I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarmci jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po&iljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., ; četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 12. septembra 1877. O b s © g : Kako v Predarelskem in v Svajci kmetujejo in živinorejo ravnajo Gospodarske skušnje. Angora. (Dalje.) Različna vrednost različnega živalskega gnoja. O vcenitri zemljišč zarad uravnave zemljiškega davka na Kranjskem Šolske drobtinice. Odgoja po módi Mnogovrstne novice. Naši dop Novičar Gospodarske stvari in tako te!eta dobivajo navadno okoli sv. Martina. Zato se kimovca (septembra) V se bolj pa vinotoka (oktobra) Kako Predarlskem in V Svajci meseca gotovo vé, da je telica breja in da kupee od konca ------. © - - - . - . jv - - - J - ne bode goljufan. In prav o tem času kmetujejo in z živinorejo ravnajo. Lansko jesen je po vladnem naročilu dr. Klingan c. kr. deželni živinozdravnik Stajarski, obhodil Pred arelsko (Vorarlberg), Švajco in južno NemČijo, da bi septembra do srede oktobra 80 v Švaj ci i Predarei- Schrunsu > poizvedel, kako v teh deželah kmetujejo in živinorejci z živino vzlasti z ozirom na mlekarstvo ravnajo, ter po- tem na korist domači živinoreji poročal o tujem videl tem, kar j 8kem in Algaji naj veči ž i vinski sejmi na Montafonskem je 21. septembra vsako leto živinsk sejm, kamor iz vseh krajev Vorarlberškega in Tirol-skega priženó kakih 3000 zadnje mesece brejih, tedaj skor triletnih telic, pripeljejo pa na sejm tudi enoletnih j u n ce v. Na take sejme prípeljana živina se drago prodá: breja taka triletna telica ali pa časniku kmetijske družbe Stajarske j enoletni junec po 20 Napoleonovih cekinov 7 to je 9 po dr. Klingan marsikaj iz popotne svoje torbice___________ Ker je dobro vedeti, kako drugej kmetovalci in živinorejci ravnajo, mislimo vstreči tudi našim gospodarjem če jim iz Klinganovega potopisa priobčimo kake vrstice ki utegnejo posebno našim Gorenjcem zanimive biti zato našem denarji po 200 gld., ali tudi še više. Kupci na ) 7 te sejme pridejo iz vseh krajev svetá. Druge živine ne vidiš na tacih sejmih. Volov v teh kraj ih ne iz-rejajo. Lahko rečem, da v gori imenovanih deželah nisem ne 10 volov videl. (Dal. prih.) ker Svajca in Predarelsko ste planinski deželi, kakor je naša gorenska Kranjska. Dr. Klingan med drugim piše: Svajcarji so že davno prepričani, da gospodarstvo povsod kmetovalci jveč dobička don zemlj takih pridelko če se v vsakem kraj lotij 7 in drugim razmeram njihovega kateri so leg 7 Različna vrednost različnega živalskega gnoja. Gnoj je duša kmetijstvu — pravi že star pregovor kraj •jbolj ugodni in se ondi najlože v denar spravijo. Zato ob delujejo Svicarj v vsakem občini in v vsaki vasi to kantonu (okrajů), v vsaki je velik razloček. To vé pač vsak kmetovalec; al česar mnogi kmetovalci ne vedó. je to 9 9 da med živalskim in živalskim gnojem 9 kar posamesnim kan Naj to različnost na kratko pojasnimo tonom, občini in vasi naj več dobička donaša Vse živali in vse, kar od živali pride, more dober Zato se z eJ goveje živine pečajo le v takih gnoj biti. Al vse živali nimajo en ako dobrega gnoja, kantonih in v tacih občinah kantonov, ki so od ve- Cem bolji živež dobivajo živali, tem bolji gnoj tudi likih ces novani planinsk t bolj o d dal j in spadajo v tako ime na pl t, kjer živina poleti lahko pride dajejo. Med vsem živalskim gnojem je čioveško blato in njega scavnica najmočnejši, služi vrtnim zeljiščem, kraj Rej goveje živine je tedaj omejena na gora te travnikom in ječmenu prav dobro; žita pa po njem po ravninah imajo le krave zarad mléka, prepohotno rastejo, poležejo in zato malo zrna prinesejo. imajo katerih si večidel ne izrejajo domá, ampak kupijo v Ta gnoj prvo leto veliko izdá, drugo leto se pa skorej kantonih planinskih. Tako je v više ležečih obči- več ne pozná. Če se pa zemlja na kupe spravi in s nah kantonov Appenzell, Graubunden, Glarua, Schwyz, takim gnojem dobro napoji in potem raztrosi, bo to za Uri. Unterwalden. Freiburg, Bern ^A WWU..J«, ---------~ in Jura velika živi- več let najbolji gnoj k eJ v do li nah teh kantonov imajo samo bolj 9 za mleko Tako Je tudi v Predarlskem. tistih kantonih rej ajo goveda , spuščajo vajce m telice Predarlskega biku še 9 kjer kedar so íz- Med živinskim gnojem se močno čisla ovčjek najbolj pa kozjek. Ta gnoj je vroč, je dober so-sebno za mrzlo in ilovno zemljo; za apnene in peščene njive pa, če bi morebiti deževno leto ne bilo, ni dober, suhem in gorkem letu bi na apneni in peščeni njivi dve leti stare, in jih potem, ko so že prav zeló s tem gnojem več škode ko dobička napravil; zakaj breje, prodajajo. Spuščajo jih pa k biku večidel apnena in peščena zemlja vode ne drži, se kmalu za- zimski čas 9 to je 9 od novega leta do sušca meseca, greje in gorkoto drži; če pa še vroč gnoj v njo pride, 292 gori znotraj v zemlji gnoj , od zunaj solnce pripeka, rastline zgorijo in brez sadu ostanejo. Konjšček in mezgjek je tudi vroc, a vendar menj j kakor ovčji gnoj. Konjšček je suh in vroč, je dober za bolj mrzle, mokrotne, iiovne njive. Ako pa hočeš s konjskim gnojem apnene in peščene njive gno-jiti, mora z govejskim gnojem zmešan biti. Govedjek je hladán, zato je dober za apnene in peščene njive. Ta rodovitni gnoj delj trpi kakor konjski. Svinjski gnoj je mrzel, voden in manj veljá ko govejski ali pa konjski gnoj. ^ Tečen pa je vendar za konoplje in tudi za hmelj. Ce ga hoćeš zboljšati, pomešaj ga s konjskim gnojem in pusti ga ležati. Kokošjek, kuretnjek, golobjekin ti č jek. Ta gnoj je jako močán, in sam na sebi prevroč; s tem gnojem v bolj mrzlih krajih v spomladi gredice, lehice gnojijo, kamur kapus in druga semena za sadike sejejo, in dobro tekne zato, ker je vroč; sicer ga je pa pri nas premalo, da bi njive z njim gnojili, in tudi v gorkih krajih, sosebno v apneni in kremenovi zemlji, ne tekne. Ce bos ž njim apneni in peščeni zemlji po-gnojil, ti bo travo tako požgal, da bo vse rujavo. Dober pa je, če ga v vodi raztopiš, in s tako vodo zemljo škropiš. Ni pa samo živinsko blato, ampak tudi vse drugo, kar od živali pride, dober gnoj zato, ker vse, kar od živali pride, iz gnjilca obstojí, kateri rastline najbolj redi. Dober gnoj dá po takem dlaka, lasje, tičje perje, kri, mesovje, drob, kosti, parklji, rogovi in vsi živalski deli, ko se z zemljo pomešajo in v oji segnjijejo. Kosti, parklji in rogovi pa morajo zdrobljeni ali zmljeti biti. Gnoj tedaj je kruh kmeta; ak > zemlje ne bo gnojii, mu bo tudi le skopo, malo rodila. Kmet mora tedaj skrbeti, da si dobrega gnoja pridobiva, kar mu je največ mogoče. Ako bi pa le samo blato, katerega mu njegova živina naredi, skup podrsal, bi to v resnici premalo gnoja njemu bilo. Tudi samo cisto in nepome-šano živinsko blato bi premočáo, prevroč gnoj bil, tako, da namesti rastline prav rediti, bi jim škodovati utegnil. Da tedaj gospodar več in boljšega gnoja dobi, da tudi njegova živina bolj čista ostane in se ponoći od-počije, se mora živini post il jati. Za steljo rabi se slama, list je, praprot, resje, mah, bičje, šota (Torf), ža-ganje, pezdirje od lana, suha ilovna prst, katera, kedar je z živinskim blatom pomešana in se scavnice napije, prav dober gnoj naredi. * Ali krave bolje molzejo po surovém ali kukaném krompirju% — Skušnje nas učé, da krave več mleka dadó, če se jim poklada surovi krompir, spi taj o (debelijo) pa se bolje po kuhanem krompirji. Zakaj to, razlaga dr. grof Lippe tako-le: Ce se krompir kuha, se beljakovina usiri, krompir potem ni tako lahko prebavljiv, močec (štirka) pa se hitreje premeni v sladkor kakor pri surovém krompirji. Ali te pre-membe so vendar premajhne, da bi delale navedeni raz-loček med surovim in kuhanim krompirjem; zato misli imenovani doktor, da v surovém krompirji mora še nekaj druzega neznanega biti, kar se po kuhanji po-končá in kar deluje na to, da se iz krvi več tacih drobcev loči, ki delajo mast in mesó. Dve kravi, ka-terima se je obilo dobrega sená pokladalo, ste v 24 urah dajali 18 funtov in pol mleka. Te dve kravi ste dobili potem namesti samega sená 63 odatotkov suro-vega krompirja, manj pa sená, in namolzlo se je potem od njih 21V2 funta mleka, tedaj 19 odstotkov več, kakor pred, ko se jim je pokladalo sená prav obilo; kubanega krompirja se je pa moralo 76 odstotkov kravama dati, da se je le za 18 odstotkov mleka več namolzlo. — Po teh skušnjah je tedaj potrjeno, da surovi krompir, pokládán, delà na mleko, — kuhani pa na meso in loj. * Ali je krava breja ali ney o tem je večkrat zdaj prepir pri subvencijakih goveđih. Naj tedaj ponavljamo, kar smo že enkrat v našem listu razkladali. Večidel se misli, da je krava breja, ko se potem, ko je pri biku bila, več ne poja; pa to ni vselej gotovo, še manj pa, če je gospodar kravo kupil in se mu to le pripoveduje. Gotove skušaje učé, da se brejost krave v prvih 4 mesecih ne more gotovo spoznati ; še le, ko je brejost čez polovico časa, prihaja vamp več i, zlasti na stranéh pod lakotnicami, in ostane tudi takrat tak, kedar je krava lačna. Kedar se pa tele v trebuhu oživi, bos brejost krave tako-le za gotovo spoznah kedar kravo napajaš, stopi na desno stran krave, in položi dlan blizo vimena, pa bos videi in čutil na trebuhu nekako po mi ka nje, ker mrzla voda telička prestraši, da se zgane. — Trdijo tudi živinorejci, da se brejost krave na m leku pozná, in to tako-le: kedar se krava zjutraj molze, kani nekoliko kapljic mleka precej spod krave v^kozarec hladne vode, in pazi, kaj se z mlekom godi. Če se mleko po vodi razpusti, je znamenje, da krava breja ni, — ako se pa v kapljicah bolj gosto na dno vode spušča, je to znamenje brejosti. * Mnoge nadloge na vrtih se odpravijo lahko tako-le: Po lži se najlože nalové, Če mokre slamnate povezke na gredice položiš; pod njimi najdeš drugo jutro polžev na kupe; pozemeljske gliste se od gredic odvrnejo, če po njih potreseš saj ali pa čreslja; uši na perj i se preženó najbolje s tobakovim dimom; s tri ga li ce rade lezejo v votline kosti; ondi jih dobiš zjutraj obilo, pa jih stresi v skaf z vodo na-polnjeni, kjer poginejo; za br am or je naredi v jeseni tù in tam na vrtu po dva čevlja globoke in po dva do tri čevlje široke jame, pa jih napolni s konjskim gnojem; pozimi se v teh jamah na kupe nabere bramorjev, ki jih spomladi lahko pokončaš. 0 vcenitvi zemljišč zarad uravnave zemljiškega davka na Kranjskem. Avgusta meseca t. 1. se je dognala vcenitev v sle- dečih okrajih: a) v zadevi polj edelstva: v cenilnem okraji: parcelami Kočevakem v 4 katastr. občinah z 11.609 Krškem .... v 5 » i) z 10.853 Crnomaljskem . . v 4 W w 99 n z 9.789 Logaškem . . . v 8 Jí » z 8.256 Kranjskem . . . v 6 99 M s 6.618 Postonjskem . . v 5 99 s 5.696 Novomeškem . . v 6 )) )) s 5.532 Kamniškem . . v 7 w w f) 9) s 5.359 Ljubljanske okolice v 9 W w Í9 99 s 5.277 Liti j skem . . . v 3 99 s 4.114 Radoljškem . . . v 6 19 99 s 3.389 Skupaj v 63 katastr, občinah s 76.501 293 v zađevi gozdov: v cenilnem okraji: parcelami Krškem .... v 10 katastr. občinah z 2.641 Ljubljanske okolice v 11 99 99 z 2.625 Kranjskem . . • v 7 99 91 z 2.242 Kamniškem . . v 10 99 99 z 2.232 Radoljškem . . . v 8 99 99 s 1.768 Novomeškem . . v 1 99 99 s 1.050 Logaškem . . . v 8 99 99 z 965 Po3tonj8kem . . • v 9 99 99 s 548 Litijskem . . . v 1 99 99 s 100 vati je obiska, zato morate hčeri biti nagleštani, kolikor gre. Gospá sama nadzira napravljanje, pri katerem pomaga hišna, ki mora skakati od kota v kot, od mize ka- mize ) do terema vsaka druga reč ni po volji. gonjena po budih besedab iz ust gospic 9 bližnje sobe je slišati nagle korake, ki se bližajo spalnici. Koraki so moški. Kdo si drzne prodirati v j • v v v t • T"T • v I 1 v • i « 99 gospod skoz vrata, naznani: svetišče žensk ! Hišna, pogledavši " in že stopi v sobo Fredi. ,,A ti si!" vsklikne gospá Gosarjeva. „Ali ne veš, da je nespodobno za moškega stopiti v sobo, kjer ženske toilleto delajo?' i?; tt tp^^j: ~ „ j „ „ „ -li.-v. ____ c 99 Skupaj v 64 katastr, občinah s 14.171 jač kaj 9 9 se zadere Fredi, in pade v najbližnji naslan- vas „mar meni za vaše ženske skrivnosti ! Jaz pri tem ne bom motil." Pri teh besedah zasuče se na naslanjaču tako, da gleda skoz okno, ženskam pa kaže Zabavno berilo. hrbet, in prične : 99 Daj mi denarja, mati ! Do jutri mo- Obrazi iz življenja ram imeti 2000 gold." „Moraš jih imeti? Zakaj? „Zaigral sem jih nocoj tt na častno besedo." ,Za- lil. MVAJLi JIM UUVV/j WC% «JCIOUIU UUOUUU» y f^àCk igral?" Vse strmí in toilletovanje je vstavijeno za tre-nutek. „Neprevidnež", prične prva gospá Gosarjeva, „meniš, da imamo denarja na kupe? Saj ni davno Odgoja po módi. (Dalje.) tega, kar nisem sem ti dala dve obligaciji, da jih zastaviš, ker imela gotovine." „Obligaciji sem že prodal." „Kaj? prodal? In vse že pognal?" „Kaj umeš ti, mati o tem! Sploh pa nisem přišel računa dajat, ampak po Ko je po taki veselici gospá Gosarjeva v spalni denar. Kdaj ga dobim? Najljubše bi mi bilo > da S* sobi sama s hčerama — kajti gospod Gosar ima po- dobim ta hip." „Jaz ga nimam." ,,Nimaš ga? Potem sebno sobo z okni na dvorišče, kjer že navadno dve mi ne ostane druzega, kakor da se vstrelim." Pri teh uri smrčí se začne tak-le pogovor: besedah potegne z žepa pištolo. Splošen krik. Gospici Mati: „Elvina, nocoj si se mi preveč pečala z padete v omedlevice, gospá Gosarjeva pade na kolena nadlajtenantom". Elvina: „Je tako duhovit človek, pred Fredom 9 ki vé tako zeló kratkočasiti." se mi še zaljubiš ! Saj Mati: 99 No 9 no 9 na OW AJJ1 OV OGIljUUlO i kJdJ VOS y VI C* j C4 ca t^g« UW ti J/IUJ • vj ~ diti obe ljubeznjivi, a pri tem mrzlega srca. Kedar vaji hoče kdo vjeti, hus! zletiti mu kakor metulj." — da jaz tega ne trpim zadnje Bo- je vstal in drži pištolo v roki, hišna Noriberta 99 Potem se ne bove nikoli omožile !" Mati: „Za to bom skrbela pa smukne skoz vrata in teče po gospoda Gosarja, kateremu potoma razloži v kratkem, kaj se je zgodilo. Gospod Gosar vstopeč najde še vse v popisanem stanji. Vsak človek, če je še tako ponižen in krotak, ima v življenji trenutke, v katerih utegne postati lev. jaz , Le po mojih naukih se Tako gospod Gosar v tem trenutku. Kakor strela šine ravnajti. Prihodnjič se bolj držiti mlađega Butelja in med mater in sina, potegne prvo kviško, druzemu iz- Smuka." Obe hčeri : „Ob, teh ostudnežev! Saj ne zná trga pištolo z roke, jo vrže na tla, sina pa posadi z nobeden besedice spregovoriti. Grda sta pa tudi, da je močjo na stol. „Tako? Najprej zaigraš denar, potem groza da sem jaz gledala na kaj druzega? Da mi tedaj smrkovec ti ! To je sad tvoje odgoje, gospá soproga. Na, tu imaš, ti poba ti. dvoril." viti zlata tička, in sicer vsaka tistega, — Hčeri: „Al mama, v ta dva se vendar ne bove mogli zaljubiti !" take reči je čas še potem, ko ste že omoženi." Tako je odgojevala gospá Gosarjeva, rojena Sopir-nikova, svoji hčeri. Dve ki jej bo bolje gorki priletite Fredetu preko glave, da mehkužni dečko Ne- kar omahne. Zdaj omedli tuđi gospá Gosarjeva. Mati: „Saj tega treba ni. Za zasliŠano ! Nihce še ni dotaknil se njenih otrok in zdaj je gospod Gosar sam tako predrzen! Znorel je 1 Gosár pobere na tleh ležečo pištolo in jo pogleda. 99 Qaha! prazna je ! Kaj pa z najmlajšim sinom, Rodrigom! Ravno priđe hotel vstreliti? No 9 s šole. Stopivši v sobo vrže pokrivalo in knjige od pregnal. potepuh ti! S to pištolo se je čakaj , take muhe ti bom že u sebe kamorkoli, nekaj knjig přiletí Elvini v naročje in jej zbije iz rok roman, v katerega je vsa zamaknjena, nekaj pa na Noribertne citre, da koj nekaj strun poči. Obe skočite kviško in proti fantu. ..Poberi mi roman" Ko nazoči slišijo, da pištola ni bila nabasana 9 se jim zopet povrne zaostala sapa. Tudi gospod kadet kriči prva , in „navij 99 mi na te citre druge strune, hu- pride zarujove: sebi. Kakor sveca se postavi pred očeta in „Veš, koga si razžalil? Vso vojaščino. Da dva- sede za mizo in se zadere : „ Južino ! dournik", upije druga. „Nimam časa", se ruga najstletni dečko, mojo južino nisi moj oče, tirjal bi zadostenja za to oskrunjenje časti od tebe v dvoboji. ! Bi morala že tu biti, ko pridem. ne boš dobil", pa se oglasi Elvina „Tiho", poprime mati 9 99 porednež to imam jaz odločevati. 9 99 99 ti". Nič Roza 9 prinesi južino za mlađega gospoda", veli hišni skozi ne spraviš ta hip sam j T T""Y vi 1 v i t • ř 1 j • i i Te besede spravijo Gosarja še bolj s kože. Nena-vaden pogum ga navdá, kakoršnega vpričo soproge ni še nikdar čutil. „Kaj! Na dvoboj bi klical v svojega lastnega očeta, ti fantalin ti! Koliko te je? Ce se mi s hiše, te bom spravil jaz tako 9 9 vrata v prvo sobo. Deček pokaže sestrama osla južino, potem pa drví na vrt. Tako se odgojuje spod Zdaj Rodrigo. poje »go- da ti bodo rebra pokala. Te bom že učil obnašanja jaz i« bo smo si ogledali hišo in rodovino 9 lahko sledimo dogodjajem v njej Dopoldne je, ura gre proti enajsti. Fredo, vidóč, da je očetu resnica, zgubi ves pobila Le očetu, kedar je gum, ki ga je imel vseiej nasproti mati nazoča. Tudi se oglasi gospá Gosarjeva: 99 spalni sobi pojdi, Fredi, saj vidiš, da gospod Gosar divjá. Se bomo , odpre gospé Gosarjeve in njenih hčerá je še vse navlečeno, že drugi pot pogovorili." Kadet vzame kapo Gospá sedí pri oknu v jutranjem dolgem, belem krilu, ~~ hčeri pa se napravljate ali „delate toilleto". Pričako- vrata, se obrne grevalo, oče" / nazaj zaloputne za in jih z besedami : „To te bo še sabo, da se kar hiša strese. « 294 Ubogi Grosar, kaka ploha ae je vlila ná-nj ! Ušel V • mnozica jej je sicer na svoj vrt, ali popoldne je gospó bodlo, boče pogrezala ojsčakov, osoda je Bajazeta globoče in glo umirala je, zdravniki so létali po hiši in pred v svoj vrtinec; a zdaj ko je bil oholi sultan drugič, po tridnevnem izostanku přišel k Angori -------- J ---- " ' U»A*V«IU M^iv, f v «IIUUVIIUVU1 iOWOkQUttU pilO^l a auguily mrakom je imel Fredi 2000 gld., katere je moral Gosár našel je Timurja na boj pripravljenega zopet prav na na posodo vzeti. Tako naglo je postal junak Gosar tistem ,_njemu jako ugodnem prostorišči — in videl je, , ter da nego z jhujših okolnostih, če neče umak- zopet ponizni sluga svoje soproge. Fredi pa se je za da je Timur vzel mu slehern pristop k reki vse to odškodoval zvečer v družbi pajdašev, ki so pili vode ne more priskrbeti si nikakor drugače na zdravje radodarnih starišev njegovih. (Dalje prihodnjič.) odločilnim bojem niti se, kar bi njegovi oholosti bilo sramotno in ne- Angora. strp Bajazet gleda sè svoje gore bojni Tatarski red in čudi se mu Zgodovinski - romantičen obraz (Dalje.) ust yy Bismillah šinilo mu slučaj iz kdo bi bil veroval, da ima le-ta čednik toliko wot - „iwu Ui Uli voiuvrti , ua i psov, da bode tako silno postavil mi po robu! Satan in njegova vražja moc z njim; mene pa omamil 28. dan julija meseca 1402. leta se je nad Angoro „eblisa" se svojim strupovitim dehom, da sem mu pred po- tremi dnevi přepustil svoje torišče" vesene pristavi! žgoČe solnce, vsak njegov žarek se pripeljalo solnce je člověku zdel, da je ognjišče, pod katerim vodni studenci sahné globoko v zemlji, rodovita zemlja prominja se v prah, skale in gore iz žule (granit) pa apnené nihče se^ ni praznoverski pokoren svoji osodi Mw . , ~ — v*D-----/ r" r---- pod njim, da leskečejo, kakor gruče rosastega srebra. Njegovi vojvode so kimali drug drugemu, z mig ljaji in z drugačimi znamenji so se opominjali, da bi kateri spregovoril pal, da bi bil samosvojnega gospoda jezo nekoliko besed, an zaman bilo vse y to plamteče solnce se danes ogleduje v orožji > ki krije doline in vrhove pred Angoro nekoliko miij daleč ; v pozadji (hintergrund) vidiš z gore, kjer Bajazet sredi straže in svojih vojevod ogleduje krajino, — z gore vidiš mesto Angoro samo z njenimi baštijami in sè na svojo navalil s prorokovo besedo, neljubo ne mara njegovemu uhu. Kar se predrzne Soliman, naj-starejši sultanovi sin, ki je na desuem krilu načeloval vsi Azijski jski y ta ga je ogovori! : ,,Modri se ogne satanové močí in njegovih zadrg, sultan, dragi oče u stolpi vred y , z njenimi palačami in mečeti, z njih munami ki sezajo v višine; strahotna, skoro mrliška tihota kraljuje nad Angoro, nad vso krajino, nad neizmerno vojaško yy Kaj znači to? povprašal takoj Bajazet y njegovo oko, ki je bilo že skoro ugasnilo, iskrilo se je zopet. V . »uiooMi množino uwu. n^11 y - UC|U ^ W jUiV^i j UMMVA u Win bila oba samosilnika (despota) in najhujša pasjeglavca Bajazet in Timur, postavila v boj obe h Azi j nad vojnici, katere sta boj a 9) Da poginemo, ako na tem prostorišči začnemo dgovoril srčno Soliman y ako pa se svojega stoletja drug na drugega Angori po gorah in po dolinah; hrzajoči konji, bridkega orožja brenkost kali to rano tišino, skoro strah vzbuja teh sto tisoč ljudi, zbranih na vojsko; vojščaki molčeče gledajo zdaj svoje vrste, zdaj vraga, baš tako gledajo i njih vodje. Tam za reko od doline naprej po gorah baš do njih temen se črné _ I ki umaknemo nazaj, svobodno bodemo na ugodnem pro storu čakali Tatarjev, ali pa, če Timur zapusti Angoro y ce ter pomakne se nazaj , nič nam ne bode na kvar bodemo planili za njim in gnali njega in njegove jate po vsi pustini baš do Samarkanda." Bajazet bi se bal Timurja, e padišah strašno ne- yy bi bežal? sultan paglavca? vskriknii kosmate čapke iz ovčjih kož Tatarom in Perzijcem, jih ni menj, nego petkratsto tisoč, krije doline in gore; petdeset slonov, kakor petdeset trdnjav, stoji na čelu Tatarski vojski, sredi katere na vrhu, ki z njega lahko člověk preleti vso krajino, dobro vidiš kana Timurja dragoceni šotor ; najodličnejši Perzijski in Tatarski emiri se gnjetó okrog njega, pripravljeni_ so tudi na sužnjiško službo olj yy svojo slavo? a to mi s vetu je moj to, da bi 03krunil kaj še, ha!" — zarežal je Sli yy ti nisi moje krvi kri, sužnje sin si ti! ti štej so- vražnikove jate y sodiš << přistavil svoj y oj ih ojščakov pa ne moči ponosnega očesa in ozrl se po da jim migne kan. Dobro vidiš y da je Tatarska vojska razdeljena na devet oddelkov, Tatarom je številka devet sveta, vodijo te oddelke štirje Timurjevi sinovi s petimi njegovimi vnuki vred. Miran-šah, njegov najstarejsi sin, načeluje vsem oddel-kom desnega krila, tam na višini vidiš njegov šotor, a ni tako dragocen, kakor je šotor kanov, njegovega očeta; šaha Rokh in Khalil, drugi in tretji sin, ukazu-jeta levemu krilu; Timurjev Ijubček in vnuk, njegovega prvorojenega sina Džehangira sin, mirza-Moha- slavnih vojvodah, vprlo pa se je njegovo oko v jmlajšega sina Mohameda. Ilderim, ne vrže v blato svojega pomnil je Mohamed otroški, neumno smelo. ,,Moj oče, Bajazet imena!" • baš to je bilo znamenje, da je osoda Bajazeta že po tegnila v svoj vrtinec, ker je bil vesel neumne opazke ter je na konji približal se Mohamedu in strastno po y ljubil ga Ne ne oskrunim svojega imena y drag sin opomnil je radostno yy da y ti si moj sin y moj car je vine nada: precej jutri ti pokažem, kako bodeš o svojem časi moral mlatiti po svojem sovražniku!" y med, da-si je še mlad, načeluje pa Tatarski sredini štirideset najiskušenejših emirov ima ta mladi vodja na pomoč, njegov šotor se buli sredi doline med reko in yy ?!" Ali ta je nada carjevini? ali le-ta, kristijansk čudil se je zavistno Soliman a tajnim glasom yy Oče sultan spregovoril glasno y a uporna oho gorami med vznožjem lost mu je gledala iz obraza, krilila je v njegovem glasi y nasprotne gore Bajazet dobro vidi ves bojni red „tvoj sin sem tudi jaz, to sem pokazai sè svojim na- Tatarske vojske , katero je s kanom vred z daleč y v Brusi, zaniČeval, svetom, da bi obvaroval sebe in svojo vojsko na gotovo , jutri da, zaničeval jo je še pred neko- zmago, na novo slavo; ti pa si drugače odločil likimi dnevi, ko je zaničljivo hřbet obrnil njemu, ki je tudi jaz pokažem ti, ali sem kri tvoje krvi ali ne!" prav , _ je na tem torišči na boj pripravljen čakal ga y a pristavi! je in prisegel (Dal. prih.) na svojo zabavo, morebiti zato, da bi bil pokazai, kako malo mu je do Tatarskih jat, priredil je o vrocini Azij-skega julija velik lov, o kateri zabavi je vsled same žeje in trudnosti pogagalo 5000 konj in poginila velika 295 Mnogovrstne novice, * Čudna navada možitev pri Babiloncih. — Vsako leto o doloČenem času in na določenem mestu zberó se vsa de kle ta, ki so spoznana bila za možitev sposobna, — zberó se pa tudi tukaj mládenči ženini. Potem pride licitant in kliče po eno dekle, da klicano stopi naprej in se prodá onemu, ki za-njo največ ponudi. Navadno se dražba (licitanda) začne z izklicem najlepših deklet, po katerih segajo najbogatejši Babilonski mladenci. Ko so po tej poti prodali najlepša dekleta, potem pride vrsta na grda. Tukaj pa se za-8uče stvar drugače. Kdor vzame grdo, dobi še nekaj denarja povrh, in največ ga dobi tisti, kdor je vzel najgrjo. V ta namen se jemlje oni denar, ki se je skupil za najlepša dekleta — in tako prav za prav najlepša dekleta pomagajo grdim k možem. * O izdajstvu v Dunajski orozarnici (arsenalu) se pripoveduje zdaj po vseh časnikih. Ker ta dogodba iznova potrjuje žalostno prikazen, da v našem cesarstvu ni nič izdajstva varno, naj tudi naš list poroča o njej. General Uhacius je nedavno iznašel novo velevažno fabrikacijo topov (kanón), ki je bila skrivnost drugim vladam. Pisár v Dunajski orožarnici, Nachtnebel po imenu, je po dogovoru se še dvema pisarjema (Zoller in Gotz) podkupljen od ataše-a Italijanske vlade, pod-polkovnika Meinoni-a, razodel mu dotične obrise in ž njimi mu ovadil skrivnost o izdelovanji Uhaciusovih topov. General Uhacius sam, ko je izpraševal izdajalce, kaj vse so razodeli Italijanu, je ves prestrašen izvedel, da — razen ene zeló važne točke — so vse skrivnosti izdane. Izdajalci so bili 4. dne t. m. izroceni Dunajski deželni sodniji toženi hudodelstva, da so vojniško skrivnost izdali tuji državi. Po tem izdajstvu so zavrženi vsi milijoni, ki so bili potrošeni na nove topove, ki bi Avstrijskemu topništvu (artileriji) dajali veliko prednost v vojski. Zdaj si tudi Italijanska vlada more delati take topove, in po tej tudi druge. Grozna korupcija je res v Avstriji povsod, kamor pogledaš! Lansko leto je kupil neki Ruski atachè skrivni Avstrijski načrt mobilizacije o primerljeji, ako bi Avstrijska armada o Ru-sko-turskem boji stopila v akcijo. * jRisa za 50 kr. prodana! — C. kr. okrajna sod-nija v Brni na Moravském je nedavno hišo, ki je bila sodniško na 300 gold, cenjena, po 3. eksekutivni dražbi prodala. Ker nihče drug ni přišel k licitandi, jo je za 50 kr. dobi! tožnik. Solske drobtinice. * Deželni šoiski svèt na Koroškem je učiteljem v slovenskih šolah oštro zaukazal, nemški učiti; mud-nim ponemčevalcem je zažugano, da ne dobijo 51etnih doklad pri svoji plači. — Po sili morajo tedaj ljudske sole na slovenski zemlji dresure biti za nemščino! * VBrežicah na Stajarskem se je pri okrajni učiteljski konferenci 26. julija zeló nemškutarilo, le kaki 3 gospodje — kakor „Slov. učitelju piše — so si upali nekoliko slovenski govoriti. Sklenilo se je neki med drugim tudi to, da se telovadba slovenski mladini v nemščini podučuje — „omnia ad maiorem Germaniae gloriam !" * Pravo so storili šolarji v Kapli na Koroškem, da so ušli iz šole učitelju, ki ne zna besedice slovenske, Šolska mladina pa ne razume nemščine. — Ce bode ponemčevanje v slovenskih krajih tako silovito koračilo naprej , res, da ne bode druge pomoči, kakor te, da stariši mladine ne pustijo v take sole, kjer se tako oČitno v obraz bije ne le národní ravnopravnosti, ampak tudi pedagogiki sami. * Povsod so nemčurji enaki! V Brnu, glav- nem mestu Moravske , je na tisoče in tisoce Cehoslo-vanov, a vendar ni nobene ljudske sole s slovanskim učnim jezikom. Da bi jo dobili, so se obrnili ondašnji meščani s prošnjo na mestni odbor, a ta jim prošnje ni še rešil. Ako jim jo mestni odbor odbije, hočejo se pritožiti pri c. kr. deželnem šolskem svetu, in če tudi ta ne skaže jim pravice, gredó do ministerstva nauka. Ce pa tudi tù ne dobó pravice, gredó s tožbo do c. k. upravne sodnije, od katere pričakujejo pravične rešitve zato, ker je^ ista viša sodnija ne davno vslišala prošnjo nekaterih Žižkovcev, ki so prosili nemske ljudske šole nasproti slovanski, ki je v Žižkovu. — Da, da! nemščinase lahko izprosi, al — sloven-ščina je vse drugo! Politične stvari. Ali bo kaj s pogodbo z Ogri? Deželni zbor Dunajski je 4. dne t. m. zopet pričel svoje delo, v kratkem se bo zbra! tudi Ogerski; obeh čaka važno delo, na dnevnem redu imata pogodbo med obema polovicama države. Več ko 10 let je že preteklo, kar je bil sklenjen „zakon" med Avstrijsko in Ogersko, ki se dualize m zove in že čez leto dni se ukvarjate vladi s ponov-ljenjem te zveze. Obravnave o tem so se vršile jake burno, padale so hude besede in večkrat je bilo ministerstvo prisiljeno ponuditi odstop ; celó od zunaj pretečo nevarnost so hoteli porabiti Magjari v svoj prid in priganjali Avstrijski državni zbor, a ta se nikakor ni hotel podati. Magjari svojega namena niso dosegli. Potem so poslali oba zbora domu, nadjaje se, da do jeseni se bodo razburjeni duhovi pomirili in trdo-vratnost omehčala. Tudi od zunaj so pričakovali ugod-nega vpliva. Ali se je prva nada spolnila ali ne, to se bo kmalu pokazalo; zadnja se ni. Težko pa tudi, da bi se bili poslanci Avstrijskega zbora poboljšali v Ma-gjarskem smislu. Razmere finančně na Ogerskem so preslabe, prežalostne, nasledki slabega gospodarstva Magjarov preočitni, s takim gospodarstvom se Dunajskému zboru ne morejo prikupiti. Magjari se zdé vsem nezmožni za lastno gospodarstvo; z državo, ki je prišla popolnoma na kant, se Avstrijska polovica vendar ne more in ne sme zvezati na podlagi enakosti. Po dualizmu je tedaj država politično in gospodarsko onemogla. Beustova poskušnja se je skazila in v Cislajtaniji bi najraje imeli, da bi preteklih 10 let ne bilo. Za novo pogodbo imajo Magjari na Dunaji sila malo upanja, največje, česar se morejo nadjati, je to, da vse ostane v „status quo" — pri starem. Pa Še tudi za to je malo upanja. Zdaj, ko gré za to, da se Avstrijska monarhija vtika v vnanje dogodbe tako, kakor bi bilo njej v prid, utegne odkljen-kati dualizmu; Magjari se zeíó motijo, če mislijo, da se bo vsled dogodeb na jugu njihova reč řešila v zbo-rih po njihovi volji. Demostracije za Turke, ki so se' ' godile v tem času po Ogerski zemlji, so vendar nekoliko odprle oči nemškim Dunajskim poslancem, da vi-dijo, kam merijo Magjari. Menda vendar ne bodo na Dunaji hoteli plesati po Magjarskih goslih, niti si ne bodo dali narekovati s Pešta take vnanje politike, ki bi bila edino Magjarom v prid. Potegniti se za Turke — kakor želé Magjari — bilo bi za Avstrij.o poguba, še najbolj zagrizeni „turški listi" ai ne upajo vec f 296 priganjati temu in trditi, da bi bilo koristno. Nova pogodba taka, da bi Avstrija odjenjala in Ogerski vnovic kaj přidala, bi storila Magjare še bolj pre-vzetne, že zato si bodo takraj Litave še bolj premi- sklepanje nove desetletne pogodbe z Ogersko in gosti oblaki še zakrivajo prihodnost Turških homatij. Počil je zato že glas , vsaj „Deutsche Zeitg." hoče vedeti, da ministerstvo namerava, davkovske predloge za slili Ogersko. Res predno bodo přivolili v novo državno zvezo z zdaj odstaviti iz vrste obravnav in jih v obravnavo pri- po dovršeni novi Avstro-Ogerski pogodbi. nesti v se da so nekateri zmirom zvěsti privrženci Au- Koliko je resnice na tej govorici, ne vemo, to pa se že jLlv^ □ y VA C% OU U \j lluvl 1 ma iii ii v til u T uuu ^/i i v i uvu ví v* jla vu jl^ v J 4 vu u a vv JLJL vm 14 vj ^ v ? vi i vij vi v ? v 11 a vv J; ersperg-Lasserjevega ministerstva za pogodbo bolj voljni, zdaj vé , da tudi novo pogajanje ne bode gladko teklo toda razkolstvo v „ustavoverni" stranki je tako, da mi } in da tudi o tem amo že večkrat čuli, da se začasno Vse državljane, ki Avstriji dobro hočejo če- nisterstvo zdaj rea nima večine na svoji strani. To raz- odloží, kolstvo bo med zborovanjem še napredovalo, dosti je dalje bolj navdaja prepričanje, da brez premembe vzrokov za to, in podoba je, da do popolnega razdora ki ni daleč. Ako se opoziciji posreči pridobiti si one t sedanje sisteme ne pridemo na bolje. Hrušovské srenje v Tuliinsfei dolini 10. sept so se od ustavoverne stranke že zdaj odlušili 7 potem ni Večkrat so že predrage nam „Novice" marsikomu na dvombe, da bo pogodba splavala po vodi. Naši dopisi. dne Dunaja Vaši bralci že vedó, da se pet začel drž b kako vprašanje odgovorile, in vseiej pravo svetovale; zatoraj tudi jaz v sledečih srenjskih zadevah pojasnila prosim. Nek fant iz naše občine je šel se mizarstva učit v Vodice na Gorensko ter se ondi nekoliko izucil. Kot mizarski pomoćnik je šel v Kranj. Ondi je nekoliko Časa dělal, potem pa se preselil v Selca Kranj- f v v» v-^ ^ v. «/ * " v VMUm V4V1M1 y J-/ V VV IJU LV W V 1 U JVlti f KJ KJ I \JfJ% JLJk L tf J Mislim pa jim skega okraja. Spomladi leta 1874. pride mene kot žu vstreči, ako jim nekoliko popišem nenavadni pusti za- pana prosit za ženitvansko oglasnico, rekši četek. Došlo v p sej malo poslancev in še ti toliko 7 večidel so kazali tako dolgocasne obraze, kakor da bi zasluži, da si preživiti. Jaz da upa sebe in svojo družino pošteno mu je ne dam in rečem se v Kranji jim bile — kakor mi Slovenci pravimo — kure prosó bivajoč si svojo doto iztirjal, pa si jo zapil; zdaj mar snedle. Podobni so bili bolj trudnim delavcem po več- si pa upaš že ceio družino živiti. Na to vloží prošnjo mesečnem delovanji, kakor pa da so prišli iz dveme- pri občinskem odboru za ženitvansko oglasnico. Odbor ^^uv^uvuj a \j » M J 7 sečnih počitnic zopet v zb Prav malo prišlo Poljakov, in na obrazih se jim je še jeza brala, da jih vlada zapodila iz deželne zbornice, predno so sko- mu odločno odpiše , naj pošlje spričalo potrjeno od on-dotnega županstva. Tudi to se ni zgodilo. Fant se Je vali Turkom lo prijazno, Rusom pa sovražno adreso Go se 7 Dunaj v državni zbor; al togota se jim je kmalu vlegl m pet bodo zvěsti stebri ministerstva, vsaj so vsi omenjenega 8recni i da pri- toži na sl. deželni odbor Kranjski v Ljubljani in ondi dobí ženitvansko oglasnico meseca svečana t. 1. in se Nedavno dobimo list od župana v Selcab, ďa je plaćati za otroka za 5 mesecev 35 gold. Kaj bo, če da zatega del Poljakov celó ne bo na oženi. Njegova žena umrje pustivši majhno dete. imajo „rojaka ministra" na vladnih klopéh. bodo občine morale za takimi vlačugarji plačevafi! Popa dolgočasnemu prvemu začetku držav- pisani mizarski pomoćnik je pa pobegnil, da nobeden Čuditi se nega zbora tem bolj , ker pred poslanci ležijo vladni j o v mesó in kri vsacega to so namreč tako imenovane „davkovske reforme", katere ne predlogi, ki globok člověka v našem cesarstvu, ki davke plačuj vé, kam. Vljudno i prosim sl. vrednistvo za pojasnilo. Franc Podbregar, župan. Odgovor vrednistva. Radi Vam damo odgovor, pa žalibog, da Vam ne bode prvomestnik davkovskega odseka baron EichhofF krat tožile o nesreČni pa dobro krsti! s tem, da jih je kar naravnost imenoval niti, komur drago prijeten. „Novice" postavi, da so ze vec- se sme vsak ze in da občine , katerim se dolžnost i) \j u l kt jOkâ. om O ICUi j \xck J'" ,) « UUJMIIIVUU < vu u T t. » Uli/J, nwuj^i V4J. cv^vy , IU Uft UUUJUO J l\aiCIli.U OC UUl/iUUOd povikšalnice davkov". Iz vsega, kar smo dozdaj o teb navali, da morajo za take berače in njihove otroke v davkovskih reformah" izvedeli, se res kaže okol jih kakor okoli vrele kaše > da da bi se jih lotili, da ne enega izmed vseh pone po 7 potrebi preživeti, nimajo pravice prepovedati ženitev, o katerih se že naprej vé , da jih lakota caka. Al postava je še dandanes taka, čeravno so se na- slanci hodij vedó, kako slancev ni, vladinih predlogov. Že prva obravnava 4. dne t. m. je da naj občine imajo pravico dovoliti ženitev ali to očitno kazala. Predsednik zbornice dr. Rechbauer je pa jo odreči. Zato se zdaj deželni odbor ne more f ^ • *# i • 1 j « 1 11 II 1 1 • i • II® ». « « f m # * <% bi danes vedel parlamentarno osodo teh rodni poalanci v deželnem zboru iskreno zato potezali brž v prvi sej na dnevni red stavil vládne davkovske braniti, da bi ne dal ženitvanskih predloge in hotel, da splošno debato začnó 4 oglas nic, kedar poro- pride prošnja do njega, če tudi jih večkrat daje s čevalci, ki je vsak kaj druzega imel zbornici povedati. težkim srcem in odlaša in odlaša , ker tudi Al kaj 86 zgodi? naprej vidi Poslanec grof Dubsky vstane in siromaštvo. Al postava je, in zoper postavo ne sme ta razprava, Češ, predíaga, naj se še od slanci niso še dovolj študirali teh tad MHH predlogih. Predsednik je zelo razburj 4 ietih, kar so te predloge izrocene odsekom da po ravnati. To Je 7) h predlóg in da ni ca ni sicer do volite v liberalizem" s svojo srečo! Oglas i uiau oc un * ui i obuuiiaii bcu »«amu * *-» «w « » ^ w uiuui w u y utile v , ampak 10 pioLuvs , ua oc 10 klubi so si še zeló navskriž , kako bi glasovali o kdo za ženitev oglasi 1, vendar fajmoštri na podlagah pomnil, da o oglasnic oklicujejo ženitve. Kar pa se tiče placi la onih 35 gold, za otroka, se ga občina po občinski in pismo da J© mesecih in o > kar j le jj i i oi uucuc uuoottuui , m v/uiu KJKs guiu, a c« uuutva , oc ga uuiiua uu uuuiiiaM u imajo poslanci poročila odsekov v rokah, domovinski postavi rešiti ne more, ki je dolžna za re je vendar časa dovolj bilo, da vsak posl čem da Dubskyev predlog za od log teh vé log pride potem na glasovanje in přejet , pri pred-bil z veliko večino veže svojih srenjčanov skrbeti; vprašanje je le: ali ima oni vlacugar pri vas še domovinsko pravico; če jo pové občinska postava, ki jo gotovo ima, kar vam kajt klub in pa ministri so gl levica zbornice, nov napredni kot župan v rokah imate, potem jo pa ima tudi otrok za predsedniko pred log Ministre je to glasovanje zeló potrlo, ker jim kaže njegov Hotederšice na Notranjsbem sept. (Prošnja za preke njihovim predlogom, in zbornice pred- nesretnika.) Zadnji dan avgusta meseca je bil strašne prihodnj sednik je bil tako razkačen, da je mahoma sejo končal za vas Hotederšico na Notranjskem. Deveta ura zvečer in prihodnj vanje pač kaže, da so poslane miide* na dne t. m. odločil. To prvo zboro- je odbila, ko začne plat zvoná biti na vse tri zvonové Ni se moglo uganiti, kje da gori, ker je veliko hiš se ze zeló „reichsraths 7 kar je tem bolj ominozno, ker se zadej pelje svetilo zato, ker je bil ogenj nekoliko oddaljen in na 291 visokem kraji. Gorelo je pri mizarji Jan. Pločniku, izprva plačevali govejo živino. — Tudi čebelarski ki je zraven mrve in slame tudi veliko suhega lesá pri- sejm opoldne pred „mostom" je bil jako poln čebe- pravljenega imel pod streho za svoja delà. Ugasiti ognja larjev in živahen, ki so funt meda držali po 21 in 22 ni bilo moči, ker vode ni blizo. Predno so ljudje prihiteli z vodo in brizgljo, bil je požar pogasiti krajc. ) kupci pa ponujali po 17 in 18 kr., določene V ze tako močan , da se cene tedaj niso uganili zato, ker na enih krajih je medů ni dal. Pogorelo mu je ne seno slama, les, veliko, na drugih (po Dolenjskem) pa malo. Nam Ljubljančanom se kaže že zdaj malo vesela perspek-tudi čebelnjak, v katerem je bilo več od 200 gold, tiva zimske dragine, kajti že zdaj veljá kilo govejega vrednosti. Ker je Plečnik celo notranjsko stran in tudi mesa 54 krajc., telečjega pa 68 kr., dvoje jajic stane temuč tudi vse orodje in veliko kolovratov, oblačila in Trst prevideval s kolovrati in drugim blagom mizarskim dobrotnik najde , ki na krajc. njegove vrste, se morebiti a beraŠko palico prišedšemu pomaga, da se more zopet poprijeti svojega rokodelstva. Vreden je pa tem bolj pomoči, ker je po svoji dobroti v toliko škodo přišel, bila včeraj 11. dne t. m. : v S mar tnu so položili v Narodna šola" z vdovskim učiteljskim društvom ima 27. dne t. m. občni zbor. (Dva pogreba v okolici Kranjskega mesta) sta Potujočima dvěma ciga n o m je namreč dal, ko sta pro- grob truplo preblage gospé Hermengilde Župan- sila slame za ležišče. Ko pa pride še tretji cigan prosit čičeve, rojene pi. Vest, soproge gosp. prof. Zupančiča mu reče, da mu ne more več slame dati, temvec UJ VA x \j\j\j y U« Ui U UU Ui \j x \j V V^U » 1 W JLU U VA uvi y W VU www J ^ v * ' ^ - ^ ^ v* r^ v, ^ v ^ v w ^ ^ «. « y pride pod njegovo streho ležat. Cigan je přišel, Rupi pa gosp. dr. Aleksandra Hudeca, iskrenega ogenj zatrosil. Priča tega je velika lončena to- narodnjaka, ki je po dolgi pljučni bolezni v gradu Pre- ga, naj bačna lula, katera se je našla v pogorišču, kakoršna je navadna Kdor hoče. ki Je dne t. m. v gradu Sentpeterskem umrla ) valskem umri tudi dne t. m. ciganom, kateri so pa med ognjem zbežali. za usmiljenja vrednega pogorelca pomoči dati ljano dnevi je došel telegrafični ukaz v Ljub- naj jo oddá si. vredništvu „Novic" *) Pred ^ da se imajo reserv isti, ki so bili za 4 tedne ali pa gosp. v vojaške vaje le sem poklicani, hipoma domu spustiti. 7 fajmoštru v Hotederšici, od kodar bo pogorelec vsak To se je tudi zgodilo. Kaj pa prav za prav pomeni ta dar gotovo prejel. Podžiberžanski. Poslednje dni nam je, kakor na drugem mestu poročamo, telegraf prinesel jako važne Ljubljane. hitrica, je dozdaj še uganjka. Ima žela dobiti drugih vojaških gostov? morebiti naša de- (Solske pocitnice) so pri kraji. Novo šolsko in vesele novice iz bojišča Turlko-črnogorskega in leto za gimnazijalce in realce se prične prihodnji pa Turško-ruskega. Povsod so bili Turki hudo tepeni. pondeljek, 17. dne t. m. Učence, ki na novo stopijo Te novice so tem bolj vesele, ker dan poprej, ko so Čr- v gimnazijo, morajo njihovi stariši > ali pa starišev na- nogorski junaki vzeli Nikšič, so lažn]iviv Turki in njihovi mestniki ló. in 14. septembra pripeljati k gimnazij-pomagači posvetu poslali glas, da so Crnogorce popol- skemu ravnatelju, seboj prinesti krstni list in pa šolsko nem potolkli. Ce gre začelo, bo vendar pred zimo stvar tako naprej, kakor se je zdaj divje Turčije konec. spričevalo prejšnjega leta ter plačati 2 gold. 10 krajc. sprejemščine, 30 krajc. pa za knjižnico. 15. septembra (Iz seje dež. odbora 7. septembra.) Na vprašanje potem se morajo novinci podvreči pismenemu izpraše- deželne vlade zarad potrebe in koristnosti enake postave vanju, pozneje pa ustmeni preskušnji > ali so za sprejem za Kranjsko zoper pijančevanje, kakor je v Gali- v prvi gimnazijski razred sposobni ali ne. Drugi gim- ciji že vpeljana, je deželni odbor sklenil priporočiti vpe- nazijski dijaki, ki so že v gimnaziji bili, se morajo do ljanje take postave s posebnim ozirom na žganjarje. 16. septembra vpisati dati. Vse to veljá tudi o učencih Sklenilo se je, da se vloží na skupno ministerstvo proš- za real ko. Ker je pa na realki Ljubljanski uboga nja zarad naprave železnice iz Ljubljane preko Do- slovenščina le za take učence predpisan nauk lenskega na Hrvaško. katerih stariši ali starišev namestniki to odlocno zahtevajo, pondeljek so se pri deželnem odboru razpečatile morajo stariši ali njih namestniki sami vpisati učence po nud be (oferti) za različna delà pri zidanji noriš- in učenje slovenšcine ustmeno zahtevati ali pato zahtevo nice na Studencu, katerih je 20 došlo. Bivši suplent gosp. Adolf Novak je imenovan za pravega učitelja na realni gimnaziji Kranjski. vodstvu pismeno naznaniti. Na mestnih ljudskih šolah in pa v cesarski vadni ci se začnó šole tudi 17. dne t. m. Ta teden so tudi po vogalih mestnih naših ulic ucençev pa 14. in 15. dne t. m. ; vpisovanje nabiti razglasi, ki oklicujejo premiranje goveje ži- Šole pri nunah se začnó tudi 17. dne t. m. ; vine in prodajo subvencijskih goved v Novomestu vpisovanje je 14. in 15. dne t. m. 11. dne prihodnjega meseca, kjer bode prejšnji premiranje ko nj. notám" vzemó. Naj si zivinorejci dan tudi to „ad od 20. do 23 lov konj kmetijskih pridelkov 35. listu smo že naznanili, da bode v Sole na Novomeški, Kočevski in Kranjski gimnaziji ae tudi pričnó 17. t. m., vpisovanje učencev pa 13., 14. in 15. dne t. m. dne t. m lik goved t (Javno skusnjo ucenk dramatične sole) napravi v čitalnični dvorani v nedeljo 16. dne t. m. ob uri prešičev, ovac in pa mlekarskih in druzih zvečer z dovoljenjem si. odborov „dramatičnega društva" Kdor ni daleč od Celovca, ne bode se kesal teden pot naredi v Celovec. se zanima za zivinorej in m i UtUUUlOjU lu AU ijUCtlUUUV VjlbUJ ako prihodnji igralka ter pevka narodne čitalnice" marljiva učiteljica in veČletna naše čitalnice, gospá Odijeva. Pri tej priliki bodo sodelovali učenci dramatične šole, torej (Tako imenovani čespljev sejm) je le malo ljud- bo zanimalo prijatelje slevenskega gledališča, ali so na-stva přivábil v Ljubljano; povsod se vidi, da denarja predovali učenci in učenke te šole. manjka. Na živinskem sejmu je bilo čez 600 konj na prodaj, veliko tudi goveje živine, vendar le srednje slan — K})Brencelj o^. , xu L J \j kj xx JL C4 V U.UIVU1 J. WLijJV presega v besedi in podobah svoja prednika. Na u stev. ki je bil ravnokar razpo- ; rejene; za konje je bilo malo, za govejo živino pa več celi zadnji strani je videti Mohameda, ki pnganja Tur- kupčije , največ (60) brejih krav so pokupili za Nem- škega sultana k zmagovanju s tem, da ga za ušesa čij o ; tujci ne plačujejo več tako dobro, kakor so vleče. Sultan se kislo drži in kaže na velikega > ko- # renjaškega Rusa, ki Turke kar po tleh brca. Besede so Vredništvo „Novic" bo rado vsak přejeti dar poslalo skoz in skoz mikavne in bodo marsikterega zbodle 7 ki gosp. župniku. Vred. to zasluži. Posebno dobro zadeti se nam zde „Poboljški 7 298 kakoršne so pripravljeni Turki dati kristjanom, če Rusi kultus, tako to tudi Francozi s Thiersom. Imela odnehajo z vojsko. u 80 Iz vsega se vidi, da si gosp. J. let starega Thiersa velika stranka, ki ni zadovol] z Alešovec prizadeva vstreči bralcem z izvirnim gra- Mac Mahonom tu V/ O V » V/ V/ 1/JMHAV T t» TOIllVVi »1VJV/ULI Ci iZJ V 11 lilUJ ^lOl" JLUCtV'iUaUUUUUJ^ pri UU V IU VUiiLYUU Cà'tX divom in se tudi ne straši stroškov, kar priča podoba blike. Zdaj stopi vroči Gra m be tt b volitvah za predsednika repu m > # ■ _ na zadnji strani, ki je tako dobro izpeljana, da se enake boj še po Dunajskih listih le redko nahajajo. Zato smemo po vsi pravici reči : Nikomur ne bo žal za denar, če si levažne in vesele novice. vMi ha ni DuAv^nnl-ivin CC rv « m^r # « « %/ A naroči „Brenceljna. 3 na njegovo mesto, Če ne potegne na Francoskem zopet drug veter. došle so zadnje dni ve-Ce tinja poroča telegraf Iz Rusko - Turškega boj ptembra : „Nikšiéi so se (Valvazorja III. knjiga) je z razposlanim 17. vđali na milost in nemilost snopićem sedaj končana in tudi 4. s popisom natornih posebnosti že začete s krasno podobo St. Kocijana pri Cerknici. Novičar iz domaćih in tujih dežel. dne t. m Dun aj začel Pi b razgovor o posl se je ladnih davk kih predlogah; vpisalo se je 24 govornikov za in bal poslanec vitez sedanje ministre. On primerja zemljiški per odsekove predloge. Ostro Sch in hišni dávek v našem cesarstvu z davkom na Pru skem, kj na oral pride 34 i V XAJ j rvj \j X ud Vi (il W -m. iq U.X . , ^i* JK« ■ MJ » mljiškega davka, hišni dávek tam na 54 kr., pri nas kr.. pri nas pa 74 V2 kr na gold 15 kr Vlada naj gleda, da bodo državlj z Avstrijo zadovoljni in da Avstrijski nemci ne zavi- 3 Pruskih nemcev. On kaže, da nikakor ne gré daj davkov povikšati v Avstrij ki sko ? a vendar Konečno stavi predlog AVOtlijlj EU o lvJ X j kupnim potřebám tojí pod kuratelo Oger 30% plačuje naj obravnavo uuiav uavu^ - C0 pa zboi uiva iv^m J/IVM.V^M «V naj pride v obravnavo še le po dovršeni novi pogodbi z bor popusti vso davkovsko tega predloga ne sprej me Ogersko. Schonererj predloge so podpirali Po ljaki ? desni centrum (federalisti) in pa demokrati Oglasil se je tudi Štajarski liberalec pl. Carneri, ki je v med drugim prav čudno neumno bleknil, rekši Sparati moramo ? to je mogoce > ako vsako leto bolj napnemo davkovsko moč « zbornici mrmranje.) Včeraj se je nadaljevala debata Iz Zagreba vah K Deželnega zbora začetek kaže, da ^a o zade- na dnevni se poslanci zavedajo svojih dolžnosti. Razp (vojaške granice) ze stopila red po resolucijah, ki sta jih predložila Miškatović in Kukulj oni zahteva , naj zbor pošlje adreso do Veličanstva o inkorporacij Granice ta pa ) naj zbor preišče stan Krajinega premoženja. Nujnost ovih predlogov je bila priznana in prišla sta v razpravo 12. dne t. m. — Tudi oni grozni škandal, ki ga je o pri- hodu cesarjeviča Rudolfa na Rek pravila brutalna magjarska policija, katera je prepovedala Hrvaške narodne zastave na bišah in razvite od rodoljubov go-spodov Barčic in Gorup potrgati ukazala s hiš přišel po interpelaciji Folneg pred deželni Pričakovati se more, da bode deželna vlada to zbor stvar krepko v svoje roke vzela, ne le, da se zadostuj dni časti, temveč tudi, kakor razžaljer dobro pravi, reši Reško vprašanje Reka. Primorac" , resi .tvestku vpiaaaujc, tO je, v> » 5 « Po tej skandalozni dogodbt ni prišei čig m. Crnogorcem Crnogorska zastava yihra na trdnjavi. Navđušenje je nepopisljivo. Živio knez zmagovalec! Živila Crnagora MMHMMMMMMMMjprvi Drugi telegram iz glavnega stana dopoinuj vdali 9 telegram tako Nikšiči z 21 topovi in z vsem, kar je v trdnjavi so se danes brezpogojno, ko je naša vojska včeraj z najnovejšim naskokom vzela tudi poslednje šanee tnrške okoli trdnjave same. Ob dveh popoludne zasela je naša vojska trdojava, ter z njenega zidovja s streljanjem topo? naznaojala ta znameniti vpseli naše junaške vojske pod poveljnjstvom Njih svitlosli kneza Cesar smo pričakovali, to se zdaj spolnuje: Rusi po krivdi generalnega štaba in prevečini Turkov neko- od- liko časa u s ta vij ločno naprej Dne 7. t. m so se vtrclili in se pomikaj kneza Nikolaja pričel naval na trdnj je pod vodstvom vélikeg PÍ ka terega sta izveršila dva Ruska kora in Rumunska vojna pod poveljništvom svojega kneza. Tretji dan sotrdniavo s silo vzeli Turkom. Ranjenih in mertvih je na obeh straneh zavoljo hudeg boj silo veliko. Hrabrost Ru skih in Rumunskih vojakov je bila izgledna, Turki pa so se branili z pogumom obupajočega Plevna so dosegli Rusi veliko Zdaj zetjem j ih ova armada ni v nevarnosti na nobeni strani, Osman in Sulejman-paša pa bosta kmalu zajezena. Važoejši ko v vojaškem je peh združene Ruske in Rumunské vojske v po zopet sprožili posre pa ta vs litičnem oziru. „Turski" listi so dovanje diplomatov, da bi ustavili zmagovalno Rusko armado. A ko je Nemčija odločno izrekla, da se ne bo utikala vmes, so se obrnili do drugih neutralnih veli- kih oblasti da Turčijo resili zadreg. Rekli so da da XV1X1 UUXCliOLX, un U1 JLU.XV^XJW X UOIU ÚAUlCgi Turčija more predloge, ki bi merili na to, da vse pri starem ostane, poslušati tako dolgo, dokler je na bo jišči na boljem. A tudi to se ni nobenega přijelo. Razume se samo ob sebi, da Rusija ne bi bila nikdar v to dovolila uw V uiua , kajti VCUJU Ul MliU jJUlOlU ICIVIU IUUJ\U Zdaj je očitno, da Rusija ne bo nikakor odjenjala prav bi se tu pa tam posrečilo Turkom, da potolčejo kako Rusko krdelo, konec bo gotovo ta, da bodo Turki popolnoma in povsod premagani čemu bi bilo potem teklo toliko krvi? Ce Iz Azij skega boj tu cl i do zdaj Še ni nobenih novic. Žitna cena 7 Ljubljani 7. septembra 1877. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domače 9 fl. 59. —banaáka 11 fl. 24. turáice 6 fl. 20. sorsice 6 fl. 40. rži 6 fl. jevic Rudolf v Zagreb, ampak preko Sentpetra se je jecmena 4fl. 55. —- prosa 4 fl. 70. — ajde 6 fl. 50. — ovrs 3 fl. peljal na postajo Pragerhof in od tam naprej. Gospod v posebni spomenici, ki jo je pisal ce- 90. Krompir 3 fl. 12 kr. 100 kilogramov. Bar č Pa J ; v j v> v puovuui ojju ui vJLiivi ^ j v ; v [------ — razloži! dogodbo , 0 kateri se pač Magjarom sarjevicu mora zagrmeti : „quousque tandem Iz Pariza dne t. m. so tukaj sloveano poko Knrsi na Dunaji 10. septembra. Unirani državni dolg 63 fl. 85 kr. Ažijo srebra 104 fl. 70 kr. pali glasovitega Adolfa Thiersa, ki je ves čas 8v0- Narodno posojilo 66 fl. 75 kr. Napolendori 9 fl. 59 kr. jega življenja sukal veliko politiško kolo Francosko in bil prvi predsednik sedanje Francoske republike. Kakor so Magjari 0 pogrebu Deakovem uganjali prenapeti Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. —- Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.