I. VERK: Nekatera načelna vprašanja kmetijskega pouka. (Dalje.) Marsikdo mi bo ugovarjal iz razli5nih razlogov, toda krenimo pogled v same sebe, v svoje srce, v svojo kri. Ce ne naravnost, p.a vsaj posredno izhajamo vsi izpod slamnatih krovov, kmetija je bila mati nas vseh. To bi bil prvi razlog! Smo pa tudi od prvega do posledmjegia nacionalisti in hočemo, da bodo temelji naše nove, narodtie države na trdnih tieh. Država ne more sloneti na komunizmu, ne na kapitalizmu. ker sta oha internacionalna, temveč le na posedujočem srednjem sloju. posebno na agrarcu. ki je svojo zemljo vzljubil in jo tudi brani. Vsaka država mora gledati, da krepi svoj temeljni sloj, ker smo mi činovniki države. pa moramo pri tem podpirati. torej posvetiti svoje moči tudi kmetijskemu pouku z isto požrtvovalnostjo kakor drugim predmetom osnovne izobrazbe. Omenil sem v svojem uvodu, da so bilance naših kmetskih gospodarstev počele postajati pasivne. Teoretično bi bili mogo5i za to štirje razlogi: elementarne nezgode, nedelavnost kmetskega prebivaistva. naravne neproduktivne zemlje ali nerazumevanje dobiokanosne eksploatacije. Vsak poznavalec razmer bo ugotovil v prvem hipu, da nismo v zadnjih letih imeli elemen-tarnih nezgod v tolikem obsegu. da bi vpiivale na splošnost, kmetsko prebivalstvo je delavno kakor je bil delaven naš kmet že od pamtiveka, naša zemlja povzroča res rrmogo napornega dela, pa je tudi hvaležna in dobra plačnica. torej je iskati vzroka današnjeg,a slabega gmotnega stanja naših kmetovalcev le v nerazumevanju. kako se lahko zemlja dobi5kanosno eksploatira. "Ne bilo bi baš težko povedati njašemu kmetu, kje je rak-rana niegovega gospodarskega nazadovanja. tudi je dovzeten dovolj. da bi vse lepo razumel. a da bi se ravnal po nasvetih, da bi ubogal kmetijskega strokovnjaka. ne, tega ne, in nikdar ne! Morda je to posledica tiso5letnega suženjstva. da vidi kmet v vsakem, ki je le malo boljše obleSen, le nekega biri5a ali špijona, kateremu se ne sme nikdar zaupati; on napravi ravno nasprotno od tega. kar mu »gospod« nasvetuje. Vrhu tega je na§ kmet skrajno konserviaitiven, zaljubljen v zlate stare 5ase, stare lepe obi5aje in stari. če tudi neplodni način gospodarstva. Pretekla bado moTda stoietja, preden bo mogoče iz njegove duševnosii izvle5i nezaupljivost in konserviativnost, kajti to ni napaka posamezne individualnosti, temve5 je to greh mase, ki se ne da kretati tako brzo, kakor poedinec. Vendar pa upanje na končni uspeh ni prazno iz dveh tehtnih razlogov. Že doslej so nekateri inteligentnejši gospodarji zapustili stare tradicije in uničili v sebi splošnio mentaliteto mase. Vzgled teh bo učinkovito vplival na dnige, da se polagoma za5no dvigati iz duševnega mrt_la in počno razumevati. da za uspešno gospodarstvo nista dovolj plug in njiva. temveč sta v isti meri vaŽBa tudi svin5nik in papir ter spoznanje. da nam gmotnega stanja ne izboljšata samo trda, žuljava roka in upognjen hrbet, temve5 tudi razum, faktor vsakega dela. Ni še to strokovno - kmetijski pouk, povdarjam to le v dokaz. da je tudi kmetu treba splošne izobrazbe, nekake duševne gibSnosti. Vse kategorije intelektualcev zahtevajo v prvi vrsti splošne izobrazbe za svoje člane, le kmet je lahko kmet, 5e tudi je neizobražen, tako se misli. nedostatke svojega duševnega razvoja pa piačuj s krvavimi žulji v smislu prav domačega izreka: Kdor nima v. glavi, mora imeti v peti! Prvi pogoj za izboljšanie kmetskega položaja je torej temeljita splošna izobrazba, s posebnim upoštevanjem onih predmetov, ki bistrijo razum in omogooajo pravilno presojo vsakega tudi težkega položajav V poštev pride seveda prakti5no računstvo, še bolj pa slovnica, kajti ta je podlagia 5itanju z razumevanjem. Opazujemo, da naš kmet pač rad čita beletristi5ne spise in jih tudi povsem dobro razume, strokovnih pa ne mara, češ, da je v njih nova slovenš5ina, četudi je jezik v obeh isti. Pojav je povsem razumljiv! Beletristični spisi vplivajo na fantazijo in 5ut, strokovni pa rnorajo najti učinek v razumu, zahtevajo kriti5no presojo vsake besede. torej popolne sigurnosti v stavkovi analizi. Vsako kršenje osnovne izobrazbe bi plačal v prvi vrsti kmet s potnim obrazom. Z mrziliSno naglico napredujejo vse panoge vede, le naš kmet, povdarjam naš kmet, stoji mirno in strmi z neverjetnimi očmi na vse to in ne razumeva, da 51m večja bo distanca med njim in splošnim napredkom, tem težjj bo njegov gospodarski položaj. (Dalje prih.)