAC - V soboto, 3. oktobra, zvečer so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 44-letnega M. H. iz Gradca, ki je doma razbijal ter pretepal ženo in hčer. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
storitve prekrška do pravnomočnosti odločbe potekla dva meseca. “Po novem zakonu zadeve niso težje za reševanje in naj hi bili zato, ker je manj zadev, postopki hitrejši, vendar pa imamo sedaj precej dela s prekrški, ki so bili storjeni pred 1. majem. Za vsak primer posebej moramo namreč ugotavljati, kateri zakon - star ali nov - je za storilca milejši,” pravi Cilenškova. Poleg tega imajo težave tudi, ker nekaterih določb novega zakona ne morejo izvrševati, ker v zakonu o prekrških za to nimajo podlage.
M. LESKOVSEK-SVETE
DELE NOSIL DOMOV
NOVO MESTO - Osumljeni U. Z. iz Stopič pri Novem mestu je od avgusta lani do sredine septembra iz podjetja Revoz v Novem mestu, kjer je zaposlen, odnašal domov Renaultove rezervne dele. S tem je podjetje Renault oškodoval za okoli 7 milijonov tolarjev.
OSTANKI VOJNE
PODTURN, LAŠČE - V soboto popoldne je občan z Lašč pri Dvoru obvestil policiste, da je v gozdu pri Laščah našel ročno bombo, ki je bila še iz 2. svetovne vojne. Pirotehnik jo je uničil. Istega izvora je bila tudi granata, ki jo je istega dne v gozdu našel občan iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah. Granato je uničil pirotehnik.
JETTA ZGORELA
NOVO MESTO - Prejšnji torek ob pol štirih popoldne je na parkirnem prostoru pred vhodom kirurškega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto zagorel osebni avto Volksvvagen jetta. Lastnik avta V. K. iz Krškega je skušal ogenj najprej sam pogasiti s suknjičem, a mu ni uspelo. Avto je popolnoma zgorel, kljub temu da so posredovali tudi gasilci poklicne gasilske enote Novo mesto. Škode je za 300 tisoč tolarjev.
NAPIHAL 4,04 PROMILA
SEVNICA - Sevniški policisti se niso ušteli, ko so ocenili, da mopedist, ki so ga ustavili med kontrolo prometa, ni pil le sok. Alkotest je namreč pokazal kar 4,04 promila alkohola, voznik kolesa z motorjem pa tudi ni imel vozniškega dovoljenja.
O umoru Roma na sodišču
Začelo seje sojenje petim šentjernejskim Romom zaradi naklepnega umora Rajka Hudoroviča
KRŠKO - V ponedeljek so na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem sedli Romi iz Šentjerneja: 32-letni Valentin Brajdič - Renato, 19-letni Gorazd Jurkovič, 31-letni Darko Brajdič, 40-letni Rado Jurkovič in 33-letna Silvestra Jurkovič. Obtožba prvima dvema očita umor iz brezobzirnega maščevanja, ostalim trem pa sodelovanje pri tem. 4. junija letos je bil namreč v romskem naselju Gazice pri Cerkljah ob Krki ustreljen 29-letni Rajko Hu-dorovič iz bližnjega naselja Kerinov grm. Ta umor je bil močno odmeven v javnosti tudi zato, ker so Romi za njegovo smrt krivili policiste, ki naj bi bili seznanjeni s tem, da Rajku šentjernejski Romi grozijo s smrtjo. Policisti so Romom iz Šentjerneja, za katere so bili obveščeni, da prihajajo v Gazice oboroženi, naredili zasedo, vendar so se ji Romi izognili, v Gazicah pa je eden od njih v glavo ustrelil Rajka Hudoroviča.
Kaj se je pravzaprav dogajalo tistega usodnega dne, ponedeljkova obravnava še ni razjasnila. Zaslišani so bili namreč vsi obtoženci, vendar so ti povedali novo enotno zgodbo, na vprašanja pa niso odgovarjali. Tako
so pripovedovali, da so se v Gazice odpravili po odojka za praznovanje rojstnega dne, in ker niso imeli denarja, so s seboj vzeli orožje, da bi ga prodali. Ko so prišli v Gazice, je bil tam že Rajko, ki je začel nanje streljati, zato so bežali, med streljanjem v obrambi pa je Rajka zadela krogla. Priče iz Gazic so dogodek opisale drugače. Bile so seznanjene s tem, da Rajku grozijo šentjerjenjski Romi, vzrok za grožnje pa naj bi tičal v sporu pred tednom dni na Madžarskem, ko je med Valentinom in Rajkom prišlo do pretepa, v karerem je Rajko Valentina dvakrat močno udaril.
Zadeva bo verjetno jasnejša 16. oktobra, ko se bo obravnava nadaljevala z zaslišanjem že predlaganih prič: policistov Slavka Planinca in Zdenka An-tolinca ter kriminalista Franca Božičnika in dveh izvedencev. Petčlanski senat bo na predlog Valentinovega odvetnika dr. Petra Čeferina zaslišal še Branka in Romana Brajdiča, pridobil pa bo še poizvedbe na krški in šentjernejski policiji; svoje mnenje o Valentinu naj bi na predlog istega odvetnika -neverjetno - povedal še šentjernejski župan.
IZ PRIPORA NA OBRAVNAVO - Valentin Brajdič - Renato in Gorazd Jurkovič sta bila od 4. junija v priporu v novomeških zaporih (na sliki levo in med dvema paznikoma na desni). Sicer pa je zaradi ponedeljkove obravnave in zaradi številnih groženj okoli sodišča in na sodišču za varnost skrbela cela četa policistov in varnostnikov, nevabljenih Romov pa na sodišče niso pustili.
Ko avto postane vojaški obveznik...
Bojan Avbar je vložil pobudo za presojo ustavnosti vladne uredbe, s katero imajo državljani pri obrambi države tudi materialno dolžnost - Omejene ustavne pravice?
NOVO MESTO - Pred kratkim so občani na Dolenjskem začeli množično prejemati vojaške pozive za dvig listin, na osnovi katerih so lahko avtomobili, tovornjaki in celo plovila kadarkoli vpoklicani za vojaške potrebe. Res, daje vpoklic za vojsko znan že iz prejšnjega sistema, ko so prišli v poštev predvsem konji, traktorji in manjši kombiji, in daje tak vpoklic povsem razumljiv v času vojne, ko bomo vsi z vsemi silami branili domovino, a tokrat seje ob negodovanju številnih prizadetih postavilo pomembno vprašanje: so z vpoklicem naše lastnine v času brez vojne kršene osnovne človekove pravice, zapisane v ustavi? O tem bo na pobudo Novomeščana Bojana Avbarja, ki je sicer iz pravniških vrst, presojalo Ustavno sodišče Slovenije.
Zakon o obrambi sicer določa, la za vpoklic, naslovljeno na isto
da imajo državljani pri obrambi države poleg vojaške in delovne dolžnosti tudi materialno dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe in druge obrambne potrebe. “Neracionalno bi bilo, da bi država zagotavljala tovorna, terenska in druga vozila že vnaprej za celotno vojno sestavo,” so pojasnili na ministrstvu za obrambo. Že prav, a kaj, ko živimo v času, ko so mnogi državljani življenjsko odvisni tudi od vozil: z njimi si služijo kruh, jih potrebujejo za prevoz v službe, za prevoz invalidnih otrok ali drugih družinskih članov, takšna obveza v miroljubnem času pa je po prepričanju pobudnika za presojo ustavnosti vladne uredbe pravzaprav v nasprotju z osnovnimi človekovimi pravicami!
A država ne izbira. Vprašanje, po kakšnih kriterijih izbirajo vozi-
ministrstvo, je ostalo brez odgovora, prav tako tudi to, kako je z opravičljivimi razlogi, ki bi državljana rešili takšne obveznosti, so pa poudarili, da izvajanje te uredbe na Dolenjskem ni v povezavi s potekom priprav na vojaško vajo zveze NATO, ki bo konec novembra.
Občani vedo tudi, kako je, če se s pozivom ne strinjaš, in kaj čaka “državljanske nepokorneže”. Miha Macedoni z Otočca je poziv, naj pride po listino, s katero bo njegova lada niva, ki jo je kupil s posojilom, razporejena v vojaško enoto, dobil že lani. Ker je to edini prevoz za v službo, je to dolžnost odklonil, zato je letos spomladi dobil od sodnika za prekrške 40 tisočakov kazni. Pritožil se je, a odgovora še ni.
“Težava je v tem, da ne veš, komu daš vozilo. Ko je bilo še dovolj dela, sem šel na vojaške
vaje s svojim tovornjakom raje sam, sedaj pa so takšni časi, da dela ne moreš kar tako spustiti iz rok,” pravi avtoprevoznik iz Šentjerneja, ki ima v vojaško enoto razporejena oba tovornjaka, in dodaja, daje odškodnina za izpad osebnega dohodka tako majhna, da ni vredna omembe. Zasebnik iz Novega mesta se je prav zato odločil za drugačno rešitev. Ker je svoj kombi nujno potreboval za posel, je najel drug kombi in ga “dal” vojski. Stroške najema, ki so
• 16. člen Ustave: “S to ustavo določene človekove pravice (svoboda gibanja, pravica do zasebne lastnine, enakost pred zakonom...) in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem ali izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja...”
za en teden znašali 70 tisočakov, naj bi plačala država, a mu je ta priznala vsega skupaj le 2 tisočaka, in to za cel teden. Dr. Jože Smodej iz Novega mesta ima v rezervno policijsko enoto razporejeno tudi svojo 10-metrsko barko. V primeru izrednih okoliščin bo moral ponjo v Punat...
JE VOJAŠKA UREDBA V NASPROTJU Z USTA VO? - Po zakonu o obrambi imamo državljani poleg vojaške in delovne dolžnosti tudi materialno dolžnost, ki se uresničuje z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe in druge obrambne potrebe.
Slabe izkušnje ima lastnik kombija iz Novega mesta, ki je pred dobrim letom vojski na poziv izročil kombi, a so mu vrnili poškodovanega, vonja po očitno prevrnjeni hrani pa še danes ne more odpraviti iz njega. Denarja za škodo ni dobil, je pa dobil letos za svoj kombi ponovno poziv. “Na vojaškem odseku sem napisal, da ga ne dam samo zaradi takšnega odnosa države do davkoplačevalcev, pri katerem gre dejansko za kratenje človekovih pravic,” pravi in poudarja, da mu ni toliko do denarja za škodo kot za človeški odnos države do ljudi, s pomočjo katerih sploh lahko deluje. In kaj lahko rečemo o državi in njeni varnosti, v kateri državljanom, klicanim za dvig vojaške listine, celo državni uslužbenci svetujejo, naj svoje vozilo namerno pdkvari-jo in priložijo le potrdilo serviser-
ja00kvari?TANJA GAZVODA
Trebanjcem se ni treba več bati
Rokometaši Trebnjega so se na Evropsko premiero dobro pripravili in tekmo s šibkimi Nizozemci vzeli zares - Visoka zmaga - Med strelci prav vsi igralci razen vratarjem
Na sceno sta stopila Nakič in Smodiš
V pokalu z Elektro
NOVO MESTO - Čeprav so bili košarkarji novomeške Krke pred tekmo šestega kola s Slovanom v Ljubljani izraziti favoriti, so se morali kar precej namučiti, da so ugnali bojevite Ljubljančane. Njihov odpor so dokončno zlomili šele v zadnjih desetih minutah. Tedaj sta na sceno stopila razpoložena ivo Nakič in Matjaž Smodiš in upov bojevitih Slovanovih mladcev je bilo konec.
3. oktobra so na sedežu Košarkarske zveze Slovenije v Ljubljani izžrebali skupine četrtfinala košarkarskega pokala Slovenije za člane. Krka bo igrala v četrti skupini, kje sta izžrebana para Krka: Elektra in ZM Lumar : Kraški zidar.
ZMAGA ČREPINŠKA
SEVNICA - Na drugi pokalni tekmi Karate zveze Slovenije za osnovnošolce so uspešno nastopili tudi Sevničani. V športnih borbah je bil med starejšimi dečki v kategoriji nad 60 kg Rok Črepinšek prvi in Besim Dautbegovič tretji. Črepinšek je poleg tega osvojil tretje mesto v katah, tretje pa so bile tudi starejše deklice sevniškega Stillesa Tina Sečen, Nuša Levstik in Vita Krapež v ekipnem vrstnem redu v katah. (J. O.)
NOVOMEŠČANI PRVI NA IGRAH ZLSD
NOVO MESTO - Na petih športnih igrah ZLSD je nastopilo 16 ekip območnih organizacij stranke. Pomerili so se v nogometu košarki, odbojki, kegljanju, pikadu, šahu, tanisu in streljanju. V skupnem vrstnem redu so zmagali Novomeščani z 88 točkami, drugo je bilo Velenje (82 točk) tretji Maribor (67), Kočevje peto, Krško osmo, Sevnica, ki je nastopila le v šahu (2. mesto), pa si je s Trebnjem, ki je bilo drugo v streljanju, delila 13. do 14. mesto.
TREBNJE - Daje nizozemski rokomet očitno na bistveno nižji ravni od slovenskega, so vsi po vrsti ugotavljali v soboto zvečer, ko sta Pivovarna Laško in Trebnje zelo visoko premagala nizozemska predstavnika v evropskih rokometnih tekmovanjih moštvi Anova in Hirschmann. Medtem ko si Celjani že pred tekmo z Anovo niso belili las, je Trebanjce pred prvo tekmo v katerem izmed evropskih pokalnih tekmovanj v zgodovini kluba kar precej skrbelo, kako bo.
Že po nekaj minutah sobotne tekme pokala evropskih mest je bilo jasno, da je bila pretirana skrb trebanjskih ljubiteljev rokometa odveč, saj so gostje prvi zadetek dosegli šele po osmih minutah sračanja, medtem ko so Trebanjci pod taktirko izvrstnega Janija Likavca zadevali kot za šalo. Na svojo prvo evropsko tekmo so se izjemno dobro pri-
pravili, tako da precej šibkejšim gostom niso pustili priti do strela na domača vrata, če pa so že poslali žogo proti mreži, je ta postala lahek plen ljubljenca, predvsem ženskega dela domačega občinstva, bosanskega vratarja Mustafe Torla. Prednost domačih se je tako večala od minute do minute in je ob polčasu znašala že 10 točk.
LAŽJE, KOT SO PRIČAKOVALI - Rokometaši Trebnjega so Nizozemce premagali precej lažje, kot so pričakovali. Že v prvem polčasu so dodobra prerešetali mrežo gostujočega vratarja Marka Gorissena, ki ga je domačin Miha Bregant takole ukanil in dosegel enega izmed svojih dveh zadetkov. (Fot: I. V.)
NA GORJANSKI TEK
NOVO MESTO - Atletski klub Krka iz Novega mesta bo v soboto, 10. oktobra, na makadamski cesti med Vahto in Gospodično pripravil prvi Gorjanski tek. Proga je dolga 10 km. Štart bo ob 15. uri. Prijavnine ne bo. Prijave bodo zbirali na štartu. Ob 13.45 bo izpred novomeškega štadiona organiziran odhod na štartno mesto.
RAZPOLOŽENI
STRELCI
RIBNICA - V 1. krogu v 1. B rokometni ligi so igralci Ribnice s sijajno igro v končnici tekme premagali Sevnico z 29:22. Ribničani so ves čas vodili tudi po zaslugi izjemno razpoloženih strelcev Lesarja, Hojča in Ilca, ki je v zadnjih desetih minutah natresel kar pet zadetkov. (M. G.)
Tiha želja: Štangelj med dvajset
Štangelj in Filip skupaj s Hvastijo v nedeljo v boj z najboljšimi profesinalci na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem - Med mladinci Gregor Zagorc - Filip že danes v kronometru
NOVO MESTO - Novomeška kolesarja Gorazd Štangelj in Branko Filip sta na današnji oziroma nedeljski nastop na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu dobro pripravljena, v klubu Krka Telekom pa so optimistično razpoloženi, čeprav jima v boju z najboljšimi poklicnimi kolesarji na svetu na 265 km dolgi progi v Valkenburgu pri Maastrichtu na Nizozemskem ne bo lahko.
Novomeški kolesarji tokrat prvič nastopajo na svetovnem prvenstvu poklicnih kolesarjev. Štangelj in Filip sta si tako kot Martin Hvastija in Valter Bonča prislužila pravico do nastopa na Nizozemskem neposredno z zbranimi UCI točkami. Ker seje Bonča zaradi poškodbe in slabe pripravljenosti nastopu odpovedal, bodo v nedeljo na štartu posamične dirke le trije slovenski kolesarji, ki bodo v konkurenci več kot 200 najboljših kolesarjev na
svetu poskušali doseči kar največ. Iz različnih vzrokov so se tekmovanju odrekli le redki, ki sodijo v sam svetovni vrh.
Proga cestne dirke na svetovnem prvenstvu je izredno razgibana in tehnično zahtevna. V našem taboru predvidevajo, da bo največ preglavic na 17,2 krogu povzročala dolga ravnina na planoti, na katero se bodo kolesarji povzpeli po strmem klancu. Na planoti stalno piha za Nizozemsko značilni močni veter z At-
FALESKINl DRŽAVNI PRVAK - 15-letni član športnega društva Hrast Sergej Falskini je uspešno nastopil na mednarodni motociklistični dirki na Madžarskem, kjer je med 30 tekmovalci v razredu do 125 ccm osvojil tretje mesto. Dirka je štela tudi za državno pr\'enstvo Slovenije, kjer je Falskini zmagal. (Foto: Duša Faleskini)
lantika, ki ponavadi s sabo prinese tudi dež. Vremenska napoved za konec tedna je slaba, poleg dežja pa se bodo morali kolesarji spopasti tudi z nizkimi temperaturami, ki v tem času naj ne bi presegle 10 stopinj C.
Proga bo enaka za vse kategorije, različne bodo le dolžine. Na svetovnem prvenstvu bodo na krajših progah nastopili tudi mladinci in člani do 23. leta. V mladinski kategoriji bo dolenjsko kolesarstvo zastopal Gregor Zagorc, ki bo na cestni dirki nastopil v soboto, medtem ko po poškodbi Novomeščana Martina Derganca, ki je letos že drugo leto nastopal za italijansko moštvo Zalf Fior, v kategoriji do 23. leta, v kateri je Branko Filip pred dvema letoma zasedel 21. mesto, Dolenjci ne bomo imeli svojega predstavnika.
Branko Filip bo nastopil že danes, ko bo ob 14. uri štart kronometra. Na ta nastop se Novomeščan ni posebej pripravljal, saj je zanj zvedel šele pred tednom dni, tako da je zmanjkalo časa, da bi mu v klubu zagotovili ustrezno opremo, kakršno bodo uporabljali najboljši. Filip bo eden redkih, ki bo nastopil brez polnih koles, a vseeno namerava dati vse od sebe, saj je znan kot izjemen borec.
O napovedih v Krki Telekomu neradi govorijo. Na dosedanjih svetovnih prvenstvih, odkar se ta ne delijo na poklicna in amaterska, slovenski kolesarji še niso videli cilja. Po besedah direktorja moštva Krke Telekoma Mirka Fifolta bo lep uspeh že uvrstitev v prvo polovico uvrščenih, potihem pa upa, da bi se Gorazd Štangelj, ki je na zadnjih dirkah v Italiji v zahtevni konkurenci pokazal zelo dobro pripravljenost, lahko uvrstil celo med najboljših 20, za kar pa bi moral imeti tudi zvrhano mero sreče.
Čeprav je bil zmagovalec tako rekoč že znan, so Trebanjci na začetku drugega polčasa igrali še bolj zavzeto, predvsem v obrambi, saj Nizozemci kar 17 minut niso mogli zadeti Torlovih vrat, medtem ko je na drugi strani igrišča to Trebanjskim napadalcem uspelo desetkrat. V nadaljevanju srečanja je Torla v domačih vratih zamenjal Tomaž Ojsteršek, svojo priložnost pa so dobili in jo dobro izkoristili tudi vsi mladi domači igralci, saj so se razen obeh vrataijev prav vsi vpisali v listo strelcev, največkrat Likavec (8), Teržan (6) in Blagojevič (6). Povratno srečanje na Nizozemskem bo prihodnjo soboto, glede na tokrat videno, pa se Trebanjcem za uvrstitev v drugi krog oziroma med najboljših 19 moštev pokala mest ni treba bati.
Gimpex je zdaj četrti
Pred zadnjo tekmo še upanje
STRAŽA - Petkratni svetovni prvaki v raftingu, ekipa Bober I, tudi na predzadnji letošnji dirki državnega prvenstva na Savi pri Hrastniku niso dovolili presenečenja. Zmagali so tako v slalomu kot v spustu in s tem tudi v skupnem vrstnem redu osvojili naslov državnih prvakov. Precej slabše je šlo tokrat Stražanom, saj sta njihova boljša čolna nastopila slabo. Posadka Gip-mex I je na zahtevno postavljeni slalomski progi, na kateri je v prvi vožnji izpustila dvoje in v drugem ena vrata, zasedla šele 11. mesto, druga posadka pa je bila trinajsta, tako da je oboje z nekoliko bolj počasno, a zanesljivejšo vožnjo prehitela tretja posadka, ki je zasedla 10. mesto.
V spustu je bil Gimpex I četrti, Gimpex II sedmi in Gimpex III enaindvajseti. V skupnem vrstnem redu je Gimpex I zdrsnil na 4. mesto, Gimpex II je sedmi in Gimpex III šestnajsti. Državno prvenstvo v slalomu je s tem končano, Gimpex I pa je osvojil šesto mesto. V spustu, kjer so trenutno drugi, pa si gimpex-ovci na zadnji tekmi v soboto na Savi Bohinjki še lahko priveslajo drugo mesto tudi v skupnem seštevku obeh disciplin.
TURNIR SKD TREBNJE
TREBNJE - 22 igralcev iz številnih slovenskih krajev, največ pa iz Dolenjske, se je preteklo soboto v Vita centru pomerilo na 5. teniškem turnirju SKD Trebnje za dvojice. V prijetnem vremenu in okolju za igro in druženje, saj je organizator poskrbel tudi za prigrizek in pijačo, se je najbolje odrezala novomeško-Ijubljanska dvojica Jure Stegnar in Niko Mijatovič. Za nagrado si je prislužila 3 zaboje jabolk.
DANES NOVE TOČKE?
KOČEVJE - Na vnaprej odigrani tekmi 2. kroga v 1. državni rokometni ligi so igralke Gramiza izgubile proti Krimu z 18:43. Varovanke trenerja Mikulina so tokrat pokazale bolj napadalno igro kot na tekmi proti Vegradu, a se porazu niso mogle izogniti. Priložnost za nove točke bodo imele že danes, ko se bodo ob 18. uri pomerile z Branikom. (M. G.)
Tadej Pucelj zmagal na Nike
Maljkovič na mastersu izgubil s prvim nosilcem
NOVO MESTO - Teniška sezona na odprtih igriščih se počasi izteka, mladi slovenski tekmovalci pa nastopajo na zaključnih masters turnirjih 12 najboljših, med katere se je uvrstilo tudi nekaj igralcev teniškega kluba Krka iz Novega mesta. Nikola Maljkovič je bil na lestvici igralcev do 18. leta osmi in je nastopil na mastersu v Radencih, kjer je z 1:2 izgubil dvoboj drugega kola s L nosilcem Dariom Miloj-čičem.
Na turnirju Nike za igralce do 14. leta v Ljubljani, na katerem jc nastopilo osem najboljših slovenskih tenisarjev v tej kategoriji, je Tadej Pucelj zmagal. Na masters trunirjih v preostalih kategorijah, ki bodo konec tega tedna, bodo od članov novomeškega kluba nastopili Igor Ban (do 12. leta), Tadej Pucelj (do 14. leta), Blaž Turk (16) in Nina Janžekovič med članicami.
ROKOMET
Pokal evropskih mest, šestnajstina finala - TREBNJE : HIR-
SCHMAN (Geleen, Nizozemska) 34:14 (17:7); TREBNJE: Torlo, Hribar 2, Mežnaršič 1, Bregant 2, Gradišek 2, Blagojevič 6, Šavrič 4, Stojakovič 2, Likavec 8, Ojstršek, Podbregar 1, Teržan 6; HIRSCHMANN: Theunissen 4, Wouters 3 itd.
1.	SRL, moški, 3. kolo - KRŠKO : IZOLA 25:25 (15:8); KRŠKO: Medved, German 4, Potočnik 2, Martinčič 8 (1), Urbanč 3, Pinterič 2, Levičar, Kekič, Deržič 4 (1), U. Božič, G. Božič 2, Šebek; IZOLA: Gologranc 9 (2), Cah 5, Radosavljevič 5 itd.
OSTALI IZIDI: Prule 67 - Termo Šk. Loka 22:19, Radeče - Slovan 28:20, Andor - Celje P. Laško 22:32; preostali srečanji AFP Dobova : Prevent in Trebnje : Gorenje sta bili zaradi nastopa Trebnjega in Preventa na evropskih pokalnih tekmovanjih odigrani sinoči.
LESTVICA: 1. Celje P. Laško 6,
2.	Radeče 6, 3. Gorenje (tekma manj) 4,4. Prevent (tekma manj) 4, 5. Trebnje (tekma manj) 3, 6. Slovan 3,7. Dobova 2,8. Prule 67 2,9. Krško 1,10. Izola 1,11. Termo 0,12. Andor 0. V četrtem kolu bo Trebnje igralo v gosteh s Preventom, AFP Dobova s Pivovarno Laško in Krško prav tako v gosteh z Gorenjem.
KOŠARKA
1. SKL Kolinska, 6. kolo - SLOVAN : KRKA 80:86 (43:48); KRKA: Jevtovič 6 (2:6), Petrov 7 (5:8), Smodiš 27 (6:6), Grum 6, Meluš 2, Ščekič 8, Nakič 30 (10:12); SLOVAN: Gorjup 11, Djurkovič 13, Maravič 18 itd. Prosti meti: Slovan 11:16, Krka 23:32; met za tri točke: Slovan 1:7, Krka 3:8 (Smodiš 3); osebne napake: Slovan 28, Krka 19. OSTALI IZIDI: Pivovarna Laško - Triglav 93:61, Kraški zidar -
Union Olimpija 72:73, Savinjski Hopsi - Pošta Mb. Branik 80:52, Loka kava - Postojna 72:71, ZM Lumar - Helios 74:76. LESTVICA: 1. Union Olimpija 12,2. Pivovarna Laško 11,3. Krka 11,4. Savinjski Hopsi 11,5. Loka kava 9,6. Triglav 8,7. Pošta Maribor Branik 8, 8. Postojna 8, 9. Helios 8,10. ZM Maribor Lumar 7,1L Slovan 7,12. Kraški zidar 7. Krka bo v soboto, 10. oktobra, ob 20. uri igrala doma z moštvom ZM Lumar Maribor.
L B SKL, 2. kolo - ROGLA AT-RAS - KRŠKO 81:73 (43:33);
1.	Rogla Atras 4... 6. Krško 3 itd. V 3. kolu bo Krško v soboto, 10. oktobra, igralo doma z GD Hrastnik.
2.	liga, vzhod, 2. kolo - KAMNIK
: ČRNOMELJ 89:86; lestvica: 1. Bistrica 4... 10. Črnomelj 2; zahod - BEŽIGRAD : SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 83:69; lestvica:
1.	Bežigrad 4... 4. Snežnik Kočevska Reka 3 itd.
NOGOMET
2.	SNL, 8. kolo - ELAN - POHORJE 1:1 (0:0); Strelca: 0:1 -Janžekovič (63), 1:1 - Kapušin (88); ELAN: Drkušič, Jurečič, Mrak, Prudič, Kapušin,v Primc, Žagar, Gruden, Zlobko (Šumar), Rodič (Molan) Vignjevič. LESTVICA: 1. Pohorje Ruše 22, 2. Dravograd 20,3. Tabor Sežana 19, 4. Goriške Opekarne 15, 5. Elan Novo mesto 14, 6. Nafta Lendava 12 itd. V naslednjem kolu bo Elan 11. oktobra igral v Sežani s Taborom.
KEGLJANJE
L SKL, ženske, 2. kolo - ETA KAMNIK : KOČEVJE 2:6 2. SKL - zahod, moški - GRADIS : RIBNICA 5:3, KOČEVJE : SLOVAN 6:2; vzhod - KONSTRUKTOR :RUDAR ČRNOMELJ 5:3; ženske, vzhod - ŠOŠTANJ : SREMIČ KRŠKO 6:2, zahod - TREBNJE : GRADIS 4:4.
ŽUŽEMBERKU TRETJE MESTO V ZAGREBU
ZAGREB - Odbojkarji žužem-berškega prvoligaša so konec minulega tedna nastopili na mednarodnem turnirju v Zagrebu, kjer so poleg njih igrala še moštva Akade-mičar, Hrvatski dobrovoljac in Daruvar, ki nastopajo v hrvaški prvi ligi. Na prvi tekmi so Žužemberčani z 1:3 izgubili s Hrvatskim dobrovolj-cem, tekmo za tretje mesto z Aka-demičarjem pa so Žužemberčani, okrepljeni z Novomeščanom Loj-zom Babnikom in brez mladoporočenca Novaka, dobili s 3:0. (D. P.)
GRČA ZA MIZO
KOČEVJE - Tekmovalna komisija RZS je povratno pokalno tekmo šestnajstine finala med CHIO Besnica in Grčo Kočevje registrirala z izidom 10:0 za Kočevce. Pri pregledu dokumentacije je namreč ugotovila, da so gostitelji nastopili z dvema igralcema, ki nista bila pravilno registrirana. Tako se bodo Kočevci v osmini finala 28. oktobra in 11. novembra v Ribnici pomerili z Ribnico. (M. G.)
PRVAK AG KOVINAR
KOČEVJE - V zadnjem krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu so igrali takole: Rog: Fla-mengo 9:0, Lorela : AS 2:4, Slovenka : Kostel 4:6, Krempa : Atletiko 1:4, Mozelj: Marof 2:3, AG Kovinar : Črni Potok 5:3, Radar : Tri zvezde 3:8. Prvo mesto je s 67 točkami iz 26 tekem zasedel AG Kovinar. Najboljši strelec je bil Srečko Rajšel (AG Kovinar), ki je dosegel 57 golov. (M. G.)
OKTOBRA
PODKORITNIK
KOČEVJE - Na hitropotezenem turnirju ŠK Kočevje za oktober je zmagal Stane Podkoritnik nad Tonetom Malnarjem in Igorjem Mestkom. V skupnem seštevku še naprej vodi Tone Malnar. (M. G.)
BREŽICE V BADMINTONU
BREŽICE - Športna zveza Bre- ^ žice bo v soboto, 10. oktobra, v telovadnici brežiške gimnazije pripravila odprto prvenstvo Brežic v | badmintonu. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri.
TUDI ODBOJKARJI ZAČENJAJO ZARES
V soboto, 10. oktobra, bodo prvenstvene boje začeli tudi odbojkarji. Ob 18. uri bodo odbojkarice novomeškega TPV-ja igrale doma z ekipo Marcel Ptuj, Žužemberčani se bodo doma pomerili s Fužinar-jem, odbojkarji novomeške Krke pa bodo v gosteh igrali z Bledom.
KRKA BO GOSTILA POVABLJENCE LEONA ŠTUKLJA
OTOČEC - V torek, 6. oktobra, sta ob enih popoldne v viteškem salonu gradu Otočec predsednik uprave in ge-naralni direktor Krke Miloš Kovačič in predsednik organizacijskega odbora počastitve 100-letnice olimpijcu Leona Štuklju Tomo Levovnik podpisala pogodbo o glavnem pokroviteljstvu. Krka bo v gradu na Otočcu pogostila 72 povabljencev Leona Štuklja, med katerimi bodo tudi številni bivši in sedanji gimnastični šampioni, župani mest, v katerih je Štukelj osvajal svetovne in olimpijske medalje, družbo pa jim naj bi delal tudi predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Na novinarski konferenci po podpisu pogodbe sta organizacijski odbor in režiser Matjaž Berger podrobneje predstavila slavnostno prireditev v počastitev Štukljevega jubileja.
I^KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
;(*'3)«ž‘
TENISKI CENTER OTOCEC
DARILO 1 1 I I \
Dušan išče planinsko pravico
V PD Novo mesto ostro kaznovali planinskega inštruktorja, čeprav nikoli ni storil očitanega mu dejanja
NOVO MESTO - V začetku letošnjega leta je bilo v Novem mestu ustanovljeno novo planinsko društvo Intel servis. Ustanovitev novega društva, ki je do tedaj delovalo kot sekcija pri planinskem društvu Novo mesto, je precej razburilo vodstvo matičnega društva, katerega upravni odbor se je “odpadnike” odločil kaznovati. Potem ko je 6. januarja letos na sestanku društvenega upravnega odbora Marko Rems obvestil člane, da dotedanja planinska sekcija Intel servis ustanavlja samostojno planinsko društvo, in ob tem prebral imena nekaterih bodočih ustanovnih članov, so na predlog enega izmed članov upravnega odbora planinskega društva Novo mesto omenjene črtali iz upravnega odbora in drugih organov društva in jim odvzeli vodenje načrtovanih planinskih izletov ter namesto njih za vodnike postavili druge.
Med črtanimi in izločenimi je bil tudi Dušan Okleščen, čeprav ni nikoli podpisal ustanovnih aktov planinskega društva Intel Servis niti ni nikoli postal član novega društva. Okleščen je član planinskega društva Novo mesto od leta 1972, šest let kasneje je postal mladinski planinski vodnik in leta 1981 inštruktor planinske vzgoje. Vse do letošnjega januarja je v društvu delal kot vodnik in predavatelj v planinski šoli.
Okleščen meni, da je del upravnega odbora planinskega društva Novo mesto to storil brez vsake pravne osnove, saj nikjer v pravilih oziroma drugih aktih društva ni prepovedano članstvo v več planinskih društvih niti za kaj takega niso predvidene sankcije. Poleg tega so njega kaznovali le na podlagi sporočila o nameri in ne na osnovi že izvršenega dejanja, ne da bi se vsaj pozanimali, če je tudi dejansko med usta-
novitelji novega društva in njegov član. Ker mu nihče ni pojasnil, zakaj so ga dejansko izključili iz vseh organov društva in črtali s spiska vodnikov izletov, je konec februarja upravnemu odboru napisal pritožbo, ki pa je do oktobra niso rešili. Kot da bi iz njega norčevali, so mu potem na letnem občnem zboru izročili srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije, za katerega gaje predlagal prav upravni odbor društva, ki ga je tudi kaznoval. Visoko planinsko priznanje je Okleščen

Dušan Oklešen
zavrnil in ga shranil pri predsedujočem zbora, dokler se ne razrešijo vzroki za njegovo izkluči-tev.
Upravičeno užaljeni Dušan Okleščen je zgrožen tudi nad nedoslednim ravnanjem upravnega odbora društva, ki ga je brez dokaza kaznovalo za domnevno članstvo pri novem društvu, obenem pa v istem upravnem odboru sedijo ljudje, ki so dejansko člani tudi drugih planinskih društev (PD Telekom, PD Šentjernej), a to nikogar ne moti.
I. VIDMAR
f Mercator
v akciji
od 28.9. do 12.10.'98
Sveče Prizma
3 velikosti, Ilirija, Ljubljana
Ma^ /rdeča in prosojna/ St3fd C6I13 164,90	9 9,00
Sredllja /rdeča in prosojna/	St3f3 CGn3 217,60	139,00
Velika /rdeča in prosojna/	St3f3 CCI13 270,30	1 69,00
in se 24 posebej označenih izdelkov!
http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog!
Cene v SIT.
Sevniška karateista peta v Belgiji
Tabak je bil najmlajši
SEVNICA - Sevniška karateista Rok Črepinšek in Darijan Tabak sta med slovenskimi tekmovalci na odprtem prvenstvu Belgije, na katerem so nastopili 1004 karateisti iz 20 držav, dosegla največ. Rok se je v katah v kategoriji do 15. leta po polfinalnih bojih uvrstil nted osem najboljših s tretjim najboljšim izidom. V odločilnem onastopu je kato goju shi-ho sho izvedel s premalo občutka, tako da je osvojil peto mesto, do bronaste medalje pa mu je manjkalo le 0,2 točke.
Šestnajstletni Darijan Tabak je bil med tekmovalci v športnih borbah v kategoriji do 21. leta najmlajši, a je zmagoval kot za stavo. Po zmagah nad Belgijcem s 6:0, nad Nizozemcem s 6:1 in Dancem s 5:2 je se je dobro boril tudi v četrtfinalu. Tik pred koncem dvoboja z Belgijcem je bil izid 1:1, ko je Tabaku popustila zbranost in v zadnji sekundi dvoboja je dobil udarec z roko v glavo ter dvoboj izgubil z 1:2, tako da se je moral zadovoljiti s petim mestom, kar pa je za tako mladega tekmovalce lep uspeh.
J. O.
Strelov podvig je padel v vodo
Namesto 111-kilometrskega maratona na pol krajšo pot - Čakal na župana in mažoretke • Martin je plaval, neurje potapljalo ladje • Italijani so mu izpili živce
Martin Strel sije za letos zamislil kar nekaj plavalnih podvigov in vse do prejšnjega tedna mu je šlo vse izvrstno od rok, a zataknilo seje prav pred najpomembnejšim. Potem ko je lani preplaval del Sredozemskega morja med Afriko oziroma Kelibie na rtu Bon in italijanskem otokom Pan-telleria, je letos nameraval preplavati še 111 km morja med Pantellerio in Sicilijo. TUdi tokrat je bil dobro pripravljen in trdno odločen, da mu bo še enkrat več uspelo nekaj, kar ni nikomur do sedaj.
Če je imel mokronoški Trebanjec	vorjeni, zato je možakar pred
SE ENA ZMAGA
. NOVO MESTO - Mlajši mladin-?j novomeškega kolesarskega kluba ^tka Telekom nadaljujejo z uspešni "astopi na dirkah po Italiji. Tako kot jjted tednom v Canevi je tudi v ^rdenonu zmagal Jure Zrimšek, Nidrej Prevejšek je bil osmi, Aleš Nebelj deveti in Tomaž Nose enajsti.
$PEEDWAY ZA POKAL KLUBOV
. KRŠKO - V soboto, 10. oktobra, •p AMD Krško na stadionu Matije vubca v Krškem pripravilo speed-way dirko za pokal klubov, na kate-£ bodo sodelovali vozniki iz Nem-Clie, Italije, Poljske in Slovenije. Pri-reditev se bo začela ob 18. uri.
na svojih dosedanjih plavalnih podvigih precej sreče, se je tokrat vse zarotilo proti njemu. Potem ko je dobro pripravljen in kot vedno optimistično razpoložen skupaj s svojim zvestim pomočnikom in sopotnikom, Trebanjcem Jožetom Uhanom, potapljačem novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti, ■prišel na Sicilijo, od koder naj bi začel svoj tokratni plavalni maraton, je od petka, 25. septembra, do srede, 31. septembra, lahko le nemočno gledal od močnega juga divje razburkano morje ter čakal, da se bodo valovi pomirili.
V sredo pa seje vse skupaj še bolj zapletlo. Italijanski organizatorji so se v dneh, ko je Martin čakal lepo vreme, prerekali z lastnikom in kapitanom spremljevalne ladje, ki je lani našemu plavalcu pomagala do uspeha. Organizatorji mu naj ne bi plačali vsega, kakor so bili dogo-
STANGELJ PETI
NOVO MESTO - Na zadnji dirki pred nastopom na svetovnem prvenstvu je Novomeščan Gorazd Stangelj v Sambuchetu v Italiji potrdil dobro formo. Na cilj je pripeljal v vodilni skupini in v sprintu zasedi peto mesto. Zmagal je član italijanskega poklicnega moštva Brescia Lat Stefano Cigana.
GIMPEX SLABŠE
STRAŽA - Na tretji tekmi jesenskega dela državnega prvenstva v raftingu so veslači Straškega Gim-pexa dosegli eno slabših letošnjih uvrstitev. Na spustu po Savi v Litiji so na 3 km dolgi težavnostno nezahtevni progi zasedli četrto in osmo mesto, medtem ko so zmagali novi in stari svetovni prvaki Bobri. Prva posadka Gimpexa je kljub temu zadržala drugo mesto v skupnem vrstnem redu.
čakal, da pridejo ponj, je zvedel, da je, ko je plaval, neurje nedaleč stran potopilo ribiško barko s tremi ribiči. Med čakanjem na odprtem čolnu se je močno podhladil, tako da je svoj podvig končal v bolnici, priključen na infuzijo.	L VIDMAR
letošnjim štartom zahteval, naj najprej poravnajo stari dolg. Najbrž je bil to poleg vremena odločilni razlog, da so se prireditelji premislili in Martinu na hitro spremenili načrte.
Namesto 111 km med Sicilijo in Pantellerijo so se odločili, da bo Martin poskusil kot prvi preplavati 53 kilometrov morja med italijanskim otokom Ponza in letoviškim centrom Terracina na zahodni strani italijanskega škornja v bližini Rima. To pot so doslej poskušali premagati že trije vztrajnostni plavalci, a so vi svoj poskus končali, preden so dosegli cilj.
Ko je Martin prišel na Ponzo, je bilo vreme tako rekoč idealno za uspeh. Morje sicer ni bilo mirno, a je veter gnal valove v pravi smeri, kar bi njegovo plavanje celo pospešilo. HoteTje štartati kar takoj, a mu italijanski prireditelji niso pustili začeti, dokler na predvidenem cilju ne pripravijo vsega potrebnega za slavnost s tamkajšnjim županom, mažoretkami, godbo in novinarji. Čas je tekel in vremenska napoved je bila vse slabša. Če bi uslišali Martinovo prošnjo, da v vse bolj razburkano morje zaplaval v petek, 2. oktobra, ob desetih zvečer, bi mu morda še uspelo, a v vodo je moral šest ur kasneje v soboto ob štirih zjutraj. Ob lepem vremenu bi ga čakalo okoli 20 ur plavanja, kar bi, pripravljen na še enkrat daljšo razdaljo, zmogel igraje.
V zalivu, iz katerega je štartal, je bilo morje še sorazmerno mirno, ko pa je priplaval okoli rta, je viharni veter tako razburkal morje, da si kapitani spremljevalnih bark niso več upali naprej. Trmasti Martin je hotel vztrajati, a je, ko se kar nekaj ur niso mogli dogovoriti, da bi mu poslali v spremstvo večje plovilo, izgubil živce in po dobrih šestih urah in preplavanih 22 kilometrih demonstrativno splezal na spremljevalni čoln. Ni bil utrujen. Ko je
Turk prelahek
NOVO MESTO - Člana karate kluba Novo mesto Toni Turk in Franjo Skok nista imela sreče, da bi na evropskem prvenstvu v kontaktnih borilnih veščinah v Istanbulu dosegla odmevnejši uspeh. Toni Turk je svoj nastop končal, še preden ga je začel. Zaradi zastrupitve s hrano je shujšal toliko, da mu sodniki po pravilih niso mogli dovoliti nastopa v njegovi kategoriji do 89 kg. Franjo Skok je bil, kar se hrane tiče, bolj odporen, nekoliko slabše pa jo je odnesel v boju z ruskim predstavnikom, ki gaje tudi z nepoštenimi udarci pod pas, zaradi katerih je bil večkrat opomnjen, izločil že v prvem kolu. Kljub temu slovenska reprezentanca v Turčiji ni razočarala, saj je Mariborčan Barada v kategoriji do 69 kg osvojil zlato medaljo. Vsi trije so nastopili v disciplini light contact.
Bolje so se Novomeščani uvrstili na finalnem turnirju državnega prvenstva v Zagorju ob Savi, kjer so v šemi con-tactu zmagali Toni Turk med člani ter Branko Grmaš in Pet-rit Izairi med mladinci, Skok je bil drugi, tretja mesta pa so v svojih kategorijah osvojili Martin Kastelec, Dubravko Mikač med mladinci in Muhamed Mujakič med člani. Trenerja Šemsa Šehiča sta s svojimi nastopi zadovoljila tudi Tomi Tekstor in Hermin Hajder, ki sta se uvrstila med osem najboljših v svojih kategorijah.
I. V.

IM LOVENSKA KLASIKA Dzs
V nnti A liriri SI nVEASk' \ 1
\ novi zbirki SLOVENSKA KLASIKA bodo izhajala dola listih slovi‘tiskih pesnikov in pisancev, ki jih glede na dotx>. ko so ustvarjali, predvsem pa na pomen. ki ga inu\jo za naš duhovni razvoj, imenujemo klasike. Vsako leto lxxlo izšli izl*^ri šiitih avtorjev (eden v dveh zvezkih) v potili knjigah. Prvi letnik je pravkar izšel, naslednji letniki pa bodo izhi\jali vsako leto v aprilu.
Imenitno opremljene in razkošno vezane kt\jige Ixk1o obsegale od 'viti do dat) strani. Izbrana lx‘stxlila bodo spremljali portret i avtorjev in spremne besede.
1. letnik — 1998


(XKMX) - 25429
Anton Aškerc
(1856-1912)
Ivan Tavčar
(1851-1923)
Fran Levstik
(1831-1887)
Janez Trdina
PISATEIJ IN POLITIK
V SVOJIH DELIH VEČNO ŽIV GROMOVNIK
NEIZPROSEN MOŽ JEKI EN
PREOBUKOVALEC IJUDSKEGA IZROČIIA
I. V Karlovcu, Med gorami, V Zali, Cvetje v jeseni;
380 strani, ISBN 86-341-2208-5
Popotovanje iz Litije do Čateža, Napake slovenskega pisanja, Martin Krpan,
Juntez, izbor pesmi
3% strani, ISBN 86-341-2215-8 '
Arov in Zman,
Pripovedka od Glasan-Boga, Verske bnjke, Bnjke in povesti o Gorjancih (izbori); Moje življenje
432 strani, ISBN 86-341 -2218-2
Balade in romance, Urške in epske poezije, izbor poznejše poezije
388 strani, ISBN 86-341-2219-0
II. Otok in struga, Kuzovct, Vita vitae meae,
Grajski pisar, Visoška kronika
386 strani, ISBN 86-341-2220-4
2. letnik - 1999
00000 ■ 2547X
V naslednijh letih bodo v zbirko Slovenska klasika uvrščeni še BEVK, CANKAR, ERJAVEC, FINŽGAR KOSOVEL, PREŠEREN, STRITAR, ŽUPANČIČ in drugi veliki mojstri peresa.
JOSIP JURČIČ - 2 zvezka
Jur(j Kozjak, Domen, Hči mestnega sodnika. Deseti brat, Sosedov sin, izbor krat ke proze
SIMON GREGORČIČ
Poezije I, izbor iz Poezij II,lit,IV
JANKO KERSNIK
Ciklamen, Agitator, Kmetske stike, Jara gospoda
CIRIL KOSMAČ
Novele, Pomladni dtut
NAGRADNA IGRA:
Predlagajte avtorje in njihova dela, ki so vam m\jbo(j pn srcu, in nam pomagajte oblikovati vsebinsko podobo nadaljevanja zbirke SLOVENSKA KIASIKA v novem tisočletju!

Predloge pošljite na naslov DZS, d.d., Založništvo literaturo, Mestni trg 26, 1000 Ijubljana najkasneje do 20. 11. 1998 Z žrebom lx»nto izbrali 5 nagrajencev;
1 u.;,.,,!.: SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA IFZ1KA 2. - 5.	SLOVENSKE KRAJINE
Nagrajenci bodo pisno obveščeni.
reprint lniliavjo\ o£.t KatiLi/.ma 1 555
Cena posamezne knjigo,je 4.890 SIT Cena 1. letnika (5 knjig - z 10 % popustom) je 22.005 SIT Prednaročniška cena 2. letnika (5 knlig) je 20.195 SIT Cena 1. in 2. letnika (10 kniig - dodatni 5% popust) je 40.090 SIT
Ki()ige dobilo v knjigarnah lahko lili tudi nart siti' ™()rl	;,|| 24 ur II« dan |»' intvruvtu
‘‘/-S. d.d , ZaloinMtvu literature Medni trg 2«, 1000 Ijubljana WWW.d/.S.si illi Ifl 061/ I 40 5 1 40
r
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9,
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno dajjši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Škofovsko pastirsko pismo
Dol. list št. 39,1. oktobra
Z velikim zanimanjem sem prebral v Dolenjskem listu Našo anketo, ki govori o škofovskem pastirskem pismu. Med ljudmi je vzbudilo veliko zanimanja. Eni ga navdušeno pozdravljajo, drugi se zaradi njegove vsebine zelo razburjajo. Iz izjav v DL, ki smo jih prebrali, sledi spoznanje, da mnogi sploh ne poznajo vsebine pastirskega pisma, drugače ne bi govorili netočnosti. Zato bi rad podal naslednje odgovore na nekatere trditve, ki se tako pavšalno izrekajo.
Slovenskim škofom se vsiljuje trditev, ki v pastirskem pismu ni zapisana, in ta je, da želijo vsiliti v državne šole verouk. V pastirskem pismu je napisano prav nasprotno. “V tej šoli ne predvidevamo verouka v smislu kateheze, čeprav bi imeli pravico tudi do tega, saj to na splošno obstaja v evropskih državah. Vendar nas izkušnja uči, da je uvajanje v svet vere in v življenje Cerkve, priprava na prvo sv. obhajilo in birmo, prej stvar vernega občestva. Vodstvo Cerkve na Slovenskem se zavzema za to, da se v državne šole uvede pouk o krščanstvu kot religioznem, kulturnem in zgodovinskem pojavu in o njegovem moralnem nauku.” Čeprav se škofje ne potegujejo za verouk v šolah, je pa važno, da vemo, da imajo verouk v skoraj vseh evropskih državah, tudi v najbolj razvitih, kot je Nemčija, in da je naše sedanje stanje prej odraz neke nenormalnosti kot pa normalnosti, neevropskosti kot pa evropskosti.
Dejstvo je, da evropska civilizacija in kultura izvirata iz judovstva in krščanstva in nepoznavanje le-tega je znamenje osnovne neizobraženo-
sti. Tega se zadnje čase zaveda celo francoska socialistična vlada, torej dežela, kjer se tako poudarja ločenost Cerkve od države. Država namreč spoznava, kako je prav ta njihova šola vzgojila kulturne analfabete, torej ljudi, ki ne morejo poznati svoje kulture, zgodovine in družbenih pojavov, če ne poznajo krščanstva. Zato prav sedaj potekajo pogovori med francosko Cerkvijo in vlado, kako bi v državne šole vpeljali verouk, za katerega bi Cerkev skrbela za vzgojo. V Sloveniji se pa nekateri še kar naprej borijo za to, da bi Slovenija postala trdnjava analfabetizma. Treba je poudariti, da tudi v Franciji okoli 25% otrok obiskuje katoliške šole in da je država izrecno namenila za verouk en dan v tednu. V glavnem je to sreda.. Vodstvo Cerkve v Sloveniji se prizadeva torej za poučenost tudi na področju, ki je bilo do sedaj tako zanemarjeno.
Drugo vprašanje je, ali ima Cerkev pravico, da spregovori o šolstvu in vzgoji. Ima! Ta pravica temelji na Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in kjer izrecno piše: “Pri izvajanju funkcij, ki so v zvezi z vzgojo in izobraževanjem, mora država spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim verskim in filozofskim prepričanjem”. Če torej krščanski starši zahtevajo, da si njihov otrok pridobi znanje o krščanstvu in se vzgaja po vrednotah krščanstva, jim mora to država zagotoviti. Cerkev pa niso samo škofje, ampak so tudi vsi verniki.
Razmišljajoč človek se sprašuje, kam mladega človeka vodi sedanja šola, ki človeka polni samo z znanjem, pozablja pa na vzgojno razsežnost. Posledice so že očitne. To so nevzgojeni in nasilni otroci v osnovnih šolah, zakompleksani, zamorjeni dijaki po srednjih šolah, ki rešujejo svojo stisko v celonočnih žurih in diskotekah, iz katerih pa prihajajo še bolj “odštekani”. Mno-
gi najdejo izhod v samomoru, s fakultet pa prihajajo ljudje, podobni tehnološkim strojem, pogosto brez pozitivnih človeških lastnosti. Znanje še ni vse. Vojni zločinci in kriminalci ga inteligentno uporabljajo za pogubna dejanja. Poleg znanja je potrebna vzgoja za pozitivne vrednote.
Človeka zmrazi, ko posluša otroke, kako imajo negativen odnos do šole, svojih učiteljev in profesorjev, kako neradi hodijo v šolo. To je znamenje, daje v naši deželi nekaj gnilega na področju šolstva. Človek se čudi, kako lahko tudi prosvetni delavci vse to mirno gledajo in ne povzdignejo svojega glasu. Tega ne naredijo, kljub temu da na svoji koži občutijo otrokovo nasilje. Ni dolgo tega, kar je neka učiteljica pripovedovala, da morajo na neki večji šoli učitelji puščati svoje avtomobile vsaj kak kilometer stran od šole, da jim šolarji ne razrežejo gum. Spet drugje imajo na šolah varnostnike. Neredko so preplašeni seveda tudi otroci zaradi svojih nasilnih vrstnikov, ki jih na različne načine izsiljujejo.
Ni čudno, da tistim, ki jim je pri srcu prihodnost našega naroda, ni vseeno. Vseeno ni tudi Cerkvi v Sloveniji. Predolgo in preveč je zakoreninjena med slovenskim ljudstvom in je ustanova, ki je največ naredila za kulturni dvig slovenskega naroda. Našemu narodu je dalo prvo pisano besedo, prve šole, prvo gimnazijo, prvo visoko šolo, številne pisatelje in druge kulturne delavce, zato ima pravico, da tudi nekaj reče glede šole. Ne zahteva nič več, kpt je to v drugih evropskih državah. Želi sodelovati pri moralni prenovi našega naroda, ne z brezplodnimi eksperimenti, ampak z preverjenimi tisočletnimi izkušnjami. Časi, v katerih so se znašli naši otroci, niso lahki in nešteto zank je, ki so jim izpostavljeni: od mamil in obilice prostega časa, nasilja, ki ga vidijo na televiziji, skratka od vseh teh brezvestnih menažerjev, ki jim
je le za denar. Na to je pred kratkim opozorila filmska igralka Meryl Streep: “Mislim, da je danes težje odraščati. V moji mladosti je bilo več optimizma za prihodnost.” Podobno je rekel pri podelitvi Oskarjev Christofer Reeve: “Izdelujemo ves ta nihilistični gnoj za naše otroke in tako vplivamo na njihove možgane. Potem so takšni, kakršni so. Mislim, da bi morali ravnati boljše, in to tudi storiti.”
Žaradi vsega tega so številni ljudje pozorno prisluhnili besedam pastirskega pisma. Začutili so, da še nekdo z njimi deli njihove skrbi, in zlasti starši zdaj še bolj vedo, kakšna je njihova pravica in dolžnost pri oblikovanju naše šole. Sicer pa, ali niso tudi slovenski škofje državljani, ki imajo tudi pravico, da povedo tisto, kar mislijo?
JOŽE PACEK Čatež ob Savi
Novomeška bolnišnica v očeh bolnika
Dol. list št. 39,1. oktobra

V članku z naslovom “Novomeška bolnišnica v očeh bolnika” je g.
Jože Pekolj navedel vrsto netočno-
sti, ki izvirajo iz nepoznavanja dejanskega stanja, zato njegov zapis izzveni kot poceni predvolilni pamflet. O vodenju zavoda imam vsekakor svoje mnenje in ne želim polemizirati z avtorjem, dejstvo pa je, da je bila od ministrstva uvedena “prisilna uprava”, da zavod ni zašel pregloboko v rdeče številke.
Kar se tiče prometne situacije, je res le to, daje sedanje stanje enako kot pred desetimi leti. Občinska uprava ga je poizkušala reševati še v času mag. Boštjana Kovačiča, to je
v začetku 90-ih let, vendar je zaradi drage investicije - ocenjena vrednost je 400 milijonov SIT - začetek odrinila v čas po poravnavi obveznosti iz programa obveznic, ki se letos izteka.
Z zgraditvijo novega mostu je bila narejena idejna rešitev in pridobljeno lokacijsko dovoljenje za preusmeritev prometa po novi Šmihelski cesti kot četrti krak križišča, ki bi se umaknila bolnici in približala železnici, v nadaljevanju pa obšla tudi naselje Šmihel. Prestavitvi Kandij-ske ceste na obrežje reke Krke je nasprotoval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, izgradnja predora mimo lekarne pa je bila od strokovnih služb ministrstva zavrnjena kot utopična. Drugi del resnice je tudi ta, da Ministrstvo za zdravstvo (izjava g. Koširja) pričakuje, da bodo oddelke, kot je interni, preselili v novozgrajeni del bolnišničnega kompleksa, s čimer bi v celoti rešili vprašanje hrupa in smradu, ki moti paciente. Ta preselitev, ki je odvisna samo od volje in sposobnosti vodstva bolnice in mini-
strstva, ustrezneje ureja vprašanje, ki ga g. Pekolj označuje kot problem ceste in prometa.
Naslednje dejstvo, ki ga pisec ne pozna, je ta, da sta obe cesti (Kan-dijska in Šmihelska) državni cesti in v celoti v pristojnosti Ministrstva za promet in zveze, kjer prioritete v državnem merilu pripravlja Direkcija za ceste, in ne občina ali župan. Zato je popolnoma neprimerna izjava, da “bi bilo reševanje te problematike uspešnejše, če bi bil župan direktor bolnice”.
V okviru rednega dela na programu reševanja cestnih problemov v občini pa smo s strokovnimi službami že več kot pred letom dni začeli z intenzivnimi pripravami za zgraditev četrtega kraka križišča na Šmihelskem mostu. V ta namen je* pripravljen program preselitve najemnikov v objektih na trasi, ko bomo prvi del preselitev izvedli v letošnjem letu, drugega pa, ko bomo pridobili nadomestna stanovanja, predvidoma v naslednjem letu. Z ostalimi lastniki zemljišč potekajo dogovori o odkupu, s čimer bomo pripravili pogoje, da v naslednjem letu pridobimo gradbeno dovoljenje. Z Direkcijo za ceste smo na nekaj delovnih sestankih usklajevali postopke, zato je hitrost izvedbe investicije odvisna predvsem od volje ministrstva, da v letni proračun uvrsti postavko s primernim zneskom.
Del aktivnosti za izboljšanje prometnih razmer na Kandijski cesti je že opazen pri gradnji desnega zavijalnega pasu na most, skupaj z vodstvom Zdravstvenega doma in Splošne bolnišnice pa pripravljamo ureditev hodnika za pešce in parkirišč v tem predelu.
Predlagam g. J. Pekolju, da drugič, ko bo zopet stresal srd na delo občinske uprave, raje poprej preveri, kaj kdo v resnici dela in za kaj je kdo odgovoren, da ne bo delal nepotrebne krivice. Informacije o delu služb občinske uprave so javne in dostopne vsem. Še najmanj pa je primerna zamera županu, ki je v tem primeru naredil vse, kar je bilo potrebno.
MARJAN DVORNIK vodja kabineta župana Novega mesta
soglasje običajno išče pred deli. rešitve niso mogli najti. Andrejčič, kije imel težave s svojim priseljeni® sosedom Imperlom že poprej, je jezno pribil: “Eni bi se vozili po asfaltu, drugi se pa še po slabe® makadamu ne bi smel.”
alfred Železnik
Boštanj
Bodo velike
časopisne ribe pojedle majhne*!
S srečanja lokalnih časopisov
Cesta Pecelj ■ Zdole asfaltirana
Dol. list št. 39,1. oktobra
Minuli teden je bila v Dolenjskem listu objavljena fotografija s slavnostnega rezanja traku na cesti Pecelj - Zdole na obronkih Lisce. To je vzpodbudilo kmeta Ivana Andrejčiča iz Podgorice, da si je traso malo ogledal. Na svoje veliko začudenje je opazil, da so si graditelji nepooblaščeno privoščili poseg na njegove parcele, ne da bi ga za kaj takega kdo kaj vprašal, kot se med sosedi spodobi. Zato je povabil može iz KS Sevnica, da bi našli rešitev. Ker se
PORTOROŽ - V tem obmorskem letovišču je bilo 3. oktobra drugo srečanje lokalnih časopiso* * * * v Slovenije. Udeležence srečanja sta pozdravila Franko Fičur, župan občine Piran, in Breda Pečan, županja občine Izola. V nadaljevanju so spregovorili še drug1/ Franc Kranjc, odgovorni urednik Primorskega utripa, ki je predlagal novo organizacijsko oblik0 delovanja, Bojan Brezigar je govoril o informiranju in sl o venskih medijih v zamejstvu; Marta Kos, direktorica vladnega urada za informiranje je govorila o prihodnosti tiska v Sloveniji; Janja Božič-Marolt, direktorica IRM Medte' na, o statistiki, razporeditvi in odmevnosti slovenskih medijevv vseh regijah, Meta Verbič pa 0 kodeksu in novinarski etiki.
V razpravi so udeleženci ugotavljali, da je lokalno obveščanj« v zadnjih letih dobilo širok razmah in da je lokalna informacij« pomembna za ljudi, saj lahko obsežnejše zapise objavi le čas°; pis ali medij, ki obvladuje manj*1 prostor. Tekmovanje med regionalnimi in lokalnimi časopisi tef drugimi mediji nikakor ni zabeljena.
Iz Dolenjske je bil na srečanju tudi predstavnik Fužine, to J« lokalnega časopisa Kulturneg« društva Dvor, enega redkih glasu v Sloveniji, ki ga izdaja Kulturno društvo in piše o kulturi in zgo; dovini kraja. Zanimiva je bila tudi razprava odvisnosti medijev o° financerjev pa tudi od politike-Nedvomno položaj tiskanih lokah nih medijev v Sloveniji je skr° vzbujajoč zaradi majhnega trga iu majhne naklade, obenem pa ]e lahek plen velike časopisne hiše, kot je v razpravi dodal Delov novinar Boris Šuligoj.	^
PISARNA ZA VARSTVO POTROŠNIKOV
ČRNOMELJ - Zavod za varsl'
potrošnikov Ljubljana bo v sodelovanju z občino Črnomeljv
sodelovanju z občino Lrnomeij , ponedeljek, 12. oktobra, ob 13. n*1 odprl v Kolodvorski 34 svoj0 pisarno.
		

	
Pot v trgovino z dobrotami je kratka.
Pot do znanja pa malce daljša.
Petdeset nadarjenih srednješolk in srednješolcev si ta trenutek ničesar ne želi bolj kot poti do znanja. In vi jim jo lahko
testeninami
omogočite z enim samim skokom v trgovino. V tednu med 9. in 16. oktobrom bo namreč del vašega denarja od nakupov Žitovih izdelkov romal naravnost v Žitov sklad za štipendiranje nadarjenih dijakov. Med slastnimi bonboni I GŽ^jpE I , žvečilnimi gumiji
tlumi
1M l*K KI AL
in dobrotami, ki se skrivajo pod imeni
d ■ (naftna)
'ORENJKA , vam res ne bo težko izbrati.
ČOKOLADA
7 DOBRIH DNI ZA 50 ŠTIPENDIJ od 9.-16. oktobra.
ESE


Na slovenskih cestah povozimo skoraj 5000 srn
tyava LZS ob svetovnem dnevu varstva živali
4-oktober je svetovni dan varst-Uvali, tudi slovenske divjadi, ki K predvsem po zaslugi neštetih Pr°stovoljnih ur preko 22.000 slo-‘jnskih lovcev, danes tako številčna ? Mnogovrstna kot nikjer drugje v tvr°pi južneje od Skandinavije. Divjad je del živalskega sveta "tšega planeta, ki je podvržen hi-,renu izumiranju, zato zahteva še Posebno skrb. Lovci se sicer trudimo, bi vsaj ohranjali število in raz-"vvrstnost divjadi, vendar vsi vzvodi v naših rokah. Ne potrebujemo Posebnih raziskav, da bi ugotovili, ^0 prosto živeče živali ogrožajo Predvsem hitra urbanizacija in posedanje, nestrokovno poseganje v ftzdove, predvsem pa najrazličnejše of>ake onesnaževanja. Lovci smo se J se bomo v skupnem interesu jdjučevali v vse ekološke aktivnosti, '‘bodozmanjševale ogroženost div-Mi zaradi onesnaževanja.
Velika literatura malega naroda
Slovenska klasika
V novi zbirki Slovenska klasika bodo izhajali izbrani pesniški in pripovedni spisi tistih slovenskih avtorjev, ki jih glede na dobo, ko so ustvarjali, Predvsem pa na pomen, ki ga imajo za naš duhovni razvoj, imenujemo klasike. Vsako leto ?odo izšli izbori štirih pesnikov m pisateljev, od tega eden v dveh zvezkih in petih knjigah. Letošnji prvi letnik Slovenske klasike je izšel v celoti v septembru, v nadaljevanju pa bosta izhajala po dva klasikana *ačetku pomladi in dva na tačetku jeseni.
Posamezne imenitno opremljene in razkošno vezane, z zlato obrezo okrašene knjige “°do obsegale od 350 do 450 strani. Izbranim besedilom bosta dodana portret predstavljenega avtorja in kratka spremna beseda z osnovnimi življe-■tjepisnimi in bibliografskimi Podatki. V letošnjem prvem letniku so izšla dela Janeza Trdine, Frana Levstika, Antona Aškerca in Ivana Tavčarja.
• IZJAVA ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN NOVO MESTO - Zveza lovskih družin Novo mesto v zvezi z domnevnimi kršitvami pri lovu v Triglavskem narodnem parku izjavlja, da pri tem nima ničesar zraven. Red in skladnost z ustanoviteljskimi cilji Triglavskega narodnega parka mora država zagotoviti preko pristojnih institucij in vodstva parka. Vsakršne kršitve določil pri varovanju parka ostro obsojamo. Če bo pravno veljavno ugotovljeno, da so bili med kršitelji tudi posamezniki, člani naše organizacije, bomo proti njim po končanem postopku skladno z načeli etičnega kodeksa slovenskega lovca in našimi internimi pravili najostreje ukrepali.
Predsednik Upravnega odbora Zveze lovskih družin Novo mesto JANEZ BULC
Malokdo ve, da samo na slovenskih cestah letno povozimo skoraj 5000 srnjadi. Končno so podprli našo iniciativo, da je ob gradnji avtocest potrebno zgraditi tudi ustrezne prehode za divjad, saj bi prav avtoceste z ograjami najbolj nepropustno razdelile nekdaj enovita stanišča divjadi. Ali je lahko Svetovni dan varstva živali zadostna spodbuda za širšo podporo razpiranja kletk, ki jih ustvarja urbanizacija Slovenije? Ta dan naj bo tudi spodbuda k razmisleku za vsakega obiskovalca slovenskih gozdov: koliko morebiti s svojim nepremišljenim vandalizmom, hrupom, metanjem odpadkov ali tudi razdiranjem gnezd in plašenjem živali tudi sam ne ogroža obsotja kake živalske vrste.
Slovenski lovci zelo dobro razumemo svoje poslanstvo pri sonaravnem gospodarjenju z divjadjo. Razumemo, da lahko iz narave vzamemo največ toliko, kolikor narava proizvede. Zato s svojim dnevnim delom spodbujamo tiste naravne procese, ki krepijo sposobnost obnovljivosti narave in s tem tudi divjadi. Svetovni dan varovanja živali torej prihaja ob pravem času, da se vsak zase zamisli glede svoje vloge pri ohranjanju biološke mnogovrstnosti. Lovci bomo temu vprašanju na ta dan posvetili še posebno pozornost.
JOŽE STRLE predsednik OU Lovske zveze Slovenije
SREČANJE
STAROSTNIKOV
NOVO MESTO - Krajevna organizacija RK Kandija - Grm vabi na srečanje starostnikov, ki bo v petek, 9. oktobra, ob 14. uri na osnovni šoli Grm s kulturnim programom učencev, harmonikarjem in zakusko.
Prte stoletnice obrodile
IH trte, stare preko sto let, lepšajo zapuščene zidove podsmreške graščine in dajejo dobro vino
PODSMREKA - Grad Podsmreka blizu Višnje Gore, kjer le bila konec 19. stoletja evropsko znana čebelarska tovarna, kasneje pa začasen vzgajališki dom, je že vrsto let prazen. Če de bi zanj in predvsem za okolico skrbel upokojenec Friderik Ulčar, domačin iz Stične, ki si
PiČAR OB TRTI STOLETNICI - Čeprav vina ne bo veliko, pa te vendutje nekaj posebnega, če ga r°di več kot sto let stara trta, ki se °rija po zapuščenih zidovih podpeške graščine. (Foto: L. M.)
je skupaj z družino v srednjem delu gradu našel svoj dom že v šestdesetih letih, se morda do njega po ozki potki niti ne bi več dalo priti. Čeprav grajski prostori počasi žalostno propadajo, pa zob časa nečesa le še ni načel. To so tri vinske trte, stare preko sto let, ki se visoko ovijajo po zapuščenih zidovih in jim dajejo življenje z rdečo kapljico.
“Nekaj dni bom še počakal, nato pa se bom tudi jaz lotil trgatve,” je povedal Ulčar in pokazal na eno izmed stoletnic, bogato s črnim grozdjem, vrste amerikan in izababela. “Čeprav ga ni veliko, naredim vino in ga imam za vse leto pomalem. Letos kar dobro kaže, zato bom res počakal, da bo zadosti zrelo in bo vino dobro,” je razložil. Čeprav gre le za tri trte, ima kar veliko dela z obdelovanjem. To namreč ni enostaven vinograd. Trta raste ob zidu in se bohoti kar nekaj metrov v višino in širino, tako da si spomladi obrezovanja in vezanja in jeseni trgatve ne gre predstavljati brez visoke lestve in še kakšnega pomagača. “Ampak če ima človek veselje, se vse da,” pravi oskrbnik podsmreškega gradu in ponudi grozd za pokušnjo. Meni, da bo vina okrog sto litrov. “Bo pa nekaj posebnega tudi zato, ker bo bio. Trte namreč niti ne gnojim niti ne škropim. Pustim naravi, da naredi svoje, in očitno ji to ustreza. Pa pridite potem na kakšen kozarček,” dobrodušno povabi.
L. MURN
k
Dosegel častitljiv jubilej
Jože Rojc iz suhokrajske vasice Lopata gre v 92. leto
Jože Rojc
Jože Rojc z Lopate gre v 92. leto. Rojen je bil v Žužemberku na desnem bregu Krke v kmečki družini, na Lopato pa se je priženil pri tridesetih letih. V mladosti je bil v mnogih službah. Še najdlje je bil natakar in je stregel visoki gospodi iz kraljevega rodu na Sušaku. Videl je mnogo mest in ljudi. Že od mladega je rad pel, ker so mu bili za vzor fantje na vasi, ki so ob petju pozabili na utrujenost. Pel je tudi na koru v žužem-berški cerkvi. Prav med pevkami je spoznal svojo kasnejšo ženo. Še doma sta potem otrokom kdaj zapela.
“Kako rad sem imel svojo deželico! Vsak hribček, laz, senožet in njiva so mi bili znani. Vse vasi daleč naokrog sem poznal kot svoj “aržet”. Noč za nočjo sem sanjal o rojstni vasi in vasicah Suhe krajine, pa o koruznih žgancih, pečenem kromirju, nedeljskih kmečkih južinah, še posebej tam daleč na Rabu in v Reniciju, kamor so me odgnali kot hudodelca, ker
so me osumili, da podpiram partizane,” je pripovedoval Rojc. Vsak paket, ki so ga dobili od doma, so si prijateljsko razdelili. Shujšal je in imel samo 38 kilogramov. Vleklo gaje domov in tako je pisal žužember-škemu dekanu Gnidovcu, naj mu pomaga. “Zgodil se je čudež. Bil sem poklican v pisarno komandanta italijanskega la-gerja, ki mi je povedal, da grem domov. Od slabosti in presenečenja sem se začel ves tresti. Odobrena mi je bila tudi brezplačna vožnja do Ljubljane. Dekanu sem se oddolžil, da sem zanj prosil, da ga niso dali ubiti po vojni. Izpust sem dobil, da bi šel k “legiji smrti”, da bi pobijal lastne brate. Toda tega nisem nikoli naredil. Da bi se prodajal za judeževe groše?” Le kakšen teden je bil doma, prej kot bi se moral javiti italijanski komandi, pa ga je vzela noč. Znašel se je v suhokranj-skih grmadah, ki so mu bile zveste. “Kaj vse sem kot terenski delavec doživel in prestal do konca vojne!” pravi.
Leta po vojni je posvetil obnovi domovine in družini. Bil je ustanovitelj LD Lažna, sodeloval je v mnogih koristnih družbenih organizacijah in za to prejel priznanja. Vedno je bil odkritega značaja. V pogovoru se je raznežil in dejal, da je 16 let vdovec in pogreša ženino roko in njeno toplo besedo, pa tudi, da je ponosen na Suho krajino, ki je zdaj že bolj razvita. Vendar pogreša vaško tihožitje, stare običaje. “Kljub vsem težavam pa lahko rečem, da je bilo moje življenje lepo,” zaključi pogovor. T. VIRANT
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kateri je glavni proizvod Iskre Antene, d.o.o., z Vrhnike? (Nagrada: antena G - 3235 ME.); Katera barva je modna v letu 1998? (Nagrada: volnen ženski puli.) Odgovore je treba do sobote, 10. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 20. septembra sta Andreja Hribernik iz Ljubljane (Černu-če) in Saša Zajc iz Ljubljane.
MEDICOPHARMACIA ZA PEDIATRIČNO KLINIKO
LJUBLJANA - V mednarodnem tednu otroka v začetku oktobra se je začela dobrodelna akcija “Moj prispevek”. Medicophar-macia bo kot ekskluzivni uvoznik in distributer izdelkov linije MAM za Slovenijo od vsakega prodanega izdelka prispevala v Sklad za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Z izborom enega izmed najbolj priznanih in uveljavljenih otroških programov v svetu želijo še dodatno poudariti pomen izgradnje nujno potrebne Pediatrične klinike. Projekt bo potekal pol leta, vsi izdelki pa bodo označeni s posebno nalepko “Moj prispevek”.
V spomin župniku Vidicu
Peter Mikec
“Nobene reči ne bom odnesel s seboj, rečem vsakokrat ljudem, ko se pripravljamo za kakšno večjo naložbo, bodisi za obnovo cerkve ali kakšne umetnine,” je rad poudarjal šentruperški župnik salezijanec Janez Vidic, ki je umrl v 63. letu nadvse plodnega življenja. Veselilo ga je, da je po prvotni zaprtosti tukajšnjega prebivalstva do duhovnika z Gorenjskega, vsaj poldrugo desetletje del te mehkobne krajine in dobrodušnih ljudi. Vidic nam je pripovedoval, da znajo Gorenjci vsako najmanjšo stvar prodati, Dolenjci pa so zvečine tako radodarni, kot da jim je nerodno kaj zaračunati.
Po mnenju poznavalcev razmer v šentruperški fari se je Vidic zapisal v kroniko kot župnik, ki je v tem sto-letju z vztrajnim obnavljanjem sakralne in kulturne dediščine največ postoril za ohranjanje izjemno bogate dediščine. To mu je uspelo v četrtstoletju, saj je kot župnik nastopil službo v šentruperški župniji leta 1974, dve leti predtem pa je bil
kaplan. Očitno Vidičeva “moč” izvira iz premišljenega vodenja raznih akcij, a le v tesnem sodelovanju s farani ter ob pomoči raznih dobrotnikov in strokovnjakov.
“Je veliko veselja, pa tudi razočaranj! A če bi se znova odločal, bi znova izbral ta poklic. Po Finžgarju je prekleto zanič župnik, če se komu ne zameri in preklet bodi kaplan, če se zameri,” nam je gospod Janez smeje pripovedoval pred nekaj leti, ko smo pripravljali njegov portret. Na trdni kmetiji sredi hoste v Besnici pri Kranju so se trije Vidičevi fantje odločili za duhovniški poklic. Oče je imel zavoljo take odločitve svojih fantov nemalo težav pri tedanjih oblasteh, ki jim ga sprva ni uspelo prepričati, da bi se po slabem letu partizanščine, po osvoboditvi dejavno vključil v organe nove oblasti. Janezov oče je trmasto vztrajal, da hoče nazaj na kmetijo, češ saj smo se “gošarji” med vojno menili, da gre zemlja tistemu, ki jo obdeluje.
Župnik Janez Vidic ni nikoli prikrival, da jc bil oče v partizanih. V teh dolenjskih krajih se ga je brž oprijel vzdevek, da je “partizanski župnik”, da je “rdeč”... Pri veliki večini ljudi priljubljenem župniku Janezu Vidicu pa žal zdravje ni bilo najbolj trdno. Ob srečanju z Abrahamom je zaživel z bratovo, Tinetovo ledvico, da se je izognil mučnim dializam; prednosijc naložil še šesti kri, ga jc bolezen trikrat potisnila na operacijsko mizo: naposled so mu odrezali obe nogi. Ko se je prvikrat na vozičku pojavil v cerkvi, da bi maševal, ni bilo nikogar, ki se mu ne bi orosilo oko. “Ja, kaj hočete. Noge res nimam več, jezik pa še znam vrteti,” je takrat rekel Janez Vidic.
PAVEL PERC
MINISTER ŠKOLČ V ŽUŽEMBERŠKEM GRADU-V petek popoldne je Žužemberk obiskal slovenski minister za kulturo Jožef Školč. Člani odbora za obnovo gradu so mu razkazali notranjost gradu in vinsko klet, ki kar kliče po obnovi. Minister je ocenil, da je bilo narejeno veliko in da odbor lahko še računa na denarno podporo, kolikor bo le dopuščal državni proračun. Ravno te dni se dela na grajskem obzidju nadaljujejo. Minister Školč si je potem ogledal tudi cerkev sv. Neže na Lopati pri Hinjah, v kateri potekajo restavratorska dela na notranjih freskah. (Foto: S. Mirtič)
PRVENSTVO SLOVENSKE VOJSKE-Vpetek je bitov kočevskih gozdovih pri Bazi 20 8. državno prvenstvo Slovenske vojske v lokostrelstvu. V disciplini FITA ARROWHEND 12+12 je sodelovalo 9 enot. Med udeleženci je bil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske general podpolkovnik Iztok Podbregar, ki se je izkazal kot odličen lokostrelec. Med tekmovalci pa sta bili stotnica Alenka Štrukelj ter Ksenja Podržaj. Državno tekmovanje je vodil podporočnik Martin Fabjan, ki je bil s potekom in naravnim okoljem kočevskega gozda zelo zadovoljen. (Foto: Vlado Kostevc)
KRKINI REHABILITACIJSKI DNEVI - Zadnji petek in soboto so na Otočcu potekali 4. Krkini rehabilitacijski dnevi, tradicionalno strokovno srečanje, ki bolezni obravnava s treh vidikov: kako se z njimi srečujejo zdravniki splošne prakse, kako zdravniki specialisti in kako zdraviliški zdravniki, s posebnim poudarkom na možnostih zdraviliške rehabilitacije. Glavni temi letošnjega srečanja sta bili uveljavljanje preventive bolezni srca in ožilja v Sloveniji ter pravilna drža skozi celo življenje, o čemer je govorilo 16 referentov, srečanja pa se je udeležilo okoli 100 zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz cele Slovenije. Ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik z referati. (Foto: A. B.)
CERTIFIKAT DOLENJSKIM PEKARNAM-Dolenjske pekarne, ki letos praznujejo 50-letnico delovanja, so kot prva pekarna v Sloveniji pridobile certifikat ISO 9001. Prejšnji četrtek ga je na krajši slovesnosti v novomeškem hotelu Krka njihovemu direktorju Alojzu Muhiču izročila Anica Šprajcar, predstavnica Slovenskega inštituta za kakovost. Pri projektu ISO 9001 so sodelovali vsi zaposleni, delo pa je koordiniral njihov odbor za kakovost, ki ga je vodila dipl. inž. živilske tehnologije Janja Bajt Smrekar. Podjetje posluje kot delniška družba s samostojnimi enotami v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem. Kupcem ponujajo več kot 150 različnih izdelkov, od kruha do raznih slaščic. Na dan spečejo okrog 17 ton kniha in peciva, ki ga prodajajo na Dolenjskem, v Beli krajini> Posavju, v Ljubljani in tudi na Hrvaškem. (Foto: J. Dorniž)
SRAMOTA - Le nekaj sto metrov od vzorno urejene Učne poti in razvalin rožeškega gradu je na desni strani ceste, ki pelje do Baze 20, velika gomila vsakovrstne pločevine starih avtomobilov in tekstilnih izdelkov, ki v nobenem primeru ne sodi v ta vzorno vzdrževani gozdni prostor. Turisti in ljubitelji gozda se nad tem zgražajo, saj je s tem izničeno tudi vse prizadevanje gozdne uprave, ki si nadvse prizadeva očuvati naše gozdove pred tako nesnago. (T. Virant)
[FOOP^ffttfflš® • s®DnoDTfiiDW®®,5o • ©Oofe® • (ž®[pD®o
STO LET JOŽEFE TOMŠIČ
V pričakovanju stoletnice
DOBREPOLJE - Jožefa Tomšič s Ponikev bo 24. oktobra dopolnila 100 let življenja. Rodila seje v družini Kramar v Turjaku. Se vedno je živahnega duha, le sliši in vidi nekoliko slabše, zato zadnje leto ne bere več knjig in časopisov. Je suhljata, odporna in zdrava, saj ne jemlje nobenih zdravil. Živi pri hčerki Tončki in zetu.
“Res bo te dni minilo sto let od mojega rojstva, a ne razumem, zakaj počnete tak cirkus okoli tega. Saj ne bo nič drugače, kot je ostale dni,” pravi Jožefa in dodaja: “Če bom dihala, bom živela, če ne bom, pa ne bom” in še hudomušno pristavi, da brez beta očitno ne bo odšla, saj- se počuti kar dobro, le noge jo nekoliko bolijo, ker ima revmo. Pravi pa, da bo še nagajala; hči Tončka, ki je med pogovorom z mamo likala, pa je dodala, da je mama z vsem zadovoljna in da nikoli ne sitnari; mama pa spet ni mogla biti tiho in je pristavila, da ji je pri Tončki zelo lepo.
V	pogovoru sva nato krenila v njeno mladost. Rada se spominja obdarovanj ob Miklavžu. “Turjaška grofica je pred Miklavžem sporočila otrokom, naj prinesemo v grad robce, da nam bo nanje Miklavž kaj prinesel. Robce je pobrala grofičina strežnica Metka, ki je na vsak robec zapisala lastnikovo ime. Naslednje jutro je bilo veliko veselje, ko smo dobili darila. Najpogosteje nam je Miklavž prinesel sladkorčke pa kar velik štrukelj in še kaj, kako oblačilo.
V	šolo je hodila šest ali sedem let, ne spomni se natančno. Poučeval jo je tudi pesnik Anton Medved, za katerega pravi, da je bil zelo dober človek in je šolarje lepo učil. “Anton Medved je prišel večkrat tudi v našo hišo, ker so bili naši čevljarji. Prinesel je kako obutev popravit ali pa je naročil nove čevlje.
Medved je na Turjaku tudi umrl. Ko je bil pogreb, so ga nesli po turjaški zemlji tako
daleč, dokler je segala turjaška posest. “Na meji pa je čakal voz, na katerega so naložili krsto in pokojnega pesnika odpeljali nekam na Gorenjsko ali kam že, saj ne vem več kam.”
Spominja se tudi, da jo je občasno poučeval pisatelj Franc Šaleški Finžgar, kije bil župnik v bližnjih Želimljah. To se je dogajalo predvsem takrat, kadar iz kakšnega vzroka niso imeli svojega župnika oziroma učitelja.
Jožefa je bila rojena v revni družini. Skupno je bilo šest otrok. Trije bratje so umrli za tuberkulozo. Oče in en brat sta šla s trebuhom za kruhom v Ameriko. V Ameriki je delal tudi njen bodoči mož, s katerim seje poročila leta 1936, ko je že dopolnila 37 let.
“Ja, pozno sem se poročila. Pa tako dober mož je bil. Kregala se nisva. Možje s prihranki na Ponikvah odprl trgovino. Prepirala se nisva, saj ni bilo časa, ker je bilo vedno veliko dela. Potem pa je prišla vojna in je vse šlo,” se spominja Jožefa tistih vojnih dni, ko so izropali njihovo trgovinico.
Jožefa je vedno pridno delala v trgovinici, na njivah, doma je do 88. leta sekala drva in do 94. leta delala zobotrebce. Pri deluje bila natančna, se spominja hči Tončka, Jožefa pa je dodala:”Kaj pa je bolj luštno (lepo), kot delat!”
JOŽE PRIMC
ŠE VABLJIVA GRMADA NAD ORTNEKOM
Pol življenja predsednik
ORTNEK - Avgusta 1958 so v Ribniški dolini na pobudo Turistične zveze Slovenije na noge postavili pet turističnih društev, ki so imela nalogo oživeti nekoliko pozabljene kraje v suhorobarski deželi. Štiri desetletja velikih sprememb sta brez večjih zasukov prestali le TD Ribnica in TD Grmada-Ortnek, člani slednjega pa so kljub odrinjenosti od večjega ribniškega, društva uspeli s prizadevnostjo krajanov in ljubiteljev narave na razgledni Grmadi (887 metrov) zgraditi vabljiv dom. Prvih delovnih akcij in vneme vaščanov se dobro spominja Alojz Škulj po domače Močilski Lojz, kateremu člani društva že kar 38 let zaupajo vodenje najstarejšega turističnega društva v občini.
”Skoraj pol življenja sem predsednik našega društva, kar si štejem v posebno čast. Nikoli se nisem prerival in hrepenel po funkcijah, tudi ta turistična je zgolj posledica zaupanja Ortnečanov, Poljancev in drugih vame in v moje delo. Ja, težki časi so bili, a smo vedno znali združiti ljudi, ki so bili pripravljeni za ureditev kraja krepko poseči v svoj prosti čas. Za izgradnjo doma smo imeli urejene papirje, a ni bilo denarja. Na pomoč so nam priskočili gozdni obrat iz Velikih Lašč ter takrat dobro stoječa Riko in Inles. Pomagali so tudi številni drugi dobrotniki, največ domačini”, se spominja Alojz Škulj. Iz Velikih Poljan je tudi proti takrat dobro obiskani izletniški točki vodila le “kozja” steza, po njej pa so se v obe smeri valile kolone obiskovalcev, željnih svežega zraka in širokega obzorja. Na Grmadi so se rodile mnoge ljubezni, saj so ob kon-
Alojz Škulj
cu tedna vse poti peljale na ta vrh. Kramljanje ob umazanih čevljih in “zvonastih” hlačah lasatih ter plečatih mladcev ali raztrganih nogavicah vitkih deklet ni nikogar motilo; v hipu so se vsi pod taktirako diatonične harmonike zavihteli na plesišču, kjer ni bilo več prostora niti za šivanko.
“Navala mladih danes ni več. Raje se zadržujejo po gostilnah ob poslušanju njihove glasbe, srednja in starejša genercija pa najraje prisluhne živemu glasu brez mikrofona in frajtonarici; v tem bo Grmada ostala vedno prepoznavna. In še nekaj. V njeno ponudbo bi radi vključili tudi druge turistične in zgodovinske posebnosti, ki jih je v Ortneku in okolici veliko. Za začetek so odprli razstavo fotografij pokojnega Franceta Modica, kije svoj čas največ na kolesu v fotografski aparat ujel ljudi in dogodke iz Ribniške doline,” pravi Alojz.
MILAN GLAVONJIČ
(?®[P®[?G®g® • g®[fi]DDTraDW®®£D • ©0d0s® • (q]®[]5)B§F
IZ NASE PRETEKLOSTI
120. obletnica rojstva Zoflce Kvedrove
Spodobi se, da se ob tem jubileju pisateljice, prevajalke in borke za ženske pravice spomnimo obdobja, ko je Zofka Kvedrova odraščala v revnem in takrat zelo zaostalem potoškem okolju, ki je zaznamovalo vse njeno življenje in pisateljsko delo.
Kvedrova je bila rojena v Ljubljani, a je s starši prišla v Loški Potok še kot dojenček. Njen oče se je v Loškem Potoku oprijel trgovanja, krčmarstva in opravljal posle občinskega tajnika. Revščina, ki jo je tolkel potoški človek, nasilje, ponižane, brezpravne ženske in nič kaj zavidljivo življenje Kvedrovih, vse to je Zofko že zgodaj zaznamovalo. Že v mladih letih je namesto očeta pisala občinske papirje in si ob tem izostrila pero. Tako je zelo mlada
začela pisati zgodbe, ki jih je tako ali drugače doživljala na vasi in še posebej v njihovi krčmi.
Bistra Zofka je ocenila, da žalostna usoda slovenskih žensk čaka tudi njo, zato je že kot 18-letnica zapustila Loški Potok, nikoli pa ni pretrgala stikov z vaščani. Rada se je vračala v Loški Potok in ljudje so se je še pred dobrimi 20-imi leti spominjali kot prijazne in izobražene ženske, ki je vedno trdila, da je prava Poto-čanka.
Prva njena povest je bila objavljena pred natanko sto leti v listu Šloveniki, ko je imela komaj 20 let, pet let pozneje pa so izšle “Potoške zgodbe,” torej kmalu zatem, ko je zapustila Loški Potok. Za Potočane je bilo najbrž najbolj zanimivo njeno delo Hrva-
tarji. V njem so ljudje, še posebej tisti iz vasi Retje, kjer je odraščala, opisani tako, daje vsakdo v knjigi lahko našel samega sebe.
Plodno,
a kratko življenje
Kvedrova je meščansko šolo obiskovala v Ljubljani in pozneje službovala v Kočevju, Ljubljani in Trstu. Živela pa je tudi v Bernu in Miinchnu. Kot pisateljica je sode-lova v “Šloveniki” in tržaški Edinosti v Trstu. 1914. leta seje preselila v Zagreb, kjer je prevzela urejevanje časopisa Franenzei-tung (Ženski list) in vanj tudi sama veliko pisala. Pisala je tudi v hrvaškem jeziku in začela izdajati mesečnik Jugoslovanska žena, kije zagovarjal socialno in politič-
no enakopravnost žensk. V zb ki Iz naših krajev opisuje večin ma življenje v Loškem Potol® kjer je odraščala, v romanu Nj£ življenje pa je prepričljivo upoi bila življenje zapostavljenih žen
Zofka se je poskušala tudi v <
matiki, prevajala v slovenščin ^ hrvaška in češka dela, v nemščin (e)]
pa dela slovenskih avtorjev. *ie Kvedrova ima v osnovni šoli1? pri Antona Debeljaka v Loškem h’ ta; toku več kot 20 let urejen skr® prc men spominski kotiček z neN iur orumenelimi pismi in slika®’% Prav ta šola pa se še pripravljaj bo še letos dostojno obeleži n spomin nanjo s primerno p vo in podrobno študijo o n: življenju in pisateljevanju.
ALBIN KOŠMEl
sporni nsfri hotičeh
ZoOse
KueOroue
- ______

SPOMINSKI KOTIČEK - V osnovni šoli dr. Antona Debeljaka v Loškem Potoku
•	Zanje so junaki - Tolovaje, ki dajo kmetom del kradeža,
i Dolenec za junake, dobrotnike in osvetnike svoje. Hrovata prinesli so simo povesti in tudi tiskani življenjepis Udmanč in narod ga i tod hvali in obžaluje njegovo smrt. Te bub [; poslušali so radi, če prav so jih razumeli le na pol.
•	Novomeščani kot divje zveri - Če pride imetekiz rok pravega ga podarja in ni otrok ali druzega naslednika ki bi prevzel posest rok v roke - rogovilijo čudno s tujim blagom žlahta in sosedje Mimi peči n.pr. Grašič. Žlahta popukala iz vrta vse kar se je dat trte, rože, cepiče vse leseno in železno šlo je fuč, če se je le mol odtrgati. Enako godilo se je ko so morali za Jožefa 2. zapust kapucini svoj samostan. Kakor divje zveri prilomastili j Novomeščani in polomili, potrgali in odnesli vse kar se je le dat
foi
IZ ZGODOVINE ZADRUŽNIŠTVA
Sto let dobrepoljskega mlekarstva
Ob 130-letnici rojstva slovenskega pripovednika in zaslužnega zadružnika Frana Jakliča (1869-1937) bodo Občina Dobrepolje, Zadružna zveza Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priredili republiško posvetovanje na temo Zadružništvo včeraj, danes in jutri. Prireditev bo 11. decembra letos v Jakličevem domu na Vidmu, program pa navaja deset referatov o razvoju, stanju in predvsem o prihodnjih nalogah, ki jih ponuja Zakon o zadružništvu iz leta 1992.
V zgodovini slovenskega zadružništva ima Dobrepolje častno mesto. Jaklič je že leta 1894 ustanovil prvo posojilnico Raiffeis-novega tipa z namenom, da bi zadruga z zbiranjem drobnih prihrankov in cenenimi posojili odpravila oderuštvo in omogočila razvoj blagovnega zadružništva. V okviru Kmetijskega društva Dobrepolje je leta 1898 na Vidmu in v Strugah ustanovil mlečno zbiralnico ter opremil sirarno. Prvega dne so zbrali okoli 60 litrov, ko je pristopil med člane župnik Anton Ramovš in več večjih živinorejskih obratov, se je dnevni odkup dvignil na 200 do 300 litrov; pred prvo vojno so dosegli največ 800 do 1100 litrov mleka. Večji del mleka so dnevno po železnici pošiljali Gospodarski zvezi v Ljubljano, ta pa istega dne v Trst. V domačem obratu so izdelovali renomirano dobrepoljsko čajno maslo, trapist in ementalski sir. Od leta 1900 je sirarno vodil Ivan Leskovec (r. 1871 v Idriji), ki seje izšolal v Mlekarski šoli v Rothol-su na Tirolskem. Ob pivem kolutu ementalca je Fran Jaklič objavil črtico Prvi hleb (Koledar MD 1901), s katero je dobro ilustriral splošno razpoloženje ob ustanavljanju posojilnice in mlekarne: množica je bila nezaupljiva, posamezniki in vodstvo pa so navdušeni z velikim optimizmom zrli v prihodnost.
Zaradi prve svetovne vojne in izgube trgov na jadranski obali sta se pridelava mleka in odkup zelo znižala, medtem pa je mleko proti koncu dvajsetih let pritiskalo na zadružne organizacije. Svetovna kriza 1929-1935 je zavirala razvoj, zato so Mlekarsko zadrugo Dobrepolje ustanovili šele leta 1934. Za
predsednika so izvolili Antona Jakopiča, tedaj tudi predsednika Posojilnice, za podpredsednika pa Franca Hočevarja, tedaj tudi predsednika Posojilnice v Strugah. Ker je ta pripadal Samostojni kmečki stranki, so ga na občnem zboru leta 1938 izločili iz načelstva. Zato je kot poslovodja odstopil tudi Anton Jakopič in mlekarna je počasi ugašala kot žrtev medsebojnih političnih računov. Mleko in smetano so do konca druge svetovne vojne odkupovali razni
zasebniki, nekaj časa tudi Mlekarna iz Velikih Lašč. Po drugi vojni je tedanja nabavno-prodajna zadruga Naproza obnovila zbiralnico, ki jo sedaj vodi Kmetijska zadruga Videm, mleko pa prevzema obrat Ljubljanskih mlekarn v Velikih Laščah.
tol
Fran Jaklič
1868 - 1937
Dobrepoljska živina
Mleko in mlekarstvo sta odvisna od razvoja in stanja govedoreje. Prvotno razšiijeno dolenjsko in notranjsko sivko so z uvozom plemenjakov sivorjave in si-modolske pšenične pasme skrižali in s stoletno selekcijo ustvarili sedanjo mlečno sivorjavo pasmo, ki je leta 1933 dajala povprečno le 2304 litre mleka, s selekcijo (in ustrezno prehrano) so v 65 letih dosegli povprečje 5.154 kg mleka s 3t43% mlečne tolšče.
Živinorejsko zadrugo Dobrepolje sta vodila pred vojno Janez Erčulj (1927-1936) in Alojz Boštjančič do konca druge vojne. Število članov je hitro naraščalo. Ob ustanovitvi je pristopilo 25 živinorejcev, leta 1939 jih je bilo 151. Prizadevanje dobrepoljskih živinorejcev in njihovi uspehi zlasti pri prodaji plemenskih živali v Grčijo in severno Afriko po visokih cenah je pritegnilo rejce in zadruge iz širšega dolenjskega območja. V letih od 1931-1933 so pripravili ustanovitev Zveze selekcijskih organizacij za sivorjavo
dolenjsko govedo s sedežen1 Ljubljani. Za predsednika so '\d lili Ivana Šteha z Vidma, za p° L. predsednika Franca Hočevarja j. Velikih Lašč, za tajnika pa 0 Mucka. Rodovniško knjigovodj vo in mlečno kontrolo so vod ^ zapriseženi člani, dvojno nadk®' trolo pa je vodila in izvajala p dc za. Izredne zasluge za discipli* $e in zanesljivost podatkov je P1 Po služil nadkontrolor Ivan Ere® 4<j (1909-1964). Dobrepoljska <ei menska živina je močno vpliv* na zboljšanje dolenjske živino11 hi je, zlasti glede na zanesljivo P * reklo in genetske kvalitete: r® nost, mlečnost in mesnost.
Zadružna nadgradnja
Finančni dosežki Posojilni11 mlekarne in nabavno-prodaj? poslovanje je omogočilo šif°j kulturno in prosvetno deloval Fran Jaklič je že leta 1895 usta*1 vil Bralno društvo, leta 1907 f Izobraževalno društvo, ki je d vilo zelo živahno društveno d* in družabnost; prirejalo je igr* ske, pevske in glasbene priredi®: poučne izlete, tečaje, predava® z raznih področij. Jaklič je s jim široko zasnovanim prog1' mom spoznaval ljudi, njihove ® vade in težave; vsa ta spoznanji koristno uporabil pri svojem f podarskem, političnem in lite®' nem delu. Toda politika ni vet® povezovala, temveč tudi raztM la ljudi in množice. Med Pr' vojno je Posojilnica pod pr® skont, deloma prostovoljno, P1*1 pisala vojno posojilo za umiraj® monarhijo v znesku 3000 g0'1 narjev. Zaradi tega in razvreti|| tenja tekočega kapitala je pr® zadruga v težak gmotni pol®*j Dotedanje vodstvo z Jakliče11’ župnikom Ramovšem na čel® je opredelilo proti vodstvu Ijud' stranke; na izrednem obč®"i
zboru leta 1919 so izglasovalivl
stvu in Jakliču nezaupnico, prl: pa je celo do izgredov. Jaklič” z družino preselil v Ljubija®® čakal na popravo krivic in osel ovrednotenje zaslug za Dobrer
Ije. Ob 25-lctnici Izobraževal®® društva so ga izvolili *a čast®®AI
ad
VELIČASTNA ZGRADBA - Stari zadružni dom v Vidmu-Dobrepolju, zgrajen pred 97 leti.
člana, leta 1939 pa so zgr Jakličev v prosvetni dom.
Dr. FRANCE ADA^1
Pri Pezdirčevih muzej na prostem
Čeprav se Ivanu Pezdircu iz Gribelj ni uresničila želja, da bi postavil celotno staro belokranjsko domačijo, ne odneha - Za začetek s slamo pokrita lesena kmečka hiša
GRIBLJE - Ivan Pezdirc iz Gribelj je dobrih pet let razmišljal o tem, da bi med družinsko hišo in cesto, ki pelje v vas, postavil staro belokranjsko domačijo z vsemi poslopji, ki so jih nekdaj imeli na kmečkem dvorišču Belokranjci. Slo bi za nekakšen muzej na prostem, kakršen je bil do pred nekaj leti v bližnjem Prilozju, dokler tamkajšnja domačija ni pogorela.
f}UČA JURČKOV - Nada Gru-°ar iz Gor. Vrhpolja je konec sep-tonbra v gozdu za domačo hišo fr tod listjem naletela na nenavaden Pdzor: iz skupnega rastišča je raslo ' *Ar 13 jurčkov, od tega pol ducata lepo razvitih. Okoli te številne Rtrčje družine je Nada našla še 7 ® ostojno rastočih jurčkov. (Foto:
f * B-)
;t SOBAN VELIKAN - Mitja Marki ** Orehovega pri Sevnici je konec tonulega tedna z očetom nabiral na " ^dini gobe. Nasmehnila se mu je t 3eča in našei je tega 60 dag težkega točka. Čvrsta goba po velikosti ni ysii manjša od glave tega peto-Jg&fl. (Foto: A. Železnik)
)(%DMERICA JURČKOV ZA 70-j! -‘iTNlCO - “Res, prijetneje pa me ji ^ Janko ni mogel presenetiti kot s ol sedmerico zdravih, a sprijetih ■v; točkov, "nam je vsa veselapripove-U pfl/u upokojenka Berta Seidl iz .(črnice (na posnetku) in nam ‘l Pjaz<da to nenavadno in izvirno \ toilo za njen 70. rojstni dan. V j Jdnierici “objetih” jurčkov je tudi *kaj simbolike in sporočilnosti: 'r lahko predstavlja eno desetlet-P1 * njenega življenja.
Vendar Pezdirc za svoje načrte ni dobil dovoljenja, češ daje zemlja, na kateri naj bi stala stara domačija, obdelovalna. Tako seje moral sprijazniti s tem, da svoje načrte uresniči kar na domačem dvorišču. Za začetek se je zagledal v leseno hišo Simoničevih v Veliki Lahinji. Vendar se lastniki, ki so še pred nekaj leti živeli v njej, ^fiiso mogli odločiti, ali naj jo porušijo ali ne. “Pregovoriti mi jih je uspelo, ko sem jim obljubil, da bom hišo samo prestavil v Griblje ter poskrbel, da ne bo propadala. Na srečo je hiša iz hrastovega lesa, ki je po ocenah stara okrog 200 let, zelo dobro ohranjena,” pove Ivan.
Hišo so prestavili letošnjega avgusta, te dni pa jo je krovec Zvonko Operčkal iz Frankolove-ga z Ivanovo pomočjo prekril z rženo slamo, ki so jo Pezdirčevi lani in letos pridelali sami. Za prekrivanje sta potrebovala dva tedna, porabila pa tisoč snopov slame, težkih okrog tri kilograme. Ivan je zatrdil, da je streha na njihovi hiši, ki meri 14 metrov krat 5,20 metra, med največjimi slamnatimi kritinami v Beli krajini. Sicer pa namerava tudi notranjost hiše urediti tako, kot je bilo v navadi nekdaj. Naredil bo črno kuhinjo ter dve krušni peči. Eno od sob bo opremil s pohištvom, ki so
DNS OBVEŠČA
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov (DNŠ) obvešča, da bodo letos organizirali rekreacijo na naslednjih šolah: košarko ob torkih na OŠ Brusnice med 19.30 in 21.30, aerobiko za dekleta vsako soboto na gimnaziji med 18. in 19. uro, rekreacijo ob sobotah na OŠ Grm med 17. in 19. uro, rekreacijo ob nedeljah na QŠ Bršljin med 15. uro in 16.30. Tudi v šolskem letu 1998/99 vozijo študentski avtobusi v Ljubljano in nazaj, organiziran pa je tudi poskusni avtobus za Maribor. Odhodi v Ljubljano so z avtobusne postaje zraven občine, in sicer: ob 19.15 Ko to tamo peva, ob 19.45 Prestigue Line, ob 20.15 Classic študent comfort, odhodi iz Ljubljane pa so ob 13.40 izpred poslovne zgradbe Mercator na Dunajski (zraven FDV) in ob 13.50 izpred francoske ambasade (zraven FF). V soboto, 10. oktobra, DNS vabi ob 18. uri na Marof na kostanjev piknik s svežim moštom in zabavo.
Pojoča družina Hočevar
“v----------------------------------
Šestčlanska družina iz Smalčje vasi bo zastopala Dolenjsko na srečanju ljudskih godcev in pevcev v Račni
J
Družina Hočevar iz Šmalčje lij vasi zelo rada prepeva in igra na harmoniko, kitaro, flavto in trobento. Mati Marjeta, ki je skoraj 30 let pela pri cerkvenem pevskem zboru in oče Tone s petnajstletnim pevskim stažem pri MePZ Šentjernej sta pred petimi kti prenehala peli pri omenjenih *borih in se posvetila otrokom, da bi jih naučila starih ljudskih Pesmi. K temu sta jih spodbudila kapnik Trpin in pevovodkinja Lina Švalj ter Majda Nemanič iz Novomeške folklorne skupine Kres, kjer otroci Toni, Mihelca, J 1 Lij;, in Ambrož pojejo, plešejo in 'grajo že šesto leto.
Vsi štirje otroci obiskujejo Pouk v Glasbeni šoli Novo mesto,
pri mojstru Sotošku v Krškem in vaje klavirske harmonike pri S. Karmen v Šentjerneju. Ob koncu tedna vsak pokaže, kaj se je naučil, in takrat tudi skupaj zapojejo. Letos so že tretje leto nastopili na največji družinski pevski prireditvi “Družina poje” v Št. Andražu na Koroškem, lani pa so prejeli priznanje predsednika države Milana Kučana. Bili so najmlajša nastopajoča družina do sedaj, saj Ambrož šteje šele osem let, oče Tone pa štirideset. 10. oktobra bodo zastopali Dolenjsko na srečanju ljudskih pevcev in godcev “Fantje po polj’ gredo” v Račni pri Grosupljem z dvema ljudskima pesmima.
A. Ž.
ga Belokranjci uporabljali pred 1. svetovno vojno, drugo pa z opremo, značilno za obdobje med obema vojnama. Ivan že vrsto let zbira predmete, restavrirati jih namerava sam, z nasveti pa mu bo pomagal brat, sicer restavrator v Ljubljani.
“V muzejski hiši bomo sušili meso, ob večjih praznikih pa tudi kuhali. Sicer pa sem hišo postavil bolj v lastno zadovoljstvo kot zato, da bi imel z njo zaslužek,” razmiš-
KAKSEN MANJ ALI VEC?
SEVNICA - Svetnik Franc Pipan je na zadnjem zasedanju občinskega sveta protestiral zoper jesenske vaje NATO v Posavju in na Kozjanskem, češ da je nesprejemljivo, da postajamo poligon za takšne vaje zato, ker smo nerazviti. Morda bo po vajah kakšen manj ali pa več, saj bodo sodelovali tudi ameriški vojaki. Osebno sem proti takim vajam, a ker je tu modra vlada, ne moreš nič! je komentiral Pipan. Svetnik Branko Kelemina je pozval, naj bi vaje ne bile vsaj na dan volitev, pri čemer je predstavnik Slovenske vojske spomnil, da bodo po scenariju vaje tudi med volitvami. Kelemina je še vprašal, kdo je dal dovoljenje, da bodo vaje tudi v sevniški občini. Župan Jože Peternel je bil lakonsko kratek: “Nihče nas ni nič vprašal!"
NEDELJA, POSVEČENA JURIJU HUMARJU
PRIMSKOVO - Nedelja, 11. oktobra, bo posvečena Juriju Humarju, duhovniku, zdravniku, kulturnemu delavcu in zavednemu Slovencu. Slovesna maša bo ob 10. uri.
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
DOLENJSKE TOPLICE - V petek, 2. oktobra, so se v topliški osnovni šoli zbrali iz okoliških vasi starostniki, starejši od 70 let. Prijetno srečanje je organizirala krajevna organizacija Rdečega križa, goste pa je prisrčno pozdravila predstavnica Rdečega križa iz Novega mesta. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole. Za goste so poskrbeli tudi z zakusko. Udeleženci so ob obujanju spominov zapeli in tako dokazali, da znajo tudi na jesen življenja biti veseli in košček svojega veselja podariti še drugim, je povedal najstarejši med njimi, Markovičev ata iz Podturna pa je rekel: “Življenje je kot letni časi in jesen se mi zdi nadvse lepa, ko z njo pobiraš sadove življenja...
T. V.
DAMA ALI - PACKA?
NOVO MESTO - Na ploščadi pred Kulturnim centrom Janeza Trdine 30. septembra ob 19. uri. Iz avtomobila z reg. tablico NM N 5-345 je stopila čedno oblečena mlajša ženska, pomigala kolegici v bližnjem že parkiranem avtomobilu in nato elegantno frcnila napol dogorelo cigareto kake 3 metre na beton za svojim avtomobilom. Odbrzela je v Trdinov dom. Njena “osebna izkaznica” o nekulturnem obnašanju je na tleh počasi tlela naprej... - Koliko takih osebkov in oseb-kinj premore skoraj vsak naš kraj, ki brez kančka sramu smetijo po tleh, domišljavo kazijo okolje in ponosno razkazujejo svoj smisel za nezdravo življenje! Za njimi pometa veter ali plačani delavec Komunale, ko spravlja odvržene smeti na lopato. Da slednjega v tej ali oni obliki plačujemo kar vsi, tega “čikarji” seveda nočejo vedeti.
Sicer pa: sem videl damico ali le navadno - packo?
K. B.
lja Ivan in obljublja, da bo od Simoničevih z Velike Lahinje pripeljal tudi kaščo in jo postavil ob leseni hiši, dodal pa bo še vodnjak. Še vedno pa mu je zelo žal, da mu niso dovolili postaviti domačije na prvi lokaciji, saj bi tako lahko pripeljal v Griblje tudi kakšen zapuščen hlev, svinjake in senik.
M. BEZEK-JAKŠE
POSLANCI V NOČNEM LOVU NA POLHE
KOČEVJE - Večina poslancev parlamenta in zaposlenih v DZ se je po končani petkovi osrednji prireditvi ob 55. obetnici zasedanja Kočevskega zbora odpeljala proti koči Zavoda za gozdove RS na Luži pri Starem Logu, kjer je kočevski župan Janko Veber priredil polharsko noč. V nastavljene pasti je “zašlo" veliko malih kožuharjev, kar je novopečene polharje tako navdušilo, da bodo prihodnje leto zopet prišli na Kočevsko. Bilo bi prav, da bi to pokrajino kdaj obiskali tudi podnevi in ne le ponoči, saj bi tako lahko bolj spoznali njene razvojne načrte in težave ljudi, ki jih ni malo.
OBISKOVALCI SADJARSKE RAZSTAVE
LJUBLJANA - V času Slovenske razstave sadja v Muzeju novejše zgodovine od 2. do 11. oktobra bo za vse obiskovalce brezplačen ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. Ta razstava oz. Muzej je nominiran za Evropski muzej leta. V nedeljo, 4. oktobra, ob 16. uri bo po razstavi javno vodstvo.
IRENA KODRIČ višja kustosinja pedagoginja
SVETOVALNA SLUŽBA VABI NA IZLET
LOŠKI POTOK - Kmetijski zavod, enota Ribnica, vabi kmetovalce na izlet na Tolminsko, ki bo 10. oktobra. Avtobus bo iz Loškega Potoka odpeljal ob 6. uri skozi Novo vas in Logatec v Tolmin, kjer bo najprej ogled vaškega hleva s 85 kravami v naselju Volarje. Sledi ogled razstave in akcijska prodaja telic v Tolminu pa prodaja tolminskih sirov in jabolk. Udeleženci si bodo lahko ogledali izredno poučni muzej prve vojne v Kobaridu. Prijave sprejemajo na telefon 867-004 in 861-927.
Kršenje pravic razjeda otrokovo nežno duševnost
Ob tednu otroka
Svetovni dan otrok je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov in ga praznujejo v mnogih državah vsak prvi ponedeljek v oktobru. Že Svet za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije je leta 1953 začel ob tem dnevu z akcijo tedna otroka. To navado pa je obdržala tudi Slovenija in tako letos praznujemo že 35. obletnico.
Organizacija Združenih narodov je vpeljala teden otroka z namenom, da bi vsaj v tem času usmerila pozornost držav in vse svetovne javnosti na otrokove potrebe in pravice, ki so neštetokrat kršene. Opozarjajo na kršitve, spodbujajo, nadzirajo in tudi ukrepajo, kolikor je v njihovi moči. Žal pa je veliko stvari, ki so neodkrite, ki razjedajo otrokovo duševnost in telo, a niso in ne bodo nikoli obelodanjene. V otroku pa pustijo rano, ki se nikoli ne zaceli. Veliko humanitarnih organizacij se ukvarja s to problematiko, vendar bi se moral vsak posameznik zavedati, da je tudi on člen v verigi, imenovani človeštvo, in da lahko tudi sam pripomore k dobrim dejanjem celotne družbe in naredi veliko za dobro otrok, da bodo malčki uživali v tem, za vsakega tako pomembnem, življenjskem obdobju. Zato odrinimo materialne dobrine in zahteve na stran in podarimo otrokom topel nasmeh, prijazno besedo, občutek ljubljenosti in vsaj košček pozornosti. Pa ne le v tednu otroka! Naj se namen teh dni razraste skozi vseh 365 v letu. IRENA POTOČAR PAPEŽ
NA SLAMNATI STREHI - Ivanu Pezdircu (z brado) in krovcu Zvonku Operčkalu je uspelo v dveh tednih prekriti z rženo slamo streho, ki velja za eno največjih slamnatih streh v Beli krajini. Za lastnika pa je najpomembnejše, da bo v stari belokranjski leseni hiši teklo življenje, morda pa bo prišla prav, da bodo v njej obujali tudi stare običaje. (Foto: M. B.-J.)
FIŽOLOVE JEDI - Na novomeški srednji šoli za gostinstvo vsako leto organizirajo delovni sestanek z organizatorji praktičnega usposabljanja, kjer so na praksi njihovi učenci. Letošnjega sestanka se je udeležilo 22 gostincev iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. In tako kot je že v navadi, so tudi letos na šoli pripravili jedi določene vrste. Lani so bile to jabolčne jedi, letos pa so pripravili okrog 30 različnih fižolovih jedi, od predjedi in glavne jedi do slaščic. Dijaki so pripravili tudi razstavo 36 različnih vrst fižola, z izdelki iz fižola pa so sodelovali tudi petletni otroci iz vrtca. (Foto: J. Domiž)
POUČNO PREDAVANJE - Društvo kmečkih žena iz Novega mesta je v petek, 2. oktobra, v osnovni šoli v Vavti vasi pripravilo predavanje z naslovom Praznični pogrinjki - gosti prihajajo. Predavateljica Iva Dolenc je govorila ženam iz Straže, Vavte vasi, Dolenjskih Toplic, Novega mesta in Suhe krajine o prazničnih pogrinjkih. Inž. Cvetka Lavrič, svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, je povedala, da so predavanja in tečaji sestavni deli izobraževanja in hkrati druženja kmečkih žena. Letos načrtujejo tudi dva izleta, in sicer v Belo krajino in Benetke, pa tudi sicer se žene v velikem številu zberejo na jesenskih, novoletnih in spomladanskih srečanjih. V prijetnem kulturnem programu so sodelovale še žene iz Žužemberka (na sliki), harmonikaš Sašo Kovač in Stanko Škrbec. (Foto: S. Mirtič)
OBISK LEGO KAMIONA - Novomeško društvo prijateljev mladine je v Tednu otroka pripravilo več prireditev. Minuli ponedeljek je delegacijo učencev vseh osnovnih šol v občini sprejel novomeški župan Franci Koncilija, zatem so otroci pred zavarovalnico Tilia spustili v zrak balone s svojimi sporočili. Osrednji dogodek pa bo obisk velikega Lego kamiona, ki bo od sobote do ponedeljka med 9. in 18. uro na parkirišču nasproti novomeške avtobusne postaje. Otroci se bodo lahko tudi sami preizkusili v kreativnem ustvarjanju z lego kockami ali pa bodo sodelovali v modelarski delavnici. Vponedeljek med 9. in H. uro bo nastopil tudi Lego land band, ki ga sestavlja 35 mladih glasbenikov. Teden otroka se bo končal s tradicionalnim veleizletom po Sloveniji ž zavarovalnico Tilia, ki bo 17. oktobra: 120 otrok iz vseh dolenjskih šol bo obiskalo ljubljanski živalski vrt, letališče Brnik, Bled in Taborsko jamo pri Grosuplju. V tednu otroka pa nekatere trgovine, prijazne otrokom, ponujajo za izdelke in igrače za otroke različne popuste.
DOLENJSKI LIST
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 8. X.
SLOVENIJA 1
7.45 - 1.35 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Male sive celice
10.15 Divja Amazonija, serija, 6/12 11.10 Druženje in praznovanje, serija, 9/10 11.40 Homo turisticus 12.05 J.A.G., amer. naniz., 21/22
13.00	Poročila
14.10	Zgodbe iz školjke 14.40 Tedenski izbor
70/40 RTV Slovenija iz muzeja 15.20 Dokumentarna oddaja 15.50 Osmi dan
16.20	Slovenski utrinki
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno
18.20	Knajpanje, nem. dok. serija
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Naši prijatelji na severu, angl. nadalj., 9/9
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Opus
23.20	Koncert simfonikov RTV
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama • 10.00 Matineja: Trdnovsedlu, naniz., 16/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 72/130; 10.50 Rdeča ptica, nem. nadalj., 4/6; 11.35 10.000 obratov; 12.25 Naša krajevna skupnost -13.15 Svet poroča -13.50 Euronews -14.40 Ljubljanski akvareli -15.15 Don Kihot, ris. naniz., 5/39 - 15.40 Neznosna utrujenost, franc, film -17.00 Kolesarstvo -18.05 Oprem-Ijevalke, naniz., 15/21 -18.30 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 2/11 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Ples na ulici, angl. dok. serija, 1/10 - 20.55 Trilogija Terencea Daviesa, amer. film - 22.30 Bela soba II, angl. glas. serija - 23.20 Nočni pridih: Večni sanjač, amer. naniz., 20/24; 23.45 Lazar, amer. naniz., 4/22
KANALA
7.30 Risanke: Mogočni mišek, Mork in Mindy, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -
10.00	Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -
12.00	Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Odklop -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Svilene sence, naniz.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz produkcije združenja LTV -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik
HTV!
6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00	Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za mlade-12.00 Poročila-12.35 New York (serija) -13.10 Zlata kletka (serija) -
14.00	Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -18.35 Kolo sreče -19.05 Male skrivnosti velikih kuharjev -19.30 Dnevnik, vreme, šport
-	20.05 Stoletje (dok. serija) - 21.10 Izziv! (kviz)
-	22.10 Opazovalnica - 22.40 Dokumentarna oddaja - 23.15 Rušilna moč (kan. film)
HTV 2
15.05 TV spored -15.15 Poslednji žarek Somraka (film) -17.15 Sunset Beach (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Kraljestvo divjine (dok. serija) - 19.00 Cosby show (serija) - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.20 Filmske čarovnije III (dok. serija) - 21.50 Veliki teden (pol. film)
PETER, 9. X.
DOLENJSKI LIST
naniz., 73/130; 10.50 Opremljevalke, naniz., 15/ 21; 11.15 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 2/11 -11.40 Sprejemljivo tveganje, amer. film -13.15 Euronews -14.35 Zlodejeva hči, Špan. film -
16.00	Kolesarstvo -18.05 Indaba, franc, naniz., 13/25 - 18.30 Čudežni otrok, naniz., 16/22 -
19.00	Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Deklica Rosemarie, nem. film - 22.10 Vinska popotovanja, angl. dok. oddaja, 13/13 - 22.40 Zadnji dnevi Chez Nous, avstral. film - 0.10 Klient, amer. naniz., 14/19 -1.00 Nočni pridih: Večni sanjač, 21/24; 1.25 Lazar, 5/22
KANALA
7.30 Risanke: Mogočni mišek, Mork in Mindy, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -
10.00	Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Reka pojemi, film - 23.00 Živali: Junaki - 0.00 Mesto zločina -1.00 Svilene'sence - 2.00 Dannyjeve zvezde, ponov.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Videotop, glas. oddaja -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur -
20.00	Videoboom40 - 20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
HTV 1
6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.10 Zlata kletka (serija) -15.25 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.30 Županjska panorama -18.45 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dokumentarna oddaja - 20.55 Zabavnoglasbeni program - 22.15 Opazovalnica - 22.45 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Ozek prehod (film); Sedma noč HTV 2
15.20 Tv koledar -15.30 Rubrika škandalov (film) -17.10 Sunset Beach (serija) -18.00 Hugo, tv igrica -18.25 Televizija o televiziji -18.55 Svetovni kreatorji (dok. film) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.20 Foxsov filmski večer -23.10 Fatamorgana - 23.40 Film, ki ni bil nikoli posnet (dok. film)
SOBOTA, 10. X.
SLOVENIJA 1
7.40 - 2.15 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Pika Nogavička, gled. predstava, 2/3
8.55	Nesrečniki, ris. naniz., 2/26
9.40	Petka
11.00	Koncert študentov kompozicije AG 11.35 Tedenski izbor
Razpoke v času 12.05 Tednik 12.55 Dobrodošli doma
13.00	Poročila
13.40	Tedenski izbor Duhovni utrip 14.00 Polnočni klub
15.15	Suhec gre domov, amer. film
17.00	Obzornik
17.15	19. EBU festival sodobne ljudske glasbe
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20 National geographic, amer. dok. serija, 1/12 19.10 Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	TV genij
21.00	Popevka vesele jeseni 98
22.15	Druženje in praznovanje, dok. oddaja, 10/10
22.50	Poročila, šport
23.15	Popevka vesele jeseni 98
23.30	Iz muzeja
0.10 Cesta smrti, amer. film
SLOVENIJA 1
7.45	- 1.55 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Jasno in glasno
10.15 Knajpanje, nem. dok. oddaja
11.05	Pomagajmo si 11.35 Na vrtu
12.05	Naši prijatelji na severu, angl. nadalj., 9/9
13.00	Poročila 14.40 Opus
15.10	Komedija od zgubleniga sina, posnetek predstave
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Lahkih nog na okrog
18.20	Izzivi prihodnosti, amer. dok. serija, 11/22
18.45	Razpoke v času
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna 20.15 Petka
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub
0.05 Matthew Bourne, portret koreografa
SLOVENIJA 2
SLOVENIJA 2
9.25	Zlata šestdeseta -10.25 Jeklene ptice, naniz. -11.15 Deklica Rosemarie, nem. film -
13.25	Euronevvs -17.30 Teniški magazin -17.55 Rokomet -19.30 Videoring -19.50 Nogomet -21.55 Otroci laži, franc, film - 23.35 V vrtincu -0.15 Sobotna noč
9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdnov sedlu, naniz., 17/65; 10.25 Pacific Drive,
Pohani zeleni paradižniki (amer.film) - 23.20 Opazovalnica - 2350 Nočna straža: Umori v Mid-somerju (film);Frasier (serija); Mirage (film)
HTV 2
14.40 Oddajnik Belje -15.50 Tv koledar -16.00 Dr. Quinn (serija) -16.45 Prizma -17.35 Dokumentarna oddaja -18.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja -19.00 Risana serija -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.05 Zlati gong - 21.55 Ples na ulici (glas.-dok. serija) - 22.55 Svet zabave
NEDELJA, 11. IX.
SLOVENIJA 1
7.40	- 0.45 Teletekst
8.00	Živžav
Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz.
8.15	Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz.
8.50	Srebrnogrivi konjič, ris. naniz.
9.10 Telerime
9.15	Zares divje živali, naniz. 5/26
9.50	Ozare
9.55	Howard Goodall predstavlja orgije, angl. serija, 3/4
10.20	S korakom v dvoje 10.50 Resna glasba
11.00	Vsi smo ena družina, japon. serija
11.30	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4X4
13.00	Poročila
13.20	TV genij
14.00	Popevka vesele jeseni 98 15.25 Sanjarjenje, avstral. film
17.00	Obzornik
17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače
18.40	Dokumentarna oddaja 19.10 Risanka
19.20	Žrebanje lota
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Portret Igorja Torkarja
22.35	Poročila, šport
22.55	Murphy Brown, amer. naniz., 6/25
23.20	Vendeta, Šved. nadalj., 5/6
SLOVENIJA 2
9.00	Pravi biznis - 9.55 V vrtincu -10.35 Gumijast Tarzan, dan. film -12.30 Euronevvs -14.00 Kolesarstvo -17.00 Celovečerni film -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost -
20.55	Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija - 21.45 Šport v nedeljo - 22.35 Zaporniški tek, amer. film
KANALA
8.00	Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. 10.30 Klub avenija -
11.00	Pasji prijatelji -12.00 Čudodelka, film -
14.00	Bogato dekle -16.00 Ljubezenske težave, film -17.30 Prijatelja v krilu, naniz. -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -
19.00	Airvvolf, naniz. - 20.00 Jake in Jake, film - 22.30 Odkop - 23.30 Varuh svojega časa, film VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 12. IX.
KANALA
8.00	Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji -
9.30	Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Me-stov zalivu, nadalj. -10.30 Etfremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Pod milim nebom, film -14.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Meego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -
17.00	Manekenke, nadalj. • 18.00 Klub avenija -
18.30	Jenny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 21.00 Tisto, film - 22.00 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 22.30 Babilon 5, naniz. - 23.30 Izgnanec, naniz. - 0.30 Klub Avenija
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -
19.30	24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30	Najspot
HTV 1
8.15 Tv spored - 8.30 Program za mladino -12.00 Poročila-12.20 Hrvaška spominska knjiga-13.05 Mučitelj (franc, film) -15.55 Poročila -16.10 Beverly Hills (serija) • 17.00 Melrose Plače (serija) -17.25 Turbo limach shovv -19.03 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.05	Dirigenti in muzikanti (dram. serija) - 21.05
REŠITEV 38. KRIŽANKE
17.50	Zares divje živali
18.20 Recept za zdravo življenje
19.05	Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05	Komisar Rex, nadalj., 6/13
21.05	Dosje
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	Dosje, pogovor
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdnovsedlu, naniz., 18/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 74/130 - 10.50 Indaba, franc, naniz., 13/25 -11.15 Čudežni otrok, naniz. -11.40 Šport -12.25 Vinska popotovanja, 13/13 -12.50 Suhec gre domov, amer. film -14.25 Euronews -16.30 Zadnji dnevi Chez Nous, avstral. film -18.05 Okus po zločinu, angl. nadalj., 8/10-19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Cik cak - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.20 Nočni pridih: Večni sanjač, naniz.; 0.50 Lazar, naniz.
KANALA
7.00	Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, serija -10.00 Laverne in Shirley, serija -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, naniz. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre vsvet, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Družica, film - 22.30 Stilski izziv - 23.00 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Top Dog, film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Športni pregled - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
KANALA
7.30	Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, naniz.
11.30	Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, nadalj. -12.30 Sončni zaliv, nadalj. -
13.00	Klub avenija -13.30 Kuharska oddaja -
14.00	Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Šončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Plen, film - 22.30 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.00 Svilene sence, naniz.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Nicholas Nickleby, risanka -18.00 Športni pregled -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -
19.30	24 ur - 20.00 Dežela senc, 1. del filma -21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 14. IX.

SLOVENIJA 1
7.45 - 0.50 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Zvezdica, lut. naniz., 2/26
10.00	Lahkih nog na okrog
10.45	Izzivi prihodnosti, amer. dok. oddaja 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja
12.00	Slovenski magazin 12.30 Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Portret Igorja Torkarja 14.50 Zoom
16.20 Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik 17.10 Po Sloveniji
17.30	Radovedni taček
TOREK, 13. IX.
SLOVENIJA 1
7.45 - 1.35 Teletekst
7.30	Vremenska panorama	*
9.30	Tedenski izbor
Nina in Ivo, naniz., 7/8
9.45 Waynove dogodivščine, nadalj., 20/26
10.15 Izobraževalna oddaja
11.10 Madein Slovenia
12.05	Nostromo, nadalj., 5/6
13.00	Poročila 13.15 Tedenski izbor
Murphy Brown, naniz., 6/25 13.40 Sanjarjenje, avstral. film
15.05	Margurite Yourcenar, franc. dok. oddaja
16.20 Obzorje duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Plesna šola Kazina
18.20 Divja Amazonija, serija, 7/12
19.10	Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05	J.A.G., amer. naniz., 22/22
21.05	Hotel Oslo, nor. nadalj., 2/4
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25	Mit meinen Augen, nem. drama, 7/12
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matinejs Trdno v sedlu, nizoz. nadalj., 20/65; 10.25 fic Drive, naniz., 76/130; 10.50 Gospod in go? Smith, naniz., 4/12; 11.35 Pomp; 12.35 Ve® vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. senj*
13.25	Euronevvs -15.05 Gumijasti Tarzan/ film -16.35 Rdeča ptica, nem. nadalj., 5/6 - / Košarka -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring' 19.50 Nogomet - 22.00 Nevarna gospa, af nadalj., 2/4 - 22.50 Pajčevina - 23.15 Nočni/’ dih: Večni sanjač, naniz.; 23.40 Lazar, naniz
KANALA
8.00	Risanke: Mogočni mišek; Mork in Miw Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -1®" Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, na®j -11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -Drzni in lepi, ponov. -12.30 Sončni zaliv- U? Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah show - D* Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv,1* dalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00Nf hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. n®* -18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Op® shovv -19.30 Skrita kameta - 20.00 Srce in d® film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Življenje po 9* - 23.30 Tretji kamen od sonca, naniz. -®-* Svilene sence, naniz. -1.00 Danyjeve zvez®
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani* Dežela senc, 2. del filma -18.25 Sosedje, na<W -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotef
21.00	Novice - 21.30 Zgodovina avtomobila?
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
SLOVENIJA 1
7.45 - 1.00 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Radovedni Taček
9.50 Pustolovščine, naniz., 5/24 10.15 Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Komisar Rex, naniz., 6/13
13.00	Poročila
14.20	Dosje
16.20	Prisluhnimo tišini
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Nina in Ivo, otroška naniz., 7/8
17.50	Waynove dogodivščine, avstral. naniz., 20/26
18.20	Izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Nostromo, nadalj., 5/6
21.05	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	Marguerite Yourcenar, franc. dok. oddaja
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 19/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 75/130 - 10.50 Okus po zločinu, nadalj., 8/10 -11.40 Studio City -12.35 Sobotna noč -14.35 Euronevvs -16.30 Otroci laži, franc, film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 4/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring -19.55 Košarka - 21.35 Kot voda za čokolado, meh. film - 23.30 Svet poroča - Nočno pridih: Večni sanjač, naniz.; 0.25 Lazar, naniz.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vlasti Novak, Nad mlini 52, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
(2)
(5)
(6)
(3)
(4)
Spomin na poletje - ansambel Vasovalci Šentjernejsko vabilo - Trio Frančič Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri Poletni dan - ansambel Franca Miheliča Lastovke - ansambel Litijski odmev
(-) Denar - ansambel Mladi Dolenjci
Objem v planinah - TVio Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvid« ^ J Umrle so sanje - ansambel Mavrica Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška
Predlog za prihodnji teden: Moja hramonika - ansambel Petra Finka
■ —
KUPON ŠT. 40
Glasujem za:_
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADI V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 38. nagradne križanke izbral Sonjo Požar in Mileno Hrastar iz Novega mesta. Požarjevi je pripadla denarna nagrada, Hrastarjeva pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 40". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Pravilna rešitev 38. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: PREFEKT, ROTATOR, ITA R1NA, PRIMAKOV, LORI, APA, RAMADAN, OTOČAN, STAS, BAŽA, JARINA, AM1, RENEGAT, VANDA, ADELA, SNAGA, SARIN.
NAGRADNA KRIŽANKA 40
AVTOR:
JOŽE
UDIR
Dotmjsia
usr
DOLBsUSKl
UST
MUSLIMANSKI POST
JEZIK
BANTU
ČRNCEV
AZIJSKA RASTLINA IN NJEN UŽITNI PLOD
DODATEK
KPOGOD6I
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
ŽENSKO
OBLAČILO
NAŠA ATLE-
TINJA (TEK, JKA)
ALENKA)
LUŽA,
MLAKA
ŽENSKI GLAS
KEMIJSKI SIMBOL ZA ŽVEPLO
VELIK OSEBNI AVTO AM. TOVARNE GENERAL MOTORS
BRŠLJANU
PODOBNA
SOBNA
RASTLINA
DEKANOV
URAD
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
MEVŽA,
PRISMODA
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
GOVORICA
POSAMEZN.
POKLICEV
>TANt KAVČld
NEKDANJI
LJUBLJANSKI
ŠKOF
(1560-1630)
PAPEŽEVA
KRONA
ZELENICA V PUŠČAVI
MLINSKI
ŽLEB
ŠVEDSKI OTOK V BALTSKEM MORJU
HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA
MEŠANICA, RAZNOTEROSTI
SMRDO
KAVRA
RIM. DRŽAVNIK,SOVRA?
PRIPADNIK
EVROPIDSKE
RASNE
SKUPINE
GRŠKA ČRKA
V SNEG NAREJENA POT
REKA V UKRAJINI
PESNIŠKA
FIGURA
ameriš*0
OTOČJA
VALEl/f*
_____A

AL# NA ML*'3 (TU0
PREŠLI^
DOli^
DOLE^
List
Št. 40 (2S63), 8. oktobra 199^
Posočje po potresu 1976 in danes
pol leta popravili 1874 objektov, zgradili 475 novih hiš in 31 večnamenskih objektov - Solidarnosti vojske, prostovoljcev, mladine in delavcev danes ni več
6. maja 1976 je potres prizadel ^ Vhodni del Tolminske, zlasti f Feginjsko, Kobariško in območje "5 , §e ter Serpenice. Do 15. sep-® febra je bilo v celoti obnovljenih J hiš, obnavljalo pa se je še 915 '■ j^gih. Skoraj vsi prebivalci bi se 1* lahko vselili v prenovljene pro-Fre do konca novembra, če jim ega ne bi preprečila dva nova iJt Potresna sunka (15. septembra).
Na prizadeto območje so posla-.. Preko 250 šotorov in prikolic iz i(S •je Jugoslavije ter 3.000 gradbe-|jt J® delavcev. Delavci Šipada iz il arajeva so v mesecu dni ob moč-Jeni deževju postavili 110 hiš. Do „ Pica leta 1976 je bilo v 117 na-fli ^jih popravljenih 1874 objektov, rt "/novo zgrajenih 475 individu-£ f®ih hiš in 31 večnamenskih ob-nit «tov.
, Brigadirji posebne sindikalne jftgade gradbenih delavcev Jugo-,'avije so sanirali 24 hiš ter vzida-ij ?. vrat in 3200 oken v mon-|j ?.Zne hiše. Vojska je skrbela za B Pavstveno pomoč, postavljala pore, reševala imetje, pripravlja in dostavljala hrano, posojali Jšotore in druge materiale, urejala naselje za 300 brigadirjev, s ■to kopterji tovorila gradbeni ■ •aterial, gradila vodovode in Izdelovala pri gradbenih delih. #1 '°jska je v Posočju opravila skupi 115.000 delovnih ur, njene pote pa so že 3 ure po potresu ttcnile na pomoč, tlelavci Slovenije so prispevali »odnevni zaslužek na poziv JJPubliškega sindikata (danes so r® sindikati slabo odzvali), vendar p je več kot tretjina svoj delež pj-kateri tudi večdnevni zaslu-pO prispevala že pred pozivom, ederacija je Posočju namenila F® hiš, opravila 15 sanacij, pridala za kulturne domove in Bjžnico.
Čeprav razpolagam z vso dokumentacijo o delu na potresnem Jpftočju, sem zaradi primerjave s 'danjim časom zapisal del podat-
^OVOZIL KOLESARKO
.Cerklje ob krki - v pone-.
pjek, 28. septembra, ob pol petih ^Poldne se je 27-letna M. G. pe-s kolesom po, lokalni cesti Iprklje ob Krki - Župeča vas. V Ipfkljah ni vozila ob desni strani trušča in je ob srečanju z nasproti Klečim vozilom zavirala ter zavila Lev°, vendar je na spolzki in mokri Ssti padla ter obležala na vozišču. T^nik, ki je peljal nasproti, je zavi-J1’vendar je kljub temu trčil vkole-gdjo in jo hudo poškodoval. Poli-P** so ugotovili, daje na kolesu dejala le prednja zavora.
kov. Mladina je letos sodelovala le na strokovnih taborih (arheologija, umetnost, literatura, spoznavanje krajev), tudi o pomoči naše
• Danes je žal ljudska solidarnost na psu. Namesto direktne in večkratne pomoči je vlada z zakonom o obveznem prispevku še zadnjo solidarnost omejila. Anarhijo še povečujejo desničarske stranke z napovedmi raznih pospeševalnih zakonov in uredb. Mediji poročajo o stiskah albanskega prebivalstva, za prizadetih v Posočju pa kmalu ne bomo več slišali, vedeli bomo le še za nakaznice.
vojske vemo malo. Tega tudi ne moremo vedeti, ker vojske v Posočju ni, se bolj ukvarja z raznimi aferami.
V	letih 1976 in 1977 je 136 delovnih kolektivov iz vse Slovenije poslalo v Posočje preko 2.650 kvalificiranih delavcev zbranih v strokovne ekipe, ki so delali 10 in več dni, ob sobotah in nedeljah pa je v Posočju delalo tudi 300 do 400 ljudi iz frontnih brigad SZDL.
V	prvih dneh po potresu sva z ženo že nakazala 10.000 tolarjev in dogovorila sva se, da bova še enkrat toliko. To bova tudi storila, toda na nakaznico niti tolarja!
ZDRAVKO TROHA, Ljubljana
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po S 068/323-610 ali 041/623-116
odmevno objavo v
DOLENJSKEM LISTU
i GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 O 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
GOTOVINSKA POSOJILA 1 Kolodvorska 45, Črnomelj « 068/53-453, 0609/643-216	ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ!
	
MESTNA OBČINA NOVO MESTO Sekretariat za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve Novi trg 6, 8000 Novo mesto
OBJAVLJA
RAZPIS
nagrad na področju inovacijske in raziskovalne dejavnosti za leto 1998 v Mestni občini Novo mesto
Nagrade razpisujemo za naslednja področja:
•	8 nagrad za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo
•	2 nagradi za mentorsko delo z mladimi
•	2 nagradi za raziskovalno delo mladih
•	1 nagrada za življenjsko delo
Rok za oddajo prijav je do vključno 30. oktobra 1998.
Prijave pošljite na naslov:
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve, Novi trg 6, 8000 Novo mesto, s pripisom “nagrade za inovacijsko in raziskovalno delo - ne odpiraj”.
Podrobnejši razpisni pogoji bodo objavljeni v Uradnem listu št. 69, dne 16.10.1998.
Smo mlada, uspešna in ustvarjalna družba z jasnimi cilji, načrti in sanjami:
•	če ste ambiciozni in želite napredovati
•	če želite sodelovati v mladem kolektivu
•	če pozitivno razmišljate
vas gradbeni inženiring ARMAT vabi novim uspehom naproti. OBJAVLJAMO NOVA PROSTA DELOVNA MESTA:
1.	VODJA UVOZA IN IZVOZA
2.	VODJA PROJEKTOV
Pogoji:
Pod tč. 1:
-	visoka izobrazba ekonomske ali tehnične usmeritve, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, starost do 32 let;
Pod tč. 2:
-	visoka ali višja izobrazba strojne ali gradbene usmeritve, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, strokovni izpit, osebni avto ter starost do 30 let.
Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
ARMAT, d.o.o., Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
IDEAL TRADE, d.o.o.
vabi k sodelovanju
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
v salonu kopalniške opreme v Kočevarjevi ulici 2 v Novem mestu.
Od kandidatov pričakujemo:
•	srednješolsko izobrazbo (komercialni tehnik ali gradbeni tehnik)
•	smisel za samostojno delo, organizacijo in delo z ljudmi
•	vozniški izpit
Pisne vloge pošljite v 8 dneh po objavi na našlo Ideal trade, d.o.o., Kočevarjeva 2, Novo mesto.
LEITZ-ORODJA, d.o.o.
4000 Kranj
Ml OBLIKUJEMO PRIHODNOST
Smo po vsem svetu znan in uveljavljen proizvajalec orodja za obdelavo lesa in umetnih mas z več kot stoletno tradicijo in izkušnjami. Svojim kupcem nudimo optimalno kakovost, popoln servis in visoko kakovostno brušenje, vse s ciljem, da zagotovimo vsakemu uporabniku naših orodij in storitev čim večjo gospodarnost. V Sloveniji smo pričeli z dejavnostjo prodaje in brušenja 1. marca 1996. Za širitev svoje dejavnosti iščemo
dinamičnega in ambicioznega sodelavca,
ki bo delal kot brusač orodja in rezil v brusilnici v Novem mestu. Če vam je delo zanimivo in želite delati v našem kolektivu, nam pošljite prošnjo z življenjepisom na naslov:
LEITZ, orodja, d.o.o.
Škofjeloška 112 4000 KRANJ
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na devetnajsto nagradno vprašanje seje pravilno glasil, daje geslo Danes pametna, jutri nujna odločitev iz Telekomove reklame za ISDN & SIOL storitve. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Drago Deželak z Vrha 43 pri Boštanju, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Viktor Foršček iz Prapreč 13 pri Straži. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Marija Jankovič iz Bedenj 15 pri Adlešičih.
Izpolnite pravilno dvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 13. oktobra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
NAGRADNI KUPON št. 20
Vprašanje: Kdo bo v kratkem godoval, vas na 22. strani Dolenjskega lista obvesti...
Odgovor:
Moj naslov:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in t54. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. ^7/86) v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1), v postopkih izdaje lokacijskega dovoljenja za postavitev plinskih turbin 2x114 MV in spremljajočih objektov v TE Brestanica, investitorja Termoelektrarna Brestanica, Cesta prvih borcev 18, Brestanica, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1 • da bo osnutek lokacijskega dovoljenja za postavitev plinskih turbin 2x114 MW in spremljajočih objektov v TE Brestanica in Poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki ga je pod št. 98001, v maju 1998 izdelal SAVAPROJEKT KRŠKO, d.d., javno Predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Krajevne skupnosti Brestanica,
Cesta prvih borcev 12, Brestanica od 9.10.1998 do 23.10.1998, vsak delovni dan med 9. in 12. uro ter v sredo 14.10. in 21.10.1998 tudi med 15. in 17. uro 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Termoelektrarna Brestanica,
Cesta prvih borcev 18, Brestanica opravljena 22.10.1998 ob 16. uri
v dvorani Osnovne šole Adama Bohoriča, Šolska cesta 29, Brestanica
9. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih Krajevne skupnosti Brestanica, v času javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in pros-tor do 23.10.1998, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
SANJA TRAUNŠEK, dia
SVETOVALKA VLADE

POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA - postavitev plinskih turbin 2 x 114 MW in spremljajočih objektov v TE Brestanica - ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, ki ga je pod št. 98001 v maju 1998 izdelal SAVAPROJEKT KRŠKO, d.d.:
V	“Nacionalnem energetskem programu RS” je bil podan pregled optimalnega izbora potrebnih proizvodnih objektov, ki jih je potrebno zgraditi v obdobju 1997-2006. Med ostalimi objekti je bila predvidena tudi izgradnja dveh plinskih agregatov v TE Brestanica, ki bi do zgraditve novih hidroobjektov pokrivali rezervno in manjkajočo konično in regulacijsko moč, po letu 2005 eventualno pokrivali tudi trapezno moč.
V	okviru študije oziroma presoje vplivov na okolje za postavitev dveh plinskih turbin moči 2x114 MW v termoelektrarni Brestanica smo opravili identifikacijo posega na okolje, analizo, vrednotenje in napoved vplivov na okolje, glede na najpomembnejše sestavine okolja in značilnosti posega.
Novi plinski turbini v termoelektrarni Brestanica bosta postavljeni na lokaciji bivše premogovne tehnologije in jima bosta kot osnovna goriva služila zemeljski plin in EL kurilno olje. Enoti bosta zgrajeni fazno, vendar v kratkem časovnem zamiku. Tako bo prva enota porabljala kot gorivo zemeljski plin, druga enota pa bo do rekonstrukcije plinovodnega sistema in povečanja transportne zmogljivosti plinovodnega omrežja po letu 2000 služila kot rezerva in bo uporabljala kot gorivo EL olje.
Analize obstoječih obremenitev okolja za obravnavano lokacijo so kot rezultat izpostavile naslednje segmente, ki so v danem prostoru najbolj obremenjeni in sicer:
•	emisije hrupa,
•	zrak,
•	vode,
•	elektromagnetno sevanje in
•	sociološki vpliv.
Glede na rezultate vrednotenja vplivov sklepamo, da bo obravnavani poseg predstavljal največjo obremenitev okolja z emisijami hrupa, na katerega je zaradi bližine poselitve le-to tudi najbolj občutljivo območje. V poročilu smo navedli stanovanjske objekte, ki jih bo po oceni potrebno pasivno zaščititi v primeru paketne izvedbe turbin in opreme, ki zagotavlja raven hrupa 50 dB (A) na meji industrijskega območja. Na podlagi ocenjenih pričakovanih vplivov posega na okolje, ki bodo pri tem nastali, ocenjujemo, da je na območju
elektrarne Brestanica možno postaviti dve novi plinski turbini omenjenih moči pod v projektni dokumentaciji že predvidenimi dodatnimi ureditvenimi pogoji. Glede na stanje in veljavne predpise je najprej potrebna sanacija naprav obstoječega vira hrupa za prilagoditev na dovoljene ravni hrupa v okolju.
Prav tako smo za emisije v zrak s stališča onesnaževanja zraka ocenili, da je na območju elektrarne Brestanica možno postaviti dve novi plinski turbini pod v projektni dokumentaciji že predvidenimi in dodatnimi ureditvenimi pogoji.
Na podlagi opisanih in ocenjenih pričakovanih vplivov na vode, ocenjujemo, da bo vpliv na vode v času gradnje večji kot v času obratovanja, predvsem ob neupoštevanju predvidenih umilitvenih ukrepov.
Vendar pa sam omenjeni vpliv ne smemo zanemariti, kajti s postavitvijo novih turbin lahko pričakujemo tudi več kot 100-odst. povečanje količin porabljene vode iz potoka Brestanica. Zaradi omenjenega dejstva Ministrstvo za okolja in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, Uprava RS za varstvo narave (izpostava Novo mesto) investitorju nalaga, da si le ta mora pridobiti koncesijo oziroma dovoljenje ministrstva za obstoječi in eventualno novi odvzem vode v skladu z določili Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93). Zagon in obratovanje predvidenih turbin s stališča obremenjevanja okolja z EMS ne predstavlja problema. Razlog je v lokalizirani sevalni obremenitvi, ki z oddaljenostjo močno pada ter z ograjenim varovalnim območjem okrog TE Brestanica.
S sociološkega vidika obravnavani poseg ne predstavlja bistvenega odstopanja od obstoječega stanja.
Na podlagi ocenjenih obremenitev v prostoru, ki jih bo predviden poseg povzročil, smo pripravili predlog okoljevarstvenih in umilitvenih ukrepov ter predlog monitoringa.
Ob izvedbi in upoštevanju vseh okoljevarstvenih in umilitvenih ukrepov, menimo, da delovanje dveh plinskih turbin moči 2 x 114 MW v TE Brestanica ne bo prekoračevalo dopustne stopnje ekološke obremenitve okolja.
V celoti ocenjujemo vpliv na okolje kot zmeren glede na obstoječe stanje.
Maja Divjak Malavašič, dipl. biolog Jerneja Antončič, dipl. inž. Igor Merlin, dipl. inž. arh. Andrej Uršič, dipl. biolog Peter Gajšek, mag.
Ljubljana
Slovenska H tel.: 061/171 61 20, faks: 061/171 6200 e-mail: skb.nepr@skb-nepr.si
Oblačite našo Nepremičninsko poslovalnico
na Slovenski 51 v Ljubljani, tel. 061/133 53 70
SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o.
Na trdnih tleh.
VVišnji Gori je naprodaj vpeljan gostinski objekt z urejenim parkiriščem, površine 350 m2.
V	Kočevju na Reški cesti Vam nudimo poslovni objekt v izmeri 700 m2, primeren za trgovsko, gostinsko ali pisarniško dejavnost.
V	objektu 'Stari Zmaj' na Šmartinski cesti 28 v Ljubljani so naprodaj prostori, primerni za skladiščno ali proizvodno dejavnost ter pisarniški prostori.
Na Frankopanski cesti 18 v Ljubljani je na voljo 1639 m2 poslovnih prostorov v petih etažah. Možen nakup posameznih enot ali najem po nadstropjih površine 250 m2.
Novi simbol
s
nove storitve
v
(D E.P.S
tf - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
OJtruaju m branile aaaa
Uporabniku nudimo celolen servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
•	izdelavo,
•	izpis,
•	kuvertiranje,
•	dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
<7 POŠTA SLOVENIJE
http://www.postJ.si e-mail: inlo^postasi

V trgovskem podjetu ZRNO, trgovini na Ranču, poteka velika predsezonska akcija kmetijskega in gradbenega materiala, cement Anhovo
vreča 689,90 SIT apno	vreča 379,90 SIT
armaturne mreže 9x6
4.790,00 SIT
mod. blok
kom. 83,90 SIT + prevoz
stiropor fasada kpl. 5 cm
m2 1.505,98 SIT termoextra supertherm
vreča 929,90 SIT thermoputz P 2500
vreča 729,90 SIT
Bramac opeka
kos 135,90 SIT
lepilo za ploščice 25 kg
990,00 SIT mivka 50 kg	499,00 SIT
Na zalogi imajo strešna okna Velux, vrhunske kvalitete, po izredno konkurenčnih cenah. Trgovsko podjetje Zrno izdeluje tudi notranje strojne omete in vse vrste fasad po konkurenčnih cenah, vrhunske kakovosti. Poleg tega izvajamo tudi centralno in vodovodno napeljavo. Vse pa je mogoče kupiti na več obrokov in to z dostavo na dom.
PONUDBA ZA JESENSKO SETEV
Semenska pšenica vseh vrst
•	MARIJA	77,00	SIT
•	ANA	77,00	SIT
•	PROFIT	88,00	SIT
•	ŽITARKA	79,00	SIT
Semenski ječmen
•	REX	79,50	SIT
•	PLAISANT	79,50	SIT
Ječmen v vrečah
17,50 SIT/kg
PONUDBA UMETNIH GNOJIL ■NPK 15-15-15	1.488 SIT
-	NPK 7-20-30	1.580	SIT
-	NPK 8-26-26	1.699	SIT
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
PODGORJE, d.o.o.
Tovarna ploskovnega pohištva Trubarjeva 24 8310 ŠENTJERNEJ
razpisuje prosto delovno mesto
TEHNOLOGA
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	lesni tehnik, V. stopnja izobrazbe, z opravljenim pripravništvom
•	pasivno obvladanje angleškega ali nemškega jezika
•	obvladanje osnovnih računalniških aplikacij
•	izpit B- kategorije
•	zaželene delovne izkušnje na področju CNC programiranja in risanja
•	odslužen vojaški rok
Prosto delovno mesto razpisujemo za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z dokazili pošljite v petih (5) dneh po objavi razpisa na naslov: PODGORJE, d.o.o, Tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24, 8310 Šentjernej, v kadrovsko službo.
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih (8) dneh po preteku roka za prijavo.
JAVNO PODJETJE

KOMUNALA NOVO MESTO
Javno podjetje KOMUNALA, d.o.o. Rozmanova 2, Novo mesto
OBVESTILO
Občane občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan obveščamo, da bomo v času od 12.10. do 16.10.1998 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati in jih odložiti poleg obstoječih posod za začasno shranjevanje odpadkov.
Med kosovne odpadke SODIJO: bela tehnika, TV, računalniki, avdio tehnika, radiatorji, peči, bojlerji, pohištvo, vzmetnice, preproge, posode, športni rekviziti, igrače, kolesa, motorna kolesa, otroški vozički, prazni sodi ipd.
Med kosovne odpadke NE SODIJO: gume, avtomobilske školjke, vsi deli avtomobilov, kmetijski stroji, gradbeni material (salonitke, razna kritina, les...) gradbeni elementi (ograje, stopnice...), sodi z raznimi tekočinami (barve, laki, zdravila...), nevarni odpadki. Tovrstne odpadke bomo odvažali izključno na osnovi dodatnih naročil povzročiteljev oz. lastnikov
JP KOMUNALA Novo mesto
ZAPLET Z OBČINSKIM GLASILOM
SELA PRI ŠJJMBER-KU - S Sel pri Šumberku nas je poklical Rudi Ozimek in se pridušal, da že pol leta niso prejeli občinskega glasila. Ljudi pa je predvsem zanimala zadnja številka, v kateri je bil objavljen razpis. Zaplet smo raziskali na občini, kjer so nam povedali, da so sklenili pogodbo s trebanjsko pošto, da poslej raznašajo Glasilo občanov pismonoše na vseh okrog 5.400 gospodinjstev v občini. Ker časopis natisnejo v nakladi 5.600 izvodov, ni nobenih težav, da kdo slučajno ne bi prejel časopisa. Na trebanjski pošti pa je upravnica pojasnila, daje do nesporazuma glede dostave časopisa na Sela pri Šumberku prišlo, ker spada to območje pod pošto Žužemberk. Zdaj so se že dogovorili, da neljubih težav ne bi smelo biti več.
Takoj zaposlimo za nedoločen čas 2 delavca v declmirnici in enega gaterista. Za plačo v decimirnici nudimo 80.000 tolarjev (neto), za gaterista pa 100.000 tolarjev (neto). Podjetje TRGOPOMIJAL, Ručetna vas 22, Črnomelj, tel. 068/52-955, kontaktna oseba Miroslav Judež.
Vsi interesenti se lahko zglasijo na sedežu podjetja vsak delavnik med 6. in 8. uro zjutraj.
ZAHVALA
-V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ANA HROVAT
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
•	Kdor živi brez otrok, ne pozna
trpljenja, kdor umre brez njih, ne pozna veselja.	(Pregovor)
•	Uprite se sleherni nizkotnosti,
dvignite se nad oblake in vaše moči za dosego sreče se bodo podeseterile!	(Auclair)
•	Nekateri spori se ne morejo rešiti za zaprtimi vrati, ker potrebujejo prepih. (Nova revija)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil naš
JOŽE KOVAČ
Segonje 6
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala sodelavcem Tovarne zdravil Krka, patronažni sestri, upokojenim pevcem iz Škocjana, Ivanu Debevcu za poslovilne besede, g. kaplanu za opravljen obred in Pogrebni službi Blatnik. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila
KRISTINA
PEZDIRC
Sašetova Tina
iz Vojne vasi 2 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste mi karkoli pomagali, pokojni materi darovali cvetje in sveče ter vsem, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedi Tončki za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Malerič za organizacijo pogreba ter pevkam za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča hčerka Vida z družino
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stari oče
STANISLAV
NOSE
Jurka vas 34
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, številnim prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala sodelavcem Revoza, g. Jakliču za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Novak, pevcem in izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
V SPOMIN
V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori in Noj nasmeh med nami živi.
5. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat, zaročenec, bratranec, nečak, boter in prijatelj
FRANCI GORENC ml.
Krajčeva ul. 4, Novo mesto
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi

ZAHVALA
Pomlad bo na naš vrt prišla, čakala bo, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni.
V 97. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in teta
PEPCA
POLJANC
iz TVžišča 32
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izraze sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in za maše. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ali bili v mislih z nami. Predvsem se zahvaljujemo družini Zaman z Mirne in družini Knez iz Tržišča za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo petje, govorniku g. Marjanu Jamšku za besede slovesa ter Pogrebni službi Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ljubil si življenje polje in svoj dom, pa vendar brez slovesa zapustil si svoj dom.
V 89. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
LEOPOLD
ŠTANGAR
z Velikega Vidma 10
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter ga v tako velikem številu pospremili na kraj zadnjega počitka. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo petje, govornikoma iz Društva upokojencev Velika Loka in Železniškega podjetja Novo mesto za besede slovesa ter Pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Mama, ljubila si nas kakor svoje življenje. Tiho odšla, drobna solza, trenutek tišine. Snidemo se spet, kjer nebo solz pa ne bolečine.
V 66. letu starosti nas je tiho zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta
PAVLINA IGLIČ
roj. Lamovšek
Velika Strmica 14, Trebelno
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih dneh stali ob strani, nam izrazili besede sožalja in tolažbe, pokojni mami darovali cvetje in sveče ter poklonili svoj dar za nakup novega zvona na Trebelnem. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, družini Štimpfelj, vaščanom, sodelavcem gostilne Micka, g. župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Oklešen, župnijskemu pevskemu zboru in vsem, ki ste našo mamo spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: njeni otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Lastovke so odletele, z njimi šel si tudi ti.
One bodo se vrnile, ti pa ostal boš v večnosti.
V 71. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, skrben oče in stari oče
FRANC HRIBAR
iz Pavle vasi pri TVžišču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam kakorkoli pomagali in našega dragega ata v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala velja patronažni sestri Brigiti, dr. Slapšakovi, osebju Interne in Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Kovinotehne, MKI Novo mesto, Območni geodetski upravi in izpostavi Sevnica, Trimu Trebnje, ostalim sodelavcem, pihalni godbi Zidani Most, DU Tržišče in vsem gasilcem, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter Pogrebni službi Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: žena Mira, hčerka Irma z družino, sin Sandi, sestre z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
14. septembra je v 73. letu starosti umrl moj mož, brat in stric
VIKTOR HUMAR
iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in sodelavcem Laboda za vso pomoč, cvetje in sveče ter izraze sožalja. Posebna zahvala g. kaplanu in JP Komunali za lepo opravljen pogreb. Vsem, ki so kakorkoli pomagali še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena Ida
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
ANE KRAŠOVEC
se prijateljem, znancem, vaščanom, cerkvenemu pevskemu zboru, upokojencem, gospodom župniku in kaplanu za lep pogrebni obred, vem, ki ste karkoli darovali in nam izrazili sožalje, Pogrebnemu zavodu Novak, še posebno pa negovalki Vidi Kastelic za nesebično dolgoletno pomoč v težkih trenutkih, iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 35. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
BRANKO
BREGAR
iz Mihovega 6 pri Šentjerneju
ZAHVALA
Pse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči 'n zaprl si oči.
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, ata, stari ata, brat, stric in boter
ALOJZIJ PIŽEM
iz Mačkovca 7 pri Dvoru
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem, pokojnikovim sodelavcem, sodelavcem otrok pokojnika za pomoč, besede Sožalja, izkazano pozornost ter podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Naša zahvala tudi g. dekanu za lepo opravljen obred in govornici za spoštljive besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Če bi lahko ti pomagali ne bi sedaj ob grobu stali, ne ljubezen ne solze te, Robert, več ne prebude, zato te v srcih ohranimo in večni mir ti zaželimo.
v 26. letu starosti nas je nenadoma zapustil
ROBERT
GAČNIK
iz Dola pri TVebnjem
Ob boleči izgubi našega Roberta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tako velikem številu ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Intenzivnemu in Kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice, sodelavcem PKP, sosedom iz Dol. Nemške vasi in Dola, še posebno družinam Lah in Pevec, GD Ponikve, Labodu Temenica, VVZ Trebnje, OZ Trebnje, KS Trebnje, sošolcem in prijateljem, govornikoma, pevcem, Pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala tudi Pogrebnemu zavodu Komunala. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JOŽEF
JURŠIČ
iz Vel. Cerovca 25
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Cs
£2
ZAHVALA
Ljubila si življenje pa vendar brez slovesa zapustila si svoj dom.
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
V 68. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama
ANICA MOŽINA
Pod gozdom 31, Črnomelj
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče, nam kakorkoli pomagali in pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam, g. Antoniji Palič za ganljive besede slovesa, sodelavcem Integrala iz Črnomlja, sodelavkam ZIK-a in Pogrebni službi Malerič. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
• Vsakdo je sam in edini varuh svoje časti. (Hindujski pregovor)
Žalujoči: vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
KATICA STRMEC
upokojena upravnica Pošte Vinica
Od nje smo se poslovili v torek, 29.9.1998, na pokopališču v Vinici.
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
TA TEPEN WAS ZA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 8. oktobra - Brigita Petek, 9. oktobra - Abraham Sobota, 10. oktobra - Danijel Nedelja, 11. oktobra - Milan Ponedeljek, 12. oktobra - Maks Torek, 13. oktobra - Edvard Sreda, 14. oktobra - Veselko
LUNINE MENE
12. oktobra ob 13.11 - zadnji krajec
kino
15. uri in 19.30) akcijski film Pasji dnevi.
GROSUPLJE: 9.10. (ob 20. uri) akcijski film Pasji dnevi.
IVANČNA GORICA: 10.10. (ob 19. uri) romantična komedija Želim si te.
KOČEVJE: 8.10. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Želim si te. 12.10. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Pasji dnevi.
KRŠKO: Od 8. do 10.10. (ob 20. uri) in 11.10. (ob 18. uri) akcijski film Smrtonosno orožje 4.
METLIKA: 9.10. (ob 20. uri) ameriški film Poštar. 11.10. (ob 18. in 20. uri) znanstvenofantastični fdm Godzila.
BREŽICE: Od 8. do 11.10. (ob 18.30) komedija Riba po imenu Sharon. Od 8. do 11.10. (ob 20.30) akcijski film Policaji. Od 12. do 14.10. (ob 18. uri in 20.30) akcijski film Armageddon.
ČRNOMELJ: 9. (ob 20. uri) in 10.10. (ob 18. in 20. uri) znanstvenofantastični film Godzila. 11.10. (ob 18. uri) risanka Mala morska deklica. 11.10. (ob 20. uri) ameriški film Poštar.
DOBREPOLJE: 9.10. (ob 19.30) romantična komedija Želim si te. 11.10. (ob
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD BREŽICE Brežice, Cesta prvih borcev 39 A Telefon: 0608/61-610
Na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) DURS, Davčni urad Brežice odreja JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave, in sicer:
1. v SREDO, 14.10.1998, ob 10. uri v BREŽICAH - v podjetju Prevoz, d.d. • v stečaju, Ulica bratov Milavcev 42, Brežice
-	osebni avto IMV R4,1.1987 cenilna vrednost 155.000 (3. dražba)
-	osebni avto ALFA ROMEO GIULIETTA 1.6,1. 1983, cenilna vrednost 203.000 SIT (1. dražba)
-	osebni avto IMV R4 GTL, 1.1990, cenilna vrednost 210.000 SIT (1. dražba)
-	ročna ura SEIKO (5) - automatic, cenilna vrednost 6.000 SIT (1. dražba)
-	avtoradio BLAUPUNKT ESSEN, cenilna vrednost 17.000 SIT (1. dražba)
2. v SREDO, 14.10.1998, ob 13. uri na naslovu Mali Obrež 27, Dobova (1. dražba)
-	osebni avto LADA NIVA, I. 1987, cenilna vrednost 100.000 SIT
-	varilni aparat C02 - Iskra, cenilna vrednost 150.000 SIT
-	stiskalnica - preša (domače izdelave) cenilna vrednost 200.000 SIT
-	rezkalni stroj (domače izdelave), cenilna vrednost 200.000 SIT
-	vrtalni stroj (Indus Ljubljana), cenilna vrednost 60.000 SIT
-	kompresor Sever 200 I, cenilna vrednost 80.000 SIT
-	plinska garnitura in 3 jeklenke, cenilna vrednost 80.000 SIT
Pred začetkom javne dražbe je potrebno položiti varščino in sicer v višini 10% vrednosti izklicne cene.
Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek in prevzeti stvar takoj po končani dražbi. Dražba se ne bo opravila, če se za predmete ne doseže niti polovica cene, določene s cenitvijo:
Če zarubljeni predmeti ne bodo prodani, bo druga javna dražba:
-	pod točko 1: v SREDO, 21.10.1998, ob 10. uri na istem mestu
-	pod točko 2: v SREDO, 21.10.1998, ob 13. uri na istem mestu
MlAA
NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442
Ml
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik),Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvodu, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.3)0 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Muli oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-102-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: 1068)322-898.
Elektronska pošta■.info@dol-list.si Internethttp://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (šl. 23-92) pristojnega državnega uradu Spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
KMETIJSKI STROJI
ZETOR 2511 in trosilcc gnoja Tajfun ugodno prodam. « (068)87-532.	3996
KUPIM
BREZOV LES za kurjavo kupim. « (061) 611-997.	3946
MOTORNA VOZILA
NOVO MESTO: Od 8. do 11.10. (ob 16. uri) znanstvenofantastični film Armageddon. Od 8. do 14.10. (ob 18.30 in 21. uri) pustolovski film Zoro maščevalec.
RIBNICA: 10.10. (ob 22. uri) akcijski film Pasji dnevi. 11.10. (ob 17. uri) romantična komedija Želim si te.
VELIKE LAŠČE: 10.10. (ob 20. uri) akcijski film Pasji dnevi. 11.10. (ob 20. uri) romantična komedija Želim si te.
TREBNJE: 9.10. (ob 20. uri) in 11.10. (ob 17. uri) akcijski film Smrtonosno orožje 4.
FORD MONDEO 1.8 TD, letnik 10/95, črne kovinske barve, prodam. B (068)22-289, popoldan.	3951
MAZDO 323 F, letnik 1996, prodam. B (068)324-725.	3954
LADO R1VO 1300, letnik 1987,125.000 km, prva registracija 1/88, prodam. B (068)67-042.	3958
R 4, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. B (068)75-446.	3966
GOLF TD , letnik 11/93, kovinske srebrne barve, s pomično streho in CZ, prvi lastnik,
102.000	km, prodam za 1.660.000 SIT. tt
(068)22-612.	3971
POLO 1.9 D. letnik 1997, 45.000 km, prvi lastnik, radio, strešno okno, prodam za
1.800.000	SIT. B (068)341-764.	3976
R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, registriran do 13.7.1999, prodam. Anton Kastelic, Krožna pot 11, Otočec.	3978
HYUNDAIS coupe 1.5, letnik 5/95,51.000 km, prvi lastnik, prodam za 1.400.000 SIT, Faleskini, B (068)83-104.	3994
HVUNDAI LANTRO 1.6, letnik 5/94. 82.000 km, prvi lastnik, prodam za 1.200.000 SIT. Faleskini, B (068)83-104.	3995
KOMBI CITROEN 25, povišan, letnik 1991, mltsubishi colt, letnik 1990, in moped prodam. B (068)44-166 ali (041)729-765.
GOLF 1.4 CL, letnik 1996, dobro ohranjen, ugodnoprodam. 0(0608)43-313.	4011
GOLF III TD 1.9, letnik 1992, kovinske barve, lita platišča, dodatna oprema, prodam. O (068)322-407.	4019
GOLF B, letnik 1992, rdeč, 5V, prodam. O (068)78-476.	4018
BMW 316 i, letnik 1992, model 1993, registriran do 20.10.1999, prodam. Kastelic, Srebrniče 11, Novo mesto.	3965
OPEL KADETT 1.6 i letnik 1990, rdeč, prevoženih 80.000 km, prodam. B (068)83-311.	3998
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 5/99, lepo ohranjen, prodam. B (068)42-115.
$ SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto •S 068/24-791
•
PRODAJA IN SERVIS
LADO SAMARO 1300, KAT, letnik 1995, odlično ohranjeno, kot novo, hordo kovinske barve, prodam za 500.000 SIT. « (068) 40-034.	3988
R 19 1.4 RT, letnik 8/94, bel, električno strešno okno, servisna knjižica, prodam. « (068)67-683.	3960
DOBRO OHRANJEN Rexpres, letnik 1986 prodam. « (0609)628-612.	3944
Z 101, letnik 1990, 95.000 kim prodam. « (0608)84-209.	3934
POHIŠTVO
STILSKI REGAL in lestenec za dnevno sobo poceni prodam. « (068)341 -598 ali (041 )682-466.	3932
OMARE, postreljo, sank s štirimi stoli, termoakumulacijsko peč in drugo stanovanjsko opremo prodam. « (068)321-691.	3941
POSEST
30 a zemlje s hišo in podom, na Grč Vrhu pri Mirni Peči, prodam. « (068)83-056.	3972
PRODAMO: več hiš v Novem mestu, hišo s slaščičarno v Kostanjevici, domačije v Mok-
ronogu in Gabrijelah, vikend na Vinjem Vrhu v Srn
in v Šmarjeških Toplicah, poslvno-stanovanj-sko hišo v Novem mestu, lokal v Novem mestu. KUPIMO: hiše v Novem mestu in okolici, Trebnjem, eno- ali večsobno stanovanje v Novem mestu. ODDAMO: poslovne prostore in delavnico v Novem mestu. POSREDUJEMO pri prometu vseh nepremičnin na Dolenjskem in v Ljubljani. Standom nepremičnine, Rogovila 26, Mirna Peč, « (068)78-030 ali (0609)643-999.	4014
V STROGEM CENTRU Novega mesta ugodno prodam, dam v najem ali menjam poslovno- stanovanjski objekt. Možnost večih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, bančništvo, gostinstvo idr.), « (068)341-948 ali (061) 1425-721.	3974
PREKLICI
PRODAM
BELO GROZDJE rizling, kraljevino in zeleni silvanec prodam, « (068)27-158. 3956
CEPLJENO GROZDJE frankinje in žametovko ugodno prodam. 0(068)42-465. 3961 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino z območja Pisec ugodno prodam. Možen tudi nakup grozdja laški rizling in žametna črnina. O (0608)65-526.	3967
ŽAMETNO ČRNINO, dobre kvalitete, iz Sromelj, ugodno prodam. O (0608)77-708.
SUHA gabrova drva, lahko dostavim in razžagam, prodam, « (068)83-690.	3979
V VINJEM VRHU ugodno prodam grozdje (žametna črnina in frankinja). « (068)73-486, cel dan, 76-567, po 20. uri.	3984
SVEŽE KORUZO in prašiče, težke 20 do 110 kg, prodam. B (041)726-697.	4000
ŽAMETNO ČRNINO, kraljevino, laški ri-zling ugodno prodam po 40 SIT/kg. « (0609)611-223, od 14.30 do 15. ure. 4010
NA ZALOGI po zelo ugodni ceni briketi za "■kurjavo. « (068) 83-124.	4016
POHORSKI ŠKRIUAVEC, naraven, različ-nih barv in debelin prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! « in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.	4021
STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! « in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 4022
GROZDJE črnine in frankinje ter mošt cviček ugodno prodam. « (068)76-262. OSTREŠJE, 10 x 10, z betonsko kritino, prodam. V (068)30-279.	3993
3 M3 hrastovih plohov, 5 cm, in 5 m3 smrekovih plohov, 5 cm, prodam, « (068)57-488.
JABOLKA, lepa, idared in gloster, prodam. Jereb, Kostanjevica, B (0608)87-224. 3973
GROZDJE žametne črnine in modre frankinje, lepo, zrelo, ugodno prodam. B (0608)21-777.	3949
JABOLKA, neškropljena, zajed ali predelavo za sok, prodam. B (068)78-270.	3991
DRVA, suha, bukova, kalana, 20 m, in domače žganje sadjevec prodam. B (068)49-426.	3959
GROZDJE žametne črnine prodam po 70 SIT/kg. B (068)25-322.	3992
NOVO etažno peč za centralno kurjavo, 20.000 Kcal, malo rabljeno hladilno skrinjo, malo rabljen 80-litrski električni bojlcr, rabljeno amatersko filmsko kamero, rabljen barvni televizor in 3 fotoaparate prodam. B (068)27-466.	3989
DVA nova kamina prodam. B (068)23-959. SMREKOVA garažna vrata, 210 x 190, prodam. B (068)28-213.	3938
KORUZO v zrnju, večjo količino, z njive, prodam. B (068)83-271.	3957
DIATONIČNO HARMONIKO Melodija, h, e, a, malo rabljeno, in novo Uršič, c, f, b, prodam. B (068)45-388.	3945
*\STJ?0
Novi trg, Novo mesto
« 322-765
vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit
Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo.
Pridite, poskusite
in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri
PARTNERTRADING, d.o.o.,
iz Novega mesta!
V CENTRU Novega mesta prodam vilo (3 stanovanja, 2 lokala), 380 in 80 m:, parcela 610 m2. Možen gostinski lokal. B (041)757-531.	3975
PBS.
ENO TRETINO stanovanjske hiše v Gotni vasi prodam. B (068)73-459.	4020
NJIVO v okolici Novega mesta prodam. B (068)46-440.	3990
Poštna banka Slovenije, d.d.
JOŽE UDIR, s.p., Jerebova 4, Novo mesto, z 31.12.1998 zaključuje z dejavnostjo samostojnega podjetnika.	3947
Novo!
Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente.
Informacije na tel. št.: 063/425 27 15.
OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082.	2826
KAMEN ŠKRIUAVEC različnih barv prodajamo. B (063)762-433.	3147
SINTHESYZER, 4 oktave, 100 ritmov, skoraj nov, stojalo, kočvek, poceni prodam. B (068)324-377, po 18. uri.	3849
MEŠALNO MIZO Montarbo 2 x 250 W, zelo dobro ohranjeno, prodam. B (068)344-191 ali (041)693-231.	3929
FRAJTONARICO Železnik, A, D, G, prodam. B (068)52-212.	3933
ČRNO GROZDJE prodam. B (068)42-800.
AVTOMOBILSKO konjsko prikolico prodam. B (068)89-751.	3943
CEPLJENO grozdje za cviček prodam. B (0608)87-417.	3948
piasrn
vMBt)proizvodnja in trgovina d.o.o. Šentrupert 35, 8232 Šentrupert
objavlja prosta delovna mesta za
DELO NA STROJIH V PROIZVODNJI
Pogoji:
• zaželjena izobrazba elektro ali strojne smeri.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni po objavi na gornji naslov.
DESKE, 3.20 cm, in podpornike, punte, enkrat uporabljene, kot nove, ugodno prodam. «(068)83-147.	3950
RAZNO
LOKAL, opremljen za živilkso trgovino, v Novem mestu, 87 m2, oddamo v najem. Pogoj: odkup opreme. B (068)83-162. 4006
POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na B (061)342-202, Mery.
OPRAMUENO TRGOVINO na Suhorju 7 oddam v najem. B (068)50-123.	3985
POSLOVNA PROSTORA, 70 in 30 m2, za različne dejavnosti, oddam. Informacije: Mirana Jarca 20, Novo mesto.	4005
SLUŽBO DOBI
NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Primerno tudi za začetnike. B (0609)622-668.	3374
PRIJETNO DEKLE za strežbo v lokalu zaposlimo. B (068)342-115 ali (0609)628-416.	3930
TAKOJ ZAPOSLIMO pohištvenega mizarja v Mirni Peči. Mizarstvo Bojan Miklič, B (068)78-122 ali 47-226.	3931
TISKARNA GOLC iz Vrbja pri Žalcu išče potnika za področje Dolenjske, za prodajo koledarjev in ostalih tiskarskih izdeikov. B (063)717-410 ali 717-339.	3939
V USPEŠNEM KOLEKTIVU redno zaposlimo tri terenske komercialiste. B (041) 751-488 ali (061)1592-191.	3940
ZIDARJA in delavca za delo v gradbeništvu zaposlim. B (068)341-916, po 18, uri. 3952
REDNA ZAPOSLITEV! Nastop dela takoj. Pogoj: končana SŠI. Plačilo 600 do 1200 SIT/ ura. Pokličite na B (068)341-153 in dogovorili se bomo za informativni razgovor. Vaše klice sprejemamo vsak dan od 9. do 16. ure. GOSTILNA Pri Marički redno zaposli natakarico. B (068)324-015.	3968
DEKLE z gostinsko izobrazbo zaposlimo za delo v okrepčevalnici. B (068)81-478. 3969
DEKLE za delo v gostinskem lokalu zaposlimo. Dober OD! B (068)65-863, dopoldan, 21-279, popoldan.	3980
NATAKARICA DOBI DELO v
okrepčevalnici AS pri AMZS na Otočcu. TT 041/730-151
REDNO ZAPOSLIMO šoferja C- in E- kale-gorije za prevoz mlečnih izdelkov. B (068) 73-844 ali (0609)635-015.	3981
DELAVCA zaposlimo v lakirnici (lesna stroka). Iztok Mavsar, Rumanja vas 36, B (068)84-083.	4001
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Možnost stanovanja. B (068)52-530.	4008
NATAKARICO in kuharja ali kuharico zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Izmensko delo, nedelje proste B (041)637-352.
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE v Smrečniko-vi ul. 32 v Novem mestu, telefon, CK, prodam. B (068)23-050.	3942
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Novem mestu, Ul. Slavka Gruma, prodam. B (068)324-725.	3955
GARSONJERO v Novem mestu oddam v najem. B (068)325-876.	3962
ENO- ALI ENOINPOLOSBNO stanovanjc v Novem mestu kupim. B (041)726-578.
NOVO MESTO-Žabja vas
•	stanovanjski blok, novogradnja
•	predvidena vselitev: marec 2000
•	ugodne cene, popust pri predplačilu
•	zagotovljene cene
ob podpisu predpogodbe - informacije:NESK nepremičnine, Ljubljana tel.:	061/131-0283
GSM: 041/731-981
frizerski Jk salon ./V

Sabina Zakšek, s.p.
Marjana Kozine 3 Novo mesto
*
Od 15. oktobra dalje vsak dan (razen ponedeljka) od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naročila po
B1 068/22-361
DELNO OPREMUENO dvosobno sta*' vanje, 50 m!, v Smrečnikovi ul. 7, ugodja prodam. Ogled stanovanja možen 17. 1998, po 8.30 uri. B (063)754-369.	W
DVOINPOLSOBNO ali večje stanovanje' Šmarjeških Toplicah ali v okolici najame* B(041)757-440.	W
ŽIVALI
VALILNICA NA SENOVEM obvešča jene kupce, da sprejemamo naročila zaj|* vrste enodnevnih in večjih piščancev. \ informacije dobite na B (0608)71-375. ” MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, J' pred nesnostjo, opravljena vsa cepi je T prodajamo po ugodni ceni. Naročila spref majo in dajejo vse informacije: Jože ZupjJ čič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-8% Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, « (0$* 67-587, Anita Janežič, Slepšck 9, MokroflJ «(068)49-813.	3-
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo <4 krmljene z domačo hrano, prodajamo po% SIT/kg. Vrtačič, Pristavica 1,«(068)81*5*;
2 ŽREBICI šeki in 3-letno kobilo, brej«' mesecev, prodam. Silvo Udovič, Mihovo. Šentjernej.
ČISTOKRVNE škotske ovčarje ugodji prodam. B (0608)87-395.
BIKCA SIMENTALCA, starega 7 mesedj prodam. B (0608)82-225.	401
KRAVO SIVKO, primerno za nadaljnjo*^ prodam. B (068)81-867.	401'
PRAŠIČE, težke 80 do 130 kg, za zakol »j nadaljnjo rejo, prodam. B (068)83-507, IR v večernih urah.
TELIČKO SIMENTALKO, staro 9 tedn^ prodam. B (068)85-878.
VOZNO KOBILO, brejo 5 mesecev, stsr® let, bikca sivca za nadaljnjo rejo in odojki zakol ali nadaljnjo rejo prodam. «(068T;. 000 ali 73-156, po 15. uri.	m
PUJSKE, težke do 25 kg, prodam. «(*^j
ČISTOKRVNE tibetanske terierje prodaj So zelo lepi, primerni tudi za otroke*J (061)852-467.
\0° Z°X>
(o A O
O-

Jrf
Vev n-

•s 068/324-377
J
^03.0 MH^
ISDN & SiOL
T1. KI VZAMI jr
Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vaše telefonske linije preobremenjene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlagamo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombinirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80.
http://www.telekom.si
Telekom^)
Slovenije	>\
Nacionalni operater telekomunikacij
TELEVIZIJA NOVO MESTO |
.vaš . kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
~sr
ffi>
OGNJIŠČE
	
	
Splača se varčevati!
	Doba varčevanja	Najnižji znesek mesečnega pologa	Obrestna mera
Obročno	12 mesecev	7.500 SIT	TOM+ 2,50%
varčevanje			
Premijsko	od 24 do 60	4.000 SIT od TOM+ 4,35%	
varčevanj e*	mesecev	do TOM + 5,00%	
	Doba	Najnižji znesek	Obrestna
	varčevanja	depozita	mera
Tolarski depozit	12 mesecev	80.000 SIT	TOM + 3,90 %
s premijo*		do TOM + 4,00%	
Tolarski depozit	12 mesecev	80.000 SIT	od V + 3,76%
z valutno klavzulo*			do V+ 3,86%
* Banka vodi depozit v nemških markah po srednjem tečaju Banke Slovenije.
El
DOLENJSKA
BANKA
Brniku, kjer ne boste ostali pred zaprtimij vrati!
•Ministrom je treba držati kahlice, dokler so v službi, in jim vsebino zliti na glavo, ko niso več ministri. (Villeroi)
v petek, 9., in soboto, 10. oktobra, od 9. ure dalje v vseh Peugeotovih salonih.
'c!
206 %
PEUGEOT
Avtohiša Dana d.o.o., Adamičeva 12, 8000 Novo Mesto, tel.: 068 341 400 • SPC Terzin s.p., Obrtniška ul. 20, 8210 Trebnje, tel.: 068 44 533 • Avto center Prestige d.o.o., Cesta na Ugar, 1310 Ribnica, tel.: 061 860 437
Audi
Prednost je v tehniki
G0GD


Audi A3	Audi A4	Audi A6
VOZILA NA ZALOGI, TESTNA VOZILA UGODNO!
Vabljeni na preizkusne vožnje!
Avtohiša Berus
Novo mesto
Tel.: 068/342-360, 325-098
G00D
Audi
zavod za izobraževanje in kulturo
ČRNOMELJ, Župančičeva 1
razpisuje prosto delovno mesto
hišnika - kinooperaterja
Pogoji:
1.	poklicna izobrazba elektro ali strojne smeri,
2.	kinooperaterski tečaj,
3.	vozniški izpit B- kategorije,
4.	stalno bivališče v Črnomlju ali okolici,
5.	komunikativnost in urejen videz.
Delovno mesto razpisujemo za določen čas (z možnostjo za nedoločen čas), s polnim delovnim časom, ki je neenakomerno razporejen, in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom Pošljite v $ dneh po objavi na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo, Zupančičeva 1, Črnomelj s pripisom “Za razpis”.
RADIO
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
j DOLENJSKI UST
PORTRET TECjA TEdMA
Dr. A. Slavko Sušiti
“Človeško življenje ima dve možnosti: ali živiš dolgočasno in dolgo ali pa dejavno in dinamično in ne veš, kako dolgo. Presenečen sem, da mi ni škodilo dinamično življenje. In vedno sem bil v opreki z ustanovami in pogledi drugih, ki se niso istovetili z mano. Uživam danes, ko s ponosom rečem, da sem bil član partije in so me uspeli iz partije izključiti prvič. In da se jim drugič ni posrečilo, ker sem sam izstopil v času, ko je bil lev - komunizem še živ. Uživam zato, ker so nekdanji zelo rdeči danes poniknili neznanokam in tolčejo po mrtvem levu z v.vo močjo. Jaz sem tolkel takrat, ko je bilo to dejanje moža. ” Tako pravi dr. Alojzij Slavko Sušin iz Brežic.
K taki svoji kritiki človeške dvoličnosti dodaja, da je bil prejšnji družbeni in politični sistem tak, da si “moral delovati, če si hotel narediti kaj koristnega za soljudi. Zunaj partije je bilo možno dobro živeti, imeti družine, vsak je lahko imel svojo srečo. Pri tem si imel tudi možnost, ko te nihče ni slišal živahno udrihati čez rdeče. ” Vendar je po Sušinovem prepričanju danes podobno: če človek hoče javno uspešno delovati, mora biti v določeni stranki, kjer te ljudje tudi posebej ne hvalijo niti takrat, kadar resnično storiš skupaj z drugimi kaj dobrega.
Ce torej dr. Sušin spoznava, da je v nekakšen princip partije
človek ujet v vseh političnih dobah, tudi v večstrankarskih, vsaj za svojo rabo pozna tudi napotek, kako ohraniti osebno dostojanstvo v brezosebnem partijsko zasnovanem političnem dogajanju. “Verjetno je lastna vest in občutek za dobro najvišje merilo, ki siga moraš postaviti v življenju. ” Ce je dr. Sušinu, ki je vse do danes ostal vpet s številnimi nitmi v politično dogajanje v brežiški občini in širše v Posavju, uspelo ravnati se po omenjenem svojem pravilu, zasluži vse priznanje.
Tudi poznavalci dejstev mu verjetno ne bi enoglasno izrekli takega priznanja, saj je dr. Sušin na preveč izpostavljenih mestih, da bi ga imeli vsi radi. Bil je direktor zdravstvenega doma v Brežicah, ko so gradili ta dom. Kot direktor te ustanove zdaj se najverjetneje dnevno srečuje s številnimi navzkrižnimi interesi, ki se zlasti danes porajajo tudi v medicinskem poklicu, in le po čudežu bi lahko ustregel vsem. Domnevamo. Dokazano pa si dr. Sušin nakoplje to ali ono zamero kot predsednik brežiškega občinskega sveta in kot član LDS. Vendar Sušinu ne morejo zameriti, če mu že kaj, zajedljivega humorja z dodatkom bodrilnega cinizma, ne siaer redko povzdignjenega glasu s predsedniškega stola, ne očitne naklonjenosti rojstnim Pišecam, ne zagovarjanja koristi revnejših ljudi, ne, denimo, kritike na rovaš neurejenosti Brežic.
Sicer dr. Sušin, ki je nedavno praznoval 60-letnico življenja, ostaja družinski zdravnik, predan zdravniškemu poklicu, za katerega pravi, da je “izredno zanimiv, ker je najbolj svoboden ”. Dr. Sušin zagotavlja, da je ta poklic “način življenja in ne služba ”. Pri tem mu gre verjeti, le ljudje v podobnih poklicih pa vedo, kako človek s takim “načinom življenja ” včasih težko živi, ker pač nima zasebnosti, ampak je zmeraj nekako na dosegu roke vseh, ki jim pomeni oporo ali rešitev.
MARTIN LUZAR
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Rogaška Slatina, Ormož in Jeruzalem
Na izlet vas spet vabimo v
soboto, 24. oktobra. Šli bomo v Rogaško Slatino, si tam ogledali steklarno in pot nadaljevali do Ormoža, kjer si bomo ogledali tovarno sladkorja. Pot nas bo vodila še do Jeruzalema, kjer bo tudi pozno kosilo. Odhod z novomeške avtobusne postaje ob 7. uri, prihod okoli 21. ure.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.100, za ostale 4.900 tolarjev. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 19. oktobra, na telefon:
068/321-115, 325-477 Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST!
in
MAN4P
tuTLitična. cujendjcL
MANJ VESELA PLAT GOBARSTVA
JURČEK NA JURČKU - Prejšnji teden se je v uredništvu oglasil Jože Bevc z Grma pri Trebnjem in prinesel pokazat jurčka, na katerem je rastel drug jurček, povedal je še, da sta oba rastla še na enem jurčku, ki pa ga je žena že odstranila. Kaj takega Bevčevi ne pomnijo. (Foto: J. D.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Za slovnične napake na obcestnih tablah krivo pomanjkanje znanja pri izvajalcih • Naš bralec se spreneveda: strašna stvar na reki Krki je legalna elektrarna
Bralci dežurnemu novinarju povedo marsikaj: komentirajo dnevno politiko, se jezijo zaradi lokalnih zdrah, opozarjajo na nepravilnosti, se s kritiko znesejo nad sosedom ali funkcionarjem, včasih pa poskušajo časopis izrabiti za medsebojna obračunavanja. Ta četrtek smo med drugim izvedeli, daje v Črnomlju, natančneje v Ulici Staneta Rozmana št. 26, postavljen nadstrešek in lesen mostiček. Vse skupaj menda že več kot leto čaka na gradbeni poseg in ni v poseben okras mestu.
Na to nas je opozoril naš stalni klicatelj Mirko Čadonič iz Črnomlja, ki je postal neke vrste posrednik, saj se sokrajani s pripombami za to rubriko obračajo kar nanj. Tokrat vprašuje, kdo piše imena naselij na obcestne table, saj je ob cesti proti Vinici opazil dve napaki: piše Belčji vrh namesto Vrh in Stari Trg namesto trg. Boris Weiss, direktor črnomaljskega sektorja Cestnega podjetja Novo mesto, jc pojasnil, da posta-
vitev teh označb plača Direkcija za ceste, njihovo podjetje pa je izvajalec. Table naročijo pri podizvajalcih, v preteklosti pa so se že naučili, da njihovemu znanju pravopisa ni mogoče zaupati. Priznal je še, da so tudi sami delali napake, zato so se opremili s pravopisom, saj žal v tovrstnem znanju niso dovolj podkovani. V primeru Belčjega Vrha je po njegovem šlo za napako podizvajalca, in kot je poudaril, bodo takoj naročili novo tablo.
Janez Gliha iz Žužemberka je tudi ta teden vztrajal, da se na reki Krki v Podgozdu, KS Dvor, “dela strašanska stvar”, za katero sam ne ve, ali je most ali ribogojnica. Ker mu slednjega nismo povsem verjeli, smo poklicali Marka Emeršiča v občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Ih je potrdil naše domneve, da
gre za znano malo hidroelektrarno na Krki. Lastnik je za obnovitev mlina in gradnjo elektrarne dobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki mu ga je izdala država, ta mu je podelila tudi koncesijo za izkoriščanje toka reke Krke, pri čemer uporablja samo dvajsetino pretoka. Do teh dovoljenj lastnik ni mogel brez soglasja krajevne skupnosti. Isti bralec je še pozval pristojne, naj popravijo most v Žužemberku v najkrajšem času, saj sicer krajani ne bodo mogli na volitve. Ugibal pa je tudi, da je verjetno zdravstveni dom v Žužemberku na prvem mestu po zdravljenju pasjih ugrizov. To sklepa po množici odvezanih psov, ki se sprehajajo po naselju in strašijo otroke, zgrabijo vrečko, če diši po salami in opravljajo potrebo na pokopališču.
B. D. G.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si telimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
RAZŠLA VA KAPITEUSKA NJIVA - Minulo soboto je bil v Dolenjskem muzeju zadnji vddeni ogled arheološke razstave Kapiteljska njiva, ki je bila postavljena od lanskega novembra pa vse do minulega ponedeljka. V soboto dopoldan je po razstavi zadnjič obiskovalce popeljal njen avtor Borut Križ, prisluhnilo mu je okrog 50 ljudi, predvsem Novomeščanov. (Foto: J. Dorniž)
Celo užitna goba strup za želodec
—
V septembru je zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici iskalo 17 občanov - Vzrok zastrupitve največkrat prenajedenost - En bolnik nabral smrtonosno zeleno mušnico
NOVO MESTO - Letošnja jesen je ljubiteljem gobarjenja in gob res naklonjena, žal pa je dobra gobarska letina povezana z zastrupitvami, kar občutijo tudi v urgentni internistični ambulanti novomeške bolnišnice, kjer jedci gob pogosto prihajajo kar v “paketu”, torej po več družinskih članov hkrati in trdijo, da so jedli le gobe, kijih poznajo. V septembru, na primer, je pomoč v bolnišnici iskalo 17 ljudi, 15 jih je tam ostalo v oskrbi.
Pogosto se izkaže, da gobarji gob ne poznajo dobro. Tudi količina zaužitih gob je običajno zelo velika, tako da gre v veliki večini primerov dejansko za alimenitar-no preobložitev ali grobo povedano za prenajedenost. Ljudje se namreč ne zavedajo, da so gobe težko prebavljiva hrana, zlasti ker jih ljudje uživajo kot samostojno jed in ne kot dodatek k jedi oziroma kot začimbo. Gobe se v želodcu zadržijo tudi do 12 ur in prav ti ostanki v želodcu pomagajo v bolnišnici pri identifikaciji. Sicer pa je najbolje, da takrat, ko se



4	—
1 'N
, 'N .-C	> ■' ■
VARLJIVA LEPOTICA - Tik pred zaključkom redacije nam je dr. Iztok Gradecki iz novomeške bolnišnice sporočil, da so prišli med vikendom v bolnišnico trije Belokranjci (oče, mati in hči), ki so pojedli več kot kilogram rdečih mušnic. Očeta, ki je pojedel največ gob, so komaj rešili. Sicer pa niso vedeli, katere gobe nabirajo - bile so pač lepe in ker gobe vsi jedo, so jih tudi oni. (Foto: T. G.)
bruhanje in driska ne ustavita, greste v bolnišnico, s seboj pa prt' nesete tudi gobe, ki so vam še ostale, saj bo tako zdravljenje lažje. Konec septembra seje zgO' dilo, da so prišli po pomoč trije občani iz okolice Trebnjega - meo njimi je bil tudi 10-letni otrok, ti je bil sprejet na otroški oddelek; in so s seboj med drugimi gobana prinesli celo zeleno mušnico, ki p* na srečo še ni prišla v lonec.
“Zastrupitev z zeleno mušnic0 je zahrbtna in v veliki večini pr° merov smrtna. Zdravil ni, bolniti
umirajo v jetrni komi in rešitev je z
le transplantacija jeter. Šest urp° zaužitju se lahko pojavita bruha' nje in slabost, znaki pa se stop-njujejo. Lahko sledi tudi prosti in-
Gobe uničuje onesnaženost
Ob gobarski razstavi - Zastrupitve z gobami zaradi zamenjevanj - Jurček in lisička še najbolj zdrava
NOVO MESTO - Letos so gobe pri nas obilno obrodile. Poznavalci gob pravijo, da je gobja letina odvisna od tega, kakšen je bil maj, in letošnji je bil kot naročen za gobe, dovolj moker in ravno prav soparen. Kakšne gobe trenutno rastejo na Dolenjskem, so minuli konec tedna pokazali člani novomeškega gobarskega društva na razstavi v telovadnici osnovne šole Center.
Predsednik komisije za določanje gliv pri novomeškem gobarskem društvu dr. Alojz Boh je povedal, da so razstavili okrog 280 različnih vrst gliv. V Sloveniji pa je trenutno znanih okrog 2750 vrst gliv, seznam pa se še vedno dopolnjuje. Dr. Boh, ki je znan kot strasten gobar, je tudi član deter-minantske komisije pri Zvezi gobarskih društev Slovenije. Omenjena komisija skrbi za slovensko poimenovanje gob, hkrati pa tudi zbira in registrira nove sorte gob in občasno izdajo publikacijo “Seznam gliv v Sloveniji”. Novomeško gobarsko društvo, ki šteje okrog 130 članov, je edino gobarsko društvo v Sloveniji, ki razstave namenoma prireja na osnovnih šolah.
Vsako leto zaradi zaužitja strupenih gob išče kar nekaj ljudi pomoč pri zdravikih. “Ljudje najpogosteje zamenjujejo užitne zajčke z veliko rdečelistko, pa karželjne z rdečo mušnico, ki ji ob obilici padavin dež lahko spere pike, in zelenkasto golobico za zeleno mušnico,” je povedal dr. Boh. In čeprav so bili strokovnjaki še nedolgo tega prepričani, da
gpbe propadajo zaradi vse večjega nabiranja, danes ugotavljajo, daje za uničevanje gob kriva vse večja onesnaženost. “Po Černobilu smo vsa slovenska gobarska društva nekaj let pošiljala V analizo na' Inštitut Jožefa Štefana različne gobe. Pokazalo se je, da niso vse gobe enako radioaktivne. Med najbolj radioaktivne so sodile ciganček, kostanjevka in vijoličasta bledivka,” je povedal dr. Boh. Najbolj priljubljeni in komercialni gobi jurček in lisička pa sta od vseh imela v sebi najmanj škodljivih elementov in snovi, j p
• Nekaj nasvetov: gob ne nabiraj' te s knjigo v roki, v košaro daj!( le gobe, ki jih zagotovo poznate Uživajte jih v manjših količinah le kot dodatek jedem. Gobjih j«1*1 ne pogrevajte. Če gobe shranj0' jete v zamrzovalniku, jih pre” uporabo ne tajajte, ampak za pd' pravo uporabite še zamrznjena Če pa si želite obogatiti svoje g0' barsko znanje, pridite vsak ponf deljek ob 18. uri na sestane! gobarskega društva Novo mesto’ učilnici za tehnični pouk OŠ Gr® kjer vas lahko prizadevni strO' kovnjaki, med njimi tudi dr. Ivo” Debeljuh in prim. dr. Alojz Boh ki tesno sodelujeta tudi z novo' meško bolnišnico, seznanijo' užitnostjo gob in učijo razlikovat’ med posameznimi gobami.
' terval, ko oboleli nima znakov^ bi kazali na razvoj smrtno nevaf; nega obolenja. Po nekaj dnevih pojavi zlatenica kot eden izfflC0 znakov prizadetosti in odpoved^ vanja jeter, pojavi se tudi odpove® ledvic,” pravi predstojnica internega oddelka Splošne bolnišnic Novo mesto dr. Sonja Cimerrn$ Steklasa.	"♦<
T. GAZVOD'*
NA RAZSTAVI - Dr. Boh je kot izvrsten poznavalec gob obiskovalci
razstave odgovarjal na najrazličnejša vprašanja. Zaradi zelo lepo pripri Ijene in vodene razstave so člani novomeškega gobarskega društva v i
dneh marsikoga navdušili za gobarstvo kot rekreacijo, spet druge pa so prl' senetili z izjemnim bogastvom, ki ga ponuja narava pri nas. (Foto: J. DJ
ZAPRLI IMENITNO ARHEOLOŠKO RAZSTAVO
Rekorderska Kapiteljska njiva
Najbolj obiskana razstava v vsej zgodovini Dolenjskega muzeja - Tildi letos presenečenje
NOVO MESTO - Minuli ponedeljek so se zadnji obiskovalci sprehodili po veliki arheološki razstavi Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto, ki je bila v Dolenjskem muzeju odprta od lanskega 28. novembra.
Razstavljene arheološke dragocenosti, med njimi so redkosti in unikati tudi v svetovnem merilu, se zdaj selijo v depoje, kjer bodo počakale na ureditev prostorov za njihovo stalno razstavitev. V tem času, predvidoma do leta 2002, se jim bo zanesljivo pridružilo še marsikaj redkega, dragocenega in zanimivega, saj bo do takrat še potekalo redno zavarovalno izkopavanje na Kapiteljski njivi, ki vsako leto arheološko ekipo pod vodstvom Boruta Križa preseneti z novimi in novimi najdbami.
V desetih mesecih si je raz-
stavo ogledalo več kot 14 tisoč obiskovalcev, od tega kar desetina tujcev, s čimer je Dolenjski muzej podrl prav vse rekorde, saj nobena od dosedanjih razstav v zgodovini muzeja ni pritegnila tolikšnega števila obiskovalcev. Po mnenju direktorja Zdenka Piclja so razočarali le Novomeščani, ki si izjemno pomembne razstave tako rekoč tik pred nosom niso ogledali v večjem številu in niso znali polneje zaživeti z njo.
Letošnja izkopavanja na Kapiteljski njivi so postregla z novimi zanimivostmi. V štirih mesecih je arheološka ekipa raziskala 1.700 m* veliko površino in odkrila 40 novih žganih grobov iz mlajše železne dobe, s čimer je skupno število raziskanih grobov preseglo število 630, torej več, kot je sploh znanih latenskih grobov na vseh ostalih slovenskih najdiščih.
Med pridatki prevladujejo prostoročno izdelane lončene posode staroselcev, nekaj pa j® tudi keltske, izdelane že na lončarskem vretenu.
Med lončeni izdelki je posebnost ropotuljica. V moških grobovih so našli devet mečev, dva noža, nekaj ščitnih grb in drugo železno orožje, v ženskih pa bronaste in steklene zapestnice, ogrlice, sponke, lončena vretenca, srebrn prstan ter posebno redkost - zapestnico d lignita.
Gotovo je najbolj presenetilo odkritje “tlakov” iz apnenčastih lomljcncev in kosov Ion-čevine, kije naselbinskega tipa-Arheolog Borut Križ domneva, da so odkrili sledove prazgodovinskega naselja iz bronasta dobe, iz 10. ali 9. stoletja pred n.št., ki je tu stalo prej kot grobišče.
M. MARKELJ