GLAS LJUDSTVA Ko kozel zagleda kozo, ve, kaj hoče. Nemški pregovor Številka 8 Letnik 52 Cena 15,- šil. 1,09 evra« 150,-SIT petek, 3. marca 2000 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Avstrijska državna pogodba ni dokument za zgodovino. Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik 10. oktober: sodelovali ne bomo za vsako ceno =: ' ' .- Strani 2 - 3 LUTKARSTVO Pretekli teden se je lutkovna skupina Slovenske gimnazije predstavila z nadvse zanimivo in odlično zaigrano igro Sedem nalog. V režiji Tineta Varla so uspešno nastopili: Aleksander Valentinič, Katharina Hartmann, Tomaž Ogris, Romana Opet-nik, Stefan Rečnik, Sonja Kramer, Janja Kolter in Patrick Bo-schitz. Na sliki so še Roman Krajger, Edi Oraže in Ilona Kropiu-nig ter Nataša Konzilia. Zanimivo in izvrstno besedilo o likih iz slovenskega ljudskega pripovedništva so lutkarji napisali sami. Za ta izredni uspeh jim iz srca čestitamo! Sliki: NT/Fera Volitve v Nemčiji Velik uspeh za Glasbeno šolo Novi režiser je up SAK Manjšinska lista SSW Na deželnem tekmovanju „Per la Veliko odgovornost pri je napredovala od dveh mušica” so mladi slovenski glasbe- SAK bo v vigredni sezoni na tri mandate. niki osvojili visoke nagrade. imel legionar D. Kečan. JHL Spoorendonk Poročilo na strani 4 Poročilo na strani 10 Intervju na strani 15 Dejan Kečan 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Po Voukovi poti 10. oktober: Sdelovanje ne za vsako ceno Razširjeni KOKS se je na svoji prvi seji jasno izrekel proti neobvezujoči deklaraciji ob 80-letnici plebiscita. RAZŠIRJENI KOKS SE JE KONSTITUIRAL Kaj menijo člani KOKS o praznovanju 10. oktobra? ■“■prizadevanja za skupno, I—^ neposredno izvoljeno za-I stopstvo so pomembna in potrebna. Bili bi kratkovidni, če se bi jim odpovedali samo zato, ker čas za „slovenski parlament" očitno še ni zrel. Slej ko prej sem prepričan, da je manjšinska skupnost šele tedaj resnično enakopravna, če je uveljavila standarde, ki so za večinsko družbo samoumevni. Med te spadajo brez dvoma vrednote parlamentarne demokracije vključno s pluralnostjo ter demokratičnimi manjšinskimi in večinskimi pravicami. Manjšine, ki so te politične standarde že uveljavile, se temu primerno tudi uspešno razvijajo. To velja tako za številčno močne manjšine (npr. Južni Tirolci) kakor za šibkejše, kot so to Danci in Frizijci v Nemčiji, Nemci v Belgiji ali Madžari in Italijani v Sloveniji. Pri koroških Slovencih tečejo ure še drugače. Ne da se zanikati manjkajoče pripravljenosti narodne skupnosti, da bi se sama odločno opredelila za čim večjo suverenost in čim višje demokratične standarde. Vzroki za to so globlji ter večplastni in jih je treba iskati predvsem tudi v zgodovinskem razvoju narodne skupnosti. Odvisno ali neodvisno od njih pa lahko zanesljivo rečemo, da so razhajanja in neusklajenost med obema osrednjima organizacijama pretežni večini naše narodne skupnosti velik trn v peti. Pripadnikov narodne skupnosti ne zanima toliko to, kje so vsebinski razlogi neusklajenosti. Poudarjajo, da je treba različne poglede na to ali drugo narodnopolitično vprašanje notranje prediskuti-rati, na zunaj pa govoriti s skupnim jezikom. V primeru, da se to ne upošteva, namenijo „tistim v Celovcu” najhujšo kazen, ki jo lahko doživijo politični zastopniki: dajo jim jasno razumeti, da jim postajajo prizadevanja političnih funkcionarjev deveta briga. Začnejo narodnopolitično delovanje prezirati ali mu celo nasprotovati - s posledico, da narodna skupnost utone v vodah folklorizacije. To SO bila tudi izhodišča, s katerimi se je soočal mag. Rudi Vouk, ko je lansko leto junija prevzel funkcijo poslovodeče-ga predsednika NSKS. Vouk ni odlašal potrebnih ukrepov. Takoj po prevzemu predsedniške funkcije je dal konkretno pobudo za poživitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS). Vzel je ZSO bojazen, da jo hoče NSKS uničiti, hkrati pa je dosegel t.i. korektiv v obliki razširjenega KOKS, ki omogoča tudi večinsko glasovanje. S tem je premagal največjo hibo starega KOKS, v katerem se je glasovalo samo po načelu soglasnosti. Prav tako pa je treba tudi priznati, da je bil pri sprejemanju in uresničevanju Voukove pobude predsednik ZSO dr. Marjan Sturm dokaj kooperativen. Bilanca malo več ko polletnega Voukovega predsednikovanja zasluži nedeljeno priznanje. Posledice njegove konkretne pobude za skupno nastopanje celovškega političnega vrha se že čutijo. Pripadniki narodne skupnosti so jih sprejeli zelo pozitivno, hkrati pa upravičeno obstaja spet upanje, da se bo uveljavil v narodni skupnosti primat politične volje do preživetja in ne primat folklorizacije. Tako preostane le še upanje, da se bo začrtana Voukova pot uveljavila tudi v prihodnosti. \ /zdušje na konstitutivni seji \ / razširjenega KOKS (več o V njem in o rednem KOKS v informacijskem prispevku: Razširjeni KOKS) je bilo nadvse harmonično, diskusija pa je bila zelo živahna in konstruktivna. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da je predsednik NSKS mag. Rudi Vouk lahko podal dokaj bogato poročilo o do-sedanjem-polletnem delu rednega KOKS. Mdr. sta osrednji organizaciji v pismu novemu kanclerju Schusslu nanizali konkretne zahteve, ki jih ima narodna skupnost do nove vlade. KOKS je izdelal tudi ključ, po katerem naj bi se dodeljevale finančne podpore s strani Republike Slovenije. Prav tako sta se NSKS in ZSO dogovorila, da bosta v prihodnje konsenzual-no nastopala v sosvetu in da tistih vprašanj, do katerih nimata usklajenega stališča, ne bosta dala na dnevni red. S tem naj bi se predvsem tudi preprečilo, da bi v sosvetu večinske stranke igrale vlogo razsodnika, kot se je to na žalost dogajalo v preteklosti. Vouk: „Rezultatov, ki jih je KOKS doslej dosegel, gotovo ni treba skrivati.” Odločitev o vprašanju, ali naj koroški Slovenci sodelujejo pri deželnih proslavah ob 80-letnici plebiscita, in če, pod katerimi pogoji, sta osrednji organizaciji prepustili razširjenemu KOKS. Na seji razširejenega KOKS je predsednik ZSO dr. Marjan Sturm poročal o pogovoru, ki sta ga pretekli torek Razširjeni KOKS Znano je, da sta se NSKS in ZSO oktobra lani - po več ko desetih letih medsebojne blokade - dogovorila za poživitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS). Pri tem sta se odločila, da KOKS reformirata v smislu širšega demokratičnega soodločanja. Izhajala sta iz dejstva, da je stari KOKS razpadel leta 1988 predvsem zaradi določila, da lahko sprejema sklepe samo soglasno. Posledica tega določila je bila, da sta se osrednji organizaciji v spornih vprašanjih (leta 1988 je bilo to predvsem vprašanje, ali naj Karel Smolle glasuje za novelizacijo manj- imela predsednika osrednjih organizacij z deželnim glavarjem dr. Jörgom Haiderjem. Ta je predlagal, da naj bi skupina, v kateri bi bili zastopani predsedniki dežeT nozborskih strank, člani KOKS in trije zastopniki t.i. domovinskih organizacij, izdelala deklaracijo, ki naj bi omogočila sodelovanje Slovencev na plebiscitni proslavi. Razširjeni KOKS je s pretežno večino sklenil, da deklaracija sama ne zadostuje. Potrebna je predvsem tudi obvezujoča izjava dežele, da bo prišlo do rešitve konkretnih vprašanj, predvsem na področju 7. člena in otroškega varstva. Izhodišče vsega tega mora biti manjšinskopolitični prikaz preteklih 80-ih let, prav tako pa tudi neizpolnjena slavnostna obljuba koroškega deželnega zbora leta 1920. Poleg tega je razširjeni KOKS jasno odklonil pogajanja z domovinskimi organizacijami, ker sta pristojna pogovorna partnerja narodne skupnosti zvezna in deželna vlada. Prav tako je sklenil, da bo posebna skupina pripravila predlog za lastno prireditev ob obletnici plebiscita. Nanjo naj bi povabili tudi zastopnike avstrijskih in deželnih oblasti. Sklepe razširjenega KOKS sta predsednika osrednjih organizacij Vouk in Sturm pisno posredovala deželnemu glavarju Haiderju. Kakšen bo njegov odgovor, pa se bo izkazalo v prihodnjih dneh. Janko Kulmesch šinskošolskega zakona) med seboj blokirali, pa čeprav bi bilo treba najti odločitev. Da bi se to ne več ponavljalo, sta se NSKS in ZSO dogovorila tudi za t.i. razširjeni KOKS. V njem sta obe osrednji organizaciji zastopani s 30 člani, odločal pa naj bi v primeru, da se NSKS in ZSO v navadnem šestčlanskem KOKS ne bi mogla dokopati do kon-senzualnega stališča. Z razliko do navadnega KOKS lahko razširjeni KOKS odloča po večinskem principu, vendar ne o vseh vprašanjih. Izjeme so vprašanja financ, strankarsko-politične in ideološke opredelitve ter organiziranosti osrednjih organizacij. Nimamo razloga, da bi Haiderja branili proti ostali Evropi. DR. MATEVŽ GRILC Zame 10. oktober ni proslava. Koroški Slovenci so odločilno vplivali na izid plebiscita v korist Avstrije, ker je koroški deželni zbor nekaj tednov prej sprejel deklaracijo, v kateri je obljubil popolno enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Svoje obljube koroška do danes ni izpolnila. ANDREJ WAKOUNIG Sodelovanje Slovencev Pn plebiscitni proslavi je v prvi vrsti v interesu koroške deželne vlade. Naša naloga mora biti, da se odstrani mit 10. oktobra, ki še vedno vlada na Koroškem. DIPL. INŽ. HANZI MIKL Vsako sodelovanje je možno samo, če pride do vsebinskega napredka. Zadeva mora biti zakonsko dozorela. V Avstriji ne veljajo deklaracije, temveč zakoni. To pomeni: manjšinske organizacije morajo dobiti javnopravni status in imeti možnost tožilca (Verbandsklagerecht). Poleg tega morajo biti določila, ki sem jih kot poslanec predlagal za zvezno ustavo (19. člen), sprejeta tudi v deželno ustavo. KAREL SMOLLE Če 80 let nismo marširali s Hei-matdienstom, zakaj pa zdaj? INŽ. PETER KUCHAR Pogovori so lahko samo pozitivni, če privedejo do konkretnih rezultatov. Sicer pa na letošnji plebiscitni proslavi res nimamo kaj iskati. Sicer pa se premalo zavedamo, da bo slovenščina oz. narodna skupnost izumrla, če ne bomo ustvarili potrebne gospodarske osnove. JURIJ MANDL S Kärntner Heimatdienstom smo se pogajali tudi ob Zernatto-vi okrogli mizi in podpisali skupno izjavo - ki jo nato KHD v vsaki izdaji nsvojega glasila „Der Kärntner” spet podere. DR. TEODOR DOMEJ Pomembno je, da se v debati o 10. oktobru vsebinsko pozicio-niramo. Kompromis ne more biti v tem, da bi šli naši ljudje 10. oktobra marširat. DR. ROMAN SCHELLANDER Sodelovanje na povorki za nas ne more biti tema. Kdo od naših ljudi pa bo šel nanjo, pa četudi bi to trikrat sklenili? DR. JANKO ZERZER Odgovoriti moramo tudi na vprašanje, kako se naj vedemo na občinskih plebiscitnih proslavah. LENART KATZ S Kärntner Heimatdienstom ne moremo skleniti nobene deklaracije. Za nas je partner v prvi vrsti zvezna vlada, ker je manjšinsko vprašanje v njeni pristojnosti, v drugi vrsti pa deželna vlada. Njima moramo povedati, kakšna je bilanca preteklih 80 let, ko smo s plebiscitom postali manjšina, in kako si kot manjšina predstavljamo nadaljnjih 80 let. To je tista tema, h kateri moramo kaj povedati. Poleg tega bi bilo prav, če bi na to temo sami priredili znanstveni simpozij. DR. PAVEL APOVNIK Ni poti mimo pogovorov. Toda s kom? Z „domovinskimi organizacijami” vsekakor ne. Poleg tega mora biti akcijski program usmerjen v prihodnost in za deželno vlado obvezujoč. DR. MIRKO BOROTSCHNIG Pogovarjati se moramo, toda ne s Kärntner Heimatdienstom. EK. SV. JOŽE PARTL Voukovo delo kot predsedenik NSKS že rojeva sadove. INFO VOLITVE V NEMČIJI Zgodovinski uspeh za dansko in frizijsko manjšino OB ROBU Skromno priznanje Avstrija je zaradi nove zvezne vlade oz. Haiderjevih svobodnjakov pod drobnogledom Evrope. Pod drobnogledom pa niso samo Haiderjevi svobodnjaki, temveč tudi avstrijska manjšinska politika. Slovenske politične organizacije že leta niso bile deležne tako velike medijske pozornosti kakor v preteklih tednih. Prihajajo novinarji z vseh kontinentov, ker hočejo na kraju samem spoznati, kakšna je manjšinska politika v Haiderjevi deželi. Korekten odgovor mora biti, da je Haiderjev populizem zelo nevaren, hkrati pa da so svobodnjaki že desetletja odločilen dejavnik v koroški manjšinski politiki. In da avstrijska zvezna vlada zaradi tristrankarskega pakta po 45-ih letih še vedno ni izpolnila 7. člena avstrijske državne pogodbe. Poleg tega tudi še ni ratificirala trenutno najbolj tehtnega evropskega manjšinskega dokumenta - charto o regionalnih in manjšinskih jezikih. Ratificirala je sicer drugi pomebni manjšinski dokument, evropsko okvirno konvencijo, vendar tudi v tem oziru krepko zamuja. Z ratifikacijo okvirne konvencije se je namreč obvezala, da posreduje do 1. julija 1999 evropskemu svetu poročilo o trenutnem stanju uresničenih manjšinskih pravic oz. okvirne konvencije v Avstriji. Tega še do danes ni storila. Toliko pomembneje je zato dejstvo, da so tako poročilo posredovale evropskemu svetu avstrijske narodne skupnosti same - v obliki letošnjega Narodnostnega reporta (Volksgruppenreport). Gre za izredno tehtno poročilo, kar priznavajo domala vsi, ki so ga že podrobneje študirali. Glavne zasluge za to ima tajnik dunajskega CAN Hubert Mikel, nekdanji uspešni tajnik KDZ, ki je tudi bistveno pripomogel k temu, da so avstrijske Rome priznali kot narodno skupnost. Naj služijo te vrstice kot skromno priznanje sodelavcu, ki sicer deluje na Dunaju, njegova skrb in ljubezen pa veljata v prvi vrsti Koroški. Janko Kulmesch ■ Manjšinska lista „Süd-schleswiger Wählerverband” (SSW) je napredovala od dveh na tri mandate oz. od 38.000 na 60.000 glasov. » »preteklih desetih letih je \ / SSW, stranka, ki združuje V dansko in frizijsko narodno skupnost v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, imela fulminanten razvoj: leta 1996 je napredovala od 28.000 glasov na 38.000, preteklo nedeljo pa je prepričala 60.286 volilk in volil-cev. Kar pa je še posebej zanimivo: zunaj dvojezičnega ozemlja je SSW na nedeljskih volitvah dobila 26.531 glasov. Podobno velja za število poslancev, ki se je v 90-ih letih povišalo od enega na tri. Glavna kandidatka SSW Anke Spoorendonk je na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, kje vidi vzroke za te uspehe, odgovorila takole: „Imamo tradicionalne volilce iz vrst obeh manjšin. Voli pa nas tudi mnogo pripadnikov večinskega naroda, ker smo se profilirali kot regionalna stranka. Poleg tega nam je tokrat precej ljudi zaupalo svoj glas zaradi škandalov, v katere je vpletena CDU. Pravijo, da je SŠW edina stranka, ki je ostala čista.” Največji problem, s katerim se ubadajo v deželi Schleswig-Holstein, je brezposelnost. Njej SSW še posebej namenja svojo pozor- Proračun formalno sicer še ni sklenjen, vendar prihaja z Dunaja vest, da bo avstrijska vlada tudi po izteku proračunskega provizorija krajšala podpore koroškim Slovencem za 22,3 odstotka. V absolutnih številkah bi to pomenilo, da bi namesto nekaj več kot 16 mio. šilingov (lani) dobile slovenske ustano- ■ Glavna kandidatka SSW Anke Spoorendonk NAŠEMU TEDNIKU: „Zmagali smo tako kot manjšinska kakor tudi kot regionalna stranka.” V prvi vrsti zahtevamo enakopravno financiranje manjšinskih ustanov. ANKESPOORENDONK nost. Pri tem se zgleduje mdr. po modelih, ki jih uveljavlja sosednja Danska. Gre predvsem za socialne programe, ki imajo v skandinavskih deželah bogato tradicijo. In kaj zahteva SSW na manj-šinskopolitičnem področju? Anke Spoorendonk NAŠEMU TEDNIKU: „V prvi vrsti zahtevamo ve letos 12,5 mio. - oz. skoraj 4 mio. manj. SPZ je v izjavi za medije proti temu ostro protestirala. „Ugotavljamo, da so finančna sredstva, ki jih koroški Slovenci dobivajo s strani Avstrije, že doslej povsem nezadostna, ker ne zagotavljajo obstoja potrebne ■ Čestitke NSKS in EL - Franc Wedenig: „Vaš uspeh nas spodbuja k še večjemu prizadevanju za zastopstvo manjšine v deželnem zboru.” enakopravno financiranje manjšinskih ustanov. Še posebej velja to za naše šolstvo in vrtce, ki jih upravljamo samostojno. Po nem-ško-danskem dogovoru bi jih Nemčija in Danska morala financirati v razmerju 50:50, dejansko pa financira Danska 72 % oz. 700 mio. šilingov letno.” Nadalje zahteva SSW manjšinske televizijske oddaje v javnopravnem NDR. In kaj je z dvojezičnimi napisi in uradnim jezikom? Spoorendonk: „Napisi za nas Dance niso tema. Ker so po vojni vladale na našem mejnem področju zelo napete razmere, si naša stranka ni hotela prizadevati za dvojezične napise. To pa velja samo za dansko narodno skupnost. Glede frizijske je zadeva drugačna. Tam so bili emocionalni pogoji za postavitev dvojezičnih napisov ugodnejši, zato jih Frizijci tudi imajo. Kar zadeva dvojezični uradni jezik, za katerega nimamo nobenih zakonskih določil, pa je naše upanje Evropska Charta za manjšinske in regionalne jezike. V Nemčiji je postala veljavna s 1. januarjem 1999.” manjšinske infrastrukture. Kot avstrijski državljani smo prepričani, da je za obstoj in razvoj slovenske manjšine v prvi vrsti odgovorna Avstrija. Pozivamo obe osrednji politični organizaciji in vse člane narodnostnega sosveta, da proti tej odločitvi ostro protestirajo,” poudarja SPZ v izjavi za medije. Janko Kulmesch AVSTRIJSKA VLADA 4 milijone manj za koroške Slovence? 5 Politika GLOSA Izpodkopavanje K preteklih letih sta bita NSKS in ZSO vedno spet soočena z očitki, da ne najdeta skupne platforme. Ti očitki niso prihajali samo z dunajske in celovške strani, temveč prav tako iz Ljubljane. Zato so - po zamisli slovenskega generalnega konzulata v Celovcu - vabili na politične pogovore poleg osrednjih političnih organizacij tudi zastopnike gospodarstva, kulture, znanosti in Cerkve. Medtem se je zadeva bistveno spremenila. NSKS in ZSO sta se dogovorila o poživitvi KOKS s korektivom (razširjeni KOKS). S tem sta odstranili glavno oviro za tiste državnopolitične predstavnike, ki so pred ustanovitvijo novega KOKS tarnali, da ne vedo, kdo je na strani koroških Slovencev njihov pristojni pogovorni partner. Pričakovali bi, da bo novi KOKS sedaj tudi resnično priznan kot politično zastopstvo narodne skupnosti. Pa temu ni tako. Kljub urgenci s strani koroških Slovencev so organizatorji srečanja naše narodne skupnosti s podpredsednikom slovenske vlade Podobnikom vztrajali pri stari praksi. Namesto da bi dati KOKS potrebno legitimacijo (kot je to storil predsednik SGZ dr. Grilc, ki se zavestno ni vključil v delegacijo pri Podobniku), jo izpodkopavajo. Nesporno so člani delegacije, ki so biii pri Podobniku, kompetentne in priznane osebnosti. Njim tudi ne vetja ta kritika. Gre za upoštevanje vloge in pristojnosti političnega zastopstva. Kdaj se bo uradno zastopstvo Slovenije v Celovcu spoprijazniio z dejstvom, da priznana pravila igre ne veljajo samo za državna zastopstva, temveč tudi za manjšinska ? -Kuj- SLOVENIJA/KOROSKI SLOVENCI Avstrijska državna pogodba ni dokument za zgodovino Tako Marjan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade. V pogovoru s koroškimi Slovenci je menil: „Sedaj je pravi čas, da se z avstrijsko stranjo dogovorimo o načinu in vzvodih za izvršitev državne pogodbe.” ne pogodbe in drugih sklepov, ki govorijo o izvajanju pravic slovenske manjšine v Avstriji”. Po besedah podpredsednika slovenske vlade naj bi slovenska vlada podprla zahteve, ki sta jih NSKS in ZŠO posredovala v pismu z dne 17. februarja avstrijski vladi oz. kanclerju Schüs-slu. V pismu - objavili smo ga v NT 6 - zahtevata osrednji organizaciji mdr. izpolnitev 7. člena, spremembo zakona o narodnih skupnostih, povečanje finančne podpore, zagotovitev normalnega delovanja otroških vrtcev in odpiranje novih, zagotovitev primerne medijske pokritosti in upoštevanje znanja slovenščine pri izboru ravnateljev na dvojezičnih šolah. Poleg tega je Podobnik jasno poudaril, da Slovenija podpira zahtevo po zajamčenem zastopstvu v deželnem zboru. Izrazil pa je tudi svoje začudenje, da se v programu nove avstrijske vlade omenjajo sklepi AVNOJ „na način, ki bi lahko napovedal morebitne premoženjske in druge zahteve do Slovenije. Slovenska vlada bo ta stališča proučila in se, če bo potrebno, do tega opredelila,” je zatrdil Podobnik. Janko Kulmesch ■“podpredsednik slovenske 1—^ vlade Marjan Podobnik je bil prvi vidni predstavnik Republike Slovenije, ki je po političnih spremembah v Avstriji sprejel zastopnike koroških Slovencev. Osrednja tema pogovora je bila: kako bo nova avstrijska vlada, v kateri so tudi Haiderjevi svobodnjaki, vplivala na položaj koroških Slovencev? Pogovor je bil nujen in potreben. Zaskrbljenost slovenske narodne skupnosti je dvojna: prvič zaradi samega sestava vladne koalicije, drugič pa zaradi nejasnih reakcij s strani Slovenije. Še posebej je vznemirila izjava novega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je v slovenskem državnem zboru ob izvolitvi za ministra dejal, da je „avstrijska državna pogodba dokument za zgodovino” (glej NT 5). Podpredsednik slovenske vlade Podobnik se je od tega Ruplovega stališča javno distanciral. V pogovoru s koroškimi Slovenci je poudaril: „Avstrijska državna pogodba ni dokument za zgodovino, pač pa dokument, ki ga je treba dosledno izpolniti.” Po mnenju Podobnika je sedanji trenutek tudi priložnost za ureditev vprašanja nasledstva državne Slovenska vlada bo podprla zahteve NSKS/ZSO, izražene v pismu avstrijskemu kanclerju Schüsslu. MARJAN PODOBNIK pogodbe - in pravi čas, da se z avstrijsko stranjo dogovorimo o načinu in vzvodih za izvršitev pogodbe.” Nadalje je Podobnik pojasnil, da bo „slovenska vlada v enaki meri pozorna do dveh vprašanj: eno je odnos avstrijske vlade do vključevanja Slovenije v EU, drugo pa je odnos Avstrije do izpolnjevanja avstrijske držav- STALIŠČA KOROŠKIH SLOVENCEV "^elo po-^-membno se mi zdi Podobnikovo jasno pojasnilo, da 7. člen avstrijske državne pogodbe ni dokument za zgodovino, temveč še vedno naša glavna zaščitna norma, ki jo je treba izpolniti. Slovenija nima samo moralne, pač pa tudi politično in pravno pravico, da zaščiti svojo manjšino. PREDSEDNIK NSKS RUDI VOUK /^Xsnova za vv zaščito manjšine je 7. člen ADP. Ta v celoti ni izpolnjen. Koroški Slovenci pri tem pričakujemo podporo Slovenije. Položaj v Avstriji in na Koroškem ni enostaven, pomembni pa so zlasti preudarni in usklajeni pristopi. PREDSEDNIK ZSO MARJAN STURM Imel sem I občutek, da se Slovenija zaveda resne situacije, ki je nastala z vstopom FPÖ v vlado. Dogovorili smo se tudi, da je potrebno načrtnejše usklajevanje med političnimi predstavniki koroških Slovencev in slovensko vlado. Nadalje me veseli, da je Podobnik pozitivno ocenil demokratične volitve NSKS in ustanovitev KOKS s korektivom. KAREL SMOLLE ■^elo me ve-^-seli, da je po dolgem, času prišlo v Ljubljani med koroškimi Slovenci in slovensko vlado spet do konkretne vsebinske razprave in do usklajenega nastopanja nasproti avstrijski vladi v vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Še posebej pa me tudi veseli, da slovenska vlada upošteva KOKS kot zastopstveni organ koroških Slovencev. BERNARD SADOVNIK 6 Iz naših rožanskih občin ZA JOŽEFOVO Jožefov trg v Borovljah in Dobri i vasi V Borovljah bo tradicionalni Jožefov trg v ponedeljek, 13. marca, na Glavnem trgu. Dva dni prej bodo trgovali v Dobrli vasi, in sicer v soboto, 18. marca, in v nedeljo 19. marca. V Dobrli vasi imajo tudi letos zelo obširen zabavni program. Podjetje Rutar - Center pa bo skupno z OR F pripravilo svoj samostojni program v šotoru. PUST, PUST__________ Upokojenci se srečajo v nedeljo Šentjakob. V nedeljo, 5. marca, se bodo v farni dvorani na tradicionalni pustni prireditvi srečali slovenski rožanski upokojenci. Pustovanje se bo pričelo ob 14. uri, maske so zaželene. Po Smučanju k Podnarju. Po smučanju v Podnu gredo številni smučarji radi na okrepčilo v gostilno Waldhauser, pd. k Podnarju, kjer strežeta Folti Waldhauser (levo) in žena Justi (desno) same domače dobrote, ki jih pridelajo na domači kmetiji. Mimo gostilne pa imajo speljano tudi zelo lepo tekaško progo. Foto: Kamnik Dobra naložba! Sicher und gut anlegen! 6 1 /4 % ZVEZA BANK OBVEZNICA/OBLIGATION 2000-2007 od/ab 01. marca/März 2000 dobite pri Zvezi Bank Celovec in pri vseh Posojilnica-Bankah erhältlich bei der Zveza Bank Klagenfurt und bei allen Posojilnica-Banken www.zvezabank.at IŠŠr&G&et. ZVEZA BANK POSOJILNICA-BANK m Kanalizacija: slovenski obračuni že običajni V občini Šentjakob pri obračunavanju pristojbin enakopravno upoštevajo tudi slovenščino. Šentjakob. Primer iz občine Šentjakob kaže, da je slovenščina tudi na uradu lahko nekaj samoumevnega. Seveda le, če se je sami poslužujemo. Pred leti je odbornica SGS Micka Miškulnik zbrala nad 100 oseb, ki so zahtevali od občine slovenska pisma, obračune in druge dokumente. Uspešno: občina je upoštevala željo občanov in jim od- slej pošilja vse pisne zadeve v slovenščini. Tako je bilo tudi zdaj, ko je zveza za odplake izstavila prve račune za uporabo kanalizacije. Vsi, ki so to zahtevali, so dobili obračune v slovenskem jeziku, je z zadovoljstvom ugotovila Micka Miškulnik, ki poziva, naj se občani tudi v drugih občinah na uradih bolj poslužujejo Slovenščine. Silvo Kumer Tržna občina Št.Jakob v Rožu Politični okraj Beljak» Koroška poštna številka 9184 Tel. (04253) 2295 ali 2296 DVR 0574668 Poitnio» plačana v gotovini TISKOVINA Maria MitVulmk Velika Val 27 91M Sc Jakob v Rohi doiv&frr dajmtvr: ai.0l~29QO - 31.Oj.2009 | zapodto&t5.03.2000 1 oseimm strriU4:S7I5 \ darurr^]a.02.20ÖÖ~ "— označba objekta itevilo/količina tarif a/c ena znesek prometni davek pristojbina za zagotovitev uporabe kanata 1,000 1.712,67 (1/4) 453,17 10% rabnina za kanal Akonlo 280,00 prometni davek: SKUPNI ZJSESEK: 733,17 Zupan; floÄa** Tudi obračuni za uporabo kanata so na željo i/ Šentjakobu v slovenščini. 7 Iz naših podjunskih občin Velika akcija: stole in mize za Kulturni dom Pliberk Vsak, ki bo podpri nakup stolov in miz, bo dobil certifikat. Lista vseh podpornikov pa bo izobešena na plošči v Kulturnem domu. Pliberk. Za izgradnjo Kulturnega doma Pliberk slej ko prej manjka kar precej denarja, med drugim tudi zaradi tega, ker občina Pliberk in dežela Koroška še nista prispevali nobenih podpor. Ta teden je imelo društvo Kulturni dom razgovore z deželnim športnim referentom Matthiasom Reichhol-dom. Predsednik Kulturnega doma Fric Kumer in mestni svetnik Jurij Mandl sta se z Reichholdom domenila, da bo prišlo konec marca do skupnega sestanka z občino Pliberk, z deželo Koroško (Reichhold/Wurmitzer) in društvom Kulturni dom. Medtem pa so k samopomoči segli pliberški kulturniki z akcijo „Stole in mize za Kulturni dom". S podporo v višini 2.000 šilingov lahko vsakdo podpre nakup stolov in miz. Skupno je potrebnih 420 stolov in 40 miz. Na Kmečkem plesu preteklo soboto sta predsednik društva Kulturni dom ek. sv. Fric Kumer in blagajnik Jurij Mandl predstavila akcijo. Kumer: „Vsak, ki bo podprl nakup stolov in miz, bo dobil certifikat, ob koncu pa bomo v dvorani zobesili tudi ploščo z imeni vseh, ki so podprli nakup.“ Odziv na akcijo je doslej zelo dober, tako da Kumer in Mandl upravičeno upata, da bo možno vse stole in mize plačati s podpo- Predsednik ek. si/. Fric Kumer (levo) in tajnik Jurij Mandl (desno) sta predstavila akcijo „Stole in mize za Kulturni dom“. Na prvi stol sta posadila tajnico deželne EL Justino Hribernik in jo za vse vidno dvignila v zrak. v Kulturnem domu Pliberk rami. Z akcijo so nagovorili v določeni meri tudi osebno čast in odgovornost pliberških društvenikov. Podporo lahko vplačate na Poso-jilnico-Bank Pliberk (BLZ 39117) na konto štev. 10.07 039 993. Silvo Kumer je podprl/a akcijo za stole in mize v Kulturnem domu Pliberk v znesku ATS 2(KX).- Vsak, ki bo akcijo podprl, bo dobi! certifikat (levo) in CD „Skupno za dom“. Kapelški EL-ovci držali volilno obljubo Po zadnjih volitvah je Enotna lista v Železni Kapli najavila, da bo del sejnin dala v sklad za socialno potrebne kapelške občane. Železna Kapla. V volilnem boju je kapelška Enotna lista obljubila, da bo dala 10 % sejnin in drugih dohodkov iz občinske politike, v socialni sklad. V sklad pride 10 % vseh sejnin ter tudi plače podžupana Smrtnika. Pred kratkim sta podžupan Franc Jožef Smrtnik in Lado Hajnžič v imenu frakcije predala 10.000 šilingov štirim socialno potrebnim družinam iz občine Železna Kapla. Smrtnik: „Z denarjem smo nekoliko lahko pomagali tem družinam, dali pa smo političen znak, v katero smer naj bi šla občinska in deželna politika“. Kapelški mandatarji EL dajejo 10 % sejnin v sklad za socialne potrebe. Z leve: Stanko Podbregar, Daniel Pasterk, Brigitta Preschern, Lado Hajnžič, F. J. Smrtnik. PO 21-ih DNEH________ Vojaške vaje se končajo danes Podjuna/Rož. Danes v petek, 3. marca, bo avstrijska vojska končala v Rožu in v Podjuni s taktičnimi vajami. Razen do manjših ovir v cestnem prometu ni prišlo do bistvenih težav. Kmetje in drugi posestniki zemljišč, na katerih je vojska naredila škodo, imajo možnost, da dobijo odškodnino. Na vajah je sodelovalo 2000 vojakov, 80 tankov in 400 drugih vojaških vozil. Od manevrov so profitirali tudi domači podjetniki. Centralne točke oskrbe v Podjuni sta bila gostilna Ženki pri Galiciji, in kmetija Enzi, pd. Škof v Vo-grčah. SOGLASEN SKLEP_______ Grb za kasarno Pliberk. Občinski svet je na minuli seji soglasno sklenil podelitev občinskega grba pliberški „Goiginger kasarni", ki ima odslej pravico uporabljanja grba na vseh tiskovinah, napisih in zastavah. ob robu Posebna „zaščita“ za slovenske prireditve Za Pliberški jormak lani jeseni, na katerega je prišlo 100.000 obiskovalcev, je žan-darmerija vzela šestim voznikom vozniško dovoljenje. Na Kmečkem plesu preteklo soboto v Pliberku, na katerega je prišlo 400 obiskovalcev, pa so žandarji pobrali kar sedem vozniških dovoljenj. Žandarji so čakali celo na parkirišču pred gostilno Dom in zasledovali obiskovalce plesa, ko so se le-ti peljali domov. Večinoma k sreči brez uspeha, večina kontroliranih voznikov namreč ni pila alkohola. V zadnjem času so pevce celo po vajah že ostro kontrolirali. Veliko govori za to, da akcija ni naključna. Če imajo nemška društva ali npr. kasarna ples, kontrol v bistvu ni, če pa razobesi slovensko društvo plakat, je verjetnost velika, da bo dobila prireditev „žan-darmerijsko zaščito.“ 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Prav danes, 3. marca, obhaja rojstni dan Johan Korenjak, po domače Podrutjak iz Šmar-jete. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo znanci ter pevci domačega cerkvenega zbora. Na Obirskem pri Florijanu je slavila okroglo obletnico življenja Mici Kuchar. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Konec minulega tedna je v Podgorjah slavila 50-letnico Danica Letscher-Koschat. Slavljenki ob posebnem jubileju prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mici Klemenjak iz Šentož-balta, Vali Zablatnik iz Bilnjov-sa, Dini Storni k iz Leš in Foltu Miillerju z Rut. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Frančiški Plesnik iz Dobrle vasi, ki je konec minulega tedna prelistala 85. list življenjske knjige. Slavljenki ob visoki polokrog-li obletnici od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Pred kratkim je obhajala osebni praznik Marija Piskernik iz Lobnika pri Železni Kapli. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Bistrici pri Šentjakobu je obhajala 73. rojstni dan Urška Korajman. Slavljenki prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. 70-letnico življenja je slavila Frančiška Bajec iz Podjune pri Globasnici. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov ter prijateljev in znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Joziju Pečniku, po domače Ravjaku s Komlja, ki je obhajal rojstni dan in god. Slavljencu za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL Pliberk in društvo Kulturni dom Pliberk. V Libučah je obhajala rojstni dan Bertka Močilnik. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti sreče in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Eriki Muri s Čežave pri Kot-mari vasi. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Minuli petek je praznoval rojstni dan mag. Vladimir Smrtnik iz Podkraja pri Libučah. Podpredsedniku NSKS od srca čestitamo in mu želimo mnogo sreče in poklicnega uspeha tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Janku Dumpelniku iz Šteb-na pri Globasnici, ki je praznoval rojstni dan. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Globasnica. V Šentjakobu v Rožu je obhajala 11. pomlad Irina Rasinger. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha v šoli tudi v prihodnje. V Selah je obhajala rojstni dan Marija Oraže, po domače Hir-sinja s Kota. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V Vernberku pri Beljaku je slavila 50-letnico Gabi Smole. Slavljenki ob tem posebnem življenjskem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta! ČESTITKE TEDNA Janez Milač 70-letnik Znani kmet Janez Milač, pd. Prenar z Blata je te dni praznoval svoj 70. življenjski jubilej. Slavljenec je bil v mladih letih prizadeven prosvetaš in je narodne vrednote dal naprej tudi svojim štirim otrokom, ki so vsi zavedni člani narodne skupnosti. Prenarje-va kmetija je znana kot gostoljubna hiša, kjer so za vsakega vrata odprta in kjer gostom tudi pošteno postrežejo. Slavljencu ob jubileju želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo tudi upokojenci. 80-letnica Matilde Ženki 29. februarja je praznovala 80. življenjski jubilej Matilda Ženki iz Sveč. Kot mlado dekle je bila pri šolskih sestrah ■ v Šentpetru, ni pa mogla uresničiti svoje želje, da bi postala redovnica, ker so jo potrebovali na domu pri Adamu. Kmalu po vojni je umrl njen mož in tako je morala kot šivilja sama preživljati oba otroka. Vse težave je premagovala v zaupanju v božjo pomoč. Ob visokem življenjskem jubileju ji želimo obilo božjega blagoslova in predvsem zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje SPD „Kočna”. Prisrčne čestitke Hanziju Woschitzu Radiški kulturni dom je tesno povezan z njegovim imenom. Ko so ga pred več ko 20-imi leti gradili, je bil Hanzi Wo-schitz tisti, ki je vložil v ta projekt največ dela. Poleg tega je navdušen pevec ter odrski in filmski igralec, zelo pa sta mu bila pri srcu tudi občinska politika, slovensko zadružništvo in delo v župnijskem svetu. V ponedeljek, 6. marca, praznuje Hanzi Woschitz iz Zgornjih Rut pri Radišah svoj 75. življenjski jubilej. Želimo obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in dobrega počutja v krogu najdražjih. Bog Vas živi! Življenjski jubilej Fride Podrečnik V zadnjem tednu meseca februarja je prelistala 60. list življenjske knjige Frida Podrečnik iz Dobrle vasi. Slavljenko poznamo predvsem kot vneto pevko pri domačem cerkvenem zboru in MePZ Gallus, pri katerem poje prav od ustanovitve naprej. Njen konjiček so v prvi vrsti vnuki, katerim se skrbno posveča bolj ali manj vsak dan. Ker zelo rada tudi potuje, so ji sinovi (Franc, Mario in Janez) za jubilej podarili potovanje v Francijo - v Lurd, kamor jo bo seveda spremljal mož Franc. Čestitamo in na mnoga leta! Rož - Podjuna - Žila 9 Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Josefini Pla-negger iz Podjune, Jožefu Kariclu s Polene in Marku Marku iz Horc. Posebne čestitke pa veljajo društvenemu tajniku Jožetu Pasterku, ki bo jutri, 4. marca, slavil 65-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 60. list življenjske knjige je prelistala Frida Podrečnik iz Dobrle vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta. Prav danes, 3. marca, obhaja rojstni dan Barbara Sa-blatschan z Vrha pri Šmar-jeti, v četrtek, 9. marca, pa njen mož Jožef. Slavljencema iskreno čestitamo in želimo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo dobri znanci in prijatelji. Jutri, 4. marca, bo obhajal rojstni dan Milan Blažej iz Podkanje vasi pod Obirjem. Vodji Mohorjeve tiskarne in občinskemu odborniku EL Galicija od srca čestitamo in želimo obilo družinske sreče ter uspeha v poklicu tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SAK. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Erni Partl z Bistrice nad Pliberkom, Jožetu Pečniku s Komeljskega Vrha, Francki Lubas iz Vo-grč, Pepi Kral z Bistrice nad Pliberkom in Francki Košut-nik iz Libuč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Edi Kerbitz iz Vogrč je slavil 30. pomlad. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje „Klub 26’’. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ŠENTJAKOB V ROŽU Zapustila nas je Zorka Veber Kot mora se je ulegla na našo faro in občino žalostna vest, da je 25. februarja gospa Zorka Veber, roj. Nagele v 79. letu starosti tragično umrla. ospa Zorka se je vračala I —I od večerne maše v farov-ški kapelici in prečkala cesto, ko jo je avtomobilist podrl na tla, kjer je mrtva obležala. Čeprav je bil zdravnik takoj na kraju nesreče, je ugotovil le še smrt. Rajna Zorka se je rodila 13. maja 1921 kot tretji otrok pri pd. Toneju v Šentjakobu. Doraščala je z bratoma, komponistom Tončijem in župnikom Tevžejem. Po končani ljudski šoli so starši rajno poslali v gospodinjsko šolo v Ljubljano - to je bilo še pred zasedbo Avstrije. Med drugo svetovno vojno se je rajna zaposlila pri podjetju Gelautz v Celovcu. Po osvoboditvi leta 1945 se je takoj vključila v mladinsko delo. Zbirala je okoli sebe mladino, jo učila slovenščine ter z njo v tistem času režirala veliko iger. Rajna je igrala tudi prvo Miklovo Zalo po vojni. Ustanovili so tudi dekliški pevski zbor, katerega gonilna sila je bila rajna Zorka z bratom Tončijem. Leta 1946 se je poročila in odšla v Slovenijo, kjer sta se v zakonu rodila dva otroka. Po desetih letih se je z otrokoma vrnila spet v rojstni kraj. Da je lahko otroka preživljala ter ju dala šolati, se je zaposlila več sezon v Zorka Veber i turizmu ob Vrbskem jezeru ter pozneje do upokojitve delala pri podjetju Herbst. Hčerka je postala učiteljica, sin pa zdravnik. Dokler ni še sezidala nove hiše, ni mirovala. Ko je brat Tonči zbolel, mu je stala ob strani do smrti. Tudi brata duhovnika Tevžeja je okr-bovala in ga spremljala do praga smrti. Rajna tudi ni pozabila starih bolnih ljudi, ki jih je vedno obiskovala in jim vlivala upanja. Vso to moč je črpala iz svoje trdne vere. Rajna Zorka je bila zavedna Slovenka in je še do konca spremljala dogajanja v slovenski narodni skupnosti, predvsem pa na občinski ravni. Zorka je bila tudi tista, ki se ni sramovala hoditi ob volitvah od hiše do hiše in nagovarjati ljudi, da volijo Slovence. Živela je vse življenje neomajeno na strani našega naroda - za to ji velja iskrena zahvala. Rajna Zorka je bila ustanovni član našega društva upokojencev in tudi prva tajnica - za kar ji velja zahvala. V ponedeljek, 28. februarja, smo rajno Zorko ob obilnem številu prijateljev in znancev spremljali na njeno zadnje bivališče. Ob mrtvaški vežici, v cerkvi in ob grobu so se od rajne poslovili cekveni pevci. Pogrebno sv. mašo je opravil naš gospod župnik Jurij Buch ob asistenci g. župnika Dušana Česna. Gospod župnik je v svoji pridigi izpostavil trdno vero rajne, ki jo je črpala v cerkvi. Draga Zorka, pogrešali te bomo, še bi te potrebovali, volja Višjega te je odpoklicala s tega sveta. Odpočij se od tegob zemeljskega življenja v slovenski zemlji, ki si jo tako ljubila! Hčerki Mileni in sinu Jožetu izrekamo naše iskreno sožalje ob izgubi dobre mame. Micka Miškulnik MALLNITZ/BLATO Slovo od Aloisa Kumra V torek, 22. februarja, so v Mallnitzu na Zgornjem Koroškem položili k večnemu počitku Aloisa Kumra, ki je umrl v 84. letu starosti. Rajni se je rodil pri Črčeju na Blatu, kjer je preživel tudi mladost. Po drugi svetovni vojni, v kateri je kot vojak prišel v ujetništvo, je vstopil v žandarmerijsko službo in hotel le-to izvrševati na Spodnjem Koroškem. Tedaj je bil njegov brat Mirko Kumer župan občine Blato. To dejstvo in drugi narodnopolitični razlogi so bili verjetno odločilni, da ga je tedanja oblast premestila na Zgornjo Koroško, kjer je rajni spoznal tudi svojo ženo Angelo. Ker ni bilo izgledov, da bi se lahko vrnil kot žandar v svoj domači kraj, je doma na Blatu prodal hišo in si z ženo Angelo v Abis Kumari Mallnitzu zgradil nov dom. V novi domovini je bil potem 33 let v žandarmerijski službi in bil ob koncu namestnik komandanta. Leta 1981 je stopil v zasluženi pokoj. Z ženo Angelo sta vzgojila tri otroke, hčerko Anno in sinova Aloisa in Gerharda, ki vsi trije še radi prihajajo na rodni dom svojega očeta. Na zadnji zemeljski poti so rajnega Lojza spremljali tudi številni domačini iz Pliberka in okolice, pogrebne obrede pa je opravil domači župnik iz Mallnitza. Zastopnik žandarmerije se je ob odprtem grobu zahvalil rajnemu, ki da se je po premestitvi zelo dobro vživel v svoji novi domovini in je bil zgleden žandar. Ženi Angeli, otrokom in družini velja naše iskreno sožalje. Silvo Kumer 10 Kultura CELOVEC_______________ Uspešno delo na odru Krščanska kulturna zveza vsako leto prireja Srečanje z gledališkimi in lutkovnimi skupinami v Celovcu z namenom, da pridejo celovški učenci v stik z odrsko ustvarjalnostjo. Preteklo sredo in četrtek so se skupine predstavile v Mladinskem domu in Tischlerjevi dvorani Mohorjeve skoraj 1500 učencem celovških šol: obeh ljudskih šol, Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije, Zavoda za pedagoge v otroških vrtcih in seveda otrokom obeh vrtcev. Nastopile __ so gledališke skupine iz Šmihela, otroška gledališka skupina z igro Modra vrtnica in lutkovna skupina z Deželo sonca, z Radiš z Veselo igro o žalostni princesi, iz Sel z Dobrosrčno malo čarovnico, iz Bilčovsa z igrama Gorna-stenisedimuha in_ Priložnostni zdravnik in iz Šentjanža z igro Cesarjeva nova oblačila. Lutkovna skupina Navihanci pa se je predstavila s premiero, s Pravljico o polomljeni lutki. Višek obeh dnevov je bila pretekli torek premiera lutkovne skupine Šlovenske gimnazije v telovadnici Mohorjeve. Gimnazijci so uprizorili nadvse uspešno igro Sedem nalog. Besedilo so ob spremstvu dr. Mihe Vrbinca napisali dijaki sami, temo pa so izbrali iz slovenskega ljudskega pripovedništva. V igri nastopajo kralj Matjaž, lepa Vida, Rozamunda, Pegam. Za lutke in režijo sta bila tudi tokrat odgovorna Breda in Tine Varl, za glasbo je skrbel Edi Oraže, za sceno pa Kristijan Sadnikar. Projekt v okviru Comenius I bomo predstavili podrobno v naslednji številki. Veronika Ku-šej, organizatorka srečanja, je poudarila pomen teh gledaliških dnevov, saj se mladi gledališčniki in lutkarji tu predstavijo svojim sošolcem in pokažejo to, kar počnejo v prostem času. Naslednje srečanje za skupine same s spremljevalnim programom, o gledališki dejavnosti, o rezultatih in o vprašanju, kako naprej, bo konec maja. gf CELOVEC Velik uspeh za Glasbeno šolo Devet učencev Slovenske glasbene šole se je udeležilo deželnega tekmovanja in vsi so prejeli nagrade. Nina Popotnig iz Žihpolj je na deželnem tekmovanju blestela in bo Koroško zastopala na zveznem tekmovanju. ^^retekli teden v če-I—Jtrtek in petek, 24. I in 25. februarja, se je v Celovcu na Deželnem konzervatori-ju odvijalo deželno tekmovanje, katerega so se udeležile vse glasbene šole na Koroškem. Iz Slovenske glasbene šole je sodelovalo devet učencev, ki so vsi prejeli nagrade. Prvo nagrado so prejele štiriletna Ana in njena sestra Nina Marija Popotnig iz Žihpolj na violini, obe poučuje Nikola Krstič, ter Anja Oraže iz Sel na violončelu, uči jo Pavel Rakar. Drugo nagrado je prejela Stefanie Tschinderle na kitari - učiteljica Janja Kassl. Tretjo nagrado pa so prejeli: Eva Grätling na kitari - učiteljica Janja Kassl, Nina Kompein na klavirju -učitelj Dominik Hudi, Christina Gasser in Katharina Stefan na klavirju - obe uči Rajka Puškaš in Vera Hartmann na klavirju - učiteljica Vlasta Šmon. Pri tem izstopa Nina Popotnig, ki je od vseh tekmovalcev dosegla najvišje število točk, od 25 možnih je namreč osvojila kar 24,80 točk. Konec maja bo zastopala Koroško na zveznem tekmovanju v Feldkirchu na Predarl-skem. Prav tako bo nastopala tudi na državnem tekmovanju Slovenije, saj je bila v vseh predtekmovanjih med naboljšimi, in tudi v Gorici na tekmovanju violonistov. V kratkem pogovoru z Našim tednikom je ravnatelj Slovenske glasbene šole mag. Roman Ver-del povedal, da nastopi prejšnji teden pomenijo izreden uspeh za Slovensko glasbeno šolo. Takšni nastopi so za šolo zelo pomembni, ker lahko tako prikazujemo kakovost pouka. Ravnatelj se veseli tudi visokega števila učencev, ki hodijo v Glasbeno šolo - 600 . - to je doslej najvišje število. V šoli poučuje 45 učiteljev, ki so vsi zelo kvalificirani. Interes za glasbo narašča in vedno več je učencev, ki se poslužujejo te ponudbe. Letos bo Glasbena šola priredila že 18. srečanje mladih slovenskih glasbenikov iz Italije, Slovenije in Koroške. Redno pa mladi glasbeniki nastopajo na raznih srečanjih z glasbenimi šolami v Italiji in Sloveniji. V nedeljo, 5. marca, bo ob 11. uri koncert deželnih zmagovalcev v Novi dvorani v Koncertni hiši, na katerem bo nastopala tudi uspešna Nina Popotnig iz Žihpolj. gf Koroška poje 2000: Včeraj in danes in jutri Koncert pod geslom: Zavestno gojiti staro in hkrati biti odprt za novo. d leta 1972 naprej Krščan-I Iška kulturna zveza prireja osrednji koncert Koroška poje. Letos so se organizatorji in mladi glasbeni ustvarjalci in pevovodje že julija srečali in se pogovarjali o predlogih. V prestopu v novo tisočletje se je porodila zamisel, da bi Koroška poje imela novo ljudsko tradicionalno glasbeno dediščino. V zadnjih letih so mladi glasbeniki veliko ustvarjali, preizkušali so se na novih sodobnih poteh. KKZ je nagovorila take skupine, ki so ohranjale ljudsko izročilo in hkrati šle sodobno pot. Svojo odločitev organizatorji razlagajo sledeče: „Bodimo veseli in ponosni, da se med nami profilira vrsta glasbenikov, ki skrbijo za to, da petje pri naših zborih ne okameni, ne zapade dolgočasju in koncem koncev odbija mlade pevce. Ljubiti in zavestno gojiti staro, hkrati pa biti odprt za novo in pozdravljati vsako smiselno in kvalitetno inovacijo, to mora biti naša pevska filozofija, načelo, h kateremu se priznavamo tudi na drugih področjih." Poleg domačih skupin bodo nastopili gostje: Prvič bo na Koroškem nastopil tamburaški ansambel Fermata z Dunaja z vodjo Han-zijem Gabrielom, ki je veliki poznavalec tamburašev na Koroškem, saj je strokovni mentor številnim skupinam. V skupini sodeluje 24 Slovencev, ki živijo na Dunaju. Dve skupini prihajata iz Italije: Mešani pevski zbor iz Števerjana pri Gorici z vodjo Bogdanom Kraljem. Zbor je zelo pomlajen, dosegel številna odličja na tekmovanjih in je pobraten s SKD Globasnica. Iz Trsta pa se bo predstavil MePZ Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot, ki je na Koroškem že nastopil v okviru Primorskih dnevov. Aleksandra Pertot je zelo povezana s koroško pevsko ustvarjalnostjo, saj je vodila seminarje za naše zbore, kot npr. za vokalno skupino Lipa, Dvojezični zbor ali Cerkveni zbor Železna Kapla. Nužej Tolmaier je dejal, da je ze- lo presenečen, da so skupine izbrale pesmi domačih ustvarjalcev, kot so to prof. Jože Ropitz, prof. Joško Kovačič, mag. Bertej Logar, Gabrijel Lipuš, Pavli Stern, mag. Roman Verdel, Bruno Petrischek, Marko Stern, Danilo Katz ali Edi Oraže. Slednjega so tudi naprosili, da bi ob priliki na temo Včeraj in danes in jutri napisal skupno pesem za vse nastopajoče. Edi Oraže je aranžiral iz starih ljudskih pesmi s sodobno obliko pesem za zbor, trobila in pihala in bo na koncu pevske revije tudi dirigiral. Za multimedijsko povezavo bo poskrbel Miha Dolinšek, v živo pa bosta povezovali Kati Marketz in Ajda Sticker, tudi pod geslom tradicija in sodobnost. Nužej Tolmaier je še dodal, da je neverjetno, koliko glasbenih ustvarjalcev je na Koroškem, katerih kreativnost in dejavnost pa premalo upoštevamo. Prepričan je, da bodo številni obiskovalci nagradili mladino s številnim obiskom, hkrati pa bodo doživeli odlično glasbeno popoldne. gf c Kot gobe po dežju Koroška. Društva in organizacije so vedno bolj povezane po internetu. In te povezave „rastejo kot gobe po dežju“. Zdaj bo npr. šla online tudi EL pod naslovom www.elnet.at. EL bo informirala na svojih straneh o vseh dvojezičnih občinah. & DOGODKI Vogrče. Navadno se Frložev Luka in Jezičnikova Liza pogovarjata le v Našem tedniku na tej strani, za pust pa sta nastopila tudi na vogrskem pustu, ki gaje pripravil predsednik vogrškega društva Pepej Polesnig s svojimi izkušenimi vogrskimi gledališčniki. Ker je bilo povpraševanje zelo veliko, so Vogrjani pripravili kar dve pustni predstavi, ki sta bili že vnparej razprodani. osebni praznik Jezičnikova Liza in Frložev Luka (Roza Polesnig in Maks Prutej) sta i/ Vogrčah s svojimi domačimi modrostmi navdušila številno publiko. Praznik ravnatelja Šmihel. Na ljudski šoli se šolarji in učiteljice že pripravljajo na slavje za 50. rojstni dan svojega ravnatelja Jožeta Krauta. Slavljenec je se je rodil 15. marca 1950 na Jože Kraut Bistrici in je leta 1968 maturiral na Slovenski gimnaziji. V pedagoških krogih velja za izredno prizadevnega pedagoga in ravnatelja, ki to zahteva tudi od svojih učiteljic. Kraut je tudi zelo prizadeven občinski politik. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in želi slavljencu vse najboljše. Jubilej društvene tajnice Šmihel. Tajnica KPD Šmihel Helena Budin je slavila pretekli teden svoj 50. življenjski jubilej. Več ko pol življenja je slavljenka tudi že tajnica KPD Šmihel. Poučuje pa na glavni šoli v Pliberku mdr. angleščino in slovenščino. Iskreno ji čestitamo in želimo vse najboljše ter obilo ustvarjalnosti v društvu. Helena Budin PUSTNI SPREVOD V DOBRLI VASI Zeto politično-satiričen je deloma pustni sprevod v občini Dobrli vas. Letos se bodo dobrolskipustjaki s sprevodom podali skozi Dobrlo vas na pustni torek ob 13.30. Na sliki se je dobrolski pust preoblekel v kulturnega referenta Rudija Vouka, v roki pa drži slovensko-nemški slovar. FRLOŽEV LUKA Prejšnji teden sva bila v TL njah poslušat razpravo o koroških Slovencih. Pa mi je na koncu rekla moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza: „Luka, tako, kakor je govoril predsednik sosveta za koroške Slovence dr. Marjan Sturm deželnemu glavarju Jörgu Haiderju po volji, Haider niti sam ne bi bil zmogel." Zadeva okoli FPÖ-jevskega pravosodnega ministra Krii-gerja pove vse. Tolčejo, bijejo, obsojajo, sami pa so občutljivi čez vse in izgubljajo živce. Tudi Haiderjev vse-počezni zmagovalni nasmeh pravi veliko. 10 letnica TAK Celovec. Dvojezična trgovska akademija praznuje svojo 10-letnico. Oficialno slavje bo v sredo, 15. marca 2000, ob 10. uri na Dvojezični TAK, Prof. Janežič-Platz/Trg 1. Ravnateljica šole je od ustanovitve naprej prof. _ mag. Maja Amrusch-Hoja. Šola si je v zadnjih desetih letih pridobila številna mednarodna priznanja. 30 let Slovenski atletski klub POSOJILNIC. 4.3.2000 -f ob 20.00 uri SOSTAR Globasnica ALPEJP, ■M _ fwÄsSj */-7 • SČ .x;.‘v M*—- "td BOGAT SBEČOLOV! En, dva, SAK - le naprej gole dej! T A T E D E N O R F PETEK, 3. marca 18.10-19.00 Utrip kultu- SOBOTA, 4. marca 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do sr- NEDELJA, 5. marca 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duh. misel 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica PONED., 6. marca 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 7. marca 18.10-19.00 Otroški spored SREDA, 8. marca 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 9. marca 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 5. marca 2000,13.30 PONEDELJEK, 6. marca 2000 ORF 2, ob 3.05_________ TV SLOVENIJA 1, Ob 16.30 Predvidoma z naslednjim prispevkom: • Pustni čas je menda najveselejši čas leta. No, in prav pred tem ozadjem se širom po Koroškem še posebno radi smejijo ljudje norčavosti vaških pustnih norcev ali pa enostavno drug drugemu. Velja pa, da se marsikomu še najraje prešerno nasmejimo, če dopušča ali kaže nespretnosti ali nerodnosti. Da, smejimo se - vse dokler pač sami ne ponudimo vzroka za smeh ... Tudi v slovenskem televizijskem sporedu bomo - pustu primerno - pokazali nekaj smešnih scen - morda se bo kdo nasmejal „žrtvam”, kdo drug pa spet „akterjem”. Toda kaj, če bo kdo prepoznal samega sebe?... Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://kaernten.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. tel. 0463/418 666, fax 418 666 99_ Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105^5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 3. marca maksimalna pustna oddaja 18.00 Otroški ko- 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07, Divan tiček in Blazno resno o seksu 18.15 Kalejdofon 13.00 Zrcalo kulture 18.00 Glasba 18.45 Poroči- 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz la 19.00 Otroški kotiček in par ugank 19.15 Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Šoja & El-Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ ster (pon.): Unblocked III Line 24.00 Ta mera (pon.) TOREK, 7. marca SOBOTA, 4. marca 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 10.00 Po Koroškem (pon.): Slovenski kulturni 13.00 V pogovoru ob Dnevu žena 18.00 dnevi (Trbiž, Budimpešta) 11.30 Nova ljudska Otroški kotiček 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je 19.00 Šoja & Elster 20.00 Noche Latina 22.00 vas 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter pogovoru (pon.): Jože Rovšek 20.00 Vugo- 24.00 Glasba 1.00 Šport (pon.) Rock 23.00 Club Karate SREDA, 8. marca NEDELJA, 5. marca 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glas- Poročila 12.07 Crescendo - Ženske, ki kompo-ba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila nirajo 13.00 Po Koroškem: Zimski pohod na 12.07 Divan 12.30 Special: Radijska delavnica Arihovo peč 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kalej- 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe-Adria: dofon 18.45 Poročila 19.00 Glasba ob Dnevu Schauen Sie... maksimalna pustna oddaja žena 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 20.00 Sunday Loops (DJ Nova, Sonja Spitaler) Special: Radijska delavnica 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kul- ČETRTEK, 9. marca ture (pon.) 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan • NOVO * NOVO «NOVO* NOVO • 13.00 Ta mera 18.00 Šoja & Elster 18.45 PONEDELJEK, 6. marca Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.): Schauen Sie... Freak Show 1.00 Soundtrack tedna RADIO KORO! Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463- 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki zadan! Od oon. do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 -14.30 Viža, 14.30 -15.00 Korotanov zimzelen 15.00 -16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 -17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 - 18.00 Šport in kratke vesti KRATEK STIK: X 3. 3. 2000 Slo-glasna scena (Bojan Wakounig v pogovoru z Janezom Zmazkom Žanom) X 7. 3. 2000 Pust X 9. 3, 2000 Mate Brodar (član skupine REDMEX) XXX Petek, 3. marca ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: vaška skupnost CELOVEC Philocafe Tokrat na temo „Krščanstvo in kultura...” Čas: od 18. do 21. ure Kraj: v kavarni CIK (v Hiši umetnikov) Pogovor vodi: Tim Oliver Wüster Sobota, 4. marca GLOBASNICA Ples SAK Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: Alpe-Adria Sekstet Vabi: Slovenski atletski klub SELE Otroški pust Čas: ob 14. uri Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina OBIRSKO Pustni ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Igra: Trio Pavlič Vabi: SPD Valentin Polenšek LEDINCE Otroška igra: „Polonica Pika“ nato veliko pustovanje z otroško skupino Jepca Nastopa: otroška gledališka skupina Globasnica Čas: ob 16. uri Kraj: pri Borovcu - Hotel Mittagskogel Vabi: SPD Jepa Baško jezero Pridite v šemah - premiranje mask! Nedelja, 5. marca ŠENTJANŽ Pust za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v k&k centru Vabi: vaška skupnost ŠENTPRIMOŽ Otroški pustni ples Čas: ob 14.00 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SRD Danica DOBRLA VAS Otroška igra: „Kam pa kam volk“ Nastopa: domača otroška gledališka skupina Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Srce ŠENTJAKOB Pustovanje upokojencev Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu ŠMARJETA V ROŽU Pustovanje Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Pričakuje vas: glasba, ples, veselica, pojedina svinjskih glav Vabi: Kulturno društvo Šmarjeta-Apače ŠMIHEL Pustovanje za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel SELE Pust 2000 Spored: igra „Prihranjeni dolar“ (nastopa gledališka skupina Vogrče), pustni skeči, skupina „Mi smo mi“, tombola itd. Čas: ob 15. uri Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina RADIŠE Otroški pustni ples Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŽELEZNA KAPLA Pustna prireditev Čas: ob 14. uri Ponovitev: ob 18. uri Kraj: farna dvorana Vabi: SRD Zarja Ponedeljek, 6. marca ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: Prireditelj zasedanja pustnih norcev je vaška skupnost Šentjanž. Torek, 7. marca SELE/BOROVNICA Pustna veselica Čas: ob 20. uri Kraj: pri Terklu Igra: Trio Pavlič Na maske čakajo nagrade! Sreda, 8. marca BILČOVS Proslava ob dnevu žena Čas: ob 14. uri Kraj: pri Miklavžu Vabi: Zveza slovenskih žena Četrtek, 9. marca ŠMIHEL Predavanje in pogovor na temo „Zgodnja pomlad v biološko urejenem zelenjav- nem vrtu” Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Referentka: dipl. inž. Christiane Haider Vabi: KPD Šmihel Petek, 10. marca CELOVEC Dan odprtih vrat na Javni dvojezični šoli 24 Čas: od 9. do 11. ure (ob 9. uri pozdravni program, nato predstavitev pouka v vseh razredih) Kraj: Javna dvojezična šola RADIŠE Predstavitev filma „Bankotrans” Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše Po predstavitvi sledi družabni večer. Sobota, 11. marca ŠENTPRIMOŽ Komedija „Vaja zbora” Čas: ob 20. uri Kraj: Kulturni dom Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ, SPD Danica Nedelja, 12. marca CELOVEC Koroška poje 2000 -včeraj in danes in jutri Čas: ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Sodelujejo: Tamburaški ansambel Fermata (Dunaj), Vaščana pojo (Zgornja Vešča), VOX (Pliberk), Šmihelski kvintet, Akcent (Ledince), Komorni zbor Borovlje, MePZ Pevskega društva Se- PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE ROŽEK-GALERIJA ŠIKORONJA Razstava: „Surprise-presenečenje-Überraschung“ - pod geslom: Prvo leto - Das erste Jahr - L'Anno Uno Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled do konca januarja po telefonskem dogovoru (tel.04227-4422). libuče Naca Rojnik - skulpture in objekti; Franz Brandl (risbe in slike) Kraj: v Galeriji Falke. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. TINJE Razstava slik Marthe Kunaver, Janeza Medveška, Roswithe Stetschnig in Irene Terpetschnig Kraj: v Domu v Tinjah - razstava je na ogled vsak dan. PLIBERK Razstava umetnika Josefa Zettiniga Kraj: v kavarni Pazzo !e, Mešani mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence, MoPZ Trta (Zitara vas), Družina Zwitter (Zahomec), Mešani Pevski zbor Resonet (Trst), Mešani pevski zbor S.K.P.D. -F- B. Sedej” (Števerjan) Vabi: K KZ SRADEC Latinsko-ameriška fešta Čas: ob 20. uri Kraj: v klubu Nastopa: skupina Pachakuti Vabi: KSŠŠG Broiifirirfm ŠENTJANŽ Koncert s kitaro igra: Janez Gregorič (južnoameriške skladbe) Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabita: k&k in SPD Šentjanž SELOVEC Redni občni zbor Čas: ob 19. uri Kraj: na Slovenski gimnaziji Vabi: Združenje staršev na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence Hodiše Koncert Pesem združuje/Gesang verbindet/ll canto unisce Nastopajo: Ljubljanski oktet, Vokalensemble Kärnten, Quintette Femminile Lussari, Nonet ■Vasovalci“, Coro „Peros“ di Fiumicello - Udine, Dekliška pevska skupina Maribor, Oktet Hodiše Povezuje: mag. Monika Novak Čas: ob 19.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše Nedelja, 19. marca ŠENTJANŽ Otroška predstava Miha, Minka in gledališka predstava Igrata: Irena Prosen in Bogomir Veras Čas: ob 10.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Ponedeljek, 20. marca ŠENTJANŽ Muh sagt die Kuh und schlägt den Kühlschrank zu Razstava o kmetijstvu in prehrani Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Četrtek, 23. marca ŠENTJANŽ informacije o modi, ekologiji, delovnih pogojih v sproščenem vzdušju „Clean clothes party": Die ganze Welt im Kleiderschrank Čas: ob 19.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Sobota, 25. marca ŽELEZNA KAPLA Komedija „Vaja zbora” Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ, SPD Zarja Dan odprtih vrat v Kulturnem domu ob Jožefovem sejmu v Dobrli vasi Kakor po navadi vabi tudi letos Slovensko prosvetno društvo „Srce” ob Jožefovem sejmu (od 18. do 19. marca 2000) v Kulturni dom na „Dan odprtih vrat”. Za obiskovalce bodo društveniki pripravili tudi prigrizek in pijačo. Prijatelji, člani in znanci prisrčno vabljeni! 13-dnevno potovanje Stockhol m-Helsinki - Nordkap (Tradicionalno potovanje v spomin Hanzija Weissa) Čas: od 13. do 25. junija 2000 Prijave, ostale informacije in natančen program pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec. Tel: 0463/51 43 00 - 40. Odslej nas dosežete tudi po internetu: naš e-mail naslov: urednistvo@nastednik.at Kmečki trg v Borovljah v petek, 3. marca, od 13. ure naprej na Glavnem trgu v Borovljah. OGLAS Trgovsko podjetje v Celovcu išče tajnico z dobrim znanjem slovenskega jezika. Pogoji: • zanesljivost • natančno delo • znanje računalništva • večletna praksa v trgovskem podjetju Prijave: 0463/502171-14 3CE mm w mmm "Er 04239/26 42 od petka, 3. marca, od 18. ure do sobote, 4. marca, do 15. ure Dnevi duhovne obnove za cerkvene pevce in pevke: „Kdor poje, dvakrat moli“ Vodi: žpk. Peter Olip od četrtka, 9. marca, od 18. ure, do sobote, 11. marca, do 13. ure Dnevi duhovne obnove za cerkvene nastavljence Vodi: dr. Monika Nemetschek od petka, 10. marca, od 18. ure do nedelje, 12. marca, do 13. ure Marriage encounter - dnevi za zakonce Vodi: p. Siegfried Lackner od petka, 10. marca, od 18. ure do nedelje, 12. marca, do 13. ure Dnevi duhovne obnove za akademike Vodi: dr. Wolfgang Beilner v petek, 10. marca, ob 19.30 Predavanje: „Tudi v temi življenja je Bog z nami” (Edith Stein 1891-1942) Predavateljica: prof. dr. Hanna Barbara Gerl-Falkowitz od sobote, 11. marca, ob 18. uri do ned., 12. marca, do 13. ure Dnevi duhovne obnove za ločene in za tiste, ki trpijo na ločitvi Voditeljica: dr. Monika Nemetschek v soboto, 11. marca, ob 19. uri Predavanje: „Trpljenje in odrešenje mož in žena v romanih Dostojevskega” Predavateljica: prof. dr. Hanna Barbara Gerl-Falkowitz v torek, 14. marca, ob 19.30 Koroška gradbena umetnost v ogledalu politike in družbe Predavatelj: dr. Wilhelm Deuer NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik j^ag, Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. V' Sport SMUČANJE Lidija in Edi Oraže deželna prvaka DSG Prireditelj tokratnega deželnega prvenstva DSG v alpskem smučanju DSG Sele/Zeli ni žel le vsestranske pohvale za odlično organizacijo in lepo pripravljeni progi pri Pušel-cu na Borovnici, temveč tudi za izredno uspešen nastop lastnih tekmovalcev. Poleg zmagovalcev Lidije in Edija Oražeta so bili razveseljivi predvsem nastopi, mdr. mladega Marka Robleka, Franca in Nantija Dovjaka ter mlade Silke Užnik. Deželno prvenstvo DSG - otroci I (dekleta); 1. Jessica Travnik, 2. Dunja Zdouc, 3. Pia Kulmesch (vse DSG Sele), 4. Tamara Ottowitz (DSG Podgorje), 5. Sandra Ober-nosterer (DSG Lesachtal), 6. Theresia Baumgartner (DSG Borovlje); otroci I (fantje); 1. Miran Kelih, 2. Mitja Zdouc, 3. Jan Pristovnik (vsi Sele), 4. Daniel Oberno-sterer (Lesachtal), 5. Daniel Olip (Sele), 6. Andreas Müller (Podgorje), 7, Sandro Kau (fara Žrelec); otroci II (dekleta); 1. Silke Užnik (Sele), 2. Anna K. Unger, 3. Melissa Naschenweng (obe Lesachtal), 4. Anja Oraže, 5. Nadja Kulmesch (obe Sele), 6. Elke Broos (Žrelec); otroci II (fantje); 1. Janko Roblek (Sele), 2. Silvio Kau, 3. Raphael Obmann (oba Žrelec); šolarke I: 1. Nadine Dovjak (Sele); šolarji 1:1. Thomas Janežič (Podgorje), 2. Berhard Roblek, 3. Martin Kelih, 4. Michael Mak (vsi Sele), 5. Roland Broos (Žrelec), 6. Thomas Baumgartner (Borovlje); šolarke II: Sarah Dovjak (Sele); šolarji II: 1. Matjaž Kelih, 2. Hanzi Oraže, 3. Mathias Dovjak (vsi Sele), 4. Andreas Broos (Žrelec); mladinke I: 1. Melanie Dovjak, 2. Martina Jug, 3. Annemarie Ogris (vse Sele); mladinci I: Marko Roblek (Sele), 2. David Ottowitz (Podgorje), 3. Peter Oraže (Sele); mladinci II; 1. Joško Ottowitz, 2. Michael Pagitz (oba Podgorje); spl. r. (ženske); 1. Martina Roblek (Sele); spl. r. I (ženske); 1. Lydia Oraže (Sele); spl. r. II (ženske); 1. Heidelore Binder (DSG Cobcordia); spl. r. II (moški); 1. Helmut Umschaden, 2. Franz Dovjak (oba Sele), 3. Janko Ottowitz (Podgorje), 4. Nanti Dovjak (Sele), 5. Franz Janežič (Podgorje), 6. Peter Baumgartner (Borovlje), 7. Walter Roblek, 8. Karl Pristovnik (oba Sele); spl. r. I (moški); 1. Niko Ottowitz (Podgorje), 2. Andreas Müllmann (Lesachtal), 3. Franc Kelih (Sele), 4. Norbert Obernosterer (Lesachtal), 5. Hans Broos (Žrelec); spl. r. (moški); 1. Edi Oraže, 2. Mario Mak, 3. Igor Roblek (vsi Sele); spl. r. III (moški); 1. Hanzi Oraže (Sele), 2. Manfred Unger (Lesachtal), 3. Hans Baumgartner (Borovlje). SMUCANJE/PODEN Daniel Užnik in BrigitevEsel društvena prvaka SD Šentjanž Odlična mdr. tudi mlada Michael Sablatnik in Tatjana Zablatnik, ki sta zabeležila 2. mesti in s tem naslov društvenih viceprvakov. edno od ustanovitve naprej ■“■x edno od ustanovitve naprej I—< (1949) prireja ŠD Šentjanž I Isvoje društveno smučarsko prvenstvo. Le štiri- ali petkrat ga zaradi pomanjkanja snega niso mogli izvesti. Tokrat se je odzvalo vabilu nad 70 članov, ki so v raznih starostnih skupinah tekmovali za društvenega prvaka. Proga v Podnu je bila odlično pripravljena (veleslalom je s pomočjo Güntherja Schauniga postavil Joži Partl) in tudi vreme je bilo izredno prijetno. Nenazadnje zaradi tega so bili deležni številni gledalci oz. navijači nekaj odličnih nastopov, predvsem ka-drskih tekmovalcev - na čelu z izveskom društva Danielom Užni-kom. Ta je po prestani poškodbi izkoristil tekmovanje za trening oz. za testiranje novih smučk: Da je kljub temu postal društveni prvak, pa je bilo pričakovati. Presenetljivo močno se je predstavil mladi Michi Sablatnik, ki je zabeležil drugi najhitrejši čas in s tem bil celo hitrejši od večkratnega društvenega prvaka Jozija Parila. Pri dekletih oz. ženskah sta se za naslov društvene prvakinje bojevali Tatjana Zablatnik in Brigita Esel. V prid Eselovi pa je tokrat odločilo 35 stotink sekunde. Pohvala uspelega društvenega prvenstva ne velja le športnicam in športnikom, temveč predvsem poslovodečemu predsedniku ŠD Šentjanž Hanziju Pscheiderju, ki je nosil glavno organizacijsko breme in bil zaradi tega odgovoren za vzoren in brezhiben potek tekmovanja. Franc Sadjak Prvaka ŠD Šentjanž Daniel Užnik in Brigite Esel z društvenima predsednikoma Hanzijem Pscheiderjem (levo) in dr. Tomijem Partlom. Zmagovalci letošnjega deželnega prvenstva DSG, ki ga je vzorno organiziralo DSG Sele/Zell. Rezultati društvenenega prvenstva ŠD Šentjanž ŽENSKE: Bambini: 1. Petrissa Gasser 23,32,2. Marija Kampuš 28,55, 3. Romina Gasser 30,66, 4. Lisa Žnidar 39,76, 5. Manja Kampuš 40,53, 6. Kathrin Spendier 46,05, 7. Katharina Blüml 56,60, 8. Nadja Müller 1.23,20; otroci 1:1. Vanessa Kru-schitz 49,55, 2. Lisa Stangl 49,66, 3. Alena Wie-ser 54,86; otroci II: 1. Andrea Parti 40,98, 2. Nadja Wieser 41,86; šolarke 1:1. Vanessa Gasser 38,56, 2. Nadja Kuess 39,66, 3. Nicole Kru-schitz 42,04; mladinke I: 1. Isabel Sablatnik 39,77; mladinke II: 1. in društvena prvakinja Brigitte Esel 35,39; dame I: 1. Tatjana Zablatnik 35,74, 2. Birgit Filipič 36,32, 3. Sara Müller 48,61; dame II: 1. Dominike Žnidar 42,42, 2. Mi-rijam Kampuš 42,65, 3. Karoline Žnidar 46,55, 4. Inge Lauritsch 52,03,5. Traudi Kraxner 54,06, 6. Josefine Užnik 59,61; deskanje: 1. Birgit Filipič 47,85, 2. Isabel Sablatnik 50,37, 3. Barbara Boštjančič 58,86. MOŠKI: Bambini: 1. Manuel Malle 20,29, 2. Mišo Kampuš 23,04, 3. Markus Parti 24,09, 4. Markus Žnidar 25,58, 5. Stefan Baumgartner 26,02, 6. Alexander Hribar 34,92; otroci 1:1. Ronald Iszak 43,21, 2. Christoph Srienc 44,31, 3. Manuel Maierhofer 44.82, 4. David Kraxner 46,67, 5. Florian Baumgartner 48,40, 6. Jani Müller 56,29, 7. Andreas Hribar 59,51; otroci II: 1. Marko Boštjančič 43,00, 2. Patrick Turner 43,38, 3. Dominik Lesjak 44,05, 4. Martin Linder 44,22, 5. Michael Einspieler 47,62; šolarji 1:1, Marcel Quantschnig 36,91, 2. Patrick Quantschnig 36,96,3. Peter Stangl 39,50, 4. Marko Inzko 44,11; šolarji 11:1. Michael Sablatnik 34,34; mladinci 1:1. Christian Köter 35,67; splošna skupina: 1. in društveni prvak Daniel Užnik 32,36, 2. Dieter Huhs 35,78, 3. Toni Pscheider 37,63, 4. Thomas Parti ml., 5. Jürgen Filipič 39,35, 6. Miha Kampuš 44,69; splošna skupina 1:1. Jozi Partl 34,61, 2. Blasius Gasser 37.83, 3. Klausi Žnidar 39,17, 4. Marjan Inzko 39,30, 5. Gerhard Sablatnik 39,62, 6. Hanzi Gasser 41,00, 7. Norbert Lauritsch 42,23; splošna skupina II: 1. Manfred Maierhofer 35,44, 2. Gusti Zablatnik 36,07, 3. Otto Hribar 44,94; splošna skupina III; 1. Erich Užnik 36,94; gostje: 1. Günther Schaunig 33,23, 2. Wolfgang Baumgartner 41,55, 3. Markus Lausegger 44,24; deskanje; 1. Markus Meschnig 58,51. Comeback. Že na društvenem prvenstvu je bilo videti, da se Daniel Užnik po prestani poškodbi nahaja zopet na poti navzgor. Prav potrdil pa je to na FIS-veleslalomu minuli torek v Göst-lingu (Nižja Avstrija), kjer je zabeležil odlično 3. mesto in bil s tem najboljši predstavnik avstrijskih tekmovalcev. Zmagal je Konrad Hari pred Achimom Voglom, Konec tega tedna pa se bo Užnik udeležil tekmovanja za evropski pokal - EC-superve-leslalomu v Italiji. NAMIZNI TENIS_______________ 9:1 - Rekordna zmaga Humške skupnosti Medtem ko je ekipa Humške skupnosti, ki tekmuje v 3. razredu, jasno podlegla Podkrnosu B s 3:7, je slavila rekordno zmago proti C-ekipi istega društva. Matschek, Warrasch in Piko so jo namreč premagali kar z 9:1. Le neodločen rezultat (5:5) je dosegla ekipa Humške skupnosti, ki tekmuje v 2. razredu. To pa zaradi tega, ker je manjkal bolni Fabian Meklin, tako da je bilo moštvo zastopano le z dvema igralcema (Juwan, K. Warrasch). Humška skupnost bo zopet pričela s treningi za začetnike, ki bodo redno ob ponedeljkih (od 17.00 do 18.30) v LŠ Humec. Otroci med 7 in 10 let vabljeni! 15 Šport NOVI REŽISER SAK DEJAN KEČAN: „Prišel sem, da preprečim klubu vigredi izpad” Veliko odgovornost bo v vigrednem delu prvenstva v ekipi SAK nosil novi režiser Dejan Kečan. Z njim smo se kratko pogovarjali. Kakšen je bi! tvoj prvi vtis od moštva in kako so te igralci sprejeti? KEČAN: Prvi vtis v moštvu je bil bolj ali manj takšen, kakršnega sem pričakoval: igralci so sposobni in pripravljeni dati vse od sebe. Zavedajo se resnega položaja kluba, zaradi česar je njihovo prizadevanje veliko. Sprejeli pa so me dobro. Je razlika velika med SAK in npr. grškim ll-ligašem Naussa ? KEČAN: Razlika je zaradi tega velika, ker klub Naussa vodijo popolnoma profesionalno in ima zaposlene izključno profesionalne nogometaše. Jasno, da so zaradi tega pogoji za igralce, ki se posvečajo izključno nogometu, mnogo boljši. V Grčiji tekmuje celo tretja liga na profesionalni ravni. Na pripravah v Medulinu - na tekmi proti Uljaniku iz Pule - si prvič oblekel majico SAK. Kakšna slabost ekipe je bila najbolj očitna? KEČAN: Gotovo realizacija šanz. Vendar sem prepričan, da jo bomo - nenazadnje z mojo pomočjo - znali čim prej popraviti. Moštvo SAK sestoji iz nekaj močnih „individualistov”, pa tudi problematičnih igralcev. Kaj je potrebno, da takšna mešanica osebnosti (p)ostane enota in da ima uspeh? KEČAN: Težak je odgovor na to vprašanje. Vsekakor se mora vodstvo kluba prizadevati za mir v moštvu oz. med igralci, tako da ne pride do ti. izgredov. Če pa kljub temu nastane nediscipliniranost, pa mora vodstvo kluba ukrepati - prav tako trener. Kaj lahko pričakujemo vigredi od režiserja Kečana ? KEČAN: Da bo z njim postala Igra moštva nevarnejša in da bo Poskrbel za boljše izkoriščanje šanz. Se beseda k tvojim kratko- in dolgoročnim športnim ciljem? KEČAN: Prišel sem k SAK, da 9a obvarujem pred izpadom. To je trenutno moj edini športni cilj. Potem bom videl naprej. Franc Sadjak Ime: Dejan Kečan Starost: 26 let Poklic: nogometaš Poročen: ne Doma: v Ljubljani Prvi klub: Slovan Vsi doslejšnji klubi: Slovan, Živila Naklo, Primorje, Beltinci, Naussa (II. grška liga), SAK Pozicija: ofenzivna sredina SAK Naraščaj Pokal v dvorani KFV Finale U 12 Škandal v Šentvidu-SAK bo vložil protest Finale v Šentvidu se je za moštvo SAK U 12/center Celovec končal povsem bridko -ker je bilo krivično. Na prvi tekmi - proti Austrii, ko se je rezultat glasil še 0:0, je predstavnik KFV Begusch naenkrat zahteval, da mora igralec SAK Ogris z igrišča. Menil je, da mu ni dovoljeno igrati. Nato je nastalo veliko razburjanje z viškom po krivični izključitvi igralca SAK Vidakoviča. S tem je bil SAK močno oslabljen in zaradi tega podlegel s 4:0. Mladi igralci SAK so turnir kljub temu odigrali do konca in zasedli 6. mesto. Odgovorni ekipe bodo proti temu krivičnemu poseganju sedaj vsekakor vložili protest pri KFV. Pripravljalna tekma: SAKU16-FC Villach 3:4 (strelca: Zidej 2, Marko Roblek) Kljub porazu, odličen nastop SAK proti Kopru Na kampu SAK v Medulinu so bile v ospredju pripravljalne tekme. Tako je ekipa trenerja Vrabca vsak dan odigrala po eno tekmo, mdr. tudi proti slovenskemu li-ligašu NK Koper, ki zaseda 2. mesto na tabeli in je na najboljši poti v najvišjo slovensko ligo. Čeprav zelo izčrpani (tekma proti Kopru je bila zadnja na pripravah) so se Lojze Sadjak & co predstavili močni in so prepričali predvsem v defenzivi. Zmagoviti gol domačinov pa je bil srečen. Kot že na tekmah prej je bilo tudi na tej tekmi opazna pomanjkljivost oz. slabost v napadu, predvsem pri izkoriščanju šanz. Prvič je na pripravah oblekel majico SAK tudi novi režiser Dejan Kečan ter zapustil močan vtis. Pripravljalne tekme SAK: SAK - NK Jastrebarsko - 4. hrvaška liga 3:0 Lučič, Pajantschitsoh, Muharemovič SAK - NK Gospič - 3. hrvaška liga 2:2 S. Sadjak, Wieser SAK - NK Uljanik Pula - 3. hrvaška liga 0:2 SAK - NK Koper - 2. slovenska liga 0:1 SAK - St. Michael/L. 2:2 Pajantschitsoh, Wieser SAK II - Globasnica 1:1 Tomaž Kreutz oz. Magdič SMUČARSKI TEČAJ SŠZ Nasvidenje v letu 2001 na prelepem Arlbergu Smučarski tečaj, ki ga SŠZ prireja od začetka 70-ih let dalje, je tudi letos uspel. Za kraj tečaja je glavni organizator Danilo Prusnik zopet izbral zim-sko-športno regijo Arlberg. Tečaja se je udeležilo 43 smučark in smučarjev, od tega 14 mladincev. Razmere so bile čudovite in tudi za družabnost po smučarskem dnevu je bilo poskrbljeno. Vodja tečaja Prušnik se je ob zaključku zahvalil udeležencem za disciplino in seveda tudi smučarskim učiteljem. Zahvala je veljala tudi tovarni smuči Elan, ki je dala na voljo nekaj smuči in snežnih desk. Nasvidenje leta 2001 spet na Arlbergu! Ves trud Dobljanov je bi! tokrat zaman - gostje so biti v vseh ozirih boljši. ODBOJKA___________________ 0:3-Dobljani razočarale v domači dvorani Z upravičenim optimizmom so Dobljani pričakovali povratno tekmo play-off-tekmo-vanja v četrtfinalu državnega prvenstva, saj so na prvi tekmi - na tujem - le tesno podlegli Sazlburgu s 3:2. Opirali so se namreč na lastno moč v domači dvorani ter na pomoč navdušenih navijačev. Toda igralci tokrat pritisku niso bili kos. Opaziti je bilo živčno igranje, navijači pa so pogrešali tudi borbenost, ki so jo izkazali na pokalnem finalu. Tako so gostje bolj ali manj zlahka dobili tekmo s 3:0 in se s tem le uvrstili v Semifinale play-off-tekmovanja. F. S. Plav-off-tekmovanie za naslov prvaka - četrtfinale: • PL Salzburg - Zadruga Aich/Dob 3:2 • Zadruga Aich/Dob - PL Salzburg 0:3 ZIMSKI POHOD________________ 5. marca bo 22. pohod na Arihovo peč Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož” vabijo na 22. zimski pohod na Arihovo peč, ki bo v nedeljo, 5. marca 2000, s pričetkom ob 9. uri (pri Polancu na Čemernici). Pogoji: udeleženci morajo biti zimsko in planinsko dobro opremljeni -ter upoštevati označeno pot. Za zdravniško pomoč je poskrbljeno, prav tako za toplo pijačo in malico. Startnina znaša 60 (za odrasle) oz. 40 šilingov (za otroke in mladince). Prireditev bo tokrat potekala tudi v znamenju 100-letnice Slovenskega planinskega društva Celovec. 16 Plesna sezona 2000 Prizor polnočnega vložka „Rocky Horror picture Marjan Gallob (levo) in Alojz Gallob (desno) sta navdušila publiko s smešnim odrskim nastopom, ki Show“ na plesu SPD Kočna v Svečah. je izzvat veliko smeha in razvedril na letošnji ples Kočne v Svečah. Sliki: Štukelj Za pijače na kmečkem šanku sta skrbeli dr. Marija Bakondy in Iva Müller (I.). Fric Kumer in konzul Jure Žmavc pa sta preizkušala srečo. Kmetje na plesu v strokovnem pogovoru: (z leve) Hubert Dumpelnik, dipl. inž. Štefan Domej in Gregor Slugoutz - Sternad z ženo Andrejo. Slike: Fera Na farnem plesu v D o bdi vasi sta se pred radovednimi farani preizkusila tudi župnik Janez Tratar in Milan Rutar v zabijanju žebljev. Veseli pust v Rožu & Podjuni V Svečah je navdušil nenavadni show, na Kmečkem plesu v Pliberku pa „Slapovi“. Sveče. Številen obisk (mdr. sta in gastronomijo. Za zabavo je skr-prišla k Adamu predsedniška kan- bel ansambel Slapovi, opolnoči pa didata NSKS Smolle in Sadovnik), so šentprimški društveniki navdušili zelo pester spored, nadvse prijetno s „Herzblättern“. Poleg kmečke te-domače vzdušje - skratka, ke so se obiskovalci razvedri- letošnji Pust Kočne v Svečah jjt li pri discu SAK. je odlično uspel. Oblikovala SVl Dobrla vas. V Kulturnem ga je vrsta mladih društveni- Jpä&HSyt domu so se zavrteli pretekli kov, odmev občinstva pa je Petek dobrolski farani pod dokazal, da ve ceniti njihov fvodstvom župnika Janeza trud in prizadevnost. Pre- Tratarja, za zabavo pa je skr- pričani smo, da si bodo tudi v fflHS bel nekdanji Planinski sek-prihodnje namislili še marši- stet, kaj zanimivega v prid sveške skup- Globasnica. Tradicionalna pust-nosti. na prireditev spodnjepodjunskih Pliberk. Prvič je bil Kmečki ples upokojencev je bila preteklo nedel-v Kulturnem domu, kjer je Zadruga jo popoldan pri Šoštarju, kjer je bilo market odlično pripravila dvorano izredno luštno in družabno. Upokojenci Slovenskega društva upokojencev Pliberk so prišli na pustno prireditev našemljeni, razpoloženje pa je bito tudi letos izredno veselo. < > I- V) Q D ■9 mJ (/> < -I O Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste! Nemški pregovor ■Li Pustna številka Letnik 52 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 3. marca 2000 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Ko misliš, da nič več ne gre, od zgoraj lučka posveti se! Haider je vzel tudi Sturma v protokol p m Deželni glavar Jörg Haiderje ta teden popolnoma presenetljivo imenoval Marjana Sturma za Smrtni-^ kovega namestnika pri Deželni vladi. Haider: „S tem mi niti levičarji ne morejo več očitati, da sem naciona- Marjan Sturm (levo) bo od torka naprej namestnik Vladimirja Smrtnika (sredina) v deželnem protokolu. Desno na sliki je I j 1 “ deželni glavar Jörg Haider, kije s tem korakom pomirit tudi levo četrtino slovenske narodne skupnosti. Foto: Ferer bL" KOPEINIG BO SANIRAL ZADRUŽNIŠTVO Celovec. Rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig je s takojšnjo veljavo prevzel tudi vodstvo slovenskega zadružništva. Zadružniki so Kopei-niga poverili z nalogo, da do naslednjega občnega zbora sanira deficitarni blagovni sektor. Jože Kopeinig je kot rektor Tinjskega doma že dokazal, da je možno tudi brez denarja zgraditi velika poslopja. Potreben je pač ustrezen menedžment, ki gradi na dobroti ljudi. Zadružniki upajo, da bo podobno kot pri Tinjskem domu lahko, tudi na blagovnem sektorju pomagala Ko-peinigova taktika prošenj, jamranja, pozivov in „pihanja na dušo“. Vprašanje je le, komu bo Kopeinig tokrat pihal na dušo, pravijo pa, da je že našel nove finančne vrelce. Rektor Jože Kopeinig (desno) bo v torek zadružnikom predstavil koncept za sanacijo blagovnega sektorja Zveze. Prevod: Mohorjeva založba bo izdajala „Bonbonček“ Veliko naročilo za Mohorjevo založbo. Nemški časopis „Praline” je vodjo založbe poveril s slovensko izdajo, ki ji bo ime „Bonbonček“. Znani nemški časopis „Praline“ je iskal partnerja za slovenski trg in ga našel v Celovcu. Mohorjeva založba je dobila prevajalske pravice za slovenski Praline s sladkim imenom „Bonbonček“. Časopis bo prevod nemške izdaje in ga bo tiskala^ Mohorjeva tiskarna v Vetrinju. Šef založbe dipl. inž. Franc Kattnig je na predstavitvi dejal, da je to po knjigi „Blazno resno o seksu“ verjetno naslednja uspešnica. „Podpore so vedno manjše, tudi Mohorjeva mora začeti razmišljati gospodarsko,“ tako Kattnig. Tudi šef tiskarne Milan Blažej vidi celo naročilo bolj z gospodarske strani: „Vseeno je, kaj tiskamo, glavno je, da je promet v redu. Novi barvni digitalni tisk se mora splačati!“ Slovensko izdajo „Bonbončka" pa boste lahko kmalu prebrali tudi na internetu: www.mohorjeva.pra-line.at. Vodja založbe dipl. inž. Franc Kattnig (desno) in njegov asistent Franc: „ To bo super zadeva in bo poživila našo založniško dejavnost. “ TOVARNA REŠENA Willi Moschitz kupil ELAN Brnca. Po spremembah na Zvezi Bank v Celovcu je šel tudi direktor Willi Moschitz svojo pot in je te dni kupil tovarno ELAN na Brnci. Moschitz je svojčas vodil podjetje in ne razume, zakaj vsi želijo, da bi šlo s tovarno navzgor. Moschitz: „Pri smučanju zmaga samo tisti, ki se pelje navzdol najhitreje in to je pri ELANU trenutno tudi v menedžmentu tako“. Pod njegovim vodstvom je šlo z Elanom samo navzgor, kar pa ni ustrezalo strategiji delničarjev. Bivši direktor Willi Moschitz je kupi! tovarno Elan. Po občnem zboru bodo porušili Parlament Designirano vodstvo Zadruge market je sklenilo, da bo po občnem zboru zaprlo šmihel-ski Parlament (Zadrugo), ki je v občini največji plačevalec davka na pijače. Šmihel. Kar so lumpi že pripovedovali, je zdaj potrdilo tudi designirano novo vodstvo Zadruge-market. Po občnem zboru (pribl, čez mesec) bodo šmihelski Parlament zaprli in porušili. Predsednik Parlamenta Joži Kušej in ostali „mandatarji“ na načrte Zadruge še niso mogli reagirati, saj se šele regenerirajo od obilnih praznovanjih predsednikovega „sibcigaja“. Edini, ki je doslej reagiral, je bil odbornik EL Jozej Blažej, ki je obljubil, da bo v primeru, da bi Parlament res podrli, vsako soboto ob 11. uri pred župniščem v Šmihelu daroval za žejne šmihelske parlamentarce 1 fasl pira. Andrej Wakounig načrtov za rušenje Parlamenta v pogovoru z našim fotografom ni hotel potrditi in je menil da še ni predsednik Zadruge-market. Članica sosveta Mici Mak (levo) o rezimeju ene izmed sej... ki smo jih doslej pozabili objaviti! Prof. Jože Wakounig in eremit Jože Broman. Bivši poslanec Kare! Smoi/e o motivih, za- Bernard Sadovnik upa, da mu bodo pri vo- Dobrolski župnik Janez Tratar o majhnih in velikih kaj kandidira za predsednika NSKS. Utvah NSKS v korist mladostni grehi... grehih, zaradi katerih ni treba k spovedi... Z leve: EU - kmet Jože Valeško, učiteljica in pevovodk/nja Heika Mlinar in škocjanski podžupan Josef Peketz. Predsednik SGZ Matevž Grilc. Nova razglednica. V zadnjem volilnem boju je zbornični svetnik SJK Janko Zwitter imel plakate, na katerih je bil fotografiran s konjem. Ker ga zaradi tega ni volil niti eden od konjerejcev, je Janko Zwitter spremenil taktiko. Izdal je razglednico, na kateri je fotografiran v ziljski noši. Zwitter: „Upam, da me bodo volili vsaj ziljski kmetje, saj sem v noši gotovo zelo žavbrn ziljski pavr (kmet).“ Sentpeter je prevzel tudi TAK Letos poleti je strokovna šola v Šentpetru prevzela šolo iz Šentruperta. Pol leta kasneje ji je uspelo prevzeti tudi dvojezično TAK. Šentjakob. Ker je med Slovensko gimnazijo in Dvojezično TAK v Celovcu prišlo vedno spet do nesporazumov - predvsem v ravnateljstvu in s profesorji - so dobro obveščeni krogi že pričakovali, da se bo Dvojezična TAK preselila v Šent-peter, kjer jo bodo združili z Višjo strokovno šolo za gospodarske poklice. V torek, 7. marca, bodo združitev obeh šol predstavili tudi javnosti. Naš tednik je dobil informacije že nikoliko prej in izvedel, da bo skupno šolo vodila sestra mag. Maja Hoja. Dosjejšnji ravnatelj v Sentpe-tru mag. Štefan Schellander pa naj bi postal nov ravnatelj Slovenske gimnazije, saj gre dr. Reginald Vospernik jeseni v pokoj. Na tiskovni konferenci bodo v torek, 7. marca, predstavili združitev šol. Z leve: dr. Reginald Vospernik, mag. Maja Amrusch (TAK) in nova vodkinja šole v Šentpetru sestra mag. Maja Hoja. IŠČEMO perzonal za gostilno DOM v Kulturnem domu v Pliberku Garantiramo: g' stalni tesni kontakt do predsednika UO Zadruge (rdeči telefon je brezplačen) «a1 gostilno lahko zaprete, kadar sami hočete Javite se na šifro „državno podjetje“ IŠČEMO slovenske prispevke na radiu Agora V primeru, da ste (ali boste) slučajno poslušali radio Agora in ste zaznali slovenski prispevek, potem nas takoj pokličite. Prvi, ki bo poklical, dobi nagrado Urada zveznega kanclerja za pospeševanje slovenščine. (plačan oglas radia Korotan) IŠČEM svojo identiteto Ker sem v zadnjem času našel več novih identitet, sem izgubil svojo. Če jo je kdo slučajno našel ali videl, mi naj to sporoči. Poštenemu najditelju obljubim evropsko nagrado ali pa denarno nagrado Urada zveznega kanclerja. Marjan Sturm, tel. 0463/51 43 00 PRIREDITVE ^edeljä^imärc^ÖÖ^11^ TINJE Tečaj: Kako uspešno vodim diskusijo? Predava: univ. doc. dr. mag. gospod Andrej Moritsch Čas: ob 11.11 V primeru, da ne bo poslušalcev, bomo o predavanju izdali knjigo. Diskusijske prispevke lahko pošljete tudi po faksu. Vabi: Dom v Tinjah CELOVEC Spominska komemoracija v spomin na Modestov dom Slavnostni govornik: direktor dr. Anton Koren Čas: ob 11.11 Vabi: Mohorjeva družba Poned. 6. marca 2000 GLOBASNICA Dia-predavanje: „Potovanje skozi Sueški kanal“ Predava: kanalski rebel Bernard Sadovnik Čas: ob 11.11 Vabi: Društvo za kanalsko plovbo PLIBERK Praznik enotnosti in pobratenja Sodelujejo: odborniki EL; ceremonijo vodi Blaž Kordesch Čas: ob 22.11 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Klub prijateljev lova ŠENTJAKOB Združitev Društva upokojencev in Socialno gospodarske skupnosti Slavnostni govor: Micka Miškul-nik Čas: ob 11.11 Kraj: v Dolgi vasi Vabi: župan Johann Obiltschnig DUNAJ Komu koristi Center avstrijskih narodnosti (CAN)? Predava: Karel Smolle Čas: ves dopoldan Kraj: v kavarni Landmann Torek, 7. marca 2000 TINJE Diskusija: Priprava na zakon ali „Podpore EU za življenje na koruzi“ Predavajo: mati, zdravnik, duhovnik, direktor Kmetijske zbornice Gröblacher in Dl Stefan Domej. Čas: ob 11.11 Vabita: Dom v Tinjah in SJK CELOVEC Predstavitev priročnika: „Tako pridete najhitreje do največjih subvencij“ Kraj: pri Joklnu Vabi: Založba Wieser Ta oglas založbe Wieser so finančno podprli: Dežela Koroška, BKA, Republika Slovenija, BmfuK, Biro za slovensko narodno skupnost in številne druge ustanove.