Vlado Kotnik1 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja Izvleček: Ekonomizacija, tehnologizacija, profesionalizacija in me- diatizacija so skupaj z globalizacijo, individualizacijo in utilitarizacijo glavni družbeni procesi, ki v zadnjih desetletjih gnetejo komunika- cijo in spreminjajo kulturo komuniciranja. Čeprav je komunikacija iz  teh metaprocesov črpala pomembne pospeške za svojo stalno transformacijo, so ti procesi v resnici rezultirali v določenih vizijah komuniciranja,  za katere  je najprej potrebna ekonomistična kon- stitucija interesa za komuniciranje. Za to ekonomistično ekonomijo komuniciranja pa se je izkazalo, da ni zmožna proizvesti odgovorov na ekspanzijo postkomunikacijske kloake, kjer pogoje legitimnosti in uspešnosti določajo dezinformacijska neohegemonija, podatkovni postfašizem, viralna mistifikacija, globoka manipulacija in podobno. Vse te pojave, škodljive za prosperiteto demokratičnih potencialov skupnosti in družb, je mogoče zvesti na skupen imenovalec ekono- mistične ekonomije, ki pita ambicije ekonomističnih vizij komuni- ciranja. V članku tem vizijam zoperstavimo neekonomski tip bre- zinteresne  komunikacije,  njene  teoretske  podlage  in  empirične možnosti. Gre za posebno prakseološko obliko zavestno in načrtno kultivirane individualne in kolektivne dispozicije, ki omogoča iz- vajanje trajnejših faktičnih, realitetnih, etičnih, integritetnih, trans - parentnih, trajnostnih, nemanipulativnih, nemistificirajočih, neek- sploatirajočih  in  nezlorabljajočih  komunikacijskih  praks,  z možnostjo aplikacije na vse komunikacijske lege, od profesionalnih 7 Moni tor ISH (2020), XXII/2, 7–92 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Vlado Kotnik je izredni profesor na oddelku za medijske študije Fakul- tete za humanistične študije, Koper. E-pošta: vlado.kotnik@guest.arnes.si. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 7 do amaterskih, od medosebnega do množičnega medijsko posre- dovanega komuniciranja. Brezinteresna komunikacija se pravzaprav vpenja  v debate o  alternativnih  ekonomijah preživetja  v postko- munikacijskem svetu. V nadaljevanju pa pokažemo, da je za razvi- janje in kultiviranje brezinteresnosti (sklicujoč se na Bourdieujevo konceptualizacijo)  kot  performativne  (ne  zgolj  reprezentacijske), relacijske (ne zgolj transmisijske) in avtonomne (ne zgolj recipročne) komunikacijske prakse treba ekonomistično ekonomijo komunici- ranja, ki jo poganjajo srenjska, uslugarska in domačijska razmerja, transformirati v obrnjeno ekonomijo komuniciranja kot obliko al- ternativne ekonomije medčloveških razmerij. Ključne besede: komunikacija, postkomunikacija, brezinteresna komunikacija, obrnjena ekonomija, alternativna ekonomija UDK 316.772.3 Disinterested Communication: An Alternative Economy of Communication Abstract: Economisation,  technologisation,  professionalisation, and mediatisation, along with globalisation, individualisation, and utilitarianisation, are among the major social processes that have shaped the phenomenon of communication and changed its culture in recent decades. Although communication has been accelerated significantly by these meta-processes in its ongoing transformation, such processes have in fact resulted in certain visions of commu- nication  that  first  require  an  economistic  creation  of  interest  in communicating. This  economistic  economy of  communication, however, has proved incapable of producing responses to the ex- pansion of the post-communication quagmire, where the conditions of legitimacy, efficiency and successfulness are determined by dis- information neo-hegemony, data post-fascism, viral mystification, deep manipulation, and  the  like. All of  these phenomena, which Vlado Kotnik 8 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 8 are detrimental to societal democratic potentials, can be reduced to a common denominator: to economistic economy, which nour- ishes the ambitions of economistic visions of communication. As an alternative to such visions, this paper begins by outlining the noneconomic type of disinterested communication, along with its theoretical  foundations  and  its  empirical  possibilities.  This  is  a special praxeological form of individual and collective disposition, which should be cultivated and developed consciously and delib- erately, as it enables more enduring factual, reality-based, ethical, integrity-motivated,  transparent,  sustainable,  non-manipulative, non-mystifying, non-exploitative and non-abusive communication practices, applicable  to all communication settings,  from profes- sional to amateur communication positions, and from interpersonal to media-based mass communications. Disinterested communica- tion actually arises as a topic in debates about alternative survivalist economies in the post-communication world. The paper goes on to show that,  in order  to develop and cultivate disinterestedness (referring to Bourdieu’s conceptualisation) as a performative (not merely  representational),  relational  (not merely  transmissional), and autonomous (not merely reciprocal) communication practice, the economistic economy of communication, based on clientelism, favouritism, and domesticism, must be transformed into a reversed economy of communication as a form of an alternative economy of interpersonal relationships. Keywords:  communication,  post-communication,  disinterested communication, reversed economy, alternative economy 0 0 0 9 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 9 Ce qu’il y a de plus terrible dans la communication, c’est l’insconscient de la communication. [Najbolj grozno pri komunikaciji je nezavednost komuniciranja.] (Pierre Bourdieu) Si tout le monde se ressemble lorsqu’on est intéressé, chacun est désintéressé à sa façon. [Vsi zainteresirani ljudje so si podobni, vsak brezinteresni človek pa je brezinteresen po svoje.] (Jon Elster, Gloria Origgi) Uvod Od časov, ko se je najvidnejši ameriški “strokovnjakar (pundit) poz- noindustrijske dobe”,2 “zavetnik sodobnega novinarstva”,3 “slam- nati mož raziskovanja komuniciranja”4 in “pol-uradni javni filozof”5 Walter Lippmann tam okrog prve svetovne vojne in po njej zavze- mal za hvalevredno disinterestedness, v smislu brezinteresnosti, ne- zainteresiranosti ali nepristranosti, se je s to idejo do danes marsikaj dogajalo in veliko spremenilo. Nekaj, kar se je v t. i. progresivni dobi zgodnjega 20. stoletja kazalo kot vitalna neekonomska vrlina, ki lahko uspešno kljubuje ekonomskim interesom in celo silam kapi- talizmu, danes skušamo revitalizirati zgolj še kot drobno in obrobno neekonomistično alternativo dominantnim ekonomističnim silam ekonomije družb. Pojem brezinteresnosti, na katerega se je Lipp- Vlado Kotnik 10 2 Duff, 2013, 967. 3 Halberstam, 1979, 372. 4 Jansen, 2008, 71. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 10 mann v svojih besedilih pogosto skliceval, je seveda izgubil prvotni pomen. Tedaj je pomenil pripravljenost človeka, da se odpove za- stavkom oziroma vlaganju zahtevkov v imenu “interesov”.6 Ti so se nanašali predvsem na zadeve v poslu in politiki, a tudi na posebne zagovore v imenu posameznih družbenih skupin ali institucij. Ko je Lippmann novinarjem priporočal brezinteresnost kot posebno držo interesno asketske discipline, ni imel v mislih nevtralnosti ali indiferentnosti, temveč strastno zavezanost odprti komunikaciji z javnostmi in na univerzalizmu7 utemeljenem kritičnem in iskrenem zasledovanju resnice in to vsem tveganjem in oviram navkljub.8 Če 11 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 5 Alterman, 1999, 22. 6 Pri čemer ‘interes’ (interest) ali ‘zainteresiranost’ (interestedness) nista preprosto sinonima za ‘pristranost’ (bias). 7 Povezovanje brezinteresnosti z univerzalnostjo ne bi smeli razumeti kot nekaj naključnega niti pri Lippmanu niti kasneje pri Bourdieuju ali El- sterju. To povezavo je na neki način utemeljil že Immanuel Kant v Kritiki razsodne moči [1790], kjer ideja brezinteresnosti igra pomembno vlogo pri njegovi na kriticizmu utemeljeni razpravi o subjektivni univerzalnosti sodbe okusa. Kant namreč trdi: prvič, da je sodba o lepem (uživanje v lepem, ugodje ob lepem) “brezinteresna”; in drugič, da je samó sodba o lepem (ugajanje, ki ga zbuja lepo) “brezinteresna” (Kant, 1999, 44–49, 136– 143). Ti trditvi sta ključni, na podlagi katerih Kant brezinteresnost poveže z univerzalno veljavnostjo sodbe okusa. Tu ne moremo dalje razvijati Kan- tovega načela brezinteresnosti v okviru njegove “estetske teorije”, omeniti je le treba, da je izraz ohne Interesse v Kantovem času pomenil nekaj spe- cifičnega. Za Kanta brezinteresnost pomeni sodbo o lepem, ki ni povezana z nobeno drugo željo, niti ni utemeljena v nobeni drugi želji, razen v tem, da zbuja zanimivost ali ugodje ob pogledu na lepo. Skratka, tisto, kar je lepo, se  lahko konstruira povsem nezaninteresirano, torej ni proizvod funkcionalnega interesa, a hkrati v družbi vseeno ostaja percipirano kot zanimivo, torej proizvaja interes za brezinteresnost (za problematizacijo kantovske estetske brezinteresnosti gl. Allison, 2001; Daniels, 2008; Guyer, 1978; Vandenabeele, 2001; Zangwill, 2019). 8 Jansen, 2008, 79. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 11 pustimo vnemar to, da je Lippmannu načelo brezinteresnosti služilo kot manifestacija idealnega stanja uma, ki da je harmonično skla- den navznoter s seboj in na zunaj z resničnostjo, se danes zdi reali- stičen zagovor brezinteresnosti bolj podoben poskusom kakšne komunikacijske arheologije, da nekaj, kar je preteklo stoletje izdat- nega ekonomizma komuniciranja dodobra zasulo, s težavo izkoplje, čeprav bo to, kar bo izkopano, lahko videti kot malo cenjen ekspo- nat v rezervatu alternativne ekonomije9 medčloveških razmerij. Na nekem drugem mestu smo že dokazovali, da se s komunika- cijo dandanes organizirano brkljari, šušmari in mešetari.10 To drži tem bolj, čim bolj velja, da je komunikacija nekaj, kar se ne le odvija v  visoko  ekonomiziranih  pogojih  ekonomije  družb,  ampak da  je sama postala eminentna ekonomska aktivnost in ekonomsko blago Vlado Kotnik 12 9 V antropološki, sociološki, ekološki in sorodnih disciplinah obstaja bo- gata plejada komunitarističnih, egalitarističnih in altruističnih diskurzov o alternativnih modelih ekonomije, od reciprocitetne ekonomije, solidar- nostne ekonomije, kooperativne ekonomije, deljene ekonomije, enakostne ekonomije, moralne ekonomije, humane ekonomije, neformalne ekono- mije, neposredne ekonomije, samoupravne ekonomije, samooskrbne eko- nomije, skupnostne ekonomije, ekonomije odprtega dostopa, ekonomije tretje poti, ekonomije blaginje do ekonomije skupnega dobrega. Toda pro- blem vseh teh alternativnih ekonomskih vizij in praks je pogosto ta, da se v kapitalizmu kaj hitro pretvorijo v preračunljive poslovne modele in pokroviteljske državne politike, torej v ekonomistične verzije ekonomije. 10 Članek predstavlja vsebinsko nadaljevanje diskusije o ekonomizmu ko- municiranja, kot je bila zastavljena v članku “Komunikacija kot manipu- lacija:  Kritika  ekonomizma  komuniciranja”  (Monitor ISH, 22/1,  7–76), vendar z znatno konceptualno nadgradnjo: v prvem članku gre za kritiko ekonomističnih modelov komuniciranja, v tem pa za poskus predstavitve drugačne vizije komuniciranja, konceptualizirane kot ‘brezinteresna ko- munikacija’ oziroma ‘brezinteresno komuniciranje’. Seveda pa velja, da je bilo iz omenjenega članka določene konstatacije treba ponoviti, da bi tu proizvedli nove uvide. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 12 na tržnicah komunikacijskih transakcij. Že vsaj kakih pet ali šest desetletij se ekonomije družb in držav tesno uravnavajo z ekspanzijo informacijskega in komunikacijskega sektorja. Govorili so nam, da živimo v “informacijski dobi”, “komunikacijski dobi”, “novomedijski dobi”, “digitalni dobi”, “viralni dobi” ipd., torej “dobah”, v katerih informacijska  omrežja,  novi  digitalni mediji,  nova  podatkovja  in nove komunikacijske storitve poganjajo večji delež ekonomije družb in držav. Medtem ko je bilo to novo informacijsko komuniciranje na začetku morda videti obetavno in emancipirajoče,  je sčasoma postalo vse bolj zlovešče in odbijajoče, potenciali za demokratičen in  etičen  razvoj medčloveških  odnosov pa  vse manj  uresničljivi. Razne instance moči po vsem svetu, od vlad, korporacij, industrij, znamk, protagonistov novomedijskih interesov do komunikacijske znanosti v podobi produkcije komunikacijskih učenjakov, izveden- cev, strokovnjakov in svetovalcev, so prepoznale vrednost komuni- kacije ter začele pospešeno ekonomizirati, tehnologizirati, profesio- nalizirati,  mediatizirati,  torej  tudi  nadzorovati,  izkoriščati  in zlorabljati njeno proizvodnjo in porabo. Zveni paradoksno, a zdi se, da  smo  se prav po  zaslugi  te  prosperitetne novokomunikacijske epizode nekega dne zbudili v dobi ekonomske tiranije komunicira- nja, v kateri je komunikacijski ekonomizem uspešno kanibaliziral javno in zasebno, personalizirano in množično, lokalno in globalno, profesionalno in amatersko komuniciranje, in si posledično prisvojil ekonomski in simbolni primat nad komunikacijo. Avra neobhodnosti  tega,  čemur  so  raziskovalci,  teoretiki  in eksperti komunikacije v zadnjih treh desetletjih nadeli najrazli- čnejše označitve,11 je profesionalne in amaterske komunikatorje 13 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 11 Kakor denimo “utopija komunikacije” (Breton, 1992), “ekologija komu- niciranja”  (Altheide,  1994 &  1995),  “tiranija  komuniciranja”  (Ramonet, 2001[1999]), “globalizacija komunikacije” (Mattelart, 1996), “nova komu- 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 13 še bolj  odvisno potisnila v naročje komunikacijskega ekonom- izma, ki je rezultiral v takšnih pojavih, kakor je rastoča trgovina s ko munikacijskimi storitvami, marketizacija  in komodifikacija komunikacije,  naraščajoče  število  informacijskih  in  komunika- cijskih delavcev, neznanski razvoj korporativnih aplikacij infor- macijskih in komunikacijskih tehnologij, povečan obseg usposa- bljanja  za  komunikacijske  poklice  oziroma  oblikovanje profesionalnega človeškega kapitala za komuniciranje, predvsem pa ekspanzija ekonomističnih modelov in vizij komuniciranja, ki si jih enako promiskuitetno delijo industrije množičnega komu- niciranja, medijske industrije, industrije ustvarjanja občinstev in javnosti, industrije javnih podob, industrije politične propagande in  kampanj,  korporativne  industrije,  poslovne  industrije,  tržne Vlado Kotnik 14 nikacija”  (Winkin,  2000)  “eksplozija  komuniciranja”  (Breton & Proulx, 2005), “družba komuniciranja” (Neveu, 2011), “mediatizacija komunikacije” (Krotz, 2007b; Lundby, 2014), “fatična komunikacija” (Jerslev & Mortensen, 2016), “disruptivna komunikacija” (Bennett & Livingston, 2018), “postres- nično komuniciranje” (Harsin, 2017), “zmešnjava komuniciranja”, “post- komunikacija” (Waisbord, 2019), “strateško komuniciranje” (Hallahan et al., 2007; Fann Thomas & Stephens, 2015; Nothhaft et al., 2018), “tržno ko- municiranje”  (Blakeman,  2014; Clow & Baack,  2001; Dahlén,  Lange & Smith, 2010; Fill, 2009; Smith & Taylor, 2004; Percy, 2014; Varey, 2002), “ciljno komuniciranje” (Goldreich, Juba & Sudan, 2012), “učinkovito ko- municiranje” (Qazi, 2019), “krizno komuniciranje” (Zaremba, 2010), “tarčno komuniciranje”, “mobilna komunikacija”, “digitalna komunikacija”, “po- datkovno komuniciranje”, “online komunikacija”, “mreženjsko komunici- ranje”, “mrežna komunikacija”, “rizomatična komunikacija”, “modificirana komunikacija”,  “interaktivna  komunikacija”,  “virtualna  komunikacija”, “participatorna komunikacija”, “instantna komunikacija”, “izzvana komu- nikacija”,  “pospešena komunikacija”,  “viralna komunikacija”,  “omnipre- zentna komunikacija”, “multimodalna komunikacija”, “upravljana komu- nikacija”,  “komunikacijska  strategija”,  “komunikacijsko  obvladovanje tveganj” idr. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 14 industrije,  kreativne  industrije  in  druge.  Kot  stranski  produkt tega avtoritativnega ekonomskega procesa pa je bila izumljena še globalna kloaka mistificirajočega, špekulativnega, kalkulant- skega  in manipulativnega  profesionalističnega  komuniciranja, monetiziranega digitalnega komuniciranja, škodljivega upodat - kovljenega komuniciranja, trivialnega amaterskega komunicira- nja in nekvalitetnega medosebnega komuniciranja kot javnih ali medijsko posredovanih komunikacijskih produktov. Antropologi in sociologi komunikacije imajo sicer prav, ko trdijo, da je komu- nikacija večdimenzionalna kulturna praksa, toda v luči teh pro- cesov  se  je  sploščila  v  eminenten  ekonomski  izdelek  oziroma tržno blago. Nova hiša komuniciranja Ekonomizacija, tehnologizacija, profesionalizacija in mediatizacija so skupaj z globalizacijo, individualizacijo in utilitarizacijo glavni družbeni procesi, ki v zadnjih desetletjih spreminjajo komunika- cijo in kulturo komuniciranja. Iz teh dominantnih, vendar preple- tenih metaprocesov je komuniciranje črpalo pospeške za svoje transformacije. Pospešek iz ekonomizacije12 komunikacije Komunikacija ni postala ekonomska aktivnost, ekonomska komo- diteta,  ekonomska  transakcija ex nihilo,  temveč  je  to  postala  na ozadju vplivnih  ekonomističnih  ideologij,  katerih  temeljna pred- postavka je, da se vse v družbah vrti okrog ekonomije, še več, da 15 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 12 Utemeljene v procesih industrializacije, kapitalizacije, komercializacije, korporativizacije, financializacije, marketizacije, komodifikacije, kalkula- cije, špekulacije, prognostikacije, alienacije. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 15 ekonomija v osnovi utemeljuje družbe.13 Ključna predpostavka to- vrstnega ekonomizma je, da je mogoče nekaj, kar imenujemo “eko- nomija”,14 utemeljiti na način, kakor da bi “od nekdaj” obstajalo v prvobitnem, tako rekoč neokrnjenem bistvu kultur in družb. Ko to rečemo,  torej  ne mislimo na  industrijski  kapitalizem  19.  stoletja, niti na tržni kapitalizem, korporativni kapitalizem ali finančni ka- pitalizem 20. stoletja, niti na potrošniški kapitalizem ali digitalni Vlado Kotnik 16 13 Ekonomsko delovanje družb so pomembno razlagali mnogi avtorji (gl. Weber, 1978 & 1988; Braudel, 1988/1989/1991; Finley, 1987; Rosanvallon, 1998), čeprav povezave med družbo in ekonomijo niso utemeljevali na podlagi ozkega “ekonomskega” branja ali prevzemanja ekonomskih spo- znanj o ekonomiji družb, ampak na podlagi razumevanja razvoja družbe- nih racionalnosti, tj. sistemov reprezentacij, ki odločajo o načinu, kako kakšno obdobje, dežela ali skupina ljudi izvršuje produkcijo družbe in si predstavlja njeno organiziranost in funkcioniranje. Skratka, ekonomija kot družbeni proces, ne kot nekaj, kar je rezultat identifikacije ekonomske zna- nosti kot družbeno pogojene teorije o ekonomiji, je nekaj veliko bolj kom- pleksnega od kontur trga in tržnih zakonitosti (gl. Gudeman 2005). 14 Kakor je pokazal Bourdieu (2000), je raziskovanje in poznavanje eko- nomske realnosti nujno, da bi lahko kritično reflektirali tako ekonomizem družbenih struktur ekonomije (angl. economy) kot ekonomizem ekonom- ske znanosti (angl. economics). Pri prvi gre, kakor dobro pojasni distink- cijo Dupuy (2016, 19), za “sfero oziroma dimenzijo družbene realnosti”, pri drugi za “gledišče, s katerega opazujemo celotno družbeno realnost”. Pre- krivanje teh dveh pomenov v nekaterih jezikih, tudi v slovenščini, “raz- kriva tesno povezanost med sfero in glediščem”, pri kateri se gledišče (v podobi ekonomske znanosti oziroma ekonomske stroke) moti o sferi (v podobi ekonomije kot vrste družbene realnosti), ki je njen predmet prou- čevanja: “Ali lahko neekonomisti mislijo ekonomijo? Ne le, da jo lahko; če bi bila ekonomska misel zgolj v pristojnosti ekonomistov, bi bila brez vsake moči … Naraščajoča manjšina ekonomistov sama priznava: njihova disci- plina je doživela polom … Kar pa se stroke tiče, je zaradi svojih struktur … ena najkonservativnejših, ena najmanj reforme sposobnih disciplin v celot- nem raziskovalnem in univerzitetnem sistemu, in to danes velja po vsem svetu” (Ibid., 18). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 16 kapitalizem 21. stoletja, niti na kapitalizem na splošno. Ne, pri tem merimo na to, kar je francoski ekonomist, kritik ekonomije in filozof Jean-Pierre Dupuy opisal kot pretiran in hkrati banalen vdor eko- nomije tako v naša individualna življenja kot v delovanje družb.15 To je pozicija, ko naših individualnih praks in družbe na splošno ni mogoče motriti, ne da bi jo motrili skozi zakonitosti ekonomije. To je pozicija, ko ekonomija definira in legitimira pogled na vrednost praks, tudi komunikacijskih. To je, če naj rečemo z Dupuyem, te- meljna ekonomistifikacija, s pomočjo katere pogled, ki se ne zmore otresti  ekonomije,  družbene  prakse  avtomatično  prevede  v  eko- nomske prakse. Vez med ekonomijo praks in družbeno realnostjo praks s tem dobi ekonomistično utemeljitev. Ali kot pravi Dupuy: “Pri njej gre za to, čemur francoska antropološka tradicija od Marcela Maussa do Pierra Bourdieuja reče kolektivna samoprevara … oziroma ‘družbena hinavščina’.”16 To je tudi tista ekonomistifikacija, na pod- lagi katere so se profesionalni in amaterski komunikatorji oziroma izvajalci novega komuniciranja zlahka spremenili v oprode ekono- mistične  ekonomije. Ko  rečemo  ‘ekonomističen’,  se  prvenstveno sklicujemo na Bourdieujev prispevek k refleksivnemu razumevanju ekonomskih svetov, pojavov in praks, kot ga razvije v Les sens pra- tique (1980),17 ki danes velja za klasično delo ekonomske antropo- logije. V tej študiji Bourdieu v svojem edinstvenem slogu pisanja razpravlja o konceptu ekonomizma, njegovih logikah in praksah. Kaj je ekonomistična praksa oziroma praksa agensa, ki deluje eko- nomistično? To je praksa, v kateri neki družbeni agens v vlogi “ra- cionalnega akterja” zase terja ali si prilašča monopol nad “skupnim stališčem”, če hočete tudi “javnim interesom”, in se ponuja kot ne- 17 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 15 Dupuy, 2016, 12–13. 16 Ibid., 19. 17 Slov. prev. Praktični čut (2002); angl. prev. The Logic of Practice (1990). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 17 kdo, ki je zmožen preseči delne in posebne poglede posebnih skupin ali plasti prebivalstva in se ogniti “napakam”, ki izhajajo iz mnogo- tere  sestave  družbe,  njenih  praks  in  interesov.  Logika  delovanja “racionalnega akterja”,  ki  išče  “izvor” dejanj  (strogo ekonomskih dejanj ali tudi ne) v “namerah” ali “zavestnih odločitvah”, je pogosto povezana z ozko predstavo o  “racionalnosti” praks. Tej  ideološki operaciji Bourdieu pravi ekonomizem, ki vidi kot racionalne tiste prakse, ki jih zavestno usmerja in legitimira prizadevanje za mak- simalnim (ekonomskim) dobičkom ob minimalnih (ekonomskih) stroških. Jedro zmote tega, čemur Bourdieu pravi ekonomizem, je v pogledu ali mnenju, da zakonitosti, ki urejajo delovanje ekonom- skega polja, ki je zgolj eno izmed družbenih polj, veljajo tudi za vsa druga polja. Trik tovrstnega ekonomizma pa je, da lahko s pomočjo psevdoekonomskih mehanizmov ustvari  povsem  legitimne  eko- nomske  interese. Medtem ko finalistični ekonomizem pojasnjuje prakse tako, da jih neposredno in izključno povezuje z ekonomskimi interesi, ki jih obravnava kot rezultat zavestno postavljenih ciljev, mehanicistični ekonomizem praks nič manj neposredno in izključno ne povezuje z ekonomskimi interesi, opredeljenimi tudi tako ozko, le da jih predstavlja kot vzroke. Obema vrstama ekonomizma pa je skupno to, da se ne zavedata, tako Bourdieu, da imajo lahko prakse drugačna načela, kakor so mehanski vzroki ali zavestni cilji, in da se lahko podrejajo ali podvržejo ekonomski logiki, ne da bi ubogale ali sledile ozko ekonomskim interesom. Problem ekonomizma je, da ne priznava nobene druge oblike interesa, razen tistega, ki ga je proizvedel in promoviral kapitalizem, torej ekonomističnega eko- nomskega interesa. Ker je vsa ekonomija kapitalističnih družb ute- meljena na ekonomskem interesu, je v takih družbah zelo malo ali skoraj nobenega prostora za kakršnokoli obliko “neekonomskega” interesa  (intérêt “non économique”). Če kapitalistično ekonomijo zreduciramo le na njeno “objektivno” realnost, in ne upoštevamo Vlado Kotnik 18 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 18 pretenzij  ekonomskih  agensov po posedovanju  ekonomskih me- hanizmov  za  nadzorovanje  ekonomskih  interesov,  takšen  reduk- cionističen ekonomizem izniči posebnost družbeno vzdrževane ne- skladnosti med  “objektivno”  resnico  in  družbeno  reprezentacijo njene produkcije in izmenjave.18 Ko to ekonomistično dominacijo ekonomije ugledamo na področju komuniciranja, katerega glavni cilj je produkcija kalkulantske, špekulativne, lukrativne in profiterske zainteresiranosti za komuniciranje, je bolj ali manj jasno, da to, če- mur so nadeli ime “ekonomija komuniciranja”, ni namenjeno goli ekonomski legitimaciji  izmenjave medčloveških razmerij,  tudi ne racionalnemu upravljanju z njimi, čeprav se na argument “racio- nalnosti”19 pristaši tega tipa komuniciranja radi sklicujejo, ampak gre za obliko ekonomskega in simbolnega gospostva in nasilja. Ko je ekonomija zasedla vse prostore družbe, se komuniciranja v njej ne da uspešno reševati z nobenim odmerkom etičnega, kajti tudi 19 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 18 Bourdieu, Le sens pratique, 48–49, 85, 192–193; Praktični čut, 49, 85–86, 194–195; The Logic of Practice, 28, 50, 113; Raison pratiques, 158–159; Prak- tični razlogi, 125–126; Practical Reason, 83–84.  19 Francoski ekonomski antropolog Maurice Godelier (1968) je že v šest- desetih letih 20. stoletja opozarjal na razna protislovja ekonomskega ra- cionalizma,  ko  se  je  spraševal,  kakšna  je  racionalnost  ekonomskih sistemov in kakšni so pogoji za racionalno razumevanje teh sistemov, pri čemer zanj ne racionalnost ne iracionalnost v ekonomiji nista apriorni ideji, zato ne moreta biti utemeljevani na podlagi vnaprejšnjih definicij, kaj je racionalno in kaj iracionalno. Toda danes vidimo, da je ekonomija kot disciplina z legitimacijo špekulacij, manipulacij in mistifikacij v resnici sama največ prispevala k negiranju in ovržbi enega njenih najljubših po- stulatov, to je “racionalno upravljanje virov”, ki se je osredotočilo zgolj še na banalno tehtanje stroškov in koristi ter na maksimiranje dobička. Gre za ekonomski um, katerega racionalnost neposredno določa interesno na- čelo maksimiranja. Velja pa tudi, da ekonomski agensi lahko delujejo eko- nomsko racionalno,  tudi če niso  racionalni oziroma njihove odločitve nujno ne temeljijo povsem na racionalnem računu. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 19 “etika se je že ekonomistificirala”.20 Lahko bi rekli, da ima komuni- kacija ekonomistične ekonomije prav posebno performativno moč: ko komunicira ekonomske interese, jih tudi privaja v legitimen eko- nomski obstoj. To pa seveda vpliva na  to, kako  in zakaj današnji človek, ki nima skorajda nobene druge alternative, kot da v odnosu do sebe in drugih vselej že ravna kot homo economicus, komunicira s seboj in drugimi. Pospešek iz tehnologizacije21 komunikacije Tehnologije  se  vsemogočno  vsiljujejo  kot  nekaj,  kar  je  “moder- nega”22 na modernosti družb vsaj od prve polovice 19. stoletja dalje (zgodovinarji novega veka pa “modernost” pripisujejo že evropskim družbam od pozne renesanse dalje). Ljudje so postajali ali, bolje re- čeno, izgledali moderni zavoljo tega, da so se tehnologizirali. Teh- nologije  definirajo  gibanje  prostora  in merijo  porabo  časa,  torej “družbo naredijo trajno”.23 O tem priča zgodovina “sublimnih ko- Vlado Kotnik 20 20 Dupuy, 2016, 49. 21 Utemeljene v procesih mehanizacije, urbanizacije, mobilizacije, tehni- cizacije, elektrifikacije, elektronizacije, kompjuterizacije, avtomatizacije, robotizacije, digitalizacije, datafikacije. 22 Bruno Latour je v diskurzih “modernosti” in “modernizacije” videl veliko asimetrij in paradoksov, zaradi česar ne smemo biti naivni in takoj verjeti v to, kar o modernosti govori sama njena konstitucija. Iz analize paradoksalne strukture modernosti izhaja tudi njegovo ključno opažanje, da nikoli nismo bili moderni v tistem smislu, v katerem se je modernost hotela konstituirati: “Modernost se ni nikoli zares začela. Nikoli ni bilo nobenega modernega sveta …” (1994, 69). Drugače rečeno, modernost ni nastala z vstopanjem v “novo dobo”, v “novi red”, v “prihodnost”, ampak z vstopanjem v preteklost, v retrospektivni pogled na zgodovino. Še drugače, moderni smo zmeraj za nazaj, moderni smo v pogledu, ki skuša modernizirati nekaj, kar se ni kon- stituiralo kot moderno, ampak kot nekaj, s čimer se odmakne od “arhaično- sti”, “predmodernosti”, torej hibridnosti zgodovinskih časov. 23 Latour, 1991, 103. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 20 munikacijskih tehnologij”,24 ki je trdo materijo spremenila v redek zrak, hitrost konjskih kopit v bliskovitost raketnega pogona in nad- zvočnega letala, železniško omrežje v internetno mrežo, zemeljsko ožičenost brzojavnih kablov v hlapljivost nadzemeljskih orbit tele- komunikacijskih satelitov, zamrznjenost fotografskega posnetka v fluidno elektromagnetno valovanje radijskega akuzmatičnega glasu, paro v eter, nato v občutek filmskega diegetskega sveta, v fanta- zmagorično televizijsko “okno v svet”, v računalniško podprto vir- tualno realnost, materialnost družbenega prostora pa v elektronsko sled kiberprostora, in nadalje v konvergenco naprednih nano-, bio- , info- in kogni-tehnologij. O tem so pisali številni zagovorniki ko- munikacijskih tehnologij, denimo Harold Innis,25 Marshall McLu- han,26 Friedrich  Kittler,27 kakor  tudi  kritični  komentatorji komunikacijskih tehnologij, denimo Walter Benjamin,28 Raymond 21 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 24 Giblett, 2008. 25 Znan zlasti po tezi, da je komuniciranje vedno “pristransko”, saj tehni- čne inovacije oziroma tehnične lastnosti komunikacijskih tehnologij po- gojujejo prakse komuniciranja v družbi, pa tudi družbene institucije in strukture, ki so povezane s temi praksami. Interakcija med komunikacijsko tehnologijo in družbeno realnostjo v vsaki dobi ustvarja specifične komu- nikacijske pristranosti, ki vplivajo na družbeno konstrukcijo, značaj in or- ganiziranost  kulture.  Drugače  rečeno,  značaj  neke  družbe  lahko prepoznamo na podlagi tega, kakšne komunikacijske tehnologije je razvila in uporabljala, saj so se mu komunikacijske tehnologije zdele najključnejše za ta uvid (za več gl. Innis, 1951; slov. prev. 2018).   26 Najbolj pionirsko v študiji The Gutenberg Galaxy (1962), v kateri ute- meljuje globoke vplive komunikacijske tehnologije na kognitivno orga- nizacijo ljudi in posledično na družbeno organizacijo življenja na splošno. 27 Sledeč Innisu in McLuhanu tudi Kittler (1986) tehnologijo razume pred- vsem v smislu komunikacijskih oziroma medijskih tehnologij, katerih stra- teške  razvojne  prakse  so  imanentne  sami  tehnologiji,  torej  so  del tehničnega apriorija tehnologije.  28 Denimo v eseju Umetnina v času, ko jo je možno tehnično reproducirati 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 21 Williams,29 Paul Virilio.30 Eno  od  ključnih  stališč  tehnološkega determinizma31 je bilo, da  tehnologije neposredno vplivajo ozi- roma določajo družbo, zaradi česar so bile družbene spremembe v preteklosti  neposreden  odraz  uvajanja  določenih  tehnologij. Na drugi strani je bilo eno od stališč socialnega determinizma, da so tehnologije rezultat družbenih pogojev, v katerih so se razvile, in da so tehnologije v vsakem času delovale in bile uporabljane znotraj specifičnih družbenih kontekstov. Skratka, da tehnologije niso za- radi lastnosti, ki naj bi bile imanentne tehnologijam, samo kazale, Vlado Kotnik 22 iz leta 1935 (Benjamin, 2008; slov. prev. 1998) o tem, kako tehnološki na- predek ne le pospeši hitrost in mehanično obnovljivost umetniških del, ampak tudi forsira novo vizualno kulturo umetnin, zaznanih na podlagi optičnega nezavednega. 29 Kot kritik tehnološkega determinizma je bil oster do številnih predhod- nikov, ki so tehnologiji poenostavljeno pripisovali moč za spreminjanje družbe v smislu, da tehnologije oziroma tehnološki izumi niso zgolj pri- pomočki, ki jih ljudje uporabljajo, ampak ljudi tudi opredeljujejo in spre- minjajo.  Za  tehnodeterministe  je  tehnologija  družbi  zunanja  in instrumentalna, v smislu orodja moči, ki se ga izumi in da na voljo za upo- rabo ljudem, da ga uporabljajo. Za razliko od tistih, ki so menili, da so z izumom tehnologije ljudem kar “naravno”, torej avtomatično dane tudi definirane rabe te tehnologije, je Williams menil, da tehnologija sicer vna- prej implicira rabe, toda ne vseh, saj se določene rabe razvijejo kot domi- nantne  šele  naknadno,  skoz  uporabo  (v  rabo  usmerjen  razmislek  o tehnologiji gl. Sigaut, 1994, 420–459; Zajc 2000, 22–25; Vogrinc, 2000, 213– 224; Praprotnik 2003, 122–125). Tako je bil kritičen tudi do pisanj McLu- hana o tehnologiji, medijih in družbi, kar je ozadje celega poglavja “The Technology and the Society” v knjigi Television (1974). Za razliko od po- zicij tehnoloških deterministov, ki so menili, da je podoba družbe rezultat razvoja tehnologij, da tehnologije nakazujejo razvoj družbe in da je razvoj tehnologij proces, ki generira samega sebe, je Williams skušal ločiti teh- nične invencije od njihove uresničitve v sami družbeni organizaciji teh- nologij in tako poudariti pomen družbene skonstruiranosti rab, v katere so tehnologije vstavljene in od katerih so deloma odvisne. Kakor piše Des 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 22 tlakovale ali usmerjale razvoja družbe, ampak so bile tudi produkt tega, kar  je v družbi na neki način predhodno že obstajalo. Spre- membe v komunikacijski strukturi družb so v zadnjih desetletjih posledica formativnega razvoja informacijsko komunikacijskih teh- nologij, ki so omogočile izgradnjo nove infrastrukture družbenih prostorov, v katerih poteka nova komunikacija, to je online komu- nikacija,  in eksplozijo novih socializirajočih oblik javnega samoi- zražanja na način, če naj rečemo s Castellsom, “množičnega komu- niciranja s seboj”.32 V zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja se pogledi na tehnologizacijo komunikacije izostrijo v dve prevladujoči anta- gonistični struji: na eni strani so “tehnofili” oziroma “tehnorefor- matorji”, ki so v komunikacijski tehnologiji videli rešitev za preporod komunikacije, demokracije in družbe na splošno, na drugi “tehno- fobi” oziroma “tehnokritiki”, ki so izražali dvom o naglem tehnolo- škem razvoju, predvsem pa o utopiji, da je v sami tehnologiji nekaj, kar lahko povzroči oziroma prinese družbene spremembe na bolje in okrepi demokracijo. Nove komunikacijske tehnologije so okrog milenija resda ponudile številne nove možnosti za pluralno proli- 23 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja Freedman (2002), je za Williamsa to pomenilo, da ni bilo vnaprej določe- nega oziroma predeterminiranega izida razvoja komunikacijskih inovacij in invencij, temveč je zanj vselej obstajala vrsta zapletenih interakcij med inovacijami in družbenim svetom, v katerem so te vznikale. Williams se je dejansko skušal istočasno izogniti dvema pristopoma, tehnološkemu determinizmu in simptomatski tehnologiji. Glavni problem prvega je bil, da konceptualizacijo odnosa med tehnologijo in družbenimi spremem- bami zaznamuje tehnologija. Glavni problem druge pa, da so tehnologije simptomi nadaljnje družbene spremembe. 30 Kot “filozof tehnologije” je najbolj znan po svojih spisih o tehnologiji, ki se je razvila glede na logiko hitrosti (dromologija) in moči (“vojaški model” sodobnih mest). 31 Gl. Jan Servaes et al., 2014. 32 Castells, 2007, 248. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 23 feracijo in multiplikacijo komuniciranja, a zanašanje na to, da bo nova tehnologija avtomatično rešila tudi probleme nepluralnega, nedemokratičnega in eksploatirajočega komuniciranja, se je izka- zalo za iluzorno. V 19. stoletju je tehnologizacija komunikacije omo- gočila “ločitev komuniciranja od transporta”33 s pomočjo telegrafa, ki ni le spremenil razmerja med komuniciranjem in transportom, ampak je bistveno spremenil tudi način razmišljanja o komunicira- nju (razvoj transmisijskega modela komuniciranja). V 21. stoletju je  tehnologizacija  komunikacije  s  pomočjo  interneta  povzročila novo takšno prelomno transformacijo, to je “prehod od komunicira- nja k mreženju” (pospešek fatičnega modela komuniciranja).34 Di- gitalna tehnologizacija komunikacije očitno problemov komunici- ranja med ljudmi ne more rešiti, lahko zgolj poudari razloge, prvič, “zakaj pričakujemo več od tehnologije in manj drug od drugega”,35 in drugič, zakaj “nas tehnologija ne more rešiti samih sebe, ampak lahko kvečjemu odraža to, kar smo”.36 Pospešek iz profesionalizacije37 komunikacije Ko govorimo o profesionalnem komuniciranju oziroma profesiona- liziranem komuniciranju, mislimo predvsem na tiste vidike načrto- vanega,  organiziranega,  koordiniranega  in  interesno validiranega komunikacijskega delovanja, s pomočjo katerega je tovrstno eksper- tizirano  in  specialistično diferencirano komunikacijsko delovanje zmožno proizvesti pričakovane, napovedane ali želene učinke. Ob Vlado Kotnik 24 33 Pušnik, Bobnič & Jontes, 2018, 11. 34 Praprotnik, 2018, 41, 57. 35 Turkle, 2011. 36 Barber, 2002, 44[2]. 37 Utemeljene v procesih edukacije, kvalifikacije, kompetentizacije, akade- mizacije, scientifikacije, ekspertizacije, intelektualizacije, administracije, birokratizacije, specializacije, diferenciacije. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 24 tem je na mestu vprašanje, kaj sploh konstituira profesionalno ko- municiranje. Zdi se, da ne nujno produkcija kultivirane, transparentne, integritetne in etične komunikacije, temveč boljša in učinkovitejša organizacija, administracija  in  logistika komunikacijskih virov, ka- nalov in veščin za optimalno doseganje želenih ciljev.38 Profesiona- lizem v komuniciranju danes dejansko predpostavlja močno dozo ekonomizacije komunikacije v smislu, da mora komunikacija zadostiti določenim ekonomskim interesom. Toda koncepcija profesionalizma, kot si jo je Walter Lippmann zamišljal in promoviral v svojih besedilih ob koncu prve svetovne vojne, je bila precej drugačna od današnjega razumevanja. Zgodovinar Thomas L. Haskell, ki je proučeval teorije profesionalizma39 iz tistega obdobja, je ugotavljal, da se je v okviru specifičnih družbenih pogojev “profesionalizem kazal kot obetaven korektiv ali celo antiteza kapitalizmu”.40 Vse do začetka druge svetov - ne vojne je,  tako Haskell, med intelektualno elito v ZDA obstajalo 25 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 38 Upoštevajoč ne le kontekst tega, kar je ameriški komunikolog John Dur- ham Peters opredelil kot konceptualni problem komunikacijskih znanosti ali disciplin, to je, da se s komunikacijo ukvarjajo predvsem “na admini- strativni, ne na konceptualni ravni” (1986, 528), ampak tudi kontekst tega, na kar sta opozorila ameriška kritična komunikologa Christopher Simp- son (1994) in Robert McChesney (1997) kot etični problem politizirane in ekonomizirane komunikacijske stroke. Nedavni Waisbordov (2019) poziv komunikacijskim učenjakom, da naj si še bolj prizadevajo za konceptuali- zacijo narave svojega predmeta, bi moral v postkomunikacijski dobi dobiti tudi bolj sistematično avtorefleksivno analizo “post-disciplinske” akadem- ske odgovornosti komunikacijske stroke pri tem, da se je večji delež pro- fesionaliziranega, torej akademsko usposobljena komuniciranja pretvorilo v brezskrupolozno mistifikacijo in manipulacijo v vseh sektorjih družbe, kjer tovrstno komuniciranje ne nastopa le kot specialistična ali ekspertna oblika profesionalnega komuniciranja z javnostmi in občinstvi, ampak se vsiljuje tudi kot reprezentacija akademske profesionalizacije v praksi. 39 Haskell, 1998, 78–114. 40 Ibid., 84. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 25 prepričanje, da je ravno “profesionalizem omogočil način življenja, ki je moralno vrednejši od tistega, ki ga omogoča tržišče”,41 profesionalci oziroma strokovnjaki pa so se zdeli garant zagotavljanja neekonom- skih standardov v svojih vrstah. Danes je seveda marsikaj drugače, saj so številni strokovnjaki postali zapriseženi kapitalisti ali se vsaj tako obnašajo v svojih praksah.42 Obstajajo tudi taki strokovnjaki, ki so glasni kritiki kapitalizma na eni strani, na drugi pa v ortodoksnem kapitalistične slogu promovirajo sebe, svoje storitve ali izdelke, torej dosledno izkoriščajo njegove dobrobiti. Profesionalno komuniciranje je torej predvsem komuniciranje, ki odraža zmožnost stalnega prila- gajanja in relevantnega samoizumljanja za namene uporabljivosti v spreminjajočem se okolju, zlasti v političnem, korporativnem in me- dijskem sektorju.43 Toda tu pridemo do ciničnega paradoksa, v kate- rega se ujamejo številni akademsko profesionalizirani komunikatorji, specializirani  informacijski  delavci  in  šolani  strategi  raznoraznih tipov komuniciranja. Ekonomski agensi, ki profesionalnost od  teh komunikacijskih poklicev zahtevajo in jo prek svojih vzvodov eko- nomske avtoritete dodatno legitimirajo in plemenitijo, seveda v pri- meru, ko jim profesionalno komunikacijsko delo predstavlja sredstvo za  izpolnitev njihovih  interesov,  jo  lahko tudi nemudoma spodko- pljejo,  degradirajo,  celo odpravijo. Eden  izmed najbolj  eklatantnih procesov tovrstne deprofesionalizacije se nedvomno odvija na po- dročju profesionalnega novinarstva, ki je izpostavljeno hudim priti- Vlado Kotnik 26 41 Ibid., 97. 42 Po drugi svetovni vojni je tudi Lippmann priznal, da profesionalizem ni uresničil svoje prvotne obljube, vključno s tem, kako se je nekdanja nee- konomska ideja o brezinteresnem in na univerzalizmu utemeljenem iska- nju resnice v novinarstvu preobrazila v ekonomistično idejo o nujnosti realiziranja zainteresiranih osebnih ambicij (Jansen, 2008, 79). 43 Gl. Lilleker & Negrine, 2002; Negrine & Lilleker, 2002; Negrine et al., 2007; Waisbord, 2013; Tenscher et al., 2016 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 26 skom komercializacije, marketizacije, avtomatizacije, robotizacije, de- humanizacije, pavperizacije in prekarizacije ne le od zunaj, temveč tudi od znotraj. Pri slednjem mislimo na to, da se je ideologija anti- profesionalizma, ki sugerira, da je v digitalni dobi vsakdo lahko no- vinar, zažrla v samo jedro digitaliziranega delovnega habitusa novi- narske profesije, od koder se potem izvajajo nove interne distinkcije, na primer ta, po kateri se čedalje večje število prekarnih novinarjev in novičarjev sploh ne šteje več za del profesionalne novinarske de- lovne sile.44 Naš dvom o profesionalizmu komuniciranja ne napotuje na ignoriranje svetov, pojavov, procesov in ekscesov profesionalnega komuniciranja. Nasprotno, napotuje na to, da je profesionalizem pro- fesionalnega komuniciranja nujno treba reflektirati z določene reflek- sivne distance do profesionalistične sofistikacije45 profesionalnega in neprofesionalnega komuniciranja. Problem je namreč toliko večji, če se komunikacijska realnost profesionalnega komuniciranja odvija 27 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 44 Splichal & Dahlgren, 2016, 8. 45 Tu imamo v mislih akademski prispevek k procesu, v katerem neprofe- sionalne komunikacijske prakse ne redko najdevajo svoje zagovore in po- kritje  v  raznih  ekspertnih  in  celo  znanstvenih  legitimacijah.  Gre  za mistificirajočo hibridizacijo komuniciranja, pogosto utemeljeno na briko- liranju znanstveno utemeljenih komunikacijskih specializmov in antiko- munikacijskih ali psevdokomunikacijskih zlorab. Do vseh tipov, modelov in konceptov “profesionalnega komuniciranja” je treba gojiti določen za- držek ali skepso že na njihovi konceptualni, ne le na operacionalni ravni. Ko se neka komunikacija okliče za “profesionalno”, torej v smislu, da se ima za rezultat oziroma odraz akademskega formiranja, ekspertiziranja in specializiranja, je treba vedeti, da tovrstne oznake niso samo pojmi ali gole etikete, temveč so tudi diskurzivne formacije, katerih konstrukcije niso nič samoumevnega in nevtralnega niti v teoriji, kaj šele v praktični aplikaciji. Te oznake so rezultat zainteresiranih produkcij transformacije pojmov v koncepte in konceptov v akademske znamke, pri čemer ni nujno, da opre- deljujejo, opisujejo ali operacionalizirajo res to ali zgolj to, kar konceptualno razglašajo. Prepogosto se dogaja, kako škodljivi družbeni pojavi ali kul- 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 27 neločljivo in nerazločljivo od njenih mistificirajočih, kalkulantskih, manipulativnih, špekulativnih, lukrativnih, profiterskih in “post-fak- tičnih”  strategij ustvarjanja  sporočil,  vplivov  in učinkov. Razmerje med profesionalnim in neprofesionalnim komuniciranjem je postalo problematično, ker prakse neprofesionalnega komuniciranja kani- balizirajo principe profesionalnega komuniciranja, bodisi slednjega direktno nevtralizirajo ali celo uničujejo. Namesto da bi profesionalni strategi komuniciranja v prvi vrsti proizvajali profesionalno komu- nikacijo, se v funkcijah piarovcev, propagandistov in agresivnih pro- motorjev zatekajo (ali so se prisiljeni zateči) k temu, da njihove ali njim podeljene kalkulantske, lukrativne, špekulativne, mistificirajoče in manipulativne komunikacijske strategije požirajo njihove lastne strokovne in deontološke principe, ki so deklarativno skoncentrirani v “poslanstvu”, da naj bi profesionalno komunicirali. Prakse nepro- fesionalnega komuniciranja se zatorej čedalje težje loči od postulatov profesionalnega komuniciranja kot etične, odgovorne, verodostojne, integritetne, faktične, realitetne, transparentne in trajnostno izvajane ter generacijsko prenosljive prakse človekove družbenosti. Pospešek iz mediatizacije46 komunikacije Če ponovimo  za Bergerjem  in  Luckmannom  (1988[1966]),  da  je realnost  družbeno  konstruirana,  in  za Couldryjem  in Heppom Vlado Kotnik 28 turne prakse dobijo resne teoretske zagovore, a ne nujno za to, da bi teorije te pojave ali prakse teoretizirale, tematizirale ali reflektirale, ampak da bi jim zagotovile akademsko preskripcijo oziroma znanstveni alibi za njihovo legitimnost na področju prakse. Gre za obliko sofisticirane in včasih skoraj “neizrekljive” intelektualne prevare in samoprevare (o mistificirajoči vlogi homo academicusa gl. Kotnik, 2016, 159–188; id., 2019, 292–297). 46 Utemeljene v procesih transmisizacije, mediacije, informatizacije, vizua- lizacije, masovne socializacije, simulacije, virtualizacije, masovne perso- nalizacije.   02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 28 (2016), da mediji  igrajo ključno vlogo pri  tem procesu, se zdi, da smo povedali nekaj pomembnega, a ne dovolj. Toda če prvo delo beremo v luči presenetljive odsotnosti omenjanja medijskih proce- sov, ki osmišljajo in oblikujejo vsakodnevno družbenost ljudi, drugo pa v luči eksplicitnega poudarjanja močne medijske zaznamovanosti vsakodnevne družbenosti ljudi, potem se na ozadju te razlike jasneje izriše učinek procesa, ki so mu raziskovalci posredovane komuni- kacije nedavno nadeli konceptualno  ime  ‘mediatizacija’.47 Gre za “način razumevanja širših posledic tega, kako so mediji vgrajeni v vsakdanje življenje”.48 Gre  tudi  za  premislek  časovnega  loka  od uvida, da realnost ne more biti nič drugega kot družbeno zaznamo- vana, do uvida, da realnost ne more biti nič drugega kot medijsko posredovana. Od tod tudi predstava, da so mediji postopoma postali osnovne referenčne točke in viri oblikovanja vsakodnevnih realno- sti, vse naše medosebno komuniciranje pa je postalo prežeto z raz- novrstnimi mediji. Mediatizacija  skuša  torej misliti medsebojno razmerje med spremembami medijev  in komuniciranja na eni  in spremembami v širši kulturi in družbi na drugi strani. V vsakem primeru pa meri na povečano časovno, prostorsko in družbeno šir- jenje posredovanega komuniciranja s pomočjo medijev, pri čemer ‘mediacija’ pomeni proces medijskega posredovanja komunikacije, ‘mediatizacija’ pa odraža spremembe komunikacijskih praks in re- žimov s pojavom različnih vrst medijev.49 Mediatizirana komuni- kacija,  če  se  jo  navezuje  na  “nove medije”,  “elektronske medije”, “skopične medije”,  “zaslonske medije”,  “digitalne medije”,  “poda- tkovne medije”, “družabne medije” ipd., izpade kot produkt novo- 29 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 47 Gl. Krotz, 2007a; Couldry, 2008; Lundby, 2009; Hepp, 2012 & 2013; Coul- dry & Hepp, 2013; Hjarvard, 2013; Hepp & Krotz, 2014 48 Couldry & Hepp, 2013, 195. 49 Ibid., 197. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 29 medijskega determinizma v smislu, kakor da medijsko posredovana komunikacija ne more obstajati v off-line okolju in pred nastankom novih  medijev.  Pristaši  mediatizacijske  teorije  komunikacije (Lundby, 2014) so tako skušali pokazati, da mediatizacija komuni- kacije ne pomeni, da je zgolj novomediatizirana komunikacija me- dijsko posredovana ali medijsko oblikovana komunikacija, ker da je  taka po  zaslugi novih medijev. Prav  tako  so pojasnjevali,  da  z mediatizacijo medosebna komunikacija ni bila odpravljena, čeprav se  zdi,  da  prav  po  njeni  zaslugi  nima  več  takšnega  središčnega strukturnega položaja, kakršnega je nekoč imela v polju zgodovin- skih režimov komuniciranja. Toda Jean Baudrillard, ki je bil eden izmed zgodnejših socioloških analitikov mediatizacijskih procesov, je že v sedemdesetih letih v L’Échange symbolique et la mort infor- macijo, ki se jo dominantno povezuje z dejavnostjo medijev, opisal kot mediatizirano, ker da za njenim posredovanjem ni ravni real- nosti.50 V Simulacres et simulation (1981) je to tezo še dodatno iz- kristaliziral s trditvijo, da mediji, ki producirajo čedalje več informacij brez smisla, torej informacij, ki požirajo svoje lastne vsebine in po- mene, v resnici s svojimi informacijami ne omogočajo komunikacije v družbi, ampak omogočajo zgolj in samo še to, da se mediatizirana komunikacija izčrpava v uprizarjanju komunikacije, torej v simuli- ranju  komunikacije.  Po  tej  logiki mediatizacija  komunikacije  ne proizvaja družbenega smisla realnosti, ampak gre pri njej za upri- zarjanje smisla realnosti, čemur Baudrillard pravi simulacija real- nega.51 Drugače rečeno, mediatizacija komunikacije privede realnost komunikacije pod vprašaj, ko se izkaže, da je mediatizirana komu- nikacija nekaj, kar se nenehno fabricira ali simulira, administrira in menedžira, strategira in kontrolira. To, kar mediatizacija počne s Vlado Kotnik 30 50 Baudrillard, 1976, 98. 51 Id., 1999, 101–103. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 30 komunikacijo, je, da nenehno sopostavlja realnost komunikacije in medijske označevalce za to realnost. Z drugimi besedami povedano, komunikacija, kakršna se nam ponuja skozi procese mediatizacije komunikacije, je nekaj, kar simulira komunikacijo, saj smo vselej že umeščeni v prostor  in čas, ki sta prežeta z mediji  in potemtakem globoko mediatizirana.52 Ne le, da je vse naše komuniciranje zazna- movano  z mediji  oziroma medijskimi  logikami,  ampak  so mediji tisti, ki ponujajo “kontinuirano medijsko koordinacijo”53 tudi tistih oblik komuniciranja, ki v naivni ali iluzorni predstavi veljajo za manj mediatizirane ali celo nemediatizirane, denimo medosebna, vprična ali face-to-face komunikacija. Tudi slednja čedalje bolj najdeva svoje utemeljitve in legitimitete v medijskih logikah komuniciranja. Poanta omenjenih pospeškov ni le uvid, da se s komunikacijo vseskozi nekaj dogaja oziroma se spreminja. Veliko pomenljivejši je uvid, da so omenjeni procesi transformacije komunikacije prav- zaprav rezultirali v določenih vizijah komuniciranja, za katere je najprej potrebna, rekli bi, ekonomistična konstitucija interesa za ko- municiranje, da bi se nam te vizije lahko predstavljale kot ključne ne le za to, da bi se v današnjem svetu lahko sploh sporazumevali, ampak preživeli. Tako se dandanes ne le od komunikacijskih pro- fesionalcev, ampak tudi od komunikacijskih amaterjev pričakuje, da bi znali ali morali komunicirati učinkovito, strateško, tržno, kriz - no, ciljno, tarčno ipd. Drugače rečeno, ekonomizem tovrstnih poja- vov, tipov, modelov in vizij komuniciranja tiči v ideji, da je mogoče 31 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 52 Koncept globoke mediatizacije so predlagali Hepp et al. (2017, 15–48), Hepp (2020, 5–6), Hepp & Couldry (2016, 215–218). Z okarakteriziranjem sodobne mediatizacije kot globoke želijo povedati, da je mediatizacija v zadnjem valu digitalizacije stopila v novo fazo, za katero velja, da ne glede na to, s katero družbeno domeno se ukvarjamo, je njeno oblikovanje tako ali drugače bistveno povezano z digitalnimi mediji. 53 Pušnik, Bobnič & Jontes, 2018, 5. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 31 nekaj, čemur rečemo “ekonomija komuniciranja”, ljudem vsiliti na način, kot da bi profesionalno komuniciranje, če preobrnjeno para- fraziramo Dana Schillerja, obstajalo v ključni ločitvi, odmaknitvi od neprofesionalnih, torej vsakodnevnih amaterskih medosebnih oblik komuniciranja.54 Še več, ekonomistični pojavi, rezultati in vizije ko- municiranja se nam predstavljajo kot pomembne sestavine ali kar avtentične  verzije  “javnega  komuniciranja”,  čeprav  imamo  prej opravka z nadomestki in vsiljivci. Zagovorniki teh rezultatov in vizij komuniciranja menijo, da so ti specializirani pojavi “novega komu- niciranja” danes pomembni prav zaradi endemičnega “pomanjka- nja medosebne komunikacije”, “praznine komunikacije iz oči v oči”, “razpada intersubjektivne komunikacije”, ki da je postala naše novo vsakodnevno človeško stanje, potem ko je razsrediščeno komuni- cirajoč subjekt začel na incestuozno “oseben način” komunicirati z računalniki in drugimi stroji z identiteto, torej tehnologijami, ki transcendirajo same sebe v elektronske in robotske osebnosti.55 Šte- vilni pred nami so že opozorili ne le na paradoksalnost, ampak tudi perverznost nastale situacije v zvezi s tem, kar se dogaja s komuni- kacijo: imamo ogromno orodij za komuniciranje, a vse manj kvali- tetno  komuniciramo  med  seboj;  nekateri  trdijo,  da  poanta pravzaprav ni več komuniciranje, ampak mreženje, skratka, komu- nikacijska orodja in kanali niso namenjeni temu, da bi se sporazu- mevali med seboj, ampak da bi se mrežili, predvsem pa kazali svojo omreženost. Številne komunikacijske pridobitve, na katere merijo prej omenjeni procesi, niso le močno tehnološko deterministične (v smislu predpostavke, da se vsa ta proliferacija komuniciranja do- gaja zaradi tehnologizacije komunikacije), profesionalistično deter- ministične  (v  smislu  zaznave,  da  obstaja  povečana  potreba  po Vlado Kotnik 32 54 Schiller, 1996, 169. 55 O tem je v svojih delih veliko pisala Sherry Turkle (2011 & 2015). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 32 diferencirani profesionalizaciji specialnega komuniciranja) in me- dijsko deterministične (v smislu uvida, da je dandanes nemogoče komunicirati mimo ali onkraj mediatizacijskih vplivov in pogojev komuniciranja), ampak so vse v osnovi močno ekonomsko deter- ministične (v smislu vtisa, da se tolikšna komunikacija preprosto mora splačati, da mora prinašati določene ekonomske koristi, zaradi katerih se jo izvaja v tolikšnem obsegu in na toliko različnih, tudi prisilnih in izsiljenih načinov). Drugače rečeno, vse bolj se kaže, da komunikacija prebiva v ekonomsko toksičnih, destruktivnih, ne- varno slepilnih in samozaslepitvenih razmerah, zaradi katerih po- trebuje novo hišo komuniciranja. Številni pred nami so že postavili trdne hiše do komunikacije in odprli razsežna okna v svetove komuniciranja, a vseeno se zdi, da se vsakič, ko se znajdemo v komunikaciji s komunikacijo, torej à l’œuvre, en acte, in situ,  v  resnici  znajdemo v  situaciji,  ko moramo vsakič znova postaviti svojo lastno hišo in odpreti svoje lastno okno. Našo hišo, ki jo postavljamo tu, resda ne podpirajo rezultati kakšne kon- kretne izvirne empirične raziskave, a okno, ki ga odstiramo tu, je v resnici  hibriden  rezultat  dvojnega napora,  in  sicer panoramskega premisleka različnih teoretizacij komuniciranja na eni strani in last- nega dolgotrajnega motrenja raznoraznih prakseologij komunicira- nja56 na drugi, od tistih, ki se odvijajo v naših vpričnih medosebnih 33 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 56 Tukaj ne mislimo le na razvite teoretske sisteme različnih znanstvenih di- sciplin, ki mislijo komunikacijo in komunikacijske modele na svoje specifične epistemološke ali doktrinarno dedovane monodisciplinarne,  interdiscipli- narne in multidisciplinarne načine (HUMANISTIČNE→an tropologija: Sapir, 1931; Kluckhohn, 1961; Hymes, 1964 & 1967; Winkin, 1996; Hendry & Wat- son, 2001; Peterson, 2003; Horst & Miller, 2006; sociologija: Park,  1939; Klapper, 1960; Murdock, 1975; McQuail, 1985; Goffman, 1993 & 2014[1959]; Leydesdorff, 2000; Peters & Simonson, 2004; Scannell, 2007; Waisbord et al., 2014; kulturologija/kulturni študiji: Carey, 1989; O’Sullivan et al., 1994; 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 33 oziroma blizkih intersubjektivnih življenjskih legah do tistih, ki nam jih posredujejo drugi, denimo medijski agensi v vseh nam dostopnih in njim omogočenih manifestacijah in kanalizacijah. Naša teza je na- slednja: večina našega navzočnega medosebnega, medijsko posre- dovanega in množičnega komuniciranja je visoko ekonomiziranega. To pomeni, da poteka v močno zaznamovanih in zavarovanih eko- nomskih pogojih, kjer vladajo in se stalno izmenjavajo posebne oblike kalkulantske, špekulativne, lukrativne in profiterske zainteresiranosti Vlado Kotnik 34 Curran, Walkerdine & Morley, 1995; Kellner, 1995; Hartley, 2002; Miller, 2018; filozofija: Habermas,  1981[1984 &  1987]; Anderson & Baym,  2004; Chang & Butchart, 2012; Bergman, 2012; Jensen & Craig et al., 2016; zgo- dovina: Flichy, 1997; Peters, 1999; Hugill, 1999; Poe, 2011; Simonson et al., 2013; Kovarik, 2016; lingvistika: Malmberg, 1963; Gumperz & Hymes, 1971; Jakobson, 1971[1961]; Bach & Harnish, 1979; Sperber & Wilson, 1986; kla- sični študiji:  Rosillo-López,  2017; DRUŽBOSLOVNE→komunikologija: Schramm, 1954; Katz & Lazarsfeld, 1955; Blumler & Katz, 1974; Lowery & DeFleur, 1983; McQuail, 1987 & 1992; Hardt, 1992; Rogers, 1994; Lent, 1995; Dennis & Wartella,  1996; Schramm,  1997; Craig,  1999; Donsbach, 2006; Curran, 2012[1990]; Gehrke & Keith, 2015; Simonson & Park 2016; Fuchs, 2016; politologija:  Chaffee,  1975; Vreg,  2000;  Bennett  & Entman,  2001; Bang,  2003; Negrine  et  al.,  2007; McNair,  2007; Mosco,  1996; Negrine, 2008;  Semetko  &  Scammell,  2012;  Perloff,  2014;  Jamieson  & Kenski, 2014/2017; Giansante, 2015; Bennett & Pfetsch, 2018; Davis 2019; ekonomija: Ruggles R. & Ruggles N.,  1972; Jussawalla & McLean Lamberton,  1982; Carey, 1994; Babe, 1995; Sparviero, 2010; Rimscha 2020; psihologija: New- comb, 1953; Miller, 1968; Knapp & Vangelisti, 2000; Bailenson & Yee, 2008; Gardiner 2008; MEDICINSKE→psihiatrija: Bateson & Ruesch, 1951; psi- hoterapija:Watzlawick, Bavelas & Jackson, 1967; NARAVOSLOVNE→bio- logija:  Lewis & Gower,  1980; Hauser,  1996;  Islam,  2013; kineziologija→ Birdwhistell, 1970; matematika: Shannon & Weaver, 1949; TEHNIŠKE→ra- čunalništvo & informatika: Stallings, 1985; Weik, 2001; Zheng, 2015; poda- tkovna znanost→Gonzáles-Bailón, 2018; MULTI-INTER-POSTDISCIPLI- NARNE→multidisciplina: Bryson, 1948; Beckenbach & Tompkins, 1972; Rossi-Landi & Williams, 1981; Dervin, 1989; Dervin et al., 1989; Gumbrecht 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 34 za komuniciranje. To pa ni najbolj prijazno okolje za faktično, reali- tetno, etično,  integritetno,  transparentno, odgovorno, konsistentno in trajnostno naravnano komuniciranje. Postavi se torej pričakovano vprašanje: kako se vendarle osvobajati bremen in otresati prisil, ki nam jih v medčloveških stikih, in to velja tako na individualni kot kolektivni ravni, nalagajo razni imperativi ekonomističnega komu- niciranja  in  komunicirati  drugače. V  razmislek  “drugačnega ko - municiranja” predlagamo oblikovanje posebne prakseološke dis - pozicije57 za  neekonomsko  komunikacijsko  delovanje,  ki  ga 35 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja & Pfeiffer,  1994; Winkin,  2000; Green & Burleson,  2003; Olivesi,  2006; Braithwaite & Baxter, 2006; Baxter & Braithwaite, 2008; Bergman, Kirtiklis & Siebers, 2019; interdisciplina: Schiller, 1996; Donsbach, 2008; D’Ettorre & Hughes, 2008; Kraidy, 2012; Floyd & Weber, 2020; postdisciplina: Wais- bord 2019),  ampak na preprost prakseološki uvid, da komuniciranja ni mogoče misliti, ne da bi ga že videli kot prakso, pravzaprav kot relacijsko prakso. V perspektivi praktičnega čuta, praktične logike ali bolje praktične vednosti,  če  naj  se  izrazimo  v  terminih  Bourdieujeve  teorije  prakse (1980/2002), to pomeni, da lahko komunikacijo empirično relevantno za- popademo šele, ko si jo predočimo v objektnosti njenih praks (v smislu, kaj počnemo v komunikaciji in s komunikacijo, ko jo uporabljamo in iz- vajamo), v katerih se konstituirajo tako komunikacije kakor komunikatorji kot izvajalci komunikacij. 57Dispozicije so, kot  jih v več svojih delih opredeli Bourdieu, priučene trajne, vzdržljive, premestljive in prenosljive zmožnosti družbenih agensov, da v skladu z njimi porajajo in organizirajo svoje prakse, ki so produkt dialektičnega razmerja med dediščino preteklih izvajanj praks (torej poljem kot  strukturirano strukturo družbenega prostora)  in  sedanjo  realnostjo izvajanja praks (torej habitusom kot strukturirajočo strukturo družbenega prostora). To dialektično razmerje med poljem in habitusom je namreč garant sistema trajnih in prenosnih dispozicij; je garant tega, da se lahko zgodi  prenos  ali  premestitev  objektivnih  struktur  polja  v  subjektivne strukture delovanja habitusa in delovanja v habitusu. Za Bourdieuja torej habitus in polje lahko obstajata samo v njuni soodvisnosti in prav skozi praktično logiko (tako imenovani prakseološki obrat v logiki). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 35 imenujemo brezinteresna komunikacija (kadar mislimo na sredstvo, orodje, metodo, tehniko ali tehnologijo komuniciranja) oziroma bre- zinteresno komuniciranje (kadar mislimo na dogodek, dejanje, rabo, prakso ali izvedbo komunikacije). Gre za poseben bourdieujevski58 tip organiziranega interesa, a interesa za brezinteresnost v komuni- ciranju: če že mora obstajati interes za karkoli v medčloveških inte- rakcijah, naj bo to interes za faktično, realitetno, etično, integritetno, transparentno, odgovorno, konsistentno in trajnostno komuniciranje. Jasno je, da je o tem lažje proizvajati diskurze (govoriti o praksi, de- klarirati prakso), kot to zares izvajati v praksi (da se to, o čemer se govori, da se izvaja ali naj bi se izvajalo v praksi, dejansko tudi izvaja v praksi), saj so vse naše individualne in kolektivne komunikacijske prakse praviloma ukoreninjene v ekonomsko situirane družbene kla- sifikacijske sisteme družbenih univerzumov, v skladu s katerimi bolj ali  manj  ravnamo.  Če  naj  parafraziramo  Ervina  Goffmana (2014[1959]),  vse naše komuniciranje  je  uprizarjanje  kulture,  torej tudi tiste, temelječe na ekonomizmu medčloveških razmerij. Drugače rečeno, red komunikacije je vrsta družbenega reda, v katerem eko- nomski interes in neekonomski interes nista družbena upravljalca površine komuniciranja, ampak sta tista, prek katerih se komunika- cijske prakse šele konstituirajo; prvi potrjuje in afirmira, drugi pretresa in subvertira ekonomsko arhitekturo družbenih in medčloveških in- terakcij. Ali kakor bi dejal Pierre Bourdieu: “Resnica interakcije nikoli ne leži docela v interakciji”.59 In kasneje bomo skušali pojasniti, zakaj je tako in kakšen je možen izhod iz preveč ekonomiziranih razmerij. V naši koncepciji brezinteresnega komuniciranja komunikacijske prakse  torej  niso  interpretirane  zgolj  kot  reprezentacijske prakse, Vlado Kotnik 36 58 Bourdieu, Raisons pratique, 147–167; Praktični razlogi, 117–133; Practical Reason, 75–91. 59 Bourdieu, 1972, 184. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 36 torej kot simbolne artikulacije družbenih razmerij (v smislu, kaj ko- munikacijske prakse pomenijo, kakšno simbolno vlogo odigravajo), ampak kot performativne prakse,  torej  kot mehanizmi produkcije družbenih razmerij  (v smislu, kaj komunikacijske prakse počnejo, kakšno produkcijo družbenih razmerij omogočajo). Prav tako v tej koncepciji  komuniciranje  ni  razumljeno  zgolj  kot  transmisijska praksa, torej kot tehničen prenos sporočila oziroma informacije (v smislu, kako z ustreznimi komunikacijskimi praksami dosegati ustre- zne učinke na  cilj(a)ni  destinaciji),  temveč  kot  relacijska praksa, torej kot večsmeren diskurziven proces proizvajanja, ohranjanja, po- pravljanja in spreminjanja realnosti razmerij. In nazadnje, brezinte- resna komunikacija se ne konstituira kot recipročna praksa,  torej kot sredstvo menjalne ekonomije materialnih in simbolnih dobrin (v smislu, kako se funkcionalnost in referencialnost komunikacijskih dejanj povezuje s protikomunikacijskimi dejanji v obliki strateškega ali taktičnega avtointeresa, povračila dolga, usluge in protiusluge), temveč kot avtonomna praksa, torej kot orodje za oblikovanje geste nefunkcionalnega in nereferencialnega interesa (v smislu, kako ko- municiranje zastaviti na način odpravljanja lastnih komunikacijskih fikcij in maskirnih strategij v komuniciranju s seboj in drugimi). Brezinteresno komuniciranje Komuniciranje kot kulturna praksa  izvajanja komunikacije60 je v vseh svojih tipih, modelih, vizijah in izvedbah vselej teren dvojnih 37 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 60 Vprašanje Jamesa Wilcea (2017, xviii), kaj je komunikacija, bi se morda še nekaj let nazaj zdelo redundantno, danes veliko manj, upoštevajoč do- gajanja  v postkomunikacijski  kloaki,  kjer  je  komuniciranje postalo vse kaj drugega kakor le “povezovanje”, “dialog”, “izražanje”, “posredovanje informacij” oziroma “obveščanje”, “prepričevanje” ali “simbolna interak- cija” (Waisbord, 2019, 23–39). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 37 ali multiplih resnic, ki jih je v resnici težko držati skupaj, zato se v analitski  perspektivi  pokažejo  kot  kontradikcije  ali  diskrepance med dejansko realnostjo in njeno komunicirano podobo. Toda ta vrsta dvojnosti, nasprotja, protislovja ali razkoraka med dejansko realnostjo neke družbene instance, izdelka ali storitve in njeno ko- municirano podobo, torej razkoraka med faktično in postfaktično ali psevdofaktično resnico, je zmožna preživetja, če parafraziramo Bourdieuja, le skozi neko vrsto samoprevare61 ali avtomistifikacije. Ob tem Bourdieu opozarja, da to individualno samoprevaro vzdržuje in hrani kolektivna samoprevara, ki je resnična kolektivna slepota oziroma kolektivna nevednost, kolektivno nerazumevanje ali ko- lektivni spregled62 (méconnaissance collective). Če imamo v mislih zahteven družbeni položaj uradnih oziroma profesionalnih komu- nikatorjev, katerih naloga je govoriti v imenu in namesto vlad, kor- poracij,  znamk,  javnih  institucij,  slavnih  osebnosti  ipd.,  torej  v imenu in namesto visoko zainteresiranih strank glede tega, kaj in kako naj bi se nekaj posredovalo s pomočjo komunikacije, potem je  jasno, da  je kolektivna slepota vpisana v objektivne strukture na sistemski ravni (v našem primeru, denimo, v logiko profesio- Vlado Kotnik 38 61 Bourdieu uporabi anglicizem self-deception (goljufanje samega sebe, laganje samemu sebi), ki je zaradi dobro znanega paradoksa (povezanega z vprašanjem, kako je lahko človek žrtev lastne laži, če pa kot lažnivec ve, da si laže) cenjen izziv v številnih disciplinah, zlasti v moralni in politični filozofiji. Samoprevara se torej na prvi pogled kaže kot oblika “iracional- nosti”, s pomočjo katere človek samemu sebi prikrije določeno prepričanje, ki ga goji, da bi uveljavil neko drugo prepričanje. Slednje se lahko udejanji samo na način wishful thinking, torej s pomočjo duševnega mehanizma, ki človeku omogoči, da začne verjeti v drugo prepričanje, čeravno se je to sprožilo  ravno zato, ker pravzaprav verjame prvemu prepričanju:  “prvo prepričanje je vzrok drugega, seveda pa ni razlog zanj, saj mu oporeka” (Dupuy, 2016, 174). 62 Slov. prev. Praktični razlogi, str. 140. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 38 nalnega statusa, konkurenčnega potenciala, tržnega prestiža, dobre srenjske omreženosti ipd., saj vsi ti dejavniki vladajo izmenjavam idej, pozicij, uslug in protiuslug v različnih habitusih, katerih dis - pozicije prečijo medijsko, novinarsko, poslovno, politično in dru- govrstno polje) pa tudi v subjektivne strukture, ki akterjem na in- dividualni ravni preprečujejo ali onemogočajo možnost drugačnega mišljenja in ravnanja.63 Ko rečemo drugačnega, nikakor ne mislimo “revolucionarnega”,  “prelomnega”,  “radikalnega”,  “senzacional- nega” ali “šokantnega”, saj so vse te oznake že v resnici uveljavljene marketinške krilatice v čedalje bolj nasičeni postkomunikacijski kloaki. Z drugačnim mislimo na resnično odmaknitev od ekono- mistično potrjenih, uveljavljenih, prevladujočih in dominirajočih načinov delovanja, torej na neekonomsko logiko, s pomočjo katere je mogoče z integritetnim, transparentnim in brezinteresnim ko- municiranjem64 neposredno oklestiti in degradirati lažnive avto- komunikacijske ter škodljive psevdokomunikacijske in antikomu- nikacijske, torej nekomunikacijske prakse.65 Na tem mestu v razpravo o komuniciranju vnašamo ključen pojem, za katerega menimo, da lahko bistveno izčisti problem eko- nomistične zainteresiranosti, iz katere praviloma izhaja vso antiko- municiranje in psevdokomuniciranje, torej nekomuniciranje. To je 39 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 63 Paraf. Bourdieu, 1994, 178–179. 64 Predhodno je koncept brezinteresnosti v komunikacijskih in medijskih praksah deloma zastavljen v Kotnik, 2016, 159–170. 65Mar ni pojav medijskih kolektivov za “preverjanje dejstev” (fact-checking journalism), organizacij za “razkrinkavanje govoric, zarot, prevar in lažnih novic” (rumor, conspiracy, hoax and fake news debunking organisations) ter “dobrih medijev” (good media) kot novih medijskih industrij, alterna- tivnih medijskih  industrij ali nišnih medijskih  industrij dokaz več o  te- žavnosti tega, da bi se tovrstne domnevno verodostojne in etične komu- nikacijske prakse lahko konstituirale onkraj obstoječega prevladujočega ekonomističnega okvira razumevanja sveta komuniciranja? 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 39 pojem brezinteresnosti,66 kakor ga je v več svojih delih kot désinte- réssement67 skušal zastaviti Bourdieu. Zanj bržčas nekoliko nena- vadno optimistična izhodiščna teza se glasi, da je brezinteresnost v praksi mogoča, čeprav se zdi z vidika naših vsakodnevnih dejanj Vlado Kotnik 40 66 Ilana F.  Silber  pokaže,  da Bourdieu  do  koncepta  brezinteresnosti  ni prišel kar čez noč, ampak se mu izgrajuje postopoma skozi tri faze njegove teoretizacije ekonomije simbolne izmenjave (neke vrste teorije daru): v prvi zgodnji fazi se mu izmenjave, ki naj bi jih podpirali radodarnost in brezinteresnost, kažejo v pejorativnejši luči, pač kot maskirni mehanizmi, ki so sicer lahko deloma ukoreninjeni v “iskrene” in deljene fikcije, vendar brez možnosti za dejansko realizacijo brezinteresnosti v praksi; v drugi fazi, ki jo spremlja nekakšna konsolidacija “reaktivnih” dilem, je brezinte- resnost  presojana  pretežno  skozi  optiko  ekonomskega  interesa,  zaradi česar  jo Bourdieu  še  vedno dojema kot nekaj  bolj  ali manj  iluzornega; šele v tretji fazi, pravzaprav v njegovem zadnjem življenjskem obdobju, se odpre pozitivni in preskriptivni valorizaciji brezinteresnosti kot nečesa, kar je neoliberalizem neupravičeno zatrl, zaradi česar ta vrlina potrebuje ponovno kultivacijo (Silber 2009, 177–184). 67 Svež slovenski prevod Bourdieujevih Praktičnih razlogov (2019) uvelja- vlja ‘nezainteresiranost’ (angl. prev. disinterestedness), kar je v kontekstu Bourdieujeve teorije delovanja ustrezna prevodna rešitev. Toda izraz je v slovenščini obremenjen pretežno s pejorativnimi konotacijami. Za ta uvid je dovolj pogled v Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer je pridevnik ‘nezainteresiran’ opredeljen s samimi negativnimi primeri = “nezaintere- sirani dijaki motijo normalno delo / duhovno nezainteresirani posamezniki / postajal je vse bolj ravnodušen in nezainteresiran za rešitev”, enako tudi samostalnik ‘nezainteresiranost’= “nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za na- predek kmetijstva” (2002, 677). Ker Bourdieu pri uporabi désinteréssement ni meril na negativno vrsto “nezanimanja za kaj”, “ravnodušnosti do ne- česa”, “indiferentnosti”, “mlačnosti”, “brezbrižnosti”, “malodušnosti”, “ne- prizadetosti  zaradi  nečesa”,  “vseenosti  glede  nečesa”,  “nezavzetosti  za nekaj”, “neogretosti za nekaj”, “zanemarjanja”, smo pri lastnem simbolnem prevajanju tega izraza skušali najti rešitev, da bi ta pojem, ki ga Bourdieu ponudi kot pozitiven koncept za neekonomsko delovanje, “rešili” neželenih negativnih konotacij. Zato nismo uporabili izraza ‘neinteresnost’, ki nam 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 40 prej iluzija ali le slabo zatočišče v teoriji. Da bi si Bourdieu odgovoril na vprašanje, ali je brezinteresno dejanje možno, skuša najprej opre- deliti, kaj je interes.68 Pojem interesa se mu je najprej, kot pravi, kazal predvsem kot neko orodje preloma (instrument de rupture) z očarano in varljivo predstavo o človeških ravnanjih. Današnji svet 41 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja je najprej prišel na misel in to iz dveh razlogov: prvič, iz strogo prevajalskih, saj Bourdieu ni uporabil ustreznice non-intéressément ali non-intérêt (angl. uninterestedness, ki  je bližje pomenu nezainteresiranosti);  in drugič,  iz konceptualnih, saj bi že na ravni uveljavljenega izraza bržčas prispevali k reprodukciji dominantnih, to je negativnih konotacij nezainteresiranosti. Da bi v prevod koncepta lažje pripeljali pomene “nesebičnosti”, “nepri- stranskosti”, “nepristranosti”, “distanciranosti”, “nevpletenosti”, “nevme- šavanja”,  “neudeleženosti”,  “neposredovanja”,  “neomreženosti”,  “neoko- riščanja”,  “neodvisnosti”,  “velikodušnosti”,  “dobronamernosti”,  ki  jih Bourdieujev désinteréssement nedvomno vsebuje, smo se odločili za ne- koliko neobičajno skovanko ‘brezinteresnost’, a ne zato, da bi imeli nov izraz, temveč zato, da bi dejanju nezainteresiranosti zagotovili nove mož- nosti pomenjenja. Zanimiva je tudi angleška distinkcija ‘disinterested’ in ‘uninterested’, ki jo navaja Merriam-Webster Dictionary. Ta navaja, da v današnji rabi disinterested pomeni “nepristranski”, medtem ko unintere- sted pomeni preprosto “nezainteresiran”. A je zanimivo, da so bili ob prvi predstavitvi teh izrazov v angleškem jeziku njuni pomeni ravno obratni: prvotno je disinterested pomenil “nezainteresiran”, uninterested pa “ne- pristranski”. Nekateri  drugi  slovarji  navajajo,  da disinterested pomeni “biti brez zastavkov”, “ne računati na korist”, “ne vpletati se”, “ne vmešavati se”, uninterested pa preprosto  “ne  imeti  interesa”,  “ne kazati  interesa”, “ne zanimati se za kaj”, “ne meniti se za kaj”. 68Veliki slovar tujk (2002, 507) in Slovenski etimološki slovar (2003, 224) pravita, da tujka izhaja v osnovi iz latinskega interest v smislu ‘tiče se’, ‘na tem je’, ta pa izvira iz interesse ‘biti vmes’, ‘biti prisoten’, torej v pomenu ‘biti zraven’, ‘biti pri stvari’, ‘biti vpleten’. V slovenski jezik je izraz prišel kot  prevzet  in  prilagojen  najverjetneje  iz  nemščine  in/ali  francoščine. Skratka, izraz pomeni dvoje, korist (kar je komu v prid; v 17. stoletju tudi ‘dobiček’, ‘obresti’) in zanimanje (nagnjenost k nečemu, imeti potrebo po nečem, izražati željo glede česa, zavzeti se za nekaj, ogreti se glede česa). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 41 digitaliziranega množičnega, medijskega, javnega in medosebnega komuniciranja seveda ni nikakršno prizorišče brezinteresnosti par excellence, saj v njem vladajo dispozicije akterjev, ki niso imuni na razne družbene igre, ki imajo svoje zastavke in iz katerih vznikajo interesi. Zdi se, da ne obstaja eno samo polje ali en sam habitus, ki bi mu v tem smislu lahko podelili status izjeme ali nekakšne bre- zinteresne ekstrateritorialnosti. Še zlasti ne, ko lahko v družabnih medijih in na raznih digitalnih platformah opazujemo, kako so za- sebni habitusi amaterskih akterjev javnega komuniciranja postali povsem posrkani v večje kolektivizirane habituse medijskega, kor- porativnega, poslovnega, tržnega, političnega in podobnega eko- nomističnega komuniciranja. Bourdieujevska sociologija69 in antropologija sta lahko v pomoč ne  le  pri  kakovostni  zaznavi  samih  početij  družbenih  agensov, ampak tudi pri postuliranju razlogov, ki družbene agense navedejo na določena početja ali nepočetja. Ti razlogi, v skladu s katerimi agensi delujejo, niso nujno nekaj, česar se ne bi dalo odkriti in ana- lizirati. Razlog namreč agensu omogoča razložiti in tudi preobraziti serijo na videz nepovezanih, neurejenih in poljubnih dejanj v ure- jeno, organizirano serijo, torej v nekaj, kar dobi smisel na podlagi enega samega oziroma edinstvenega načela ali na podlagi koherent- nega skupka načel. Sociološka teorija razloga torej utemeljuje, da Vlado Kotnik 42 69 Sociologija je, kot ugotavlja Richard Swedberg (2005a & 2005b), dolgo časa sledila bodisi biopsihološki (povezovanje z motivi in vzgibi) bodisi ekonomski  (povezovanje  z  interesnimi  skupinami, materialnimi  dobri- nami, sebičnostjo [self-interest], utilitarnostjo) konceptualizaciji interesa, to je, da je interes razumela v biopsihološkem (Ratzenhofer, Small, Ross, Simmel) ali v ozko ekonomskem smislu (Marx, Coleman, Bentley, Weber). Šele  z Bourdieujem se  je  sociološka koncepcija  interesa odmaknila od enačenja interesa z ekonomskim interesom, kar je bržčas bil epistemološki predpogoj  za  vznik Bourdiuejevega  sociološkega  diskurza  o  družbeni možnosti brezinteresnosti. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 42 družbeni agensi po navadi kar tako ne delujejo na način, ki bi ga lahko opisali z besedami “zastonjsko”, “nepridobitno”, “brezplačno”, “nemotivirano”, “arbitrarno”, “brezpredmetno”. Družbeni agensi v medčloveških odnosih delujejo zainteresirano, torej motivirano, tudi lukrativno, špekulativno, profitersko, skratka s prizadevanjem za eko- nomske cilje. To pomeni, da se iz razmerij, ki jih sklepajo, nadejajo koristi, dobička, nagrade, skratka nekakšnega donosa. V nasprotju s tem bi moralo biti brezinteresno dejanje utemeljeno na čisti gratiziji (iz gratis, zastonjskost, brezplačnost, brezpredmetnost, neutemelje- nost oziroma odsotnost interesa), ne na gratifikaciji (nagrajenost, obdarjenost, utemeljenost oziroma prisotnost premije, napitnine, podkupnine). Bourdieu pojmovanje interesa izostri še z rigoroznej- šimi izrazi, kot so illusio, investissement in celo libido. Prva in glavna iluzija  je, da družbeni agens misli, da “mora biti v  igri” ali da  je “vredno biti v igri”, s čimer hote ali nehote prispeva k pomembnosti družbene igre. Družabni mediji in vse interaktivne digitalne plat- forme večji del svojega uspeha dolgujejo prav temu, da so ljudem uspešno vsilile misel, da lahko kaj pomembnega zamudijo, če ne (p)ostanejo del komunikacijskih družabnosti, ki jih omogoča mre- ženjska magija družabnih medijev.70 Tisto, kar se kaže kot očitno v 43 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 70Mreženje (networking) moramo imeti zgolj za eno od novih ekonomi- stičnih oblik družbeno legitimirane mistifikacije družabniške družbe kot omrežene družbe, v kateri se mreženje vsiljuje ne le kot eden od osnovnih organizacijskih principov družbenega življenja, ampak tudi kot nova nar- cisistična avtoriteta človeške družbenosti. Proučevalec novomedijskih in novokomunikacijskih pojavov Tadej Prapotnik upravičeno problematizira status komunikacijskih praks znotraj takšnih družabnih omrežij, kakršna omogočajo družabni mediji, in ugotavlja, da je pri tem prišlo do ključnega premika “od komuniciranja k mreženju. Mreženje predpostavlja veliko medsebojno povezanih ljudi, kar vpliva na komunikacijske prakse. Pomem- bno je postalo fatično komuniciranje … Namen fatične komunikacije [ta termin je prvi uporabil antropolog Bronislaw Malinowski] je družben, in 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 43 illusio, je za tiste, ki ne sodelujejo v tej očitnosti, ker ne sodelujejo v igri, pravzaprav iluzija. Dejstvo, da vse, kar se zgodi v igri, šteje za tiste, ki so vanjo vključeni, je ključno za nastanek interesa. Interes je “biti zraven”; je biti vključen; je priznanje, da je igro vredno igrati in da so zastavki, torej investicije, ki so vložene v igro, vredne zasledo- vanja; je priznanje same igre kot take in njenih zastavkov. Z drugimi besedami, družbene igre so igre, na katere družbeni agensi ne gle- dajo več kot na igre, ampak kot na objektivne strukture družbenega prostora. Iluzija, ki jo imamo o igri, je pravzaprav v resnosti, ki ji jo pripišemo. Ali drugače, iluzija je začarano oziroma mistificirajoče razmerje do igre. Illusio pomeni “biti investiran” v igri. Le kdo ne bi to danes bolje vedel, kakor številni influencerji, twitteraši, instagra- merji in youtuberji, katerih kazanje in bahanje pred kamerami je po- stalo izjemno stresno delo. V svoje kratke tekste in nekajminutne digitalne podobe so prisiljeni investirati ure in ure iznajdljivega raz- mišljanja, načrtovanja, kalkuliranja, strategiranja in taktiziranja, da bi optimizirali ekonomske pogoje komuniciranja z oglaševalci in od- jemalci njihovih podob in besedil, torej medijskih izdelkov.71 Pojem investicije (investiranja ali investiranosti72) Bourdieu uporabi tako v psihoanalitičnem kot ekonomskem pomenu, saj 44 sicer izražanje socialnosti, ter ohranjanje povezav.” (2018, 41, 57). Zdi se, da se raba komunikacije v novomedijski kulturi družabnih medijev zlahka pretvori v sredstvo narcisistične manipulacije s fatično skupnostjo, ne da bi pri tem šlo za dejansko skupnost ali dejanski stik s skupnostjo. To na- kazuje, da je mreženje pravzaprav zavzelo funkcijo komuniciranja. Para- doksno je, da avtokomunikacija, to je narcisistična performanca komuni- kacijskih sebstev, v mreženjskem habitusu družabnih medijev proizvede tako  izrazito  podobo  “mreženjske  skupnosti”,  torej  učinkovite  psevdo- skupnosti. 71 Za več gl. Kotnik 2019 (zlasti poglavje “Nekoč med slovenskimi youtu- berji: Na rob k historični etnografiji YouTuba”, str. 287–341). 72 Slov. prev Praktični razlogi, str. 118–120. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 44 je libido povsem pertinenten pojem za opis illusio ali investisse- ment. Celo libido, ki se mu pripisuje zgolj in samo biološko in psi- hološko  konstitucijo,  ima  po  Bourdieuju  tudi  svojo  socialno konstitucijo. Sociologija in antropologija sta zato zmožni prepo- znati, kako družbeni svet konstituira biološki libido, ta nediferen- cirani gon, pulzijo, impulz, težnjo ali vzgib, kot specifičen socialni libido. V bistvu je vrst libida toliko, kolikor je družbenih polj, zato je delo na socializaciji libida pravzaprav nekaj, kar pretvarja ne- diferencirane gone  v  specifične  interese. Toda  interese,  ki  so družbeno konstituirani;  interese, ki obstajajo le v razmerju do družbenega prostora, v katerem določene stvari štejejo in neka- tere  druge  ne;  torej  interese,  ki  obstajajo  le  za  socializirane agense in zaradi socializiranih agensov, ki so sami konstituirani na takšen način, da ustvarjajo distinkcije in vidijo razlike, ki ustre- zajo objektivnim razlikam v njihovem prostoru.73 Skratka, današ- nji homo communicans se igro komuniciranja igra v preobleki ekonomizirajočih razlogov pospešenega komunikacionizma. Igra komuniciranja  se  družbenim  agensom  namreč  ne  sme  zdeti zaman, niti ne šteje več, če je prepoznana kot njihov edini cilj. Ko- municirati se mora splačati, saj je komuniciranje postalo denar, torej ekonomska valuta. Iz komuniciranja je treba profitirati. Fi- nančno in/ali simbolno. Če drži, da se nič ne zgodi brez razloga, je možno, da se sploh kaj zgodi brez interesa? Ali so brezinteresna dejanja mogoča, in če so, kako in pod kakšnimi pogoji? Bourdieu pravi, da če ostajamo v obnebju filozofije zavesti, potem je jasno, da je odgovor lahko le ne- gativen, saj vsa očitno brezinteresna dejanja skrivajo intence za po- večanje določene vrste dobička ali intence tega, da se jih zvaja na ekonomske cilje. Če pa pogledamo na zadevo z vidika nekakšne so- 45 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 73 Povzeto po Bourdieu, 1994, 149–153. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 45 ciologije razloga, potem se kaže realistična možnost tudi za brezin- teresna dejanja. Ključno vprašanje seveda je, kako vzpostaviti tak- šna razmerja, ki bodo utemeljena na brezinteresnosti, ne na bolj ali manj prikritih in maskiranih partikularnih zainteresiranostih, torej ekonomističnih ekonomskih interesih. V okoljih, v katerih so razli- čni bioritmi ljudi bolj poravnani s tremi dominantnimi odnosnimi fenomeni, to so srenjskost74 ali klientelizem [ne plemenskost ali tri- Vlado Kotnik 46 74 Nekdaj  je  srenja pomenila skupnost  ljudi, ki  jih  je povezoval  skupen družbeni položaj, dejavnosti in z njimi povezani interesi (npr. vaška srenja je delovala kot agrarna skupnost, v okviru katere so bili njeni člani upra- vičeni do koriščenja skupnega premoženja oziroma kolektivne lastnine vasi  ali  več med  seboj  povezanih  vasi  kot  srenje).  Toda mi  nimamo v mislih tega konsenzualnega tipa srenje (temelječega na odprti, vključujoči, torej dejanski vzajemnosti), ki deluje kot skupnost dogovorjeno deljene ekonomije,  ampak na  tisti  tip  srenje,  ki  ne proizvaja  skupnosti,  ampak skupnost oškoduje, jo spodjeda, to je na klientelni tip srenje (temelječ na zaprti, izključujoči in navidezni vzajemnosti), ki sestoji iz takšnih nefor- malnih razmerij med ljudmi (ne nujno enakovrednih ali primerljivih, lahko različnih družbenih statusov), ki vključenim omogočajo izmenjavo nee- nakovrednih  uslug,  ki  pa  niso  v  interesu  zagotavljanja  večje  dobrobiti skupnosti,  torej vseh članov skupnosti, ampak v  interesu zagotavljanja večje  partikularne  koristi  posameznih  članov neformalne mreže  v  pri- merjavi z drugimi, ki niso del mreže. Razlika med prvim in drugim tipom je očitna že v sami modalnosti formacije srenje: prvič, pri prvi gre za vza- jemno soodvisnost oblike in vsebine srenjske organizacije skupnosti, pri drugi gre za reificirano obliko skupnosti, za navidezno zavezanost skup- nosti, medtem ko vsebina praks skupnost v resnici dekontekstualizira in klientelizira; drugič, pri prvi gre za vpeljavo srenjskosti kot oblike vse- binske in strukturne intervencije v skupnost, ki proizvaja transparentna in referencialna razmerja, pri drugi gre za vpeljavo logike srenjskosti kot načina preračunljivega prilaščanja in zaseganja virov skupnosti za lastne partikularne interese; in tretjič, pri prvi gre za dialoško komunikacijsko držo, ki misli na drugega in participatorno nagovarja vse člane skupnosti, pri drugi gre za monološko komunikacijsko držo, ki ne upošteva drugega in nagovarja zgolj tiste, od katerih se lahko nadeja koristi. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 46 balizem], uslugarstvo75 ali favoritizem [ne ustrežljivost ali servili- zem] in domačijskost76 ali domesticizem [ne domorodnost ali nati- vizem] (v nadaljevanju SUD), je bistveno večja verjetnost, da bodo 47 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 75 Tu ne mislimo na uslužnost kot gesto izkazovanja podložnosti ali kot vrlino darežljive razpoložljivosti za drugega, ampak na povsem specifičen tip protekcionistične, oportunistične in ekskluzivistične ekonomske menjave dobrin, storitev in razmerij, katere cilj v prvi vrsti ni dejansko vzpostavljati stike z drugimi, ampak prej sebe opremljati s stiki z drugimi. Razlika med prvo in drugo vrsto sklepanja razmerij je očitna že v samem dispozitivu komunikacijske intence: prvič, pri prvi gre za odprt, aktiven kod komuni- kacije, ki ljudi ne prileplja na lastno intenco, pri drugi za avtoreferencialen, psevdorelacijski kod komunikacije, katere cilj je ljudi napraviti dolžne, od- visne; in drugič, pri prvi gre za kreativno in transparentno produkcijo ko- munikacije, ki  je zmožna  izstopiti  iz simbolnega sistema  lastnih  intenc, pri drugi gre za mimetično in mistificirajočo produkcijo komunikacije, v ospredju katere je ustvarjanje dolga in njegovo povračilo na način vsilje- vanja odnosne situacije, v kateri drugi začno prostovoljno ali neprostovoljno realizirati vsiljene intence, se vsaj ravnajo v skladu z njimi ali jih celo pos- vojijo kot svoje  lastne. Gre za  izrazito kolonizatorski  in uzurpatorski  tip sklepanja razmerij, ki odpravlja arbitrarnosti in odvezanosti v medčloveških odnosih, pogosto tudi tako, da gradi kompleksne in zadušljive, a tudi težko izrekljive in vidne sisteme mrežne predvidljivosti in privezanosti na eko- nomijo dam-daj ali nudim-nudi. Uslugarstvo je torej tip visoko zainteresi- ranega ekskluzivnega recipročnega ustvarjanja, omogočanja  in nudenja razmerij v zameno za protirazmerja, uslug za protiusluge. 76 Domačijskost ali domačinskost je tip provincialistične, parokialistične, paternalistične in patronistične forme mentis, ki odpravlja idilo “domačije razmerij” prav na mestih, ko nas oropa kultiviranja in razvijanja dispozicij za nedomačijsko in kozmopolitsko delovanje. Ključen problem domačije je v njeni neverjetni produkcijski zmožnosti za produkcijo na primordial- izmu, indigenizmu, organicizmu, avtohtonizmu in esencializmu uteme- ljene separacije domačinov od nedomačinov, domorodcev od prišlekov, članov od nečlanov, “naših” od “nenaših”.  Ideološki učinek domačije  je kolektivno nalezljiv, najlažje pa ga vidimo v naslednji zainteresirani in- strumentalizaciji razmerij: kot domačini neke domačije smo pretirano pri- stranski in nekritični do “naših” v situacijah, ko bi si ti zaslužili grajo, ne- 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 47 družbeni agensi motivirano vzpostavljali razmerja v različnih sek- torjih in plasteh družbe na načine, ki onemogočajo vznik kolektivne brezinteresnosti v praksi. Omenjeni relacijski fenomeni namreč lahko predstavljajo tisti strukturni okvir, ki “predpiše” ravnanja ljudi Vlado Kotnik 48 naklonjenost ali sankcijo, in pretirano nenaklonjeni in kritični do “nenaših” v situacijah, ko bi si ti zaslužili pohvalo, odobravanje in priznanje. Razlika med nedomačijskimi in domačijskimi načini delovanja je očitna v opera- cionalizaciji odnosnih distinkcij med enakovrednimi in neenakovrednimi, manjvrednimi in večvrednimi, podrejenimi in nadrejenimi, izključenimi in vključenimi: prvič, pri nedomačijskih načinih delovanja gre za etično, inkluzivno, refleksivno in socializacijsko tvorjenje individualnosti in ko- lektivnosti, pri domačijskih pa za moralistično, ekskluzivno, didaktično in naturalizacijsko tvorjenje individualnosti in kolektivnosti; drugič, pri prvih gre za diferencirane in heterogene intervencije v simbolni red “do- mačije” kot družbeno zamišljene skupnosti, pri drugih gre za homogeni- zacijo simbolnega reda domačije kot naravno dane skupnosti; tretjič, pri prvih  gre  za  produkcijo  realističnega  odnosa  do  realnosti,  ki  suponira aktivno javnost “domačije” kot razdelane družbe, torej Gesellschaft (misleč na Ferdinanda Tönniesa), pri drugih gre za produkcijo fiktivnega odnosa do realnosti, ki suponira verovanjsko skupnost, torej monolitno Gemein - schaft (po Tönniesu), utemeljeno na Blut und Boden ideologiji; četrtič, pri prvih se “domačija” osmišlja zgolj kot partikularna oblika družbene orga- nizacije, kjer partikularnost situacij domačije lahko na več ravneh korelira z univerzalnostjo, pri drugih pa se domačija obnaša kot totaliteta ali he- gemon, ki onemogoča razvoj univerzalnosti in kvečjemu producira psev- douniverzalne interese; petič, pri prvih člani “domačije” zmorejo razvijati avtonomijo svojih stališč, neodvisno od “javnega mnenja” domačije, pri drugih pa člani delujejo neavtonomno in zatorej v močni odvisnosti od tega, kaj “meni” domačija; in šestič, pri prvih člani proizvajajo svoje lastne komunikacijske modele,  ki nevtralizirajo domačijske  reprezentacije do- godkov domačije in jo na tak način demokratizirajo, pri drugih pa člani komunikacijo domačije  operacionalizirajo  kot naravno komunikacijsko okolje, ne kot doktrino domačije, katere ideološke mehanizme produkcije in reprodukcije komunikacijske kulture je treba reflektirati in nenehoma postavljati pod vprašaj. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 48 v medčloveških odnosih nasploh, še posebej pa v profesionalizira- nih legah teh odnosov, kamor sodi večji del množičnega medijskega in javnega komuniciranja z občinstvi in javnostmi. Brezinteresnost morajo namreč generirati adekvatne interne predispozicije, recimo nesrenjski, neuslugarski oziroma nedomačijski habitusi, in temu ustrezajoče eksterne strukture družbene potrditve, denimo v obliki simbolnega kapitala, simbolnega interesa, simbolnega dobička, ka- terih kognitivni temelj je poznavanje in pripoznavanje brezinteres- nosti,  zaradi  česar  se  nenačelnost,  preračunljivost,  oportunost, utilitarnost, pragmatičnost, strateškost, lukrativnost in partikularna zainteresiranost ne splačajo več v medčloveških odnosih v izdatni meri ali se sploh ne splačajo več – tako znotraj posameznega habi- tusa kakor v stikih med habitusi (na primer, v prehodih iz amater- skega v profesionalnega, zasebnega v javnega, individualnega v kolektivnega in obratno). Povedano drugače, brezinteresna dejanja so možna in druž- beno uspešna le v takšni ekonomiji simbolnih izmenjav, ki te- melji na kolektivni represiji (ekonomskega) interesa in kjer  je resnica družbene produkcije, reprodukcije in cirkulacije usmer- jena  v  to,  da  producira  brezinteresni  oziroma  antiekonomski habitus, nagnjen k potlačitvi ekonomskih interesov. Samo pod takšnimi družbenimi pogoji brezinteresnost lahko postane ne- kaj, kar ni nujno vselej stvar psevdozavestnih odločitev ali pre- računljivih  premislekov  posameznikov  in  kolektivov,  pač  pa vrsta “spontane”, avtomatične in ponotranjene, skratka telesne prakse. Torej prakse, za katero se zdi, da jo je zmožna v pogojih močno  zavarovanih  srenjskih habitusov  in  vsesplošno uvelja- vljene uslugarske ekonomije v medijskem, političnem, poslov- nem, ekonomskem in drugih poljih izvajati le peščica družbenih agensov, ki so se formirali v okviru habitusa resnično nesrenj- skih oziroma neuslugarskih dispozicij, recimo v okviru družin- 49 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 49 skega mikrohabitusa ali v okviru specialnih socializacijskih od- mikov od splošno privzetega kulturnega konteksta družbenih struktur, ki so nagrajevali verodostojnost in vrednost brezinte- resnih dejanj posameznika. Ali kakor opozarja Bourdieu: “Če je brezinteresnost sociološko možna, je to le v primeru srečanja habitusov, ki so predisponirani za brezinteresnost, z univerzumi, v katerih je brezinteresnost nagrajena”,77 zakon ekonomskega interesa pa suspendiran. Seveda pa nas vprašanje možnosti ob- stoja brezinteresnosti  kot  vrline vrača k vprašanju družbenih pogojev možnosti  obstoja  takšnih  družbenih  univerzumov,  v katerih se lahko konstituirajo trajne dispozicije za brezinteres- nost. Ko so te naposled konstituirane, lahko ustvarijo objektivne pogoje za njihovo konstantno krepitev in posledično postanejo princip permanentne prakse,  v  kateri  se  brezinteresnost  kon- stituira kot  trajna vrlina. Trajne vrline namreč ne morejo biti utemeljene  zgolj  na  ravni  psevdozavestne  odločitve,  to  je  na nečem,  kar  deluje  kot  zaprisega  ali  zaobljuba  v  sartrovskem smislu. Brezinteresna vrlina se mora utemeljiti kot globoko po- notranjena individualna in kolektivna praksa. Še zlasti, ker druž- beno močan in kolektiviziran princip ekonomističnega interesa neposredno  nasprotuje  principu  brezinteresnosti,  ga  spodko- pava, mu odvzema sleherno družbeno legitimnost  in kredibil- nost za uspešen obstoj in razvoj. Da je tako, signalizirajo intence družbenih agensov, ki so ponotranjili kolektivno logiko interesa, da  sleherno  brezinteresno  dejanje  obsodijo  kot  obliko  indife- rence ali ignorance. Bourdieu se zdi dokaj jasen: brezinteresnost Vlado Kotnik 50 77 Bourdieu, 1994, 164. Prim. slov. prev.: “Nezainteresiranost je sociološko sicer mogoča, vendar zgolj če se srečajo habitusi, naklonjeni nezainteresi- ranosti, in univerzumi, ki nezainteresiranost nagrajujejo” (Praktični razlogi, str. 130). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 50 ni  indiferenca,  torej ravnodušnost, brezbrižnost, zanemarjanje ali odsotnost slehernega interesa; brezinteresnost tudi ni igno- ranca,  torej nepoznavanje  in nerazumevanje  interesa.78 Glede indiference: človeka lahko neka stvar zanima (interesira), torej v smislu, da ni  ravnodušen do nje, da mu ni vseeno zanjo, pa vseeno  lahko ohrani držo brezinteresnosti do  stvari,  v  smislu interesne  distanciranosti  in  neekonomiziranosti.  Glede  igno- rance: nepoznavanje ali nerazumevanje ekonomističnega inte- resa  je  za  razvijanje  čuta  za brezinteresnost  lahko velika pre- preka, saj mora človek za brezinteresno delovanje nujno razviti spoznavno  zmožnost  identificiranja  in  ločevanja  ekonomskih in  neekonomskih  interesov,  da  bi  slednje  lahko  krepil  in  jih ločil oziroma odlepil od prvih. V okoljih, kjer vladajo SUD kot temeljni tipološki ali celo edini misljivi postulati medčloveških odnosov, razmerja poganja na stal- nem utilitarizmu, pragmatizmu, oportunizmu, špekulacionizmu in kalkulacionizmu utemeljena ekonomija materialnih in simbolnih izmenjav, ki sistematično proizvaja dvom ali nezaupanje v to, da so dejanja družbenih agensov, ki se sklicujejo na univerzalni, javni, skupnostni, transparentni ali brezinteresni interes, sploh lahko ra- zumljena kako drugače kot le kot krinka oziroma maskirni meha- nizem za prikritje partikularnih interesov. Drugače rečeno, srenjska, uslugarska in domačijska razmerja (v nadaljevanju SUD razmerja) ne  zmorejo  ustvariti  brezinteresnosti,  torej  interesa  za  skupno dobro, interesa za javne dobrine, interesa za univerzalno,79 interesa za transparentno komuniciranje in navsezadnje interesa za prika- 51 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 78 Bourdieu, 1994, 161–164. 79 Bourdieu  korporativizem kot  neoliberalistični  kapitalistični  novorek provokativno preusmeri v njegovo nasprotje, v antiekonomsko strategijo, meneč, da če že hočemo imeti korporativizem, potem imejmo raje “kor- porativizem univerzalnega”. Gl. Sociologija kot politika, str. 145–157. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 51 zovanje avtentičnih80 jazov agensov v njihovi resnični svojskosti, lástnosti, specifičnosti ali kakšni drugi nemistificirajoči značilnosti, ki je potrebna za brezinteresno delovanje, saj so SUD razmerja v os- novi  utemeljena na  ekonomiji  vzajemnega nudenja  in  vračanja uslug ter na maskiranju avtentičnih ideoloških pozicij. Tisti, ki ne zmore ali ni pripravljen sprejeti usluge na način, da jo bo nekoč tudi sam poravnal, se v najboljšem primeru obsodi na neke vrste druž- beno avtomarginaliziranost ali avtoizoliranost, v hujšem primeru tvega izključitev oziroma izobčenje iz srenje, ki se mu praviloma Vlado Kotnik 52 80 Ko imamo v mislih homo communicans authenticus, tu ne zahtevamo nobene mitološke izvornosti, primordialnosti, avtohtonosti ali celo esen- cialne nekonstruiranosti komunicirajočega subjekta, ampak na tiste do- godke, odločitve, itinerarije in modalitete slehernika, ko so njegova dejanja v skladu z objektivnimi pogoji zunanje faktične realnosti in subjektivnimi pogoji adekvatnega odnosa s samim seboj, ki je kajpak tudi konstruiran in ni idealno avtentičen, a je edino možno izhodišče za neekonomske in antiekonomske načine  komuniciranja.  Tudi  prakse  ljudi,  ki  domnevno avtentično predstavljajo sami sebe pred drugimi in so zmožni deekono- mizirati svoje lastne komunikacijske strategije, so še kako družbeno skon- struirane, toda skonstruirane tako, da so predisponirane za nemistificira- jočo  avtoprezentacijo  in  antiekonomsko  komunikacijo.  Ne  gre  za ustvarjanje brezinteresnih praks komuniciranja brez ozira na ekonomske zakonitosti družbenih okoliščin, ampak za to, da se družbeni agensi na neki način v družbenih situacijah vselej znova situacijsko deekonomizi- rajoče konstituirajo skozi vsakokratno dejanje. Ljudje kot subjekti komu- niciranja smo multiple družbene konstrukcije. Tako komuniciranje z dru- gimi kot  “prakticiranje sebe” v  tem komuniciranju  je strukturirano kot praksa, ki je kompleksna in ima številne variacije (o “prakticiranju sub- jekta” kot tehnologiji sebstva gl. Foucault, 2008, 279). A prav zato, ker je komuniciranje sestavljena praksa, v kateri neobhodno realiziramo odnos do sebe tudi v primerih, ko se nam zdi, da zgolj komuniciramo z drugimi ali posredujemo drugim sporočila, ima komunicirajoč subjekt zmožnost neekonomskega in antiekonomskega delovanja. Slednje ni nobena nara- vna danost ali prirojena lastnost, ampak vsakokratna zavestna odločitev za brezinteresno delovanje. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 52 ideološko kaže ali vsiljuje kot zanj edini avtentično skonstruiran in udomačen svet. V trenutku, ko neki družbeni agens sprejme član- stvo v klienteli ali logiko usluge in protiusluge, si ošibi dispozicije, da bi deloval brezinteresno. Obratno, deloval bo zainteresirano, torej za partikularne interese. Namesto da bi svojo zainteresiranost za SUD razmerja z drugimi povnanjil, jo bo ponotranjil. Zainteresi- ranost za komuniciranje z drugimi ali za komuniciranje partikular- nih  zadev  kot  splošnih  zadev  tako  paradoksno  postane  njegov partikularni interes. Še več, zanj tudi prakticiranje brezinteresnosti v komunikacijskih strategijah postane poza, ki ima koristne ma- skirne učinke na procese njegovega prikrivanja avtentičnih izvedb sebe ali zadev, ki jih želi promovirati. Zamislimo si medijskega, vladnega, akademskega, poslovnega ali drugovrstnega komunikacijskega agensa, čigar profesionalna naloga je za svojega naročnika ali delodajalca izvajati enega od tipov ekonomističnega komuniciranja z občinstvi ali javnostmi. In zamislimo si amaterskega komunikacijskega agensa, ki sicer ne ko- municira “po službeni dolžnosti”, ampak zato, ker je to pač prevla- dujoč  način  ekonomističnega  vzpostavljanja  medčloveških odnosov v vsakodnevnem življenju. In zdaj si predstavljajmo, da oba tipa komunikacijskega agensa, profesionalni in amaterski, delujeta v okolju, kjer je izbira in vrednost njunih dejanj in ravnanj močno ali celo neposredno odvisna od SUD razmerij. Če imamo v uvidu takšno modaliteto komunikacijskega agensa, ki deluje v takšni od- visni relacijski ekonomiji, bodisi službeni bodisi zasebni, lahko kon- statiramo ne le to, da je takšen agens reprezentant partikularnega interesa (ko bodisi profesionalno nastopa pred množičnimi občin- stvi ali pred javnostmi pod pretvezo “univerzalnega”, “javnega”, “splošnega”, “državljanskega” interesa bodisi kot družbeno bitje za- sebne sfere tke visoko izpostavljene medčloveške odnose v digital- nem ekosistemu, iz katerih si obeta monetizirano ali celebritizirano 53 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 53 dobrobit) in s tem tudi producent, reproducent in distributer za- vestnega ali nezavednega simbolnega vpliva, ki ga povzroča parti- kularni interes. Skratka, tak profesionalni komunikacijski agens je torej nekdo, ki svoj specifičen visoko zainteresiran komunikacijski kapital, hote ali nehote, pretvarja v drugovrstnega simbolnega, de- nimo oblastnega, vladnega, birokratskega, institucionalnega, me- dijskega,  tržnega,  korporativnega,  poslovnega  ipd.  In  nič  kaj drugače se ne obnaša amaterski komunikacijski agens v podobi di- gitalnega ali nedigitalnega slehernika. Tudi slednji ni razrešen par- tikularnih interesov, s pomočjo katerih vsakodnevno vzpostavlja stike z družinskimi člani, sorodniki, sodelavci, znanci, neznanci. V čem je problem obeh pravkar skiciranih tipov komunikacij- skih agensov? Problem je v tem, da oba svojo prakso komuniciranja, ki kot kulturna praksa sestoji iz vzorca rutiniziranega komunikacij- skega delovanja, namerno ali nenamerno, zavestno ali nezavedno, v vsakem primeru pa težko obhodno, projektirata v skladu s tem, kaj pomeni komunicirati v SUD okolju. To pomeni, da to, kar jima okolje ponuja kot “naravno stanje” komunikacije, rutinizirata in per- sonalizirata v svojih vsakodnevnih komunikacijskih praksah. Hkrati pa kot vsaka komunikacijska praksa SUD okolja vključujeta potrebe in želje po klientelizaciji, favoritizaciji ali domestikaciji razmerij, ki so tipične za prakse SUD okolja, tudi če srenjskost, uslugarstvo ali domačijskost pomenijo zgolj to, da praksam SUD okolja pritiče, da z njimi lažje nadzorujeta lastno umeščenost v SUD okolje. Drugače povedano, potrebe ali želje po “biti srenjski”, “biti uslugarski”, “biti domačijski” niso nujno (le) stvar posameznika, temveč so kot oblika komunikacijske vednosti stvar podedovanih in priučenih specifičnih SUD praks. Družbeni  akterji  se kot komunikatorji  konstituirajo skozi uprizarjanje praks, ki so družbeno rutinizirane in vključujejo individualne in kolektivne SUD rutine. Skratka, to, kar je neki agens “po SUD komuniciranju”, v nobenem primeru ne predstavlja zgolj Vlado Kotnik 54 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 54 njegovega ali njenega individualnega mentalnega sveta, temveč je družbeni rezultat SUD okolja. Kako je torej z možnostjo komunikacijske brezinteresnosti v pro- fesionalnih in amaterskih življenjskih legah? Profesionalno komu- nikacijsko brezinteresnost kot visoko intelektualizirano, kultivirano in humanizirano prakso izkazovanja interesa za javno dobro in in- teresa za verodostojno prezentacijo sebe, svojega naročnika, insti- tucije ali izdelka, so zmožni izvajati le tisti agensi, ki so skozi svoje profesionalne formacije osvojili brezinteresne dispozicije in te po- ravnali z objektivnimi strukturami ekonomije izmenjave, ki zagota- vlja družbene potrditve in nagrade za intelektualne, strokovne ali svetovalne storitve ne le v obliki uslug in protiuslug, ampak tudi v obliki pripoznanja in priznanja za brezinteresna ravnanja na trgu komunikacijskih storitev. Pod podobnimi pogoji je treba opredeliti možnost medijske brezinteresnosti, torej tistih, ki delujejo v sferah množičnega in javnega komuniciranja. Ta je mogoča le v primeru srečanja medijskih habitusov, ki morajo biti vsi po vrsti predispo- nirani za komunikacijsko in informacijsko delovanje v javno dobro in transparentno prezentacijo informacij, z drugimi sektorji, denimo političnim, akademskim, poslovnim ipd., v katerih je individualna in kolektivna medijska brezinteresnost cenjena in spoštovana. In pod podobnimi pogoji je treba opredeliti tudi možnost amaterske komunikacijske brezinteresnosti v vsakdanjem medosebnem ko- municiranju. Brezinteresno ravnanje v medosebnem komuniciranju je sleherno ravnanje, ki v razmerju do drugega družbenega agensa, pa naj gre za sorodnika, prijatelja, znanca ali neznanca, ne pušča občutka dolga  ali  potrebe po povračilu usluge.  Slednje namreč ustvarja nelagoden partikularen interes spričo zavedanja, da SUD razmerja ni mogoče kar tako zaključiti, ga skleniti. Agensi, ki delu- jejo v skladu z ekonomijo uslug in protiuslug, nenehno “obvisijo” na razmerjih, ki jih imajo z drugimi, pa naj gre za službeno ali zase- 55 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 55 bno sfero. Problem zainteresiranosti, ki izhaja iz SUD razmerij, je v tem, da če razmerij ni mogoče dokončati, potem jih tudi ni mogoče zastaviti na novo, saj jih nenehno bremenijo predhodni nastavki v obliki občutkov dolga ali potreb po povračilu usluge. Pravzaprav se problem obremenilnega interesa pojavi takoj, ko občutek dolga ali potreba po povračilu terja nadaljevanje razmerja.  Bistvo ekonomističnega komuniciranja je, da bolj ali manj deluje po ortodoksnih principih ekonomije darilne menjave81 oziroma eko- nomije reciprocitete,82 medtem ko dolg do  razmerja, obljube  raz- merja  in  povračilo  razmerja  v  brezinteresnem komunikacijskem ekosistemu delujejo  kot  nekaj  redundantnega.  Brezinteresno  ko- municiranje  zahteva  dosledno upoštevanje  faktičnih,  realitetnih, Vlado Kotnik 56 81 Tu imamo v mislih t. i. maussovsko koncepcijo ekonomije darilne menjave, s katero je francoski sociolog in antropolog Marcel Mauss (1996) menjavo daril, uslug in dobrin opisal kot ekonomsko transakcijo, ki ustvarja dolg, da se dar  ali  usluga darovalcu  ali  uslugarju vrneta v obliki  vrnjenega daru (protidaru) ali povrnjene usluge (protiusluge). Maussu pri konceptualizaciji reciprocitete ni bila v ospredju produkcija lastnine in dragocenosti, ampak izmenjava daril in obiskov, torej družabnost ali odnosna raven. 82 Gre za znano t. i. lévi-straussovsko koncepcijo ekonomije reciprocitete, s katero je francoski antropolog Claude Lévi-Strauss menjavo dobrin in uslug opredelil kot nekakšno strukturo transcendentne reciprocitete dejanj izmenjave uslug in protiuslug, ki je v funkciji družbene kontrole, strateških manevrov in kalkulacije (Lévi-Strauss, 1965, 76). Z drugimi besedami, re- gulacija razmerij  je del izmenjave dobrin in uslug. Princip reciprocitete pa je lahko uporabljen kot sredstvo pridobivanja družbene moči, vpliva, statusa in priznanja. V antropološki literaturi je koncept reciprocitete po- gosto  opredeljen  kot  posebej  komunitarna  sila  grajenja  skupnosti  in vzdrževanja integracijskih procesov v njej. Mi ga tu ne rabimo v smislu inkluzivne reciprocitete, ampak ekskluzivne reciprocitete, to je kot princip vsiljenih ali prisilnih moralnih obveznosti in selektivnih družbenih kontrol v procesih  izmenjave za namene oblastnega ali umetnega vzdrževanja točno določenih in preferirano možnih in misljivih tipov razmerij dom- nevnih vzajemnosti. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 56 etičnih,  integritetnih,  transparentnih  in  konsistentnih  principov vzpostavljanja medčloveških odnosov, pri čemer nihče nikomur ni- česar ne stori zgolj za to, da bi mu kdo kaj dolgoval, in nihče nikomur ničesar lažno ali navidezno ne obljublja, saj sproti zaključuje interes, ki izhaja iz realitete vsakokratnega razmerja. V tovrstnem komuni- ciranju torej ne pride do t. i. “intervala”83 med dvema odnosnima ali komunikacijskima dejanjema, ki bi nadaljevanje komuniciranja obremenil s predhodnim komuniciranjem. Pri ekonomističnem ko- municiranju pa je problem tega intervala v tem, da nas nenehno vrača na prejšnji stadij razmerja, pravzaprav na dolg, ki je izšel iz našega predhodnega komunikacijskega dejanja, ali na obljubo, ki je nismo imeli namena ali nismo mogli izpolniti. Interval, ki v med- človeških odnosih predstavlja nekakšno prisilno vzpostavljen tam- ponski most, namreč onemogoča zastavitev novih razmerij ali novih tipov razmerja, vsaj ne na način, da bi v naše nadaljnje prakse vnašal povečano možnost za integritetno in etično držo. Ekonomistično komuniciranje potemtakem poteka po logiki visoko zainteresiranih odnosnih kontinuitet v obliki ekonomij SUD omrežij. Če v okviru tako vzpostavljenih in naravnanih mreženj vendarle pride do ko- munikacijske porušitve tega mostu, je takšna odnosna diskontinui- teta v relacijski ekonomiji uslug in protiuslug praviloma dojeta kot moralna transgresija, kot prekršek v razmerju. Posledice za agense, ki bi ravnali docela brezinteresno v visoko ekonomsko zainteresi- ranih profesionalnih in zasebnih komunikacijskih habitusih, pa so seveda lahko enako resne. Kakor smo že omenili, da bi človek v ne- kem okolju ravnal brezinteresno, morajo zato obstajati objektivni 57 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 83 Bourdieu se v Raisons pratiques zanimivo vpraša po funkciji tega in- tervala in ugotavlja, da predstavlja nekakšen ekran med uslugo in protiu- slugo. Ta intervalni ekran omogoča v razmerju trik, v katerem se dve po- polnoma  simetrični  dejanji  preobrazita  v  edinstveni  in  med  seboj nepovezani (Bourdieu, 1994, 177). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 57 in  subjektivni pogoji  deekonomizacije  razmerij,  zaradi  katere bo táko dejanje cenjeno, ne pa sankcionirano. Ker pa so naše partiku- larne ekonomske zainteresiranosti v odnosih do naših personalizi- ranih zasebnih in službenih javnostih pravzaprav del širših druž- benih ekonomiziranih okoliščin, ki  jim vladajo  turbokapitalizem, neoliberalizem, korporativizem, senzacionalizem, utilitarizem, opor- tunizem, pragmatizem in sorodne visoko mistificirajoče kalkulant- ske  ideologije,  je prakticiranje brezinteresnosti nekaj,  česar  se  je treba pravzaprav začeti učiti in kultivirati v duhu osvobajajočih ko- munikacijskih kompetenc. Obrnjena ekonomija komuniciranja Naj poudarimo, brezinteresno komuniciranje ne pomeni neekono- mije komuniciranja. Pri njem gre prej za neekonomistično ekonomijo komuniciranja, torej za alternativno ekonomijo oziroma za obrnjeno ekonomijo (fr. économie renversée, angl. economy reversed) komu- niciranja, ki namesto lukrativnih, špekulativnih in manipulativnih ekonomskih interesov uveljavlja neekonomske interese. Obrnjena zato, ker v ospredje postavlja ravno tisto, kar je v ekonomistični vi- ziji družbe postavljeno v ozadje, in v ozadje parkira tisto, kar sili v ospredje. Obrnjena zato, ker na površino privleče tisto, kar bi sicer ostalo potlačeno v globini, in s površine umika tisto, kar se ne bi moglo tako bahati v globini. Skratka, brezinteresno komuniciranje ne pomeni zanikanja ekonomije komuniciranja, obeta pa razvoj “ne- tržnice” obrnjenega ekonomskega komuniciranja, na kateri poziti- vne sankcije “netrga” lahko proizvedejo negativne sankcije (npr. ko rezultati kalkulantskega delovanja niso avtomatično, zaslepljeno ali pragmatično priznani kot legitimni rezultati) in obratno (npr. ko komercialni ali javni uspeh amaterskega komuniciranja v digital- nem ekosistemu komunikacije ne mistificira, trivializira, banalizira Vlado Kotnik 58 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 58 in deprofesionalizira, temveč jo demokratizira, pluralizira na svoj neprofesionalističen način).  Drugače rečeno, svet brezinteresnega komuniciranja je obrnjen ekonomski svet zato, ker v zagotavljanju specifičnih profitov bre- zinteresnosti tistim, ki so pripravljeni izvrševati njena načela, omo- goča ustvarjanje pogojev za konstituiranje  in razvoj  resničnega interesa za brezinteresnost. V brezinteresnem svetu kot obrnjenem ekonomskem svetu so lahko najbolj antiekonomske nefunkcional- nosti (takšne, ki se v lukrativnem ekonomskem svetu kažejo zgolj kot absurdi, nesmisli, norosti, šale, nekoristi ali oblike pomanjkanja stika z resničnostjo) v določenih pogledih “logične”, “racionalne”, saj so v takem svetu take nefunkcionalnosti prepoznane in nagra- jene kot logične in racionalne. Torej se jih ne izvaja neracionalno, nepremišljeno, kaotično, divje ali nesocializirano, čeprav bi bilo z vidika ekonomistične ekonomije tako videti. Vsak družbeni sektor, organizacija, kolektiv ali agens, ki producira samega sebe, produ- cira tudi svojo vrsto interesov. Toda v odnosu do drugega sektorja, organizacije, kolektiva ali agensa so ti interesi lahko lansirani bodisi kot zainteresirani interesi bodisi kot brezinteresni interesi. Seveda obstajajo sektorji, organizacije, kolektivi in agensi, ki si načela bre- zinteresnosti  vzamejo  zgolj  za  preračunljive  namene  evfemisti- čnega izvajanja “uradne drže”, “profesionalne podobe” ali “javne poze” (torej za namene impozicije podobe brezinteresnosti), čeprav njihovega dejanskega delovanja ne opredeljujejo brezinteresni in- teresi, ampak kamuflaža zainteresiranih interesov in, kot bi dejal Bourdieu, tabu kalkulacije (tabou du calcul84) ali tabu preračuna- vanja.85 Drugače, preračunljivost prakticiramo na način sprotnega prikrivanja in maskiranja preračunavanja. Tabuizacija kalkulacije 59 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 84 Bourdieu, 1994, 190–191. 85 Slov. prev. Praktični razlogi, str. 150–156.  02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 59 lahko gre v svoji affirmation publique celo tako daleč, da dobi cini- čne prizvoke, recimo takrat, ko se profesionalni komunikatorji v za- sledovanju  ekonomskih  interesov  zase  ali  za  svoje  naročnike zaklinjajo z odpovedjo ekonomskim interesom v stilu “ni važno, ali gre za šefa ali sorodnika, do vseh gojim enak odnos” ali pa “čeprav sem na trgu, me pri mojem delovanju izključno vodi stroka” ipd. Toda iz časov, ko je duh preračunljivosti v medčloveških odnosih moral biti stalno potlačen, čeprav skušnjava kalkulacije ni bila ni- koli zares odsotna, je ostalo bore malo pristne skrbi za verodostojno avtoprodukcijo. Slednjo je nadomestila druga skrajnost, in sicer po- polnoma detabuizirana in deevfemizirana kalkulacija, torej nekaj, kar smo predhodno imenovali transparentna manipulacija. Pojav pospešene  ekonomije multimodalnega  komuniciranja  označuje tudi pojav družbenih okoliščin nove “komunikacijske odprtosti”, v katerih agensi lahko sebi in svoji javnosti javno priznajo, da imajo interese in se lahko osvobodijo tabuja kalkulacije lastnih interesov; torej gre za okoliščine, v katerih lahko ne le uporabljajo in realizirajo ekonomistično vizijo komunikacije v komuniciranju svojih eko- nomskih interesov, ampak tudi glasno priznajo, da so tam, npr. v družabnih medijih ali v vlogah profesionalnega piarovca, komuni- katorja ali propagandista, zato, da se gredo “komunikacijski posel”, torej, da se ravnajo v skladu z ekonomskimi avtointeresi, to pa se- veda lahko počnejo samo tako, da kalkulirajo, akumulirajo, izkoriš- čajo in strategirajo produkcijo učinka dobička. Pri tem nas ne sme zavesti takojšen refleksni moralizem, ko opazujemo takšne komu- nikacijske “izlive” javnega izpovedovanja in javnega priznanja. Gre bolj za to, da se v sami komunikaciji kot sredstvu, ki omogoča ko- municiranje, nahaja paradoks, povezan s tem, da to, kar omogoča ekonomistično komunikacijo, lahko omogoča tudi neekonomisti- čno komunikacijo in obratno. Ne gre za ločena ideološka mehan- izma, gre za dve plati istega kovanca. Važno pa je, da sta mehanizma Vlado Kotnik 60 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 60 po svoji ideološki aktivnosti in prav zaradi nje dejansko ločljiva in razločljiva. Ob tem je treba poudariti, da brezinteresno komuniciranje ne sodi na piedestal idealnega modela komuniciranja. Če bi to želeli doseči, bi morali z repom tega idealiziranega interesa podreti vse, kar smo predhodno postavili na temelje realistične brezinteresnosti. Prav tako ne želimo, da se naše realistično zavzemanje za brezinte- resno komuniciranje sprevrže v nerealistično zanikanje ekonomskih pogojev ekonomističnega komuniciranja. Nasprotno, opozoriti že- limo ravno na problem dvojne komunikacijske zavesti, ki so jo pri- siljeni razvijati in vzdrževati ljudje, katerih profesija ali dejavnost je  tesno povezana z ekonomiziranostjo njihovega komuniciranja. Homo communicans, ki dela v političnem, medijskem, industrijskem, korporativnem, finančnem, poslovnem ali kakšnem podobnem vi- soko ekonomsko funkcionaliziranem sektorju, je velikokrat posta- vljen pred diktat  tega, da se predstavlja  in deluje kot vitalističen homo economicus communicans. Ljudje, ki nastopajo v vlogah pia- rovcev, propagandistov, promotorjev, profesionalnih komunikatorjev in  uradnih  glasnogovornikov,  so  eminentni  predstavniki  dvojne komunikacijske zavesti, ki delujejo kot predstavniki ekonomskega interesa,  istočasno pa  kot  predstavniki  interesa  komunikacijske stroke, katere profesionalistični učinki naj bi bili, da se ekonomski interes komuniciranja ustrezno zamaskira pod pretvezo “profesio- nalne komunikacije”. Navedimo indikativen primer. Ko je neka fa- kulteta v Sloveniji pred leti objavila razpis za zaposlitev “strokov- njaka_inje za stike z javnostmi”, se nanj niso odzvali le brezposelni iskalci in iskalke zaposlitve, ampak tudi večina zaposlenih piarovcev in uradnih komunikatorjev iz bližnjega okolja. Kasneje nam je ena od prijavljenih, ki dela v uspešnem velikem podjetju, v neformalnem pogovoru dala post festum vedeti, da “biti piarovec v akademskem svetu in v poslovnem svetu vendarle ni isto”. Njena predstava je bila, 61 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 61 da bi njena strokovnost s področja komuniciranja veliko bolj prišla do izraza, če bi delala na kaki fakulteti ali univerzi kot pa v podjetju, kjer “poslovni interesi z lahkoto povozijo stroko”. Kaj nam je pravza- prav s tem izpostavila, razen tega, da v njenih očeh očitno slovenske univerze še niso  ravno hardcore ekonomska podjetja?86 Rekli bi, da nič takega, česar morda sami ne bi vedeli ali vsaj slutili. Izposta- vila je problem dvojne komunikacijske zavesti, ki je nedvomno real- nost  številnih  družbenih  agensov  danes,  ki  istočasno  delujejo  v ekonomskih  svetovih,  a naj bi  v  teh  svetovih poleg ekonomskih podsvetov živeli in realizirali tudi antiekonomske podsvetove deon- tologij  svojih  strok.  Skratka,  za  številne  komunikacijske  strokov- njake, konzultante  in praktike  je vsakodnevna praksa, ko morajo svojo stroko brutalno pripeljati nazaj v obnebje “ekonomske” resnice, neobhodno tudi vsakodnevna praksa produkcije mistifikacije med njihovimi internimi ekonomijami in deontologijami. Objektivacija njihovega komunikacijskega položaja daje jasno vedeti, da je pro- fesionalno komuniciranje v ekonomskem svetu pač oblika ekono- mističnega komuniciranja, ki lahko, paradoksno, funkcionira v ta- kem svetu, kakor pač funkcionira, le zato, ker se ne prikazuje kot “posel”, temveč kot “stroka” (kar je pogosto evfemizem za izvajanje posla). Lahko bi rekli, da nam naša piarovka ni izpovedala nič dru- gega kot preprosto stisko, ko mora izumljati raznorazne evfemizme, da bi na deklarativni oziroma formalni ravni upravičila tesno raz- merje med poslom in stroko. To pregnantno razmerje mora v praksi vseskozi producirati in ga tako ali drugače legitimirati, istočasno pa  se mora delati,  da  tesne ali  soodvisne zveze ni. Gre  za  to, da ljudje pri sebi producirajo demistifikacije, ki morajo pred drugimi delovati kot mistifikacije in obratno. Skratka, opravka imamo s pa- Vlado Kotnik 62 86 S  tem se sicer mnogi univerzitetniki, ki  imajo  insajderski uvid v slo- vensko akademo, bržčas ne bi povsem strinjali. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 62 radoksom demistificirajoče mistifikacije in mistificirajoče demisti- fikacije: posel rabi stroko, stroka posel plemeniti. Z voltairovskim branjem bi rekli, da gre za cinično laž. Z bourdieujevskim branjem pa bi rekli, da gre prej za vrzel oziroma razkorak med objektivno resnico praks,  ki mora  biti  ustrezno maskirana,  in živeto resnico praks, pri čemer je ta živeta resnica, ki prek agensov samih prikriva resnico tako glede praks mistifikacij kakor demistifikacij, del resnice praks v njihovem polnem empirizmu. Skratka, resnica komunika- cijskega posla je, da se v njem nahajata dve resnici: ekonomska (ali poslovna) resnica in komunikacijska (ali strokovna) resnica, ki za- nika prvo. Pravzaprav lahko obe delujeta na način zanikanja druga druge. Strokovni komunikacijski diskurzi (ne to, kar delamo, ampak kar govorimo, da delamo), ki spremljajo izvajanje ekonomiziranih komunikacijskih praks, so  integralni del ekonomije praks kot  lu- krativne menjalne ekonomije materialnih in simbolnih dobrin. Ta dvoumnost87 je zelo splošna lastnost ekonomistične ekonomije ko- municiranja. Če  to  razumemo,  lažje  razumemo,  zakaj  se  je  treba 63 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 87 Na  to  dvoumnost  lucidno  opozori  Romina  Surugiu  (2017)  v  svojem opisu delovanja romunskih neodvisnih spletnih novinarjev, ko preživet- vene strategije  in eksistencialni  interes paralelno “definira” novinarske kompromise in strokovni interes. Novinarji svobodnjaki se postavijo na- sproti institucionalizirani materializaciji spektakla, ko poskušajo ustvariti avtonomne in alternativne situacije, ki s silo kritike spodkopavajo spek- takel prevladujočega pogleda etabliranih institucij in establišmenta. Kljub temu pa s prejemanjem finančne podpore s strani teh institucij, ki jih kri- tizirajo, ti neodvisni novinarji, kakor ugotavlja avtorica, istočasno prispe- vajo k materializaciji samega spektakla. Avtorica pokaže, da ti novinarski svobodnjaki hkrati motijo in reproducirajo spektakel dominantne insti- tucionalizirane kulture, ko se ta pojavi na področju novinarstva. Na eni strani so kritični do te kulture, na drugi obstaja stalna prisila ali skušnjava, da se morajo obrobno tudi sami vključiti v institucionalizirani spektakel, ker je to zanje edina možnost, da bi še naprej lahko opravljali kakovostno novinarsko delo. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 63 izogniti  umetnemu,  bržčas  tudi mistificirajočemu  razdruževanju ekonomskih funkcij komuniciranja od strokovnih funkcij komuni- ciranja,  torej  ločevanju  ekonomskih  razsežnosti  komunikacijskih praks od simbolizma, ki omogoča izvajanje ne le ekonomskih funk- cij, temveč tudi strokovnih funkcij komuniciranja v ekonomskem svetu. Skratka, ko se ljudje v visoko ekonomiziranih miljejih skli- cujejo na strokovnost in profesionalnost, tega diskurza ne smemo imeti zgolj kot ideološko superstrukturo (kot dodatek, nadgradnjo, površino, povrhnjico), ampak za situiran del ekonomske infrastruk- ture  njihovega  posla,  v  kateri  produkcija mistifikacije  tekmuje  s produkcijo kontramistifikacije kot demistifikacije. Ravno  to pa  je tisto, kar omogoča uvidevati, da obstajajo brezinteresni načini de- lovanja, in to celo sredi sveta visoko funkcionalne zainteresiranosti, ki ne izhajajo iz načela ekonomske kalkulacije brezinteresnosti, v smislu, da bi s preračunanim namenom presegli kalkulacijo sámo ali  navidezno pokazali,  da  smo  jo  zmožni  preseči.  Brezinteresno komuniciranje se v tem smislu resda zdi “nekoristna” in “nedono- sna” dispozicija v svetu SUD razmerij, ki časti, poveličuje in nagra- juje ekonomizirane komunikacijske prakse. Toda kot nepreferirana in neracionalna se kaže samo v lukrativnih ekonomskih svetovih, veliko manj v obrnjenih ekonomskih svetovih.88 Res je, brezintere- sno  komuniciranje  se  v  “tehničnem”  ali  “metodološkem”  smislu velikokrat v ničemer ne razlikuje od plavanja proti toku postkomu- nikacijske kloake. In kaj ga vendar potiska proti toku, če ga ne tok sam? Potiska ga protitok, in to v obliki kultivirane dispozicije za iz- Vlado Kotnik 64 88 To je eden od možnih odgovorov na samospraševanje enega od naših stanovskih akademskih kolegov, ki se nam je pred kratkim v mimobežnem pogovoru takole zaupal: “Včasih samega sebe sprašujem, zakaj še vedno vztrajam pri transparentnem delovanju in korektnem komuniciranju z vsemi deležniki v delovnem okolju, ko mi to isto delovno okolje znova in znova da vedeti, da tega ne ceni.” 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 64 vajanje brezinteresnosti. Poganja ga torej zavest, da je možna alter- nativna ekonomija medčloveških razmerij in izmenjav, ki ne para- zitira niti na represiji niti na cenzuri niti na maskiranju ekonomskih interesov, ampak na odpovedi takim interesom in preobrazbi v nee- konomske interese. Zaradi nenehne represije, cenzure in maskiranja komunikacijske prakse in komunikacijski diskurzi (torej evfemizmi praks), ki so značilni za ekonomistično komuniciranje, redno proiz- vajajo dispozicije za razne zainteresirane dvoumnosti, neskladnosti in celo očitne kontradikcije, saj s težavo pokrivajo ta dualizem vza- jemno ekskluzivnih resnic (“dejanske” in “deklarirane”, “odrske” in “zaodrske”, “poslovne” in “strokovne”, “ekonomske” in “neekonom- ske”, “interesne” in “brezinteresne”, “zainteresirane” in “nezainte- resirane”,  “kalkulirajoče”  in  “dekalkulirajoče”,  “mistificirajoče”  in “demistificirajoče” ipd.).89 Ne trdimo, da so brezinteresne komuni- kacijske prakse povsem imune na produkcijo tovrstnih diametralno nasprotnih antagonizmov, ki jih mi vidimo pretežno v obliki dvoum- nosti ali kdaj pa kdaj celo hipokrizije, trdimo pa, da so veliko bolje opremljene  (kadar  izhajajo  iz  trajnih  individualno  in  kolektivno utemeljenih brezinteresnih dispozicij) za redno brušenje in zniže- vanje njihovih ostrin ter demontiranje njihovih temeljev, skozi neko vrsto heglovske Aufhebung, v smislu razveljavitve, odprave oziroma suspenza, kar prispeva k lažjemu prepoznavanju tovrstnih nasprotij in “rokovanju” z njimi, ko se znajdemo v igri produkcije mistifikacij, kontramistifikacij in demistifikacij. Z vidika tega, kako in čemu lahko družbeni agensi drug drugega s pomočjo komunikacije zgolj uporabljajo, ne da bi med seboj zares komunicirali, moramo postkomunikacijske kloake gledati predvsem 65 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 89 Ko govorimo o dvojni komunikacijski zavesti, evfemizaciji komunika- cijskih diskurzov o komunikacijskih praksah ipd., se nanašamo predvsem na Bourdieujeva spoznanja o ekonomiji simbolnih dobrin (1994, 175–211). 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 65 kot hegemone platforme zelo vzajemne ekonomistične odnosne in komunikacijske ekonomije, v kateri med družbenimi agensi prihaja do izdatnih SUD izmenjav številnih materialnih in simbolnih do- brin, ki niso nujno to, za kar se deklarativno razglašajo. V okoljih, pa naj gre za nacionalno zamišljena, sektorsko opredeljena, institu- cionalno določena ali zasebno zamejena, kjer največ štejejo in tudi največ prinašajo srenjskost, uslugarstvo in domačijskost, je brezin- teresnost mogoča  le pod  izjemno ozkimi družbenimi pogoji,  ki lahko nagradijo tiste dispozicije, ki kolektivne ali individualne druž- bene agense pripravijo do tega, da postanejo, rečeno z Bourdieujem, trajno “zainteresirani za brezinteresnost”.90 A resnični izziv za ana- lizo današnjega komuniciranja niso milijoni neprofesionalnih ko- munikacijskih  agensov,  ki  skušajo  v  globalni  digitalni  džungli uspeti in preživeti v podobah amaterskega komunikatorja, temveč tista elita profesionalnih komunikatorjev, ki so odlično opremljeni s teoretskimi dispozicijami komunikacijske brezinteresnosti, in tista kohorta medijskih agensov, ki so izstopajoče oblikovani s strokov- nimi in intelektualnimi dispozicijami medijske brezinteresnosti, a ne prvi ne drugi izjemneži v lastnih profesionalnih praksah brezin- teresnosti vseeno dosledno ne izvajajo ali je sploh ne izvajajo. To ni več mesto za iskanje banalnih ekonomističnih razlag medčloveških izmenjav, preoblečenih v argumentacijsko ideologijo kompetitiv- nega kruhoborstva, poslovne tajnosti, tržne prisile, oblastne skraj- nosti, eksistencialne ogroženosti, situacijske naivnosti, avtentične zavedenosti,  prisilne  lahkovernosti,  značajske  benevolentnosti, komplicirane zasebnosti ali kakšne druge osebne nujnosti. To je mesto, kjer je vsakršno in vsakokratno komuniciranje treba začeti misliti predvsem skozi integritetno in etično optiko. Vlado Kotnik 66 90 Bourdieu, 1997, 240; tudi id., 1994, 160. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 66 Sklep S strogo racionalnega vidika, tistega torej, ki je značilen denimo za utilitarno ekonomsko racionalnost, se zdi brezinteresnost, kot lahko beremo v Elsterjevem delu Le Désintéressement (2009), nekaj nera- cionalnega ali iracionalnega. Tako je videti zato, ker krši pravila in logiko povečevanja uporabnosti in uporabljivosti. Kot da bi bilo člo- veško delovanje brez vrste racionalne in zainteresirane motivacije, ki optimizira individualno uporabnost, oropano upravičenosti do svojega obstoja in potemtakem izgleda neracionalno ali vsaj ara- cionalno. Filozofinja Gloria Origgi (2010) v kritiki Elsterjeve knjige zapiše, da med Bourdieujevo in Elsterjevo teorijo brezinteresnosti obstaja ključna razlika. Medtem ko Bourdieu reducira možnost bre- zinteresnega delovanja na družbeno mehaniko distinkcije oziroma razlikovanja, predpostavljajoč, da brezinteresnost vznika le kot sred- stvo za povečevanje simbolnega kapitala v ekonomiji simbolne iz- menjave, kjer vse izmenjave niso materialnega značaja, pa Elster nasprotno išče individualno motivacijo za brezinteresna dejanja, in- dividualne brezinteresne razloge za ravnanje, ki so poleg tega neod- visni od družbene nadgradnje.  Po Elsterju obstajata dve ključni značilnosti homo economicusa, ki spodkopavata možnost, da bi ravnal brezinteresno: racionalnost in zainteresirana motiviranost. In s svojim individualističnim pri- stopom skuša rešiti racionalnost na račun zainteresirane motivira- nosti. Teorija racionalne izbire je narejena tako, da čeprav bi težko shajala brez predpostavke racionalnosti, bi lahko vendarle shajala brez zainteresirane motiviranosti, saj so, parafrazirajoč Tolstoja, “vsi zainteresirani agensi zainteresirani na podoben način, vsak brezin- teresni agens pa je brezinteresen na svoj način” (Elster 2009; Origgi 2015). Skratka, Elster je kritičen do dolge tradicije moralističnih in pesimističnih gledanj na brezinteresnost (De Montagne, La Bruyère, Laclos, Stendhal, Tocqueville, Pascal, Proust), ki ni verjela, da je res- 67 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 67 nično brezinteresno dejanje v realnosti možno; kritičen je do racio- nalističnih in sorodnih tradicij (Hobbes), ki niso verjele, da so ljudje lahko motivirani, da ravnajo brezinteresno, ne da bi bili posredi nji- hovi domnevni neracionalni ali iracionalni razlogi za taka dejanja; kritičen je do ekonomističnih in hiperracionalističnih tradicij (be- havioristični ekonomisti), ki niso verjele ali niso hotele verjeti, da je možno delovanje onkraj ekonomskega interesa; kritičen je tudi do marksističnih, eksistencialističnih, strukturalističnih,  fenomenolo- ških in sorodnih hermenevtik sumničavosti (Marx, Nietzsche, Freud, Ricœur, zgodnji Bourdieu), ki brezinteresnost zreducirajo na videz, torej jo lahko osmišljajo le, če jo vidijo kot obliko simbolne nagrade v kolektivu za neekonomsko ravnanje.91 Elster je prepričan, da so ljudje kot posamezniki bolj zmožni brezinteresnosti in bolj pripra- vljeni na brezinteresnost, kot so to v preteklosti predpostavljali eko- nomski modeli racionalnosti in motiviranosti. Prav tako pa verjame, da  so brezinteresne motivacije  lahko popolnoma  racionalne. Bre- zinteresna dejanja pogosto spremljajo sumi, da so narejena iz takih ali drugačnih motivov: bodisi iz lastnega ponosa, bodisi iz želje po sprejetosti s strani drugih, bodisi iz zavedanja o prednostih dobrega Vlado Kotnik 68 91 Elster ima v zvezi s tem dve izredno občutljivi pripombi: razlikovati je treba med “skrbjo za brezinteresnost” (souci de désintéressement) in “bre- zinteresno skrbjo” (souci désintéressé), torej tisto, ki jo radi ironizirajo mi- sleci sumničavosti (v smislu Ricœurja ali Derridaja); po drugi strani pa pristno brezinteresno delovanje tudi ni to, ko nekdo naredi vse, da bi nje- govo  dejanje  postalo  ali  ostalo  “anonimno”,  saj  resnično  brezinteresni akter ne pripisuje nobenega pomena temu, ali ima “občinstvo” ali ne. Zdi se, da Elster brezinteresnost najbolj povezuje z idejo “vsakdanjega kan- tovstva” oziroma “vsakodnevnega kantovstva” (kantisme de tous les jours): gre za dejanja, za katera se odločimo zato, ker bi “njihova univerzalizacija imela najboljšo posledico” (2009, 101). Ta oblika “brezinteresne skrbi” se zdi (Fœssel, 2009, 67) skupaj z nekaj drugimi elementi povsem verodo- stojno izhodišče za razumevanje in izvajanje brezinteresnosti. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 68 ugleda  ipd. Tem bistveno “alocentričnim” družbenim vzgibom in motivom, ki se jih da zvesti na obliko posrednega egoizma, Elster doda motive, ki niso nujno egoistični, ampak so prej “egocentrični”, kakor na primer: prvič,  brezinteresno uvaževanje blaginje drugih (altruizem, egalitarizem, vsakodnevno kantovstvo); drugič, notranje odobravanje brezinteresnosti, izhajajoče iz želje, da se v lastnih očeh, ne v očeh drugih, vidimo kot nekdo, ki ga motivira brezinteresno uvaževanje in upoštevanje interesov drugih. Zanj so te motivacije neodvisne od mehanizmov družbenega priznavanja in priznanja in so potemtakem resnično brezinteresne. Skratka, Elsterjeva nosilna teza  je, da obstajajo brezinteresni motivi, katerih prizma  je soraz- merno široka, saj segajo od zastonjskega dejanja do interesa za bre- zinteresnost (v slednjem se približa poznemu Bourdieuju). Elster v svoji kritiki homo economicusa pokaže, da ljudi pri njihovih ravnanjih bolj motivirajo bodisi čustva oziroma strasti bodisi moralni razlogi kakor pa njihov  “osebni  interes”. Čeprav  je  ta brezinteresnost do drugih  lahko  tako dobrohotna  kot  zlonamerna,  ekonomist Alain Wolfelsperger Elsterju očita pretirano  zainteresiranost  za  analizo vplivov brezinteresnosti in altruizma na družbo, ne pa tudi posledic egoizma, hudobije, sovraštva in nizkih strasti.92 Toda v očeh filozofa Michaëla Fœssela je prav to dokaz, da je očitno brezinteresnost in altruizem težje analitsko modelirati kot egoizem in sebičnost, kar pojasnjuje privilegij, ki ga ekonomisti podeljujejo slednjima.93 Naposled smo prek Bourdieuja in Elsterja prišli do točke, ko že- limo sami orisati razliko med tem, kako v medčloveških odnosih ravna homo communicans interessans (človek interesa, zainteresiran človek komunikator) in kako ravna homo communicans disinteres- sans (človek brezinteresnosti, nezainteresiran človek komunikator). 69 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 92Wolfelsperger, 2010, 36–37. 93 Fœssel, 2009, 67. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 69 Vlado Kotnik 70 Parametri komunikacijske formacije Komunikacijska konstitucija Homo Communicans Interessans Homo Communicans Disinteressans Odnos do komunikacijske identitete Konstituira se na podlagi zaintere- siranega pozicioniranja in plasiranja lastnega komunikacijskega seb- stva. Cilj je stalna skrb za konstruk- cijo zunanjega videza oziroma zunanjih znakov komunikacijske identitete. Forma komunikacijske identitete je pred njeno vsebino in pogosto tudi ni usklajena z njo. Konstituira se na podlagi zaintere- siranega depozicioniranja in de- plasiranja lastnega ko mu ni kacij- skega sebstva. Cilj je stalna skrb za dekonstrukcijo zunanjega videza oziroma zunanjih znakov komu- nikacijske identitete. Forma in vse- bina komunikacijske identitete delujeta v vzajemni soodvisnosti. Odnos do (brez)interesa Deluje bodisi v preračunljivem in- teresu skupine ali organizacije bo- disi za lasten preračunljiv interes. Na brezinteresnost gleda z vidika utilitarne ekonomske racionalnosti. Zanj je brezinteresnost v komunici- ranju z drugimi nekaj iracional- nega, saj omejuje možnosti maksimiranja uporabnosti in korist- nosti. Deluje v interesu stalnega razvel- javljanja oziroma odpravljanja last- nih in drugih preračunljivih in- teresov. Komuniciranje dojema kot realizacijo nekalkulantskega in- teresa, skoncentriranega v čim bolj verodostojnem, realitetnem in transparentnem vzpostavljanju medčloveških razmerij, pri katerem je brezinteresnost konstitutiven ele- ment komunikacijske integritete. Odnos do (samo)razmerij Njegov interes za razmerja je »biti zraven«, »biti v igri«, »viseti« na površini razmerij. Njegova razmerja so zaznamovana z dol- govi, uslugami in protiuslugami, torej »vezano trgovino« odvisnost- nih in ekskluzivnih recipročnih razmerij. Ta razmerja so oportu- nizirana, favorizirana, klien- telizirana, domesticirana, privatizirana, homogenizirana, deavtonomizirana. Njegov interes za razmerja je zaz- namovan s skrbjo, kako se od razmerij, ki se jih vzpostavlja, hkrati tudi že osvobajati, izstopati iz njih. Razmerja zaključuje transparentno in konsistentno, torej jih avtono- mizira, heterogenizira, demistificira in deekskluzivira, s čimer omogoči vzpostavitev novih razmerij ali novih tipov razmerij, saj na njih ni sledi dolga in odnosne »vezane tr- govine«. Odnos do realnosti Fiktiven odnos do realnosti, zaradi česar realnost s pomočjo komu- nikacije izdatno ekonomizira in mistificira. V realnosti išče dejstva, skladna z njegovimi potrebami ali potrebami stranke, s katero je povezan ali za katero dela. Naklonjen je samo tistim dejstvom, ki so dobra zanj ali za njegovo stranko. Odnos do realnosti korespondira z njenimi dejanskimi modalitetami, zato realnost lažje tudi deekono- mizira in demistificira. V realnosti ga zanimajo vsa dejstva, ne glede na to, ali ta podpirajo njegov in- teres ali interes njegove stranke ali ne. Naklonjen je relevantnim in verodostojnim dejstvom. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 70 Zavzemanje za brezinteresno komuniciranje v svetu visoko ekonomizirane zainteresiranosti za interese komunikacijskega ekscepcionalizma se morda res zdi neproduktivno, abotno, na- ivno, trivialno, celo asocialno početje. Toda manj trivialno in so- cialno veliko resneje to početje postane, če se brezinteresnost preneha le deklarirati (torej izvajati le na ravni produkcije diskur- zov) in se jo začne zares, in kolikor je le mogoče, dosledno izvajati v vseh komunikacijskih okoliščinah in v vsaki od njih posebej (torej izvajati na ravni produkcije praks). Šele takrat se pokaže potenca dispozicije neutopične brezinteresnosti kot dejanske ko- munikacijske pozicije, s katere se lahko skozi konkretna dejanja konstituira resnična verodostojnost, etičnost in moralnost94 na individualni in kolektivni ravni, torej takšna vrsta družbeno ne- funkcionalne verodostojnosti, etičnosti in moralnosti v družbenih 71 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 94 Zavedajoč se, ob omembi etike (nauka o dobrem vobče) oziroma morale (izvedbe etike v konkretni praksi, torej prakseologije etike), da imata tudi etika/morala, kakor pravi Bourdieu (1994, 234–238 / 1998, 141–145), svoj “paradoksalni temelj”. Odnos do komunikacije Komunikacija je zgolj orodje za dosego drugih, pogosto nekomu- nikacijskih ciljev. Komunikacija je zanj nekaj eksternega, protetičnega, instrumentalnega. Komunicira vklopitveno, konjunk- turno in mimetično, tj. v skladu s (prevladujočimi) komunikacijskimi možnostmi in priložnostmi. Komunikacija je orodje, a tudi smoter komuniciranja sam po sebi. Komunikacija je zanj nekaj in- ternega, integritetnega, (avto)re- fleksivnega. Komunicira odklopit - veno, distinktivno in refleksivno, tj. ne nujno tako, kakor ga k temu napeljujejo ali silijo (prevladujoče) komunikacijske možnosti in priložnosti. Odnos do informacije Selektivno promovira informacije, torej samo tiste, ki podpirajo nje- gove motive, intence in razloge ali motive, intence in razloge njegove skupine. Celovito promovira informacije, torej vse relevantne informacije, tudi take, ki ne podpirajo njegovih lastnih motivov, intenc in razlogov ali motivov, intenc in razlogov skupine, ki ji pripada ali se tja prišteva. 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 71 razmerjih, ki ljudem kot posameznikom in kolektivom nalaga, da v komuniciranju z drugimi ravnajo z vsem dolžnim premislekom za prezentacijo lastne verodostojnosti, zavestno povečujejo raz- daljo do ekonomističnih tipov delovanja in osmišljajo lastno in- tegriteto  in  prosperiteto  skozi  svoja  vsakokratna nemistificirajoča, neeksploatirajoča in nezlorabljajoča komuni- kacijska dejanja, brez skrivanja za figurami ekonomskih interesov kot nekakšnega subverzivnega ideološkega ozadja pragmatičnih ali lukrativnih nujnosti, na podlagi katerih se zdi resnica komu- niciranja v očeh cinikov in posmehljivcev primerna le za tiste, ki ne vzdržijo mistifikacije in manipulacije. Naj sklenemo. Naš programatičen zagovor brezinteresnega ko- municiranja kot ene od možnih prakseoloških dispozicij faktičnega, realitetnega, verodostojnega, integritetnega, etičnega, transparent- nega, konsistentnega in trajnostnega komuniciranja ne le v komu- nikacijski  teoriji, ampak tudi v praksi, ne želi biti agitatorski (v smislu aktivističnega zbujanja občutka, da je z našo komunikacijo treba nujno “nekaj storiti”, jo “popraviti”, jo “revolucionarno refor- mirati”) niti preskriptiven (v smislu pokroviteljskega pouka in bon- tonskih  receptov,  kako  bi  ljudje  “morali  komunicirati”),  ampak realistično (avto)refleksiven (v smislu kritičnega samopremisleka teoretskih in praktičnih možnosti in zmožnosti za produkcijo dru- gačnih praks komuniciranja). Svet brezinteresnega komuniciranja je mogoč. Pravzaprav ga ni treba izumljati, saj je že tu. Vseskozi se poraja in razkraja v drobnih gestah resnicoljubnosti, poštenosti, ve- rodostojnosti, preglednosti, doslednosti, odgovornosti, uvidevnosti, obzirnosti, zaupavrednosti, skratka najbolj temeljne človečnosti. Do- kler bo tako, je bolje, da nima niti ekspanzionističnih (v obliki pa- tronov, predpravic,  pretenzij  “od  zgoraj navzdol”,  privilegiranih lekcij, prilaščenih kolonij ipd.) niti izolacionističnih teritorijev (v obliki konserviranih rezervatov, samozadostnih niš, varovanih ka- Vlado Kotnik 72 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 72 ranten, istomislečih komor odmeva, od realnosti ločenih milnih me- hurčkov ipd.). Dokler bo tako, lahko vsakdo vstopi vanj in ga začne nemudoma soustvarjati po lastni možnosti in zmožnosti za brezin- teresnost. Dokler bo tako, rečeno z mislijo na Freuda in Bourdieuja obenem,  lahko vsakdo vstopi v svojo  lastno hišo komunikacije, odpre okna, prezrači njene temačne prostore komunikacijsko za- vestnega  in  nezavednega  in  se  vsaj  takrat  počuti  pri  sebi  “kot doma”. Če se opremimo in ohrabrimo s to komunikacijsko mož- nostjo, zmožnostjo in priložnostjo, se zdi zavednost, še bolj pa ne- zavednost  našega  komuniciranja  še  vrednejša  stalnih,  čeprav drobnih vsakodnevnih poskusov ozaveščanja komunikacije. Dru- gačen svet kvalitetno nastaja in obstaja le, če ga kvalitetno ustvar- jamo pri sebi, z drugimi in v odnosu do drugih.  Bibliografija ALLISON, H. E. (2001): “The Disinterestedness of the Pure Judge- ment of Taste”, v: Allison, H. E., Kant’s Theory of Taste: A Reading of the Critique of Aesthetic Judgement, Cambridge University Press, Cambridge, 85–97. ALTERMAN, E. (1999): Sound and Fury: The Making of the Pundito- cracy, Ithaca, NY in London, Cornell University Press.  ALTHEIDE, D. L. (1994): “An Ecology of Communication: Toward a Mapping of the Effective Environment”, The Sociological Quarterly, 35(4), 665–683. ALTHEIDE, D. L. (1995): An Ecology of Communication: Cultural For- mats of Control, New Brunswick, NJ, Aldine Transaction. ANDERSON, J. & BAYM, G. (2004): “Philosophies and Philosophic Issues in Communication, 1995–2004”, Journal of Communication, 54(4), 589–615. 73 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 73 BABE, R. E. (1995): Communication and the Transformation of Eco- nomics: Essays in Information, Public Policy, and Political Economy, New York in London, Routledge. BACH, K. & HARNISH, R. M. (1979): Linguistic Communication and Speech Acts, Cambridge, MA, M.I.T. Press. BAILENSON, J. N. & YEE, N. (2008): “Psychology in Communication Processes”, v: Donsbach, W., ed., The International Encyclopedia of Communication,Wiley-Blackwell & International Communication As- sociation (ICA), Malden, MA, 9, 3931–3937. BANG, H. P., ed. (2003): Governance as Social and Political Commu- nication, Manchester, Manchester University Press. BARBER, B. R. (2002): “The Ambiguous Effects of Digital Technology on Democracy in a Globalizing World”, v: Banse, G., Grunwald, A. & Rader, M., eds., Innovations for E-Society: Challenges for Technology Assessment, Edition Sigma, Berlin, 43–56. [tudi kot: Beitrag zum Kon- gress “Gut zu Wissen”, Heinrich-Böll-Stiftung; obseg: 1–12, dostopno: https://doc.uments.com/s-the-ambiguous-effects-of-digital-techno- logy-on-democracy-in-a.pdf (2. 6. 2020)]. BATESON, G. & RUESCH, J. (1951): Communication: The Social Ma- trix of Psychiatry, New York, Norton. BAUDRILLARD, J. (1976): L’Échange symbolique et la mort, Pariz, Gal- limard. BAUDRILLARD, J. (1999): Simulaker in simulacija, Ljubljana, ŠOU & Študentska založba [orig. Simulacres et simulation, Pariz, Éditions Ga- lilée, 1981]. BAxTER, L. A. & BRAITHWAITE, D. O., eds. (2008): Engaging Theo- ries in Interpersonal Communication: Multiple Perspectives, London, Sage. BECKENBACH, E. F. & TOMPKINS, Ch. B., eds. (1971): Concepts of Communication: Interpersonal, Intrapersonal and Mathematical,New York, J. Wiley. Vlado Kotnik 74 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 74 BENNETT, L. W. & ENTMAN, R. M., eds. (2001): Mediated Politics: Communication in the Future of Democracy, New York, Cambridge University Press. BENNETT, L. W. & PFETSCH, B. (2018): “Rethinking Political Com- munication in a Time of Disrupted Public Spheres”, Journal of Com- munication, 68(2), 243–253. BENNETT, W. L. & LIVINGSTON, S. (2018): “The Disinformation Order: Disruptive Communication and the Decline of Democratic In- stitutions”, European Journal of Communication, 33(2), 122–139. BERGER, P. L. & LUCKMANN, Th. (1988[1966]): Družbena konstruk- cija realnosti: Razprava iz sociologije znanja, Ljubljana, Cankarjeva založba. BERGMAN, M. (2012): Peirce’s Philosophy of Communication: The Rhetorical Underpinnings of the Theory of Signs, New York et al., Bloomsbury Publishing. BERGMAN, M., KIRTIKLIS, K. & SIEBERS, J. (2019): Models of Com- munication: Theoretical and Philosophical Approaches, London in New York, Routledge. BIRDWHISTELL, R. (1970): Kinesics and Context: Essays on Body Mo- tion Communication, Philadelphia, University of Pennsylvania Press. BLAKEMAN, R. (2014): Integrated Marketing Communication: Cre- ative Strategy from Idea to Implementation, Lanham et al., Rowman & Littlefield. BLUMLER, J. G. & KATZ, E., eds. (1974): The Uses of Mass Communi- cations: Current Perspectives on Gratifications Research, London, UK & Beverly Hills, CA, Sage Publications. BOURDIEU, P. (1972): Esquisse d’une théorie de la pratique, Geneva, Librarie Droz [reprint: Pariz, Seuil, 2000; ang. prev. R. Nice; Outline of a Theory of Practice, Cambridge, Cambridge University Press, 1977]. BOURDIEU, P. (1980): Le sens pratique, Pariz, Les Éditions de Minuit [slov. prev. J. Kernev Štrajn; Praktični čut I., Ljubljana, Studia Humani - 75 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 75 tatis, 2002; ang. prev. R. Nice; The Logic of Practice, Stanford, Stanford University Press & Cambridge, Polity Press, 1990].  BOURDIEU, P. (1994): Raisons pratiques: Sur la théorie de l’action, Pariz, Seuil [slov. prev. K. Rotar; Praktični razlogi: O teoriji delovanja, Ljubljana, Krtina, 2019; ang. prev. Practical Reason: On the Theory of Action, Cambridge, Polity Press & Stanford, Stanford University Press, 1998] BOURDIEU, P. (1997): Méditations pascaliennes, Pariz, Seuil. BOURDIEU, P. (2000): Les structures sociales de l’économie, Pariz, Seuil.  BRAITHWAITE, D. O. & BAxTER, L. A., eds. (2006): Engaging Theo- ries in Family Communication: Multiple Perspectives, London, Sage. BRYSON, L., ed. (1948): The Communication of Ideas: A Series of Ad- dresses, New York, Harper and Brothers. BRAUDEL, F. (1988/1989/1991[1979]): Materialna civilizacija, ekono- mija in kapitalizem, XV.–XVIII. stoletje, Ljubljana, Studia Humanita- tis. BRETON, Ph. (1992): L’Utopie de la communication: Le mythe du “ vil- lage planétaire “, Pariz, La Découverte. BRETON, Ph. & PROULx, S. (2005): L’explosion de la communication: Introduction aux théories et pratiques de la communication, Pariz, La Découverte. CAREY, J. W. (1989): Communication as Culture: Essays on Media and Society, Winchester, MA, Unwin Hyman. CAREY, J. W. (1994): “Communications and Economics”, v: Babe, R. E., ed., Information and Communication in Economics, Kluwer Aca- demic Publishers & Springer, Dordrecht, 321–336. CASTELLS, M. (2007): “Communication, Power and Counter-power in the Network Society”, International Journal of Communication, 1, 238–266. Vlado Kotnik 76 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 76 CHAFFEE, S. H., ed. (1975): Political Communication: Issues and Stra- tegies for Research, Beverly Hills, CA, Sage. CHANG, B. G. & BUTCHART, G. C. (2012): Philosophy of Communi- cation, Cambridge, MA & London, The MIT Press. CLOW, K. E. & BAACK, D. E. (2001): Integrated Advertising, Promo- tion, and Marketing Communications, Upper Saddler River, NJ, Pren- tice Hall. COULDRY, N. (2008): “Mediatization or Mediation? Alternative Un- derstandings of the Emergent Space of Digital Storytelling”, New Media & Society, 10(3), 373–391. COULDRY, N. & HEPP, A. (2013): “Conceptualizing Mediatization: Contexts, Traditions, Arguments”, Communication Theory, 23, 191– 202. COULDRY, N. & HEPP, A. (2016): The Mediated Construction of Rea- lity, Cambridge, Polity Press. CRAIG, R. (1999): “Communication Theory as a Field”, Communica- tion Theory, 9(2), 119–161. CURRAN, J. (2012): “Novi revizionizem v raziskovanju množičnega komuniciranja: Kritični pregled”, v: Luthar, B. & Jontes, D., eds., Mediji in občinstva, FDV, Ljubljana, 443–475 [orig. “The New Revisionism in Mass Communication Research: A Reappraisal”, European Journal of Communication, 5/1990(2/3), 135–164]. CURRAN, J., WALKERDINE, V. & MORLEY, D., eds. (1995): Cultural Studies and Communication, London et al., Bloomsbury Academic. DAHLÉN, M., LANGE, F. & SMITH, T. (2010): Marketing Communi- cations: A Brand Narrative Approach, West Sussex, UK, John Wiley & Sons. DANIELS, P. (2008): “Kant on the Beautiful: The Interest in Disinte- restedness”, COLLOQUY Text Theory Critique, 16, 198–209, dostopno: www.colloquy.monash.edu.au/issue16/daniels.pdf (2. 6. 2020). 77 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 77 DAVIS, A. (2002): Public Relations Democracy: Public Relations, Poli- tics, and the Mass Media in Britain, Manchester, Manchester Univer- sity Press. DENNIS, E. E. & WARTELLA, E. A., eds. (1996): American Communi- cation Research: The Remembered History, Mulwah, NJ, Erlbaum. DERVIN, B., ed. (1989): Rethinking Communication. Volume 1: Para- digm Issues, Newbury Park, Sage. DERVIN, B., GROSSBERG, L. & WARTELLA, E. A. (1989): Rethinking Communication. Volume 2: Paradigm Exemplars,Newbury Park, Sage. D’ETTORRE, P. & HUGHES, D. P., eds. (2008): Sociobiology of Com- munication: An Interdisciplinary Perspective, Oxford, Oxford Univer- sity Press. DONSBACH, W. (2006): “The Identity of Communication Research”, Journal of Communication, 56, 437–48. DONSBACH, W. (2008): The International Encyclopedia of Commu- nication, 12 vols., Malden, MA, Wiley-Blackwell & International Com- munication Association (ICA). DUFF, A. S. (2013): “Pundit for Post-Industrial Times? Walter Lipp- mann as an Information Society Theorist”, Information, Communica- tion & Society, 16(6), 967–988.  DUPUY, J. P. (2016): Prihodnost ekonomije: Kako se otresti ekonomisti- fikacije, Ljubljana, Analecta (prev. K. Zakrajšek; L’Avenir de l’économie: Sortir de l’économystification, Pariz, Flammarion, 2012].  ELSTER, J. (2009): Le Désintéressement: Traité critique de l’homme économique, Pariz, Seuil. FANN THOMAS, G. & STEPHENS J., K. (2015): “An Introduction to Strategic Communication”, International Journal of Business Com- munication, 52(1), 3–11. FILL, C. (2009): Marketing Communications: Interactivity, Commu- nities and Content, Fifth Edition, Harlow, Essex, Pearson Education Limited. Vlado Kotnik 78 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 78 FINLEY, M. I. (1987[1973]): Antična ekonomija, Ljubljana, Studia Hu- manitatis. FLICHY, P. (1997): Une histoire de la communication moderne: Espace public et vie privée, Pariz, Éditions La Découverte. FLOYD, K. & WEBER, R., eds. (2020): The Handbook of Communica- tion Science and Biology, London in New York, Routledge. FœSSEL, M. (2009): “Qu’est-ce qui nous motive? À propos du ‘Désin- téressement’ de Jon Elster”, Esprit, 355(junij 2009), 65–68. FOUCAULT, M. (2008): Vednost – oblast – subject, Ljubljana, Založba Krtina. FREEDMAN, D. (2002): “A ‘Technological Idiot’? Raymond Williams and Communication Technology”, Information, Communication & So- ciety, 5(3), 425–442. FUCHS, Ch. (2016): Critical Theory of Communication: New Readings of Lukács, Adorno, Marcuse, Honneth and Habermas in the Age of In- ternet, London, University of Westminster Press. GARDINER, L. W. (2008): The Psychology of Communication, Victoria, B.C., Trafford Publishing. GEHRKE, P. J. & Keith, W. M. (2015): A Century of Communication Studies: An Unfinished Conversation, London in New York, Routledge. GIANSANTE, G. (2015): Online Political Communication: How to Use the Web to Build Consensus and Boost Participation, Heidelberg et al., Springer International Publishing. GIBLETT, R. (2008): Sublime Communication Technologies, Basing- stoke in New York, Palgrave Macmillan. GODELIER, M. (1968): Rationnalité et irrationalité en économie, Pariz, Maspéro. GOFFMAN, E. (1993): “La communication en défaut”, Actes de la re - cherche en sciences sociales, 100, 66–72. GOFFMAN, E. (2014[1959]): Predstavljanje sebe v vsakdanjem življe- nju, Ljubljana, Studia Humanitatis. 79 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 79 GOLDREICH, O., JUBA, B. & SUDAN, M. (2012): “A Theory of Goal- Oriented Communication”, Journal of the ACM (Association for Com- puting Machinery), 59(29),  Article  No.  8:  https://doi.org/10.1145/ 2160158.2160161. GONZáLES-BAILóN, S. (2018): Decoding the Social World: Data Sci- ence and the Unintended Consequences of Communication, Cam- bridge, MA & London, The MIT Press. GREEN, J. O. & BURLESON, B. R., eds. (2003): Handbook of Commu- nication and Social Interaction Skills,  Mahwah,  NJ  &  London, Lawrence Erlbaum Associates. GUDEMAN, S. (2001): The Anthropology of Economy: Community, Market, and Culture, Malden, MA & Oxford, Blackwell Publishers. GUMBRECHT, H. U. & PFEIFFER, L. K. (1994): Materialities of Com- munication, Stanford, Stanford University Press. GUMPERZ, J. J. & HYMES, D., eds. (1972): Directions in Sociolinguis- tics: The Ethnography of Communication, New York, Holt, Rinehart and Winston. GUYER, P. (1978): “Disinterestedness and Desire in Kant’s Aesthetics”, The Journal of Aesthetics and Art Criticism, 36(4), 449–460. HABERMAS, J. (1981): Theorie des kommunikativen Handelns: Band 1. Handlungsrationalität und gesellschaftliche Rationalisierung, Frankfurt, Suhrkamp [ang. prev. Th. A. McCarthy; The Theory of Com- municative Action: Vol. 1. Reason and the Rationalization of Society, Boston, MA, Beacon Press, 1984]. HABERMAS, J. (1981): Theorie des kommunikativen Handelns: Band 2. Zur Kritik der funktionalistischen Vernunft, Frankfurt, Suhrkamp [ang. prev. Th. A. McCarthy; The Theory of Communicative Action: Vol. 2. Lifeworld and System: A Critique of Functionalist Reason, Boston, MA, Beacon Press, 1987]. HALBERSTAM, D. (1979): The Powers That Be, New York, Alfred A. Knopf. Vlado Kotnik 80 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 80 HALLAHAN, K., HOLTZHAUSEN, D., RULER, B. VAN, VERČIČ, D. & SRIRAMESH, K. (2007): “Defining Strategic Communication”, In- ternational Journal of Strategic Communication, 1(1), 3–35. HARDT, H. (1992): Critical Communication Studies: Communication, History and Theory in America, London, Routledge. HARSIN, J. (2017): “Trump l’œil: Is Trump’s Post-Truth Communica- tion Translatable?”, Contemporary French and Francophone Studies, 21(5), 512–522. HARTLEY, J. (2002): Communication, Cultural and Media Studies: The Key Concepts, London in New York, Routledge. HASKELL, Th. L. (1998): Objectivity is Not Neutrality: Explanatory Schemes in History, Baltimore, MD in London, The Johns Hopkins University Press. HAUSER, M. D. (1996): The Evolution of Communication, Cambridge, MA, The MIT Press. HENDRY, J. & WATSON, C. W., eds. (2001): An Anthropology of Indi- rect Communication, London in New York, Routledge. HEPP, A. (2020): Deep Mediatization, London in New York, Rout- ledge. HEPP, A. (2013): Cultures of Mediatization, Cambridge, Polity Press. HEPP,  A.  (2012):  “Mediatization  and  the  ‘Molding  Forces’  of  the Media”, Communications, 37(1), 1–28. HEPP, A. & KROTZ, F. (2014): “Mediatized Worlds: Understanding Everyday Mediatization”, v: Hepp, A. & Krotz, F., eds., Mediatized Worlds: Culture and Society in a Media Age, Palgrave, London, 1–15. HJARVARD, S. (2013): The Mediatization of Culture and Society, Lon- don, Routledge. HORST, H. & MILLER, D. (2006): The Cell Phone: An Anthropology of Communication, Oxford in New York, Berg Publishers. HUGILL, P. J. (1999): Global Communications Since 1844: Geopolitics and Technology, Baltimore, MD, John Hopkins University Press. 81 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 81 HYMES, D. (1964): “Introduction: Toward Ethnographies of Commu- nication”, v: Gumperz, J. J. & Hymes, D., eds., The Ethnography of Com- munication, American Anthropological Association, Washington, DC, 12–25. HYMES, D. (1967): “The Anthropology of Communication”, v: Dance, F. E. x., ed., Human Communication Theory: Original Essays, Holt, Rinehart and Winston, New York, 1–39. INNIS, H. A. (1951): The Bias of Communication, Toronto, University of Toronto Press [slov. prev. Pristranost komuniciranja, Ljubljana, FDV, 2018]. ISLAM, R., ed. (2013): Biology and Communication in the Information Age (Microbiology Research Advances), Hauppauge, NY, Nova Sci- ence Publishers. JAKOBSON, R. (1971): “Linguistics and Communication Theory”, v: Jakobson, R., Selected Writings II: Word and Language,Mouton, Haag in Pariz, 570–579. JAMIESON, K. H. & KENSKI, K. (2014/2017): “Political Communica- tion: Then, Now, and Beyond”, v: Kenski, K. & Jamieson, K. H., eds., The Oxford Handbook of Political Communication, Oxford University Press, Oxford, DOI: 10.1093/oxfordhb/9780199793471.013.77. JANSEN, S. C. (2008): “Walter Lippmann, Straw Man of Communi- cation Research”, v: Park, D. W. & Pooley, J., eds., The History of Media and Communication Research: Contested Memories, Peter Lang, New York, 71–112. JENSEN, K. B. & CRAIG, R. T., chief eds., POOLEY, J. & ROTHEN- BUHLER, E. W., assoc. eds. (2016): The International Encyclopedia of Communication Theory and Philosophy, Malden, MA, Wiley. JERSLEV, A. & MORTENSEN, M. (2016): “What is the Self in the Celebrity Selfie? Celebrification, Phatic Communication and Perfor- mativity”, Celebrity Studies, 7(2), 249–263. Vlado Kotnik 82 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 82 JUSSAWALLA, M. & McLEAN LAMBERTON, D. (1982): Communi- cation Economics and Development, Elmsford, NY & Oxford, UK, Per - gamon Press. KANT, I. (1999): Kritika razsodne moči, Ljubljana, Založba ZRC SAZU. KATZ, E. & LAZARSFELD, P. F. (1955): Personal Influence: The Part Played by People in the Flow of Mass Communications, Glencoe, IL, The Free Press. KELLNER, D. (1995): “Media Communications vs. Cultural Studies: Overcoming the Divide”, Communication Theory, 5(2), 162–177. KITTLER, F. (1986): Grammophon Film Typewriter, Berlin, Brinkmann & Bose [ang. prev. Gramophone, Film, Typewriter, Stanford, Stanford University Press, 1999]. KLAPPER, J. T. (1960): The Effects of Mass Communication, Glencoe, IL, The Free Press. KLUCKHOHN, C. (1961): “Notes on Some Anthropological Aspects of Communication”, American Anthropologist, 63, 895–910. KNAPP, M. L. & VANGELISTI, A. L. (2000): Interpersonal Communi- cation and Human Relationships, Boston, Allyn and Bacon. KOTNIK, V. (2020): “Komunikacija kot manipulacija: Kritika ekonom- izma komuniciranja”, Monitor ISH, 22(1), 7–76. KOTNIK, V. (2019): Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja, Koper, Založba Univerze na Primorskem. KOTNIK, V. (2016): Homo academicus in mediji: Bourdieujevske me- ditacije, Koper, Univerzitetna založba Annales. KOVARIK, B. (2016): Revolutions in Communication: Media History from Gutenberg to the Digital Age, New York, Bloomsbury Publishing. KRAIDY, M. M., ed. (2012): Communication and Power in the Global Era: Orders and Borders, London in New York, Routledge. KROTZ, F. (2007a): “The Meta-Process of Mediatization as a Concep- tual Frame”, Global Media and Communication, 3(3), 256–260. 83 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 83 KROTZ, F. (2007b): Mediatisierung von Kommunikation: Fallstudien zum Wandel von Kommunikation [The Mediatization of Communica- tion: Case Studies of Changes in Communication],Wiesbaden, Sprin- ger Verlag. LATOUR, B. (1994): Nous n’avons jamais été modernes: Essai d’an- thropologie symétrique, Pariz, La Découverte. LATOUR, B. (1991): “Technology Is Society Made Durable”, v: Law, J., ed., A Sociology of Monsters: Essays on Power, Technology and Domi- nation, Routledge, London, 103–132. LENT, J. L., ed. (1995): A Different Road Taken: Profiles in Critical Com- munication, Boulder, CO, Westview Press. LÉVI-STRAUSS, C. (1965): “The Principle of Reciprocity”, v: Coser, L. A. & Rosenberg, B., eds., Sociological Theory: A Book of Readings, Macmillan, New York, 74–84. LEWIS, D. B. & GOWER, D. M. (1980): Biology of Communication, Hei- delberg, Springer. LEYDESDORFF, L. (2000): A Sociological Theory of Communication: The Self-Organization of the Knowledge-Based Society, Irvine, CA, Universal Publishers. LILLEKER, D. G. & NEGRINE, R.  (2002):  “Professionalization: Of What? Since When? By Whom?”, The Harvard International Journal of Press/Politics, 7(4), 98–103. LOWERY, Sh. A. & DeFLEUR, M. L. (1983): Milestones in Mass Com- munication Research: Media Effects, New York, Longman. LUNDBY, K., ed. (2014): Mediatization of Communication, Berlin in New York, Walter de Gruyter. LUNDBY, K., ed. (2009): Mediatization: Concepts, Changes, Conse- quences, New York, Peter Lang Verlag. MALMBERG, B. (1963): Structural Linguistics and Human Commu- nication: An Introduction into the Mechanism of Language and the Vlado Kotnik 84 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 84 Methodology of Linguistics, Berlin,  Göttingen  in  Heidelberg, Springer-Verlag. MATTELART, A.  (1996): La mondialisation de la communication, Pariz, PUF. MAUSS, M. (1996): Esej o daru in drugi spisi, Ljubljana, Studia Huma- nitatis. McCHESNEY, R. W. (1997): “Wither Communication?”, Journal of Broadcasting and Electronic Media, 41(3), 566–573. McLUHAN, M. (1962): The Gutenberg Galaxy: The Making of Typo- graphic Man, Toronto, University of Toronto Press. McQUAIL, D. (1985): “Sociology of Mass Communication”, Annual Review of Sociology, 11, 93–111. McQUAIL, D. (1987): Mass Communication Theory: An Introduction, London, Sage. McQUAIL, D. (1992): Media Performance: Mass Communication and the Public Interest, London, Sage. McNAIR, B. (2007): An Introduction to Political Communication, Lon- don, Routledge. MERRIAM-WEBSTER DICTIONARY (2020): “Is This Cat ‘Uninte- rested’  or  ‘Disinterested’?”,  Merriam-Webster.com, dostopno: https://www.merriam-webster.com/words-at-play/uninterested-or- disinterested (21. 5. 2020). MILLER, G. A. (1968): The Psychology of Communication: Seven Es- says, London, Allen Lane The Penguin Press. MILLER, T. (2018): “Cultural Studies and Communication”, v: Oxford Research Encyclopedias – Communication, DOI:  10.1093/acre- fore/9780190228613.013.93. MOSCO, V. (1996): The Political Economy of Communication: Rethink- ing & Renewal, Thousand Oaks, CA, Sage. 85 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 85 MURDOCK, G. (1975): “The Sociology of Mass Communications and Sociological Theory”, The Australian and New Zealand Journal of So- ciology, 11(2), 27–30. NEGRINE, R. M. (2008): The Transformation of Political Communica- tion: Continuities and Changes in Media and Politics, Basingstoke, UK & New York, Palgrave Macmillan. NEGRINE, R., HOLTZ-BACHA, Ch., MANCINI, P. & PAPATHANAS- SOPOULOS, S., eds. (2007): The Professionalization of Political Com- munication, Bristol, UK & Chicago, IL, Intellect. NEGRINE, R. & LILLEKER, D. G. (2002): “The Professionalization of Political Communication: Continuities and Change in Media Prac- tices”, European Journal of Communication, 17(3), 305–323. NEVEU, E. (2011): Une société de communication?, 5e édition, Pariz, Montchrestien. NEWCOMB, Th. (1953): “An Approach to the Study of Communica- tive Acts”, Psychological Review, 60, 393–404. NOTHHAFT, H., PAGE WERDER, K., VERČIČ, D. & ZERFASS, A. (2018): Future Directions of Strategic Communication, London, Rout- ledge. OLIVESI, S., ed. (2006): Sciences de l’information et de la communica- tion: Objets, savoirs, discipline, Grenoble, Presses universitaires de Grenoble. ORIGGI, G. (2010): “The Possibility of Disinterested Action”, The Ber- lin Review of Books, dostopno: https://berlinbooks.org/brb/2010/01/ origgi-desinteressement/ (4. 6. 2020). ORIGGI, G. (2015): La Réputation: Qui dit quoi de qui, Pariz, PUF.  O’SULLIVAN, T., HARTLEY, J., SAUNDERS, D., MONTGOMERY, M. & FISKE, J. (1994): Key Concepts in Communication and Cultural Stu - dies, London in New York, Routledge. QAZI, M. (2019): The Executive Guide to Business Communication, Chennai, Notion Press. Vlado Kotnik 86 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 86 PARK, R. E. (1939): “Reflections on Communication and Culture”, The American Journal of Sociology, 44, 191–205. PERCY, L. (2014): Strategic Integrated Marketing Communications, London, Routledge. PERLOFF, R. M. (2014): The Dynamics of Political Communication: Media and Politics in a Digital Age, New York in London, Routledge. PETERS, J. D. (1986): “Institutional Sources of Intellectual Poverty in Communication Research”, Communication Research, 13(4), 527–559. PETERS, J. D. (1999): Speaking into the Air: A History of the Idea of Communication, Chicago, IL & London, The University of Chicago Press. PETERS, J. D. & SIMONSON, P., eds. (2004): Mass Communication and American Social Thought: Key Texts, 1919–1968, Lanham, MD, Rowman and Littlefield. PETERSON, M. A. (2003): Anthropology and Mass Communication: Media and Myth in the New Millennium, New York, Berghahn Books. POE, M. T. (2011): A History of Communications: Media and Society from the Evolution of Speech to the Internet, Cambridge, Cambridge University Press. PRAPROTNIK, T. (2018): “Komuniciranje in mreženje v družbenih medijih: Predstavitev nekaterih komunikacijskih praks in norm”, Mo- nitor ISH, 20(2), 41–68. PRAPROTNIK, T. (2003): Skupnost, identiteta in komunikacija v vir- tualnih skupnostih, Ljubljana, ISH. PUŠNIK, M., BOBNIČ, R. & JONTES, D. (2018): “Tehnologija, komu- niciranje in monopoli vednosti”, v: Innis, H. A., Pristranost komunici- ranja, Založba FDV, Ljubljana, 5–27. RAMONET, I. (2001): La tyrannie de la communication, Pariz, Galli- mard.  RIMSCHA, M. BJøRN VON (2020): Management and Economics of Communication, Berlin et al., De Gruyter Mouton. 87 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 87 ROGERS, E. M. (1994): History of Communication Study: A Biograp- hical Approach, New York, Free Press. ROSANVALLON, Pierre (1998[1989]): Ekonomski liberalizem: Zgodo- vina ideje o trgu, Ljubljana, Studia Humanitatis. ROSILLO-LóPEZ,  C.,  ed.  (2017):  Political Communication in the Roman World, Leiden in Boston, Brill. ROSSI-LANDI, F. & WILLIAMS, R., eds. (1981): Contact: Human Com- munication and Its History, New York, Thames and Hudson. RUGGLES, R. & RUGGLES, N. (1972): “Communication in Economics: The Media and Technology”, Annals of Economic and Social Meas- urement, 1(2), 217–231. SAPIR, E. (1931): “Communication”, v: Encyclopaedia of the Social Sciences, vol. 4, 78–81, New York, Macmillan. SCANNELL, P. (2007): Media and Communication, London, Sage. SCHILLER, D. (1996): Theorizing Communication: A History, New York, Oxford University Press. SCHILLER, D. (2007): How to Think about Information: The History and Theory of Information as a Commodity in the Contemporary World, Champaign, IL, University of Illinois Press. SCHRAMM, W. L. (1997): The Beginnings of Communication Study in America: A Personal Memoir, Ed. S. H. Chafee & E. M. Rogers, Thou- sand Oaks, CA, Sage. SCHRAMM, W. L., ed. (1954): The Process and Effects of Mass Com- munication, Urbana, IL, University of Illinois Press. SEMETKO, H. A. & SCAMMELL, M., eds. (2012): The SAGE Handbook of Political Communication, London, Sage. SERVAES,  J.,  ed.  (2014):  Technological Determinism and Social Change: Communication in a Tech-Mad World, Lanham et al., Lexing- ton Books. SHANNON, C. E. & WEAVER, W. (1949): The Mathematical Theory of Communication, Urbana, IL, University of Illinois Press. Vlado Kotnik 88 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 88 SIGAUT, F. (1994): “Technology”, v: Ingold, T., ed., Companion Ency - clopedia of Anthropology, Routledge, London in New York, 420–459. SILBER, I. F. (2009): “Bourdieu’s Gift to Gift Theory: An Unacknow l - edged Trajectory”, Sociological Theory, 27(2), 173–190. SIMONSON, P. & PARK, D. W., eds. (2016): The International History of Communication Study, New York in London: Routledge. SIMONSON, P., PECK, J., CRAIG, R. T. & JACKSON, J. P., eds. (2013): The Handbook of Communication History, New York  in London, Routledge. SIMPSON, Ch. (1994): Science of Coercion: Communication Research and Psychological Warfare, 1945–1960, New York, Oxford University Press. ISJ Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorji (2002): Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU & DZS. SMITH, P. R. & TAYLOR, J. (2004[1993]): Marketing Communications: An Integrated Approach,  Fourth Edition, London  in Sterling, VA, Kogan Page. SNOJ, M. (2003): Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, Modrijan. SPARVIERO, S. (2010): “Understanding the Problematic Relationship between Economics and Communication Studies and Potential Solu- tions”, Javnost–The Public, 17(2), 27–44. SPERBER, D. & WILSON, D. (1986): Relevance: Communication and Cognition, Cambridge, MA, Harvard University Press. SPLICHAL, S. & DAHLGREN, P. (2016): “Journalism between De-pro- fessionalisation and Democratisation”, European Journal of Commu- nication, 31(1), 5–18.  SURUGIU, R. (2017): “’Freelancing’ as Spectacular Free Labour: A Case Study on Independent Digital Journalists in Romania”, v: Briziarelli, M. & Armano, E., eds., The Spectacle 2.0: Reading Debord in the Con- 89 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 89 text of Digital Capitalism, University of Westminster Press, London, 183–196. STALLINGS, W. (1985): Data and Computer Communications, Indi- anapolis, IN, Collier Macmillan. SWEDBERG, R. (2005a): Interest, Maidenhead, UK, Open University Press. SWEDBERG, R. (2005b): “Can There Be a Sociological Concept of In- terest?”, Theory and Society, 34(4), 359–390. TAVZES, M., ed. (2002): Veliki slovar tujk, Ljubljana, Cankarjeva za- ložba. TENSCHER, J., KOC-MICHALSKA, K., LILLEKER, D. G., MYKKä- NEN, J., WALTER, A. S., FINDOR, A., JALALI, C. & RóKA, J. (2016): “The Professionals Speak: Practitioners’ Perspectives on Professional Election Campaining”, European Journal of Communication, 31(2), 95–119. TURKLE, Sh. (2011): Alone Together: Why We Expect More from Tech- nology and Less from Each Other, New York, Basic Books. TURKLE, Sh. (2015): Reclaiming Conversation: The Power of Talk in a Digital Age, New York, Penguin Press.  VANDENABEELE, B. (2001): “On the Notion of ‘Disinterestedness’: Kant, Lyotard, and Schopenhauer”, Journal of the History of Ideas, 62(4), 705–720. VAREY, R. J. (2002): Marketing Communication: Principles and Prac- tice, London in New York, Routledge. VOGRINC, J. (2000): “Mediji po koncu medijev: Sociologija komuni- ciranja in antropologija uporabljanja priprav”, v: Zajc, M., Tehnologije in družbe, ISH, Ljubljana, 213–224. VREG, F. (2000): Politično komuniciranje in prepričevanje: Komunika- cijska strategija, diskurzi, prepričevalni modeli, propaganda, politični marketing, volilna kampanja, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Vlado Kotnik 90 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 90 WAISBORD, S. (2019): Communication: A Post-Discipline, Cambridge & Malden, MA, Polity Press. WAISBORD, S., ed. (2014): Media Sociology: A Reappraisal, Cam- bridge, Polity Press & Wiley. WAISBORD, S. (2013): Reinventing Professionalism: Journalism and News in Global Perspective, Cambridge & Malden, MA, Polity Press. WALTER, B. (2008): The Work of Art in the Age of Mechanical Repro- duction, New York, Penguin [ang. prev. J. A. Underwood; Das Kunst- werk im Zeitalter seiner technischen Reproduzierbarkeit, 1935; slov. prev. Izbrani spisi, Ljubljana, Studia Humanitatis, 1998]. WATZLAWICK, P., BAVELAS, J. B. & JACKSON, D. D. (1967): Prag- matics of Human Communication: A Study of Interactional Patterns, Pathologies and Paradoxes, New York in London, W. W. Norton & Company. WEBER, M. (1978): Economy and Society: An Outline of Interpretive Sociology, eds. G. Roth & C. Wittich, Berkeley et al., University of Ca- lifornia Press.  WEBER, M. (1988[1947]): Protestantska etika in duh kapitalizma, Lju- bljana, Studia Humanitatis. WEIK, M. (2001): Computer Science and Communications Dictionary, New York, Springer-Verlag. WILCE, J. M. (2017): Culture and Communication: An Introduction, Cambridge, Cambridge University Press. WILLIAMS, R. (1974): Television: Technology and Cultural Form, Lon- don, Fontana. WINKIN, Y., ed. (2000): La nouvelle communication, Pariz, Seuil. WINKIN, Y. (1996): Anthropologie de la communication: De la théorie au terrain, Bruselj, Éditions De Bœck Université & Éditions Larcier. WOLFELSPERGER, A. (2010): “Le désintéressement malveillant. Ou le chapitre manquant du Traité critique de l’homme économique de Jon Elster”, Revue française de science politique, 60(4), 769–785, dos- 91 Brezinteresna komunikacija: alternativna ekonomija komuniciranja 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 91 topno: https://www.cairn.info/revue-francaise-de-science-politique- 2010-4-page-769.htm# (4. 6. 2020). ZAJC, M. (2000): Tehnologije in družbe, Ljubljana, ISH. ZANGWILL, N. (2019): “Aesthetic Judgement”, v: The Stanford Ency- clopedia of Philosophy (Spring 2019 Edition), ed. E. N. Zalta, dostopno: https://plato.stanford.edu/archives/spr2019/entries/aesthetic-judg- ment/ (2. 6. 2020) ZAREMBA, A. J. (2010): Crisis Communication: Theory and Practice, London in New York, Routledge. ZHENG, D., ed. (2015): Future Communication, Information and Com- puter Science, London, CRC Press, Taylor & Francis Group. Vlado Kotnik 92 02 - VladoKotnik 5. 02. 2021 13:47 Page 92