KDO NE POZNA DOMOVINE?

Pet let je že miniro, odkar smo zad- j bežen v notranjosti srca globoko zasi-

nji “novodošli” prišli v Argentino. O-
znaka “novodošlj.” že ne odgovarja več
smislu, ki ga je imela pred leti. čas je
opravil svoje. Ostale pa so nam naloge,
ki nam jih je naložila naša odločitev, da
zapustimo svojo domovino in gremo v
svet. Zgubili smo bitko-, toda ne, ker je
zmagal sovražnik, ampak, ker je z lažjo
in prevaro omamil zapadne zaveznike,
da so ga postavili na oblast in našo do¬
movino izročili komunizmu. Laž in pre¬
vara sta začasno zmagali.

Naša dolžnost pa je, da kljub trenut¬
no izgubljeni bitki nadaljujemo borbo
do končne zmage, ko bo naša domovina
svobodna in ko bo zmagala resnica.

drana ter prava slovenska poštenost ta¬
ko močna, da ju nevihte komunističnih
laži in prevare niso mogle uničiti.

Toda, če je komunizem z lažjo in pre¬
varo uspel omamiti in speljati začasno
na krivo pot diplomate, politike in držav¬
nike, ali se moremo čuditi, če so f>osta-
li žrtev laži in prevare preprosti, dobri,! S a  sistema-laži.

nič več ne uspevata. Nasprotno. Resni¬
ca vedno krepkeje dviga glavo, To ne
velja le za veliki svet, to velja tildi za
naše Slovence v Argentini. Prepričani
smo, da bo prišel čas, ko nihče od Slo¬
vencev ne bo več pogledal papirja, na¬
mazanega s komunistično lažjo in pre¬
varo, niti poslušal agitatorjev in propa¬
gandistov, ki so služabniki največjega
in najsilnejšega nestvora komunistične-

delavni ljudje'


Trdno smo uverjeni, da bo tudi naša

Z zadovoljstvom pa moremo ugotovi- j slovenska domovina res svobodna, naša
ti: ta doba prehaja v zgodovino. Laž in ' borba končana. Zmagala bo resnica in
prevara komunističnih propagandistov ljubezen do svobodne domovine.

KONGRES MEDNARODNE ZVEZE KRŠČANSKO-DEMOKRATSKIH
STRANK IN NJENE MLADINE

V Argentini živijo tudi bratje in sestre
nam po krvi, ki so prišli v to deželo
pred nami. Niso jih vodili ideološki ra¬
zlogi; največkrat predvsem ekonomski.
Toda v veliki večini so in so bili dobri,
pošteni, delavni Slovenci. Pa kakor so
zapadni zavezniki postali žrtev laži in
prevare, tako so komunistični agenti tu¬
di te naše Slovence v Argentini narav¬
nost dušili z lažnimi novicami in mami¬
li s prevarantskimi gesli.

Ko smo prišli mi v Argentino, so nas
gledali premnogi naših bratov in sester
kot morilce in izdajalce. Laž in prevara
sta triumfirala.

Danes težko še najdeš Slovenca ali
Slovenko, ki bi temu verjel.

Ko je bil v začetku leta 1952 v Ar¬
gentini znova na obisku naš slovenski
škof dr. Gregorij Rožman, mu je “Na¬
ša Domovina”, t. j. slovenski list v služ¬
bi Titove komunistične propagande, po¬
skusil jemati ugled z lažjo. Urednike
“Naše Domovine” smo ponovno pozvali
v našem listu, da dokažejo svoje trdi¬
tve, da navedejo severnoameriške časo¬
pise po imenih, da povedo kdaj in pred
katerim sodiščem je tožil škof dr. Rož¬
man in katero amerikansko sodišče je
izdalo kako sodbo in potrdilo izrek ljub¬
ljanskega sodišča o škofu dr. Rožmanu.

Pol drugo leto je minilo, a uredniki
“Naše Domovine” niso odgovorili. Ni¬
majo toliko možatosti, da bi priznali:
Ni res, kar smo pisali o škofu dr. Rož¬
manu.

Zakaj vse to danes pišemo?

Isti list “Nova Domovina” v štev. z
dne 31. avgusta piše o neki gospodarski
organizaciji slovenskih naseljencev, ki
so prišli v Argentino pred nami. V tem
članku pravi med drugim:

“V zadnjem času so se za naše tr¬
govsko gibanje začeli zanimati tudi no¬
vodošli, ker vidijo, da imajo stari na¬
seljenci denar, s katerim bi oni radi go¬
spodarili. Na to moramo posebno opo¬
zoriti, ker mi nismo za nobeno skupnost
z ljudmi, ki ne poznajo svoje domovi¬
ne”.

Očitajo nam torej, da ne poznamo
svoje domovine. Ko so propadli vsi šla-
gerji o izdajstvu, o krvavih rokah, o ob¬
sodbah v ameriških sodiščih itd. itd.,
pravijo nam, da ne poznamo domovine.

Ni naš namen dokazovati gospodom
pri “Novi Domovini*’ v koliko mi po¬
znamo domovino ali ne. Le to jim po¬
vemo:

Tisti, ki je kakorkoli v službi komu¬
nizma, tisti ne pozna domovine, ker je
po komunističnem nauku poznati ne
sme. Komunizem je mednaroden in po¬
toki krvi so bili preliti v borbi med
brezdomovinskim in nenarodnim komu¬
nizmom in onimi, ki ljubijo svojo do¬
movino.

Ali verjamete, da bi slovenski nase¬
ljenci v Argentini, ki so prišli sem pred
nami še danes imeli vsa slovenska dru¬
štva, ki so kdaj obstojala, če bi neka¬
tere njihove voditelje pri njih delu vo¬
dila domovinska ljubezen do slovenstva
in slovenskega kulturnega udejstvova¬
nja, ne pa, da so se vključili v propa¬
gandno službo brezdomovinskega in ne-
narodnega komunizma, pa naj bo ta Sta¬
linov ali Titov, komunizem v Union
Eslavi, ali izven nje.

Prepričani smo, da je v srcih ogrom¬
ne večine slovenskih naseljencev, ki so
prišli pred nami v Argentino, da ne o-
menimo posebej trdih Kraševcev in
vztrajnih Prekmurcev, domovinska Iju-

SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO

Mednarodna zveza krščansko-demo-
kratskih strank, ki je združena v Nou-
velles Equipes Internationales je prire¬
dila svoj sedmi letni kongres v franco¬
skem mestu Tours-u v dneh od 3. do 6.
septembra t. 1., kateremu je od 7. do 10.
septembra sledil mladinski kongres istih
strank.

Kongresa so se udeležili zastopniki
krščansko-demokratskih strank iz 18
držav. Navzoči so bili tudi zastopniki
Slovenske ljudske stranke, ki je na
prvem kongresu imela 5 delegatov, na
mladinskem pa 4.

KONGRES MEDNARODNE ZVEZE
KRŠČANSKO-DEMOKRATSKIH
STRANK

Letošnji kongres je bil posvečen za
Evropo in posredno za mednarodni po¬
litični razvoj odločujočemu problemu:
Narodna oblast in pojem državne su-
verenitete. Če upoštevamo dejstvo, da
so na kongres prišli najodličnejši pred¬
stavniki evropskih krščansko demokrat¬
skih strank, ni treba ša posebej povdar-
jati važnosti in bogate vsebine teh štu¬
dijskih dni.

Kongres se je vršil v slavnostni dvo¬
rani mestne hiše, kjer je 3. septembra
ob prisostnosti tamošnjega prefekta ter
številnih francoskih in drugih ministrov
začel kongresno zborovanje belgijski
minister in predsednik NEI g. A. DE
SCHRYVER. V kratkem pozdravnem
govoru je povdaril, da se letošnji kon¬
gres vrši v času, ko se v Evropi odigra¬
vajo važni dogodki in ko je Evropa po¬
stavljena pred zgodovinsko izbiro: ali
se združi in organizira ali pa razceplje¬
na propade.

Minister DUPRAZ je naglašal, da
mora Evropa opustiti misel na samo vo¬
jaško obrambo, ker ji je poleg te po¬
trebna še idejna, gospodarska in politič¬
na združitev.

Tajnik NEI, francoski minister BI-
CHET, je kratko pojasnil ideje, ki so
ga vodile pri sestavljanju obširnega
poročila o delu, organizaciji in stanju v
mednarodni zvezi včlanjenih krščan-
skodemokratskih strank. Poročilo je bilo
že pred začetkom kongresa razdeljeno
med vse delegate. V knjigi je kratko
opisana tudi zgodovina Slovenske
ljudske stranke.

Najučinkovitejši govornik prvega
dne je bil predsednik MRP in podpred¬
sednik sedanje francoske vlade Pierre-
Henri TEITGEN, ki slovi kot eden naj¬
boljših govornikov sedanjega časa. S
prepričevalno besedo je najprej povda¬
ril, da so osrednja evropska vprašanja:
francosko-nemški odnos, skupna evrop¬
ska vojska ter rešitev gospodarsko- so¬
cialnih vprašanj. Uspešen odgovor na
zadnje vprašanje bi vsem slojem vseh
evropskih narodov dal upanje in tudi
dejansko možnost za pravično ureditev
socialnih odnosov; boljše življenske raz¬
mere bodo omogočile močno in učinkovi¬
to obrambo evropske civilizacije, ki je po
izvoru in vsebini krščanska.

Teitgen je med drugim dejal: “Brani¬
ti hočemo svoja polja in mesta, svoje
gore in potoke, može, žene in otroke.
Toda le krščansko pojmovanje civiliza¬
cije nam daje pravi smisel. Kajti važno
je, da vemo, da je nad denarjem, nad
silo in močjo moralna obveznost, ka¬
tero morajo spoštovati vsi. Kajti važno
je, da vemo, da so vsi ljudje in vsi na-

JE ZASTOPALO PET DELEGATOV

rodi enaki, tudi, če so majhni in revni.
Samo krščanska kultura je strpna do
vseh. Skozi molk svojih ječ in grobišč j
danes vsa Srednja in Vzhodna Evropa
priča o tej resnici”.

Govornik je žel viharno odobravanje
vseh, ko je pozdravil zastopstva od ko¬
munistov zasužnjenih narodov, ali ka¬
kor se je sam izrazil “zastopnike ti¬
stih, ki upajo in trpijo”. Svoj govor je
zaključil s pozivom: “Evropa mora v
službo svojega krščanskega poslanstva
postaviti vse svoje gospodarske in vo- ]
jaške moči!”

Popoldne istega dne sta govorila I
nemški univerzitetni rektor von der
HEIDTE in francoski 'odvetnik Henri
TEITGEN, oče dopoldanskega slavnost¬
nega govornika. Predstavnik nemške
krščanskodemokratske stranke je razvi¬
jal misli o filozofskih ter pravnih osno¬
vah naddržavne oblasti in o zgodovin¬
skem razvoju pojma državne suvereni-
tete. Drugi govornik je isto snov osvet¬
lil s političnega vidika? Nazorno je po¬
kazal, kako individualizem vodi na po¬
litičnem polju do pretiranega naciona¬
lizma, ki je največji nasprotnik misli o
evropski skupnosti.

V debati, ki je sledila naslednjega
dne — petek 4. sept. — je najprej biv.
belgijski minister HEYMAN govoril o
delu krščanskodemokratske skupine v
štrasburškem evropskem parlamentu,
bivši nizozemski minister SASSEN pa
je prikazal rezultate štrasburških ev¬
ropskih institucij.

Ob sedmih zvečer je prefekt pokraji¬
ne Tourraine na vrtu svojega dvorca
sprejel delegate, ki so se udeležili kon¬
gresa. Prijazno še je pogovarjal tudi
z delegati Slovenske ljudske stranke.

Pri večerni debati, ki se je zavlekla
skoro do polnoči, so zastopniki krščan-
skodemokratskih strank iz raznih držav
razlagali svoja stališča do vprašanj, ki
jih je obravnaval kongres.

V soboto, —. 5. sept. — se je nadalje¬
vala debata o referatih glavnih govor¬
nikov.

Opoldne je predsednik NEI ob navzoč¬
nosti vseh zborovalcev položil venec
pred spomenik padlih vojakov, nakar
je župan mesta Tours za vse udeležen¬
ce kongresa priredil velik sprejem.

V popoldanski debati je govoril tudi
predsednik Zveze krščanskodemokrat-
skih strank Srednje Evrope Msgr. dt.
Kozi-Horvath. V svojem govoru je po-
vdarjal trpljenje narodov pod komuni¬
stičnim nasiljem, naglašal pa tudi ne¬
varnost Titovega komunizma in njego¬
ve igre z zahodnoevropskimi državami.
Zborovalce je pozdravil tudi glavni
tajnik Zveze krščansko-demokratskih
strank Srednje Evrope Konrad S1ENJE-
WICZ.

Zvečer je francoska skupina NEI, ki
je organizirala letošnji kongres, udele¬
žencem priredila banket v eni najbolj
znanih kleti v VOUVRAY. Na banketu
je spregovoril tajnik francoskega zu¬
nanjega ministrstva Maurice SCIIU-
MAN. V svojem pozdravnem nagovoru
je naglašal, da je Evropa postala nuj¬
nost ne samo radi boljševiške nevarno¬
sti, temveč tudi radi gospodarskega in
socialnega položaja. Kadar bo Evropa
dovolj močna, se bo tudi boljševiška Ru¬
sija rada ali nerada pogajala z njo. Vsi
pa imamo veliko nalogo, je nadaljeval
Maurice Schuman,” da se borimo pro¬

El General Peron expondra la polllica agraria del Gobierno

Un extraordinario interes, que se refleja en el gran entusiasmo evidente en
los medios rurales de la Provincia de Buenos Aires, ha despertado el magno acto
de los agrarios, a realizarse el sabado de esta semana en Pergamino, que sera
presidido por el Presidente de la Republica general Peron durante el cual el pri¬
mer mandatario dirigira un mensaje al pueblo trabajador del agro para dar a
eonocer los beneficios ,que han de derivarse del nuevo regimen.

El presidente llegara a Pergamino a las 9.30 y de inmediato pasara re-
vista a las columnas de trabajadores de sindicatos rurales y organizaciones
agrarias, en las que formaran mas 20.000 personas.

Como ya hemos publicado este gran acto de Pergamino clausurara la in-
tensa campana pro aumento de la siembra del maiz que ha venido desarrollan-
dose con pleno exito en la provincia, bajo los auspicios dfe su gobierno.

General Peron bo govoril o smernicah svoje agrarne politike

Za mogočno zborovanje poljedeljcev in poljedeljskih delavcev, ki bo to so¬
boto v Pergamino v provinci Buenos Aires, je v vseh krogih veliko zanimanje.
Udeležba na njem bo ogromna.

Kot smo že poročali, bo na zborovanje prišel tudi predsednik republike ge¬
neral Peron ter bo s svojim govorom zaključil letošnjo uspešno kampanjo za
povečani pridelek koruze.

Predsednik general Peron bo prispel v Pergamino ob 9.30 uri v spremstvu
ministrov zvezne vlade in ostalih visokih državnih funkcionarjev. Takoj nato bo
pregledal vrste, v katerih bo razporejenih 20.000 poljedeljskih delavcev in čla¬
nov poljedeljskih sindikatov, nakar bo imel svoj napovedani govor. V njem bo
obrazložil smernice agrarne politike svoje vlade ter bo poljedeljce in poljedeljske
delavce opozoril na koristi, ki jih bodo imeli vsi od te politike.

ti ‘staremu človeku’, ki ga zastopata
danes marksizem in komunizem ter ure¬
sničimo ‘novega’, ki bo v smislu krščan¬
ske pravičnosti in ljubezni znal graditi
boljši svet”.

Po končanem banketu so se udeležen¬
ci odpeljali na izlet po prekrasni dolini
Loire ter občudovali njene lepe gradove,
ki so bili veličastno razsvetljeni.

V nedeljo, — 6. sept. — so se vsi ude¬
leženci kongresa najprej zbrali v bazi¬
liki ob grobu sv. Martina, kjer je nad¬
škof mesta Toursa daroval sv. mašo ter
je v svoji globoko zasnovani pridigi po¬
kazal, kako je bil sv. Martin v svojem
zunanjem življenju in v svojem delu I
prvi Evropejec.

Pred zaključnim zborovanjem je bila
seja Izvršilnega odbora, ki je dokončno
izdelal resolucije. Pri zaključnem zbo¬
rovanju je predsednik NEI, belgijski
državni minister. SCHRYVER povzel
glavne misli kongresa, nakar je bila
prečitana in sprejeta

RESOLUCIJA,

V kateri 7. kongres Mednarodne zveze
krščanskodemokratskih strank, prežet s
skupnimi načeli različnih krščanskode¬
mokratskih strank naglaša:

da ima Evropa skupno kulturno ded-
ščino, ki je ogrožena in jo je mogoče re¬
šiti le, če se Evropa združi;

da so vse evropske dežele radi gospo¬
darskega položaja med seboj odvisne in
da more njihov skupni napredek, gospo¬
darski in socialni biti uresničen le v tes¬
ni gospodarski skupnosti;

da uresničijo vojaško in politično
enotnost.

Resolucija nadalje pravi: čeprav so
direktni in naravni zastopniki narodnih
interesov države, vendar obstoja skupen
blagor evropski, katerega more zasto¬
pati le naddržavna avtoriteta. Do te pa
ne more priti, če se zahodno evropske
države takoj ne odločijo, da uresničijo
evropsko skupnost, ki mora ostati od¬
prta vsem.

Nadalje resolucija izraža željo, da se
bodo vse zainteresirane vlade brez
zavlačevanja lotile resnega preučevanja
že predloženih načrtov, pri čemer se se¬
veda ne sme nikdar pozabiti, da mora
in more bodoča evropska naddržavna
'avtoriteta prevzeti v svoje roke le za¬
deve, katerim države kot take same ni¬
so kos, mora pa jim pustiti naloge, ka¬
tere bodo one najbolje izvršile.

Popoldne so udeleženci obiskali kra¬
je in gradove, na katerih sta živela in
delovala francoska pisatelja Ronsard in
Hugo, Nekateri udeleženci so morali ra¬
di kratko odmerjenega časa že s prvi¬
mi popoldanskimi brzovlaki odpotovati
-— med temi tudi dva delegata Slov.
ljudske stranke, ostali trije delegati
SLS pa so izrabili popoldan in so obi¬
skali slovenske rojake v okolici Toursa.

I KONGRES MLADINE
| KRŠČANSKO-DEMOKRATSKIH
1 STRANK

Po zaključenem kongresu Mednarodne
zveze krščansko-demokratskih strank se

je takoj začel kongres mladine Medna-
•rodne zveze krščansko-demokratskih
strank ter je trajal od 7. do 10. septem¬
bra. Tudi na njem je bila zastopana
mladina Slovenske ljudske stranke s
svojimi delegati.

Kongres se je začel pod prijetnim vti¬
som velike zmage krščanske demokrat¬
ske stranke v Nemčiji, katere’ zgodovin¬
ski pomen je posebno povdarjal pred¬
sednik zborovanja Franco Nobili.

Glavni referat, ki je bil uvod v delo
kongresa, je imel predsednik francoske
mladinske sekcije Philippe FARINE o
temi

evropska politična skupnost.

V temeljitem referatu je najprej opi¬
sal naravo in strukturo evropske poli¬
tične skupnosti in navajal zadeve, ki
naj bi spadale v njeno pristojnost. Na¬
to je razpravljal o odnosih do drugih
držav, ki ne bi bile članice te skupnosti,
v tretjem delu svojega govora je pa jas¬
no povedal, da “odklanjamo vsak nev-
tralizem, prav tako pa tudi križarsko
vojno, ker sodimo, da mora biti Evropa
najprej močna, nakar bo lahko govorila
z Vzhodom.”

Popoldansko skupno zborovanje je bi¬
lo posvečeno referatu o delu mladinske
sekcije Mednarodne zveze krščansko-
demokratskih strank ter debati, ki se je
razvila ob poročilu tajnika BOBROV-
SKEGA.

V torek, 8. septembra, je bilo vse de¬
lo osredotočeno na delo v komisijah: u-
stavno-gospodarsko-socialni ter kultur¬
ni, v katerih so tudi delegati Slovenske
ljudske stranke odločilno posegali v de¬
bato, zlasti v gospodarsko-socialni ko¬
misiji.

Po skupnem banketu tega dne je bil
noč :i obisk razvestljenih gradov.

V sredo, 9. septembra, so na skup¬
nem zasedanju posamezne skupine pred¬
ložile svoje resolucije, nakar je posebna
komisija izdelala končno

RESOLUCIJO,

katero so udeleženci kongresa sprejeli
1  na zaključnem zasedanju.

V resoluciji mladina Mednarodne zve¬
ze krščansko-demokratskih strank pov-
darja, da mora mladina krščansko-de¬
mokratskih strank stati v prvih vrstah
pri delu in v borbi za Združeno Evropo.
Zahteva nadalje konkretne cilje tega
dela, v peti točki pa “izjavlja, da bo
združitev Evrope končana šele, ko bodo
danes zasužnjene dežele imele možnost,
da se priključijo danes še svobodnim
državam. Eden ciljev svobodnih narodov
mora biti, da se da zasužnjenim naro¬
dom možnost in pravica, da svobodno v
demokratičnih volitvah izvolijo vlade po
svoji volji.

Oba kongresa sta pokazala, kako vse
evropske krščansko-demokratske stranke
uspešno študirajo pereče sodobne pro¬
bleme in kako v resnem delu priprav¬
ljajo svoje člane za delo pri gradnji
Združene Evrope, kjer so prav krščan¬
ski demokrati že doslej napravili največ
in dostikrat nosijo najbolj odgovorna
bremena.

Str etn 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Eisenhower je povabil franc,
preds. Laniela na obisk v Washington,
kjer namerava z njim razpravljati o
notranjem franc, položaju, posebej pa
še o položaju v francoski Indokini. —
Truman in Stevenson sta v svojih go¬
vorih napadla Eisenhowerjevo notranjo
politiko ter mu očitata, da nima resne¬
ga programa. Eisenhowerja je napadal
tudi angl. laburistični veljak Bevan, ki
je dejal, da Eisenhower “ne ve, kaj ho¬
če, še manj pa njegov zun. minister
Dulles.” — Znani emeriški republikan¬
ski senator Joseph McCarthy, katoli¬
čan, se bo 29. septembra poročil v ka¬
tedrali sv. Mateja v Washingtonu z
gdč. Jean Kerr. McCarthy je star 43
let, Jean Kerr pa 29. Nevesta je presto¬
pila iz presbiterianske sekte v katoliško
vero. Jean Kerr je 1. 1945 končala štu¬
dije na washingtonski univerzi ter 1.
1948 prišla kot uradnica v McCarthyje-
vo pisarno v senatnem odboru za razi¬
skovanje protiameriške delavnosti. Mc
Carthy je bil sodnik v "VVisconsinu ter
je bil 1. 1946 izvoljen v ameriški senat.
— Ameriška vlada je objavila, da bo v
slučaju kitajskega napada na brit. ko¬
lonijo Hongkong prišla Angliji na po-
pomoč v obrambo tega pristanišča.

ANGLIJA: Soproga 1. 1951 izginule¬
ga britanskega diplomata Macleana je
pred dnevi s svojimi tremi otroci izgi¬
nila iz Švice neznanokam. Švicarska in
britanska policija sta dobili sled za njo
v Avstrijo do Dunaja, od tam pa nič
več. Menijo, da se je na določenem kra¬
ju sešla s svojim možem, ki je pobegnil
za železno zaveso in dela za sovjete.

ITALIJA: Italijanska vlada je obja¬
vila široko amnestijo za fašistične voj¬
ne zločince, ki so še zaprti. — Italiji
grozi val stavk, ki naj se začno 24. t. m.,
Če vlada ne bo rešila vprašanja zvišanja
plač vsaj na minimum, t. j. 30.000 lir
mesečno za delastvo V stavko bo stopilo
3 milijone komunistov in nekomunistov.

TRST: Spor med Italijo in Titovo Ju¬
goslavijo glede Trsta se je polegel in
pričakujejo, da bo polagoma znova pri¬
šlo do poskusov z ene ali druge strani,
za mirno rešitev tega problema. Kot do¬
kaz zmanjšanja napetosti navajajo dej¬
stvo, da Tito ni poslal novih čet proti
Trstu; da Palla uporablja bolj umirjene
izraze kadar govori o Titu in da je Ita¬
lija umaknila del svojih čet iz bližine
Trsta, kamor jih je poslala, ko se je spor
razplamtel

EGIPT: Gral. Naguib je objavil, da so
neke tuje velesile, med njimi ZSSR, pri¬
pravljale zaroto, s katero so hotele u-
moriti njega in vse člane njegove vlade
ter znova privesti Faruka na oblast. Po¬
licija je zarotnikom, ki so dobili za iz¬
vedbo zarote izplačanih 200.000 funtov
sterlingov, prišla na sled in jih zaprla.
Vsi pridejo pred vojaško sodišče in bodo
usmrčeni.

ZSSR: Za preosnovo sovjetske vlade
in partije, kjer je postal prvi tajnik 52
let stari Ukrajinec Kruščev, so izvedli
spremembe tudi v vladi na Češkoslo¬
vaškem, prav tako pa tudi v Romuniji.
Tendenca vseh teh sprememb je, po
mnenju opazovalcev, dati kom. partiji v
satelitskih državah še močnejšo kontrolo
nad državo. —- Sovjetska vlada je obja¬
vila, da so v ZSSR izvedli nove poskuse
z atomsko bombo. K tej objavi so v USA
poudarili, da so ameriški atomski znan¬
stveniki daleč pred sovjetskimi. — Ma-
lenkov je objavil, da je rdeča Kitajska
nova velesila na Daljnem vzhodu, ki ni
osamljena. ZSSR stoji trdno za njo. Na¬
padel je istočasno ameriško politiko na
Daljnem vzhodu in dejal, da bo ZSSR
dala za obnovo severne Koreje 1 mili¬
jardo rubljev.

VZH. NEMČIJA: Vzhodnonemški kom.
vodja Ulbricht je pozval nemške komu¬
niste, naj z vso silo zatro tajne protiko¬
munistične organizacije, ki se širijo po
Adenauerjevi zmagi v sovjetski coni. Ob¬
javil je, da je mnogo protikomunistov
oboroženih in da bo vlada zato še po-
jačala svojo tajno policijo.

GOVORICE O BERII

100.000 DOLARJEV ZA SOVJETSKO
LETALO MIG

Na letališče Kimpo vjužni Koreji je
v nedeljo priletel prvi severnokorejski
pilot s sovjetskim MIG-om ter zaprosil
za zaščito Amerikance. Pilot bo dobil
100.000 dolarjev za MIG-a in politični
azil v USA, kakor je pred meseci oblju¬
bil gral. Clark za vsakega pilota, ki bo
pripeljal nepoškodovan MIG Amerikan-
cem v roke.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo
- PORAVNAJTE NAROČNINO! -

Komisija ameriškega senata, ki ji
predseduje senator Mc Carthy, je obja¬
vila, da je že dalj časa v stiku z možem,
ki trdi, da je bivši vodja sovjetske taj¬
ne policije Beria. Mc Carthy sam je po¬
zneje izjavil, da sicer ne verjame, da bi
bil mož res Beria, vendar ne izključuje
možnosti, da se je Berii posrečilo uiti iz
Rusije. Najpreje so govorili, da bi bil
Beria v neki južno ameriški državi, se¬
daj navajajo', da je v neki evropski ne¬
komunistični deželi, član Mc Carthyje-
ve komisije je odpotoval v Evropo, da
bi se tam sešel s tem Berio jn ugotovil,
ali je možno, da bi bil to bivši sovjet¬
ski notranji minister, ki je po Stalinovi
smrti postal član trojke, ki je prevzela
vodstvo Sovjetske zveze. Ta Beria je se¬
daj zaprosil za azil v ZDA in ponuja,
da bi Mc Carthyievi komisiji povedal
vse, kar ve. In vedeti mora res mnogo,
saj je bil Beria med drugim tudi pred¬
sednik sovjetske komisije za atomsko
energijo.

Stalinovo nasledstvo še ni razrešeno.

Ruska zgodovina je polna primerov,
da so ob smrii vladarja ali drugega na¬
rodnega voditelja nastopali razni lažni
“carjeviči” in si lastili pravice nasled¬
stva. S takimi pojavi so bile vedno v
zvezi razne notranje krize in celo revo¬
lucije. šele ko je nastopil spet novi vla¬
dar s trdo roko, je bilo zmede konec.

Poznavalec ruskih razmer Boris Suva ■
rin piše v pariškem dnevniku “Figaro”,
da nasledstvo po Stalinu še vedno ni
razrešeno. Borba za nasledstvo se' še ni
mogla razmahniti, ker še vedno ni jas¬
no, kako je Stalin sploh umrl. Suvarin
meni, da je polno znakov, da je bil Sta¬
lin umorjen in sicer bi ga naj bili od¬
stranili člani politbiroja. Stalin se je z
aretacijami zdravnikov v Moskvi “zale¬
tel”, kmalu nato pa je še sprožil nov
val čiščenj v komunizmu; toda Stalin ga
je začel tokrat najprej v satelitskih dr¬
žavah. Šle so visoke komunistične glave:
Slansky, Rajk, Kostov, Ana Pauker in
verjetno tudi Dimitrov, bivši tajnik ko-
minterne. Stalin je metal smrti v naroč¬
je osebe z imeni, ki so bile vredne ta¬
kih procesov, kakor jih je rabil. Čistke
se najbrž ne bi ustavile samo pri sate¬
litih; iz politbiroja v Moskvi bi si Sta¬
lin moral izbrati osebe, ki bi morale na
proces. Za javne procese je Stalin ve¬
dno rabil može iz “prve garniture”. To¬
krat bi ga pa bili baje prehiteli in Su¬
varin pravi, da je bil Stalin pokopan ta¬
ko (hitro in brez pravega pompa), da
je bil pogreb še en umor. Po smrti Sta¬
lina skoraj da več ne omenjajo, v Krem¬
lju govore samo o tem, da vodi Rusijo
“kolegijalna” vlada, ki priznava za svo¬
jega voditelja samo še Lenina.

Stalinova smrt je bila. dogodek, ki je
zajela vso ekipo politbiroja in da se je

začela silovita borba med nasledniki, so
dogodki hitro pokazali. Beria je verjet¬
no bil tisti, ki je dosegel, da je bilo Ma-
lenkovu odvzeto mesto generalnega taj¬
nika partije (ki v Rusiji nadzira polici¬
jo in vse delo vlade) in dano Kruščevu,
ki pa je veljal za pristaša Malenkova.
Koncem junija je bil položaj borbe tak,
da je moral z vodstvenega mesta Beria
in 9. julija so v Moskvi .objavili, da je
bil Beria odstranjen s svojega mesta,
ker da je postal izdajalec in da je bila
“njegova zadeva izročena vrhovnemu
sodišču.” Nikdar pa ni bila objavljeno,
da je bil Beria kdaj aretiran.

Pobeg v inozemstvo?

Pivi, ki je izginil iz Moskve po Sta¬
linovi smrti, je bil njegov osebni tajnik
in njegova “mračna senca”, Poskrijebi-
šev. Suvarin piše v svojih člankih, da je
bil Poskrijebišev zli duh vse Rusije in
mož krvavih rok, ki mu ga ne bi bilo
para v vsej zgodovini. Toda vso kri je
prelil po Stalinovih navodilih. Po smrti
Stalina je izginil, dasi je bil armadni
general sovjetske vojske. Oblasti so ob¬
javile, da je pobegnil in da bo postav¬
ljen pred sodišče, ko ga dobe. Kmalu
neto so listi v Evropi in ZDA objavili
“Stalinovo oporoko”, ki bi jo naj bil v
kopiji Pcskrijebišev prinesel s seboj.
Ako je uspelo pobegniti P., tedaj ni iz¬
ključeno, da je isto lahko organiziral
Beria zase.

Zgodovina srednjega veka je polna

sprožila že v prvih dneh. Ko je bil
obračun blizu, je Beria imel sredstev do¬
volj na razpolago, da izvede isto, kar
je storil Poskrijebišev.

Ako bi bil res uspel beg Berii, tedaj
bi to pomenilo silovit udarec za komu¬
nizem. Verjetno bi bil ta udarec hujši
kot pa to, če bi Berii uspelo zatreti
Malenkova in tako sprožiti odkrit no¬
tranji boj za vodstvo partije. Režim, ki
mora dopustiti, da mu uide tak mož
kakor je Beria, mora res biti na robu
dekadence...

Seveda bi se s tem v Rusiji sprožila
kriza, ki bi se verjetno razvijala vsaj
še eno desetletje. Komunizem kot ideo¬
logija bi doživljal hud pretres, obratno
pa bi politična in vojaška moč sovjet¬
skega imperializma še naraščala, zlasti
ako bi v Moskvi videli, da jim Beriev
beg res več škoduje, kakor pa so med¬
tem lahko že sami preračunali.

Da je sovjetska diplomacija še trdno
v sedlu, se vidi ravno iz dogodkov zad¬
njih tednov. V Moskvi so po Stalinovi
smrti postali ravno toliko “miroljubni”
in pripravljeni “na spravo”, da so lahko
zabili prve kline razdora med zahodne
zaveznike. Povečali so nasprotje med
Anglijo in ZDA. V Evropi so v satelit¬
skih državah dopustili nekaj olajšev, to¬
da nikjer ni znakov, da bi se sovjetska
vojska mislila iz Srednje Evrope umak¬
niti. Za ureditev nemškega vprašanja
so sovjeti ponudili take pogoje, da jih
zahodni zavezniki ne morejo sprejeti.
In to pomeni, da bosta Berlin in Dunaj
še dolgo v sovjetskih zonah. Nekateri
so bili mnenja, da sovjeti v Aziji po-

zgodb o pokoljih na kneževskih dvorih j puščajo, ko so dovolili premirje na Ko¬
reji. Toda sedaj se je položaj tam po¬
slabšal, ker so sovjeti pokazali, da mi¬
slijo ohraniti severno Korejo pod svojo
kontrolo. In ker še ni izgledov za mi¬
rovno konferenco na Koreji, se že govo¬
ri o možnosti obnovitve sovražnosti po
15. oktobru.

Sovjeti največ računajo na razkroj v
zahodni koaliciji; Beriev beg bi bil do¬
bra postavka za tiste, ki mislijo, da je
tudi komunizem v razkroju. . .

in ko je med morilci šlo nato za delitev
dedščine, je vedno nastal nov krvav
obračun med njimi samimi. Ako je bil
Stalin odstranjen po sklepu kolegija v
Kremlju, tedaj je edino možno, da vlada
v Kremlju samo “kolegij,” ker se samo
tako lahko ohrani ravnotežje med kom-
plici. Toda taki kolegiji se niti v manj¬
ših okoliščinah ne bi mogli obdržati, kaj
šele v Sovjetski zvezi. Zato se je borba
za diktature nadaljevala, kakor se je

TITO IN MOSKVA

“Pregled,” ki ga izdaja Narodni odbor
za svobodno Evropo v New Yorku, je v
svoji augustovski številki objavil nova
poročila o zbliževanju med Titom in
Moskvo. Tako pravi, da je politbiro jug.
kom. stranke že v marcu sklenil doseči
spravo z Moskvo. Med Beogradom in
Moskvo bi naj posredovala kitajska ko¬
munistična stranka. Kit. kom. stranka je
predlog sprejela in posredovala v Mo¬
skvi koncem aprila t. 1. Sporazum med
Beogradom in Moskvo je že dosežen,
vendar so iz taktičnih razlogov sklenili,
da naj ostane vse tajno in da se pribli¬
ževanje objavi samo v toliko, kolikor to
odgovarja “normalnemu razvoju”. Ista

KOROŠKA

V Šmihelu pri Pliberku je daroval
prvo Sv. mašo Ciril Turk. Ob tej pri¬
liki naj bi se tudi zbrali vsi ministrant-
je iz Podjune; pa je slabo vreme marsi¬
koga odvrnilo; tako se jih je namesto
napovedanih 150 zbralo samo 80. Prav
tako je slabo vreme pokvarilo vsa u-
panja vaščanov, da bi bila nova maša
na prostem, in sicer prav tam, kjer je
pred leti dr. Janez E. Krek govoril na
velikem slovenskem taboru. Vsa slav¬
nost je bila zato v cerkvi. Slavnostni
pridigar je bil Msgr. dr. Jagodic, ki je
za uvod prebral pozdravno pismo naše¬
ga škofa dr. Rožmana. Takole piše škof:
“Na istem oltarju kot sem jaz pred 46
leti daroval svojo novo sv. mašo, boste
danes Vi, preč. g. novomašnik, darovali
svojo prvo darite.v. Pozdravite mi Jezu¬
sa v šmihelskem tabernaklju, šmihelska
fara je bila nekoč kot plodovitna njiva,
ki je dajala obilo duhovniških poklicev.
Fara, ki nima duhovniških poklicev, je
bolna...” Na novi maši je bila sestra
škofa dr. Rožmana. Cerkveno petje je
vodil dr. Cigan.

V dneh, ko so se na italijansko- av¬
strijski meji pri Ziljskih Vratih (vseka¬
kor na slovenskem ozemlju!) zbrali za¬
stopniki mladine dvanajstih držav in
javno zahtevali “Hočemo združeno Ev¬
ropo”, so na Trušnjah priredili Marija-
niščniki iz Roža. Podjune in z Zilje svoj
letošnji počitniški sestanek. Prebival¬
stvo iz Štriholč, želinj in okolice je svo¬
je študente navdušeno sprejelo v svoj
krog. V zahvalo za izkazano gostoljub¬
nost so študentje nameravali prirediti
zabaven večer. Za dvorano so prosili ne¬
ko gostilničarko, za oder pa trušenjsko
Dorfgemeinschaft; ta je oder odkloni¬
la, gostilničarka pa najprej dvorano da¬
la. Ko pa jo je obiskalo nekaj nemških
prenapetežev in ji zagrozilo, da bodo

vse razbili, ako res da dvorano Sloven¬
cem, je tudi ona odpovedala. Takšno
ravnanje nemško-avstrijske mladine pač
ni v skladu s klicanjem “Hočemo zdru¬
ženo Evropo”!

Letos v jeseni bo dokončana elektri¬
fikacija železniške proge Beljak - Trbiž.

Prihodnje leto nameravajo elektrificira¬
ti progo Beljak - Podrožica in Beljak-
Celovec.

Miha Marinko in dr. Marjan Brecelj

sta sredi avgusta obiskala Celovec in
si ogledala celovški velesejem, na kate¬
rem so bila zastopana tudi nekatera
slovenska podjetja.

“Naš tednik” navaja v uvodniku
“Gozd naše zlato”, da je na Koroškem
od skupne kulturne površine domala
polovica pokrita z gozdovi, katerih je
skoraj 420.000 ha. V okrajih južne Ko¬
roške je pa preko polovice kulturne po¬
vršine zaraščene z gozdovi. In iz teh ko¬
roških gozdov, ki tvorijo 13% celokup¬
ne gozdne površine, prihaja skoraj 30%
vsega avstrijskega lesa za izvoz v ino¬
zemstvo.

Beljaško “žegnanje” je obiskalo letos
okrog 25.000 ljudi. Ob tej priliki so iz- \  ključuje takole:

poročila navajajo, da je prišlo do ponov¬
nih tajnih sestankov med Titovimi dele¬
gati in sovjetskimi zastopniki v Avstri¬
ji (Dunajsko Novo Mesto, Gradec, Ce¬
lovec, .Beljak). Skozi Jugoslavijo je po¬
tovalo večje število sovjetskih agentov
in v Jugoslavijo se je vrnilo večje šte¬
vilo kominformovcev. Opaženo je bilo
tudi, da je po dolgem času spet potoval
skozi Beograd v Rusijo sovjetski voja¬
ški ataše v Albaniji. Na meji Jugosla¬
vije so stalni stiki med jug. in sovjet¬
skimi kom. agenti in da bi o tem ne
prodrle novice v svet, so na madžarski,
romunski in bolgarski meji zelo poostri¬
li varnostne ukrepe, da bi tako ostalo
vse tajno.

Politbiro jug. kom. stranke je imel
pogoste seje v Beogradu, kjer razprav¬
ljajo predvsem samo o stikih z Moskvo.
Tito sam je imel v zadnjem času mno¬
go konferenc z najvišjimi generali svo¬
je vojske, ki zagovarjajo pospešenje sti¬
kov z Moskvo. Vse to je po posebnih
navodilih moralo ostati kar najbolj taj¬
no in omejeno samo na najvišje kroge.
Da ne bi bilo vse preveč jasno, pa bi
moralo priti od časa do časa do več ali
manj pomembnih spopadov na meji, če¬
mur bi sledilo primerno zmerjanje po
časopisih. Za enkrat naj namreč vse to
j zbliževanje spremlja opreznost in se naj
stiki med Moskvo in Jugoslavijo zbolj-
. šujejo le v toliko, kolikor to odgovarja
zbliževanju med sovjeti in zahodnimi
velesilami.

Švicarski list “Liberte” je objavil po¬
sebno poročilo o zbliževanju med Mo¬
skvo in Titom in pravi, da sta bila ge¬
nerala Peko Dapčevič in Vukmanovič,
ki sta pri Titu zagovarjala potrebo spo¬
razuma z Moskvo. V celicah jug. kom.
stranke in jug. vojske se je kominfor-
mizem zelo utrdil. Moskva pa tudi no¬
če olajšati Titovo sodelovanje z zaho¬
dom in zato se govorice o sodelovanju
med sovjeti in Titom širijo tudi iz ko-
minformističnih krogov. Zato list za-
Tito se bo pobotal z

točili 50.000 litrov piva in okrog 7.000
litrov vina.

Po 15 letih je bila v Bilčovsu spet no¬
va maša, ki jo je opravil Rudi Safran.
Poleg številne množice vernikov so slav¬
nost počastili z obiskom gg. prošt Be-
netek, dekan Koschier, Repnik iz Kot-
mare vasi, Kanauf iz Št. lija, Škorjanc
iz Sveč, Gindele iz Glauschacha in dru¬
gi; ceremoniar je bil Maks Mihor, pri¬
digal pa je Kašelj.

Za župnika v Pokrčah je bil inštali¬
ran Alojzij Kulmež. Navzoča sta bila ob
inštalaciji prošta Benetek in Trabesin-
ger.

Moskvo, če bo Moskva to hotela. V in¬
teresu obeh strank pa je, da se to izve¬
de brez hrupa in tiho, da bo tako lahko
denarna in vojaška pomoč z zapada čim-
dalj tekla v blagajne jug. kom. stranke.

ZN ZASEDAJO

Na zasedanju glavne skupščine ZN je
po otvoritvi dne 14. t. m. prvi govoril
amer. zun. minister Dulles, ki je z vso
resnostjo opozoril ZSSR in njene sateli¬
te, da naj vendarle enkrat prično sode¬
lovati s svobodnim svetom za mir. Obe¬
nem je nastopil proti pripustitvi rdeče
Kitajske v ZN, kar je skupščina izgla-

Buenos Aires, 24. IX. 1953

ARGENTINA

V Buenos Aires so prispeli tehniki
severnoameriških televizijskih .postaj
ter bodo televizirali predsednika g e _
nerala Perona. Njegov govor bo v Se¬
verni Ameriki prenašalo 150 televi¬
zijskih postaj.

Na južni zemeljski polobli je 21
september začetek pomladi. Ta dan
je v Argentini posvečen dijaški mla¬
dini. Je pouka prost dan, zato g a
mladina praznuje z vso zdravo mla¬
dostno razigranostjo. V Buenos Ai¬
resu je stara aristokratska avenida
Santa Fe tega dne polna dijaške mla¬
dine. Gojenci in gojenke raznih sli¬
karskih šol in akademij izdelujejo kar
na avenidi razne portrete in jih pro¬
dajajo mimoidočemu občinstvu, ali p a
se na razne načine" zabavajo. Večina
mladine ta dan porabi za izlete. Pro¬
fesorji na raznih srednjih šolah se z
mladino z vlaki in omnibusi že zju¬
traj odpeljejo v razne kraje v provin¬
co in v veselem razpoloženju prebi¬
jejo dan.

V Buenos Airesu je umrl general
Alfredo A. Avalos, vrhovni poveljnik
argent. suhozemske vojske. Pok. ge¬
neral je bila odlična argent. vojaška
osebnost ter se je pogreba udeležil
osebno predsednik republike general
Peron z vsemi člani svoje vlade.

V Buenos Aires je prispel brazil¬
ski general Angelo Mendes de Mo-
rais, kj se bo kot gost države mudil
v Argentini dva tedna.

Na občnem zboru Argentinsko
nemške trgovske zbornice so posa¬
mezniki govorniki povdarjali lepe re¬
zultate, ki jih je dosedaj pokazala ar¬
gentinsko nemška trgovinska pogod¬
ba. Po tej pogodbi je Argentina v
času od leta 1950 do sedaj izvozila
v Nemčijo raznega blaga za 240 mi¬
lijonov dolarjev, iz Nemčije je pa v
istem razdobju uvozila blaga za 216
milijonov.

Slušatelji fakultete za naravne ve¬
de na vseučilišču v Salti Jose Miguel
Vitanio, Milenko J. Yurchich (Jur¬
čič) in Jose Antonio Robles so. odkri¬
li razvaline starega rudnika, v kate¬
rem so davno kopali oniks.

Vodstvo demokratske stranke je
sklenilo, da bo posebna delegacija te
stranke zaprosila za sprejem pri
predsedniku republike, s katerim bo
imela razgovor o vseh' notranjepoli¬
tičnih vprašanjih.

Na vojaški paradi za praznik čil¬
ske neodvisnosti je v čilski prestolni¬
ci sodelovalo tudi trgent. vojaško le¬
talstvo.

V Buenos Aires je dopotoval rav¬
natelj nemškega industrijskega pod¬
jetja Hoesch v Dortmundu Willi
Ochel. Njegov prihod je v zvezi s po¬
stavitvijo velike tovarne za izdelova¬
nje železniškega materiala za pod¬
zemske železnice v Buenos Airesu.

S ponedeljkom so v Argentini pre¬
nehali veljati vsi predpisi glede ome¬
jene prodaje bencina.

V planinskih predelih v Neuquenu
je v zadnjih dneh močno snežilo. Po¬
nekod je sneg dosegel višino 4 me¬
tre. Več vasi je odrezanih od sveta.

V Buenos Aires je prispel na prija¬
teljski obisk novoizvoljeni predsednik
republike Costa Rica Jose Figueres.

sovala s 44 proti 10 glasovom. USA je
tako dosegla svojo prvo zmago na letoš¬
njem zasedanju ZN proti ZSSR. Skup¬
ščina je nato izvolila sestro indijskega
predsednika Vijaya-Lakemi Nehru za
predsednico sedanjega zasedanja.

Višinski je v odgovor Dullesu silovito
napadel USA in njeno politiko na Dalj¬
nem Vzhodu in v Evropi. Očital je Dul¬
lesu, da USA z vsemi silami zavlačuje
in hoče preprečiti korejsko mirovno kon¬
ferenco, da je “spustila z verige nem¬
ške naciste, ko je pripomogla Adenauer¬
ju do zmage” in da hoče potegniti ves
svet v vojno proti ZSSR. Ponovil je
sovjetske predloge za mednarodno kon¬
trolo atomske energije, “čeprav imamo
tudi mi sedaj atomsko bombo.”

V ZN so tudi izglasovali z 51 proti 5
glasovom predlog o spremembah neka¬
terih členov listine ZN, med drugim tu¬
di odpravo veta. Skupščina bo o teh
predlogih razpravljala pozneje.

Komunisti nočejo miru na Koreji

Korejska mirovna konferenca, ki Di se
morala sestati po določilih premirja naj¬
kasneje do 28. oktobra t. L, nima izgle¬
dov na uspeh, zatrjujejo v Washingto-
nu. ZSSR je ostro nastopila v ZN pro¬
ti ameriški zahtevi, ki je bila izglasova,-
iia, da se konference smejo udeležiti sa¬
mo vojskujoče se države. Severna Ko¬
reja se je postavila na stran ZSSR in
tudi zavrnila ameriško stališče.

Buenos Aires, 24. IX. 1953

S V O E O L N A SLOVENIJA

Stran J.

/ JloMce iz SCoteniJe^

Miha Marinko se pritožuje. V začetku
avgusta je bila v Ljubljani tretja redna
konferenca Zveze komunistov, kateri je
prisostvoval tudi sekretar izvršnega ko¬
miteja Zveze komunistov Miha Marinko,
predsednik kom. vlade v Ljubljani. V
svojem govoru je komuniste ostro pri¬
jel radi nedalavnosti. Posebno ljubljan¬
sko organizacijo, kateri je očital, da “ni
bila dorasla, da bi stvari postavila na
svoje mesto”. Ta odstavek se je nanašal
na veliko afero na ljubljanski mestni
občini in v drugih gospodarskih pod¬
jetjih. Po njegovem mnenju večina ko¬
munistov v Ljubljani tudi ni dojela “kaj
se pravi imeti borben politični refleks”.
To je govoril v zvezi z navedbo, da je
komunistična organizacija v Ljubljani
narasla na 12.000 članov. V partijo so
sprejemali ljudi vsevprek in niso po¬
skrbeli za prevzgojo teh novih članov,
radi česar so se v partijo vnašali “gni¬
li in nesocialistični pogledi”. To je po
njegovem zatrjevanju dokaz, da je “kle¬
nost komunistov splahnela”. Obširno je
zatem navajal tudi pojave “gospodar¬
skega kriminala”, nerednosti po posa¬
meznih podjetjih, in ostro obsodil za¬
držanje komunistov, ki so ponekod na¬
stopali razdvojeni v raznih vprašanjih.
Pozival jih je, da so komunisti “vendar¬
le dolžni enotno nastopati”. Omenjal je
tudi “neprijatelje socialistične demokra¬
cije” in pravi, da bi marsikdo menil, da
jih je sedaj več, kakor jih je pa bilo ob
prevzemu oblasti po komunistih. Temu
pa po njegovem mnenju ni tako ter
so nasprotniki komunistov radi njihove
“mlačnosti samo dobili večji pogum”.
Tako in podobno je prijemal Miha Ma¬
rinko svoje komuniste in jih rotil na
disciplino in borbenost za zgraditev so¬
cialistične družbe.

“Slov. Poročevalec” z dne 8.' avg. se
pritožuje nad kulturnim mrtvilom, ki je
zavladalo v Dobovi. Pravi, da tam še
danes nimajo društva Partizan tudi ne
Svobode. Tudi niso še postavili spome¬
nika padlim borcem, ni pevskega zbo¬
ra, ker se je že leta 1949 razšel, ni
ljudske univerze in tudi ne mladinskih
aktivov. Za ta kraj je značilno, da v zad¬
njem času občni zbori nobene organiza¬
cije niso več sklepčni. Zanimivo je tudi,
da je -  na koncert sevniškega pevskega
zbora, ki šteje 60 pevcev in pevk prišlo
samo 40 ljudi. Tako prijema krajevne
funkcionarje v Dobovi omenjeni komu¬
nistični list. Pred komunisti so v tem
kraju lepo delovala številna društva ter
so bile vse prireditve vedno dobro obi¬
skane.

Z volitvami, ki bodo letos v Titovini,
ima podpredsednik slov. kom. vlade dr.
Marjan Brecelj velike skrbi. Čeprav še
ni objavljen zakon 0  volitvi poslancev v
zvezni parlament in tudi ne za volitev
poslancev v republiški parlament je že
7. avgusta pozval v Ljubljano na konfe¬
renco predsednike in tajnike krajevnih
ljudskih odborov ter jim je dajal navo¬
dila o političnih in, organizacijskih pri¬
pravah za volitve. Med drugim jim je
povedal, da bo Slovenija volila za zvez¬
ni parlament 24 poslancev, 10 pa jih bo
izbrala iz svoje sredine še republiška
skupščina. V zvezni zbor proizvajalcev

bo Slovenija poslala 28 poslancev, od
tega 24 v industriji, 3 v kmetijstvu in
enega za obrt. Volitve v republiško in
zvezno skupščino bodo po njegovem
mneju sredi novembra.

Na ozemlju zagrebške vojaški obla-
iti se trenutno vrše veliki manevri suho-
zsmnih in letalskih sil titove vojske. Na
manevre je odšlo tudi vojaštvo iz Slo¬
venije.

Umrli so. V Ljubljani: Helena Justin,
roj. Pehani, Tilka Zorec, roj. Čukova,
učiteljica, Jože Zupan, mizar Tob. to¬
varne v p., Perezija Pretnar, učiteljeva
vdova, Zvonko Novak, novinar, Florjana
Windisch, vdova bančnega uradnika,
Pavla Celic, vdova, roj. Marinčič in Aloj¬
zij Maček, strojevodja v Stari Loki, Pe¬
ter Lepar, kapelnik godbe v Mengšu,
Ivan Jakopič v Savi ju, Karel Mesec,
poštar, v p. v Domžalah, Rudi Čagram,
kurjač v Vidmu ob Ščavnici, Janez Ro¬
žič na Dobravi, Ivan. Jakopič, tekstilni
tehnik in pletilec tovarne nogavic Ljub-
ljana-Savlje.

Neve otroške doklade. Zvezni izvršni
svet je sklenil, da bodo odslej otroške j
doklade treh vrst in sicer po 2.000, 1
2.250 in 2.500 din na mesec 'za otroka. ,
Višina doklade bo odvisna od imovin- j
skega stanja koristnikov otroških do- j
klad.

Zastopniki evangeljskih duhovnikov
so s predstavniki Zavoda za soc. zava 7
rovanje LR Slovenije podpisali pogod¬
bo o socialnem zavarovanju duhovnikov
evangeljske cerkve. Za evangeljske du¬
hovnike sta pogodbo podpisala senior
Karel Kovač in senioratski inšpektor
Štefan Koltej, za zavod za soc. zavaro-
rovanje pa direktor dr. Bojan Špicar in
predsednik Jože Plevnik. Podobna po¬
godba bo sklenjena tudi s predstavniki
starokat . cerkve, katero zastopa škof j
dr. Z. Jošt.

Gorenjsko planinstvo je julija mese¬
ca slavilo zlati jubilej. V okviru slav¬
nostnih prireditev je ljb. opera gosto¬
vala na Jesenicah z “Gorenjskim slavč¬
kom”, na Vršiču pa je bil jubilejni pla¬
ninski tabor z nastopi pevskih zborov,
folklornih skupin, godb in tamburaških
zborov.

V občini Ravne na Koroškem name¬
ravajo zgraditi vodovod.

Radi slabega, močno deževnega vre¬
mena prihaja letos v Slovenijo in na
Jadran precej manj turistov kot pa la¬
ni.

V Vratih je bil jubilejni medrepubli¬
ški planinski tabor ob veliki udeležbi
prijateljev planin. Ob tej priliki je bi¬
la v Mojstrani smučarska razstava.

Pod geslom “Planine ohranijo člove¬
ka zdravega in prožnega” je imelo
Planinsko društvo v Ljubljani za pro¬
slavo 60 letnice obstoja društva mno¬
žični izlet samih starejših planincev,

| ki so 1000 življenskih let ponesli preko
Triglavske stene. Med prijavljenci so
bili Jože Čop, dr. Stanko Tominšek,
Stane Hudnik, Evgen Lovšin, dr. Bog¬
dan Brecelj, dr. Pretnar in drugi. Naj¬
starejši, Ivan Marsel, ima 65 let, naj¬
mlajši Stane Hudnik pa 46 let.

V Mariboru je 10. julija t. 1. slavil
80 letnico svojega rojstva znani sloven¬

ski glasbenik in pisatelj Hinko Druzo-
vič. Težišče jubilantovega dela je bilo
na pedagoškem področju. Izdal je več
pesmaric in pevskih vadnic. Poleg ne¬
katerih instrumentalnih del se je Dru-
zovič posvetil zlasti zborovskim sklad¬
bam ter priredbam ljudskih pesmi za
koncertne in pedagoške potrebe.

Na mariborskem sodišču je bilo v pol¬
letju letos vloženih 377 tožb za razvezo
zakona. Od teh je bilo rešenih s sodbo
219 in sicer v 213 primerih z ugoditvijo
tožbenemu zahtevku, med tem, ko je bil
v 6 primerih tožbeni zahtevek zavrnjen,
31 parov pa se je na razpravi znova po¬
botalo. Največ zakon, zvez je"bilo raz¬
rezanih radi nezvestobe enega zakonca.

MLADINSKI DAN V LANUSU

že nekaj časa sem je Odsek Slovenske
Fantovske Zveze v Lanusu pripravljal in
urejal športno igrišče na zemljišču, ki
so ga vsi tamkajšnji lastniki lotov ku¬
pili za skupne potrebe. Za nedeljo 20.
septembra je mladina najavila otvori¬
tev tega igrišča in njega blagoslovitev.
V nemalo urah prostovoljnega dela ob
večerih delavnikov in sobotnih popoldne¬
vih so fantje SFZ zemljišče ogradili z
mrežo, prekopali nekaj kubikov zemlje
in jo navozili na igrišče, kjerkoli je je
pač manjkalo. Dobitki za nedeljski sre-
čolov so se množili po dobroti rojakov,
saj jih ie bilo nad 280, vse je šlo v naj-

Slovenci v Argentini

SSuesie^s Aires

Vsi tisti naročniki “Svobodne Slo¬
venije”, ki za leto 1952 še niso pla¬
čali naročnine, so meseca avgusta
prejeli vdrugič opomin po pošti z
navedbo dolžnega zneska in s proš¬
njo, da ga čimprej nakažejo. Ker je
še vedno precej takih naročnikov,
od katerih dosedaj še nismo prejeli
nakazane naročnine za 1952, jih po¬
novno prosimo, naj nikar rse odlaša¬
jo s p'ačiIom zaostale naročnine.

OSEBNE NOVICE:

Družinska sreča: G. Stanko Oberžan
in ga Francka, roj. Rupnik sta 9. sep¬
tembra t. 1. dobila sinčka. G. Zdravko
Fale in ga Justi, roj Košane pa sta v
ponedeljek 14. septembra t. 1. dobila
hčerkico. Srečnim staršem naše česHtke!

Poroka. V četrtek, 17. septembra sta
se poročila g. Franc Lobnik in gdč. Ma¬
rija Ilcmovc. Čestitamo!

+ Frančiška Ogrin. Na Stari Vrhniki
je 28. avgusta t. 1. umrla gospa Franči¬
ška Ogrin v starosti' 81 let. Umrla je na
posledicah težke notranje bolezni. Doma
zapušča moža Martina Ogrina, sina
Ignacija ter hčeri Frančiško, ki je poro¬
čena z bratom č. g. patra Ivana Caser-
mana S. J., ki je tukaj v Buenos Aire¬
su, dalje hčerko Antonijo por. Logar. V
Buenos Airesu pa za njo žaluje sin Ma¬
tevž Ogrin, kateremu izrekamo naše
iskreno sožalje.

It am&s Mejiet

Krajevni odbor Društva Slovencev y

Ramos Mejia je v nedeljo 20, septem¬
bra t. 1. priredil svoj sedmi prosvetni
sestanek v tej poslovni dobi. Na sestan¬
ku je govoril tajnik Društva Slovencev
g. France Pernišek o novih določbah
glede emigracije svojcev in družin. Po
predavanju se je v imenu odbora Dru¬
štva Slovencev zahvalil Krajevnemu od¬
boru za vzorno delo, ki ga je vršil in za
sodelovanje z glavnim odborom.

Na rednem občnem zboru, ki je sledil
prosvetnemu sestanku, so bili izvoljeni
naslednji gg.: za predsednika Aleksan¬
der Majhen, za tajnika Avgust elemen¬
te, za blagajnika Valentin Javoršek, za
odbornike pa č. -g. Janez Kalan, gospa
Viktorija Čop, Janez Kokalj in Alojzij
Sedej.

Za poverjenike S 0 ‘ bili izvoljeni gospa
topova za okoliš Moron, gdč. Francka
Stanonik za Villa Sarmiento, g. ele¬
mente za Lujan in okolico, g. Vinko
Drolc za okoliš Don Bosco, g. Lojze Er¬
javec za Ramos Mejia, g. Janez Kokalj

za Caštelar, g. Aleksander Majhen za
Haedo, g. Ivan Oblak za Caseros, g.
Lojze Sedej za Ciudadelo-jug in g. Jože
Škulj za San Antonio de Padua.

Prva seja novega odbora bo v nede¬
ljo 4. oktobra 1953 takoj po slovenski
maši v cerkveni dvorani.

i.,anus

V nedeljo 6. septembra t. 1. je Krajev¬
ni odbor Društva Slovencev v Lanusu
imel prosvetni sestanek združen z red¬
nim letnim občnim zborom. Na sestanku
je govoril predsednik Društva Slovencev
g. ing. Albin Mozetič o vtisih s poto¬
vanja po Evropi. Zanimivega predavanja
se je udeležilo lepo število naših roja¬
kov iz novega slovenskega naselja v La¬
nusu.

Po predavanju se je vršil občni zbor.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsed¬
nika g. Janez Lužovec, za tajnika g.
Jurij Jereb, za blagajnika Jože Rome,
za odbornika pa gg. Jože Mehle in Lo¬
vro Berčič.

Sem e&usto

Krajevni odbor Društva Slovencev je
v nedeljo 20. sept. t. i. priredil spomin¬
sko prireditev ob 10. obletnici turjaških
žrtev. Po sv. maši, ki je bila za te žr¬
tve, se je na proslavi v župnijski dvo¬
rani zbralo lepo število Slovencev. Po
pozdravu predsednika kraj.' odbora DS
g. dr. Šimenca je slov. cerkveni pevski
zbor pod vodstvom g. Rudija Mariniča
občuteno zapel “Vigred se povrne”. Sle¬
dili sta deklamaciji “Dom umira” in “V
divjem vetru lipov cvet trepeče”, ki sta
jih lepo podali gdč. Mici Juhautova in
gdč. Francka Stanonikova. G. M. Lobo¬
da je recitiral J. Kalinovo “Turjaški la¬
bod”. G. dr. Fr. Mihelič je bil glavni
govornik. V lepi in zgoščeni obliki je
orisal zgodovinski razvoj tragičnih do¬
godkov pred 10. leti in povdarjal pomen
teh žrtev. Spomin na te žrtve naj bo
vedno živ in čist.

S pesmima “Glejte, že sonce zahaja”
in “Mi legionarji” je bila spominska
proslava zaključena.

Po krajšem odmoru je preds. kraj.
odbora DS g dr. Šimenc začel I. redni
občni zbor kraj. odbora DS v San Justo.
Po poročilih dosed. odbornikov so bili
pri volitvah izvoljeni: za predsednika

Maks Osojnik, za odbornike pa gg. Raj¬
ko Urbančič, Vencelj Dolenc, Marjan
Loboda, Jernej štefe, Franc Beltram,
France Bidovec, Franc Selan in Frane
Bergant.

lepšem redu; v soboto pa se je zdelo, da
se organizatorji prireditve z vremenom
niso kaj dobro zmenili, kajti nad vsem
Velikim Buenos Airesom je nebo celo
soboto popoldne stresalo svojo mokro¬
to. Kazalo je, da bo šla otvoritev “po
vodi”. A nedeljsko jutro je bilo tako
čisto in lepo, da se je upanje na lep
uspeh hitro dvignilo.

Sv. mašo na prostem je imel č. g. žup¬
nik Orehar, pri kateri jg tudi pridigal.
Poudaril je, da je mladina z ureditvijo
tega igrišča opravila boguvšečno delo,
saj bo s tem tudi razvedrilo moglo slo¬
vensko mladino voditi do končnega
cilja človeka, do večnega zveličanja.
Takoj po sv. maši je g. župnik blagoslo¬
vil igrišče in celotno naselbino Villa
Eslovena.

Lahko-atletske tekme So otvorili na¬
raščajniki SFZ s tekom na 100 m. Prvo
mesto je dosegel Gril Marjan. V teku
na 100 m pri starejših je zmagal Šmalc
Ludvik, drugi pa je bil črnak Jože. Osta¬
li izidi tekem so sledeči: 400 m: 1. Tu¬
šek Jože, 2. Lenarčič Alfonz; 1500 m:

I. Tomazin Jernej, 2. Tomazin Vinko;
skok v višino: 1. Prijatelj Jože, 2. Havel-
ka Danilo; met krogle: 1. Magister Mi¬
lan, 2. Prijatelj Jože; met diska: 1. Ma¬
gister Milan, 2. Smole Slavko.

Po opoldanskem okrepčilu je bila na¬
povedana nogometna tekma med povab¬
ljenim moštvom Mladinskega doma v
Ramos Mejii in moštvom SFZ. Prvega
so zastopali Uštar J., Aguštin T., Bu¬
čar C., Grom M., Šilar J., Zor T., Jeriha
M., Filipič M., Piver R., štojdohar J.,
Flander J.; moštvo SFZ pa Masič J.,
Ojstrc J., Petkovšek F., črnak J., Tušek

J. Gerkman F., Prijatelj J., Nabergoj F.,
Šmalc L., Skvarča M. in črnak S. Igra
je valovila iz polja v polje in se ni mo¬
gla prav razživeti. Ker je bilo igrišče
bolj slabo zravnano, ie že takoj po de¬
setih minutah moral iztopiti zaradi po¬
škodbe Nabergoj F. in je tako moštvo
SFZ igralo z desetimi igralci. Mladinski
dom je naredil nekaj zelo nevarnih pro¬
dorov in so bila vrata SFZ večkrat v ne¬
vernosti, a je uresničil le en gol po
igralcu Jerihi Marjanu. Gole SFZ pa so
zabili Šmalc Ludvik, črnak Stane in Pri¬
jatelj Jože. Končni izid je bil 3:1 za
SFZ. Igro je simbolično začel č. g. Ja¬
nez Hladnik.

Popoldne so se gostje, ki jih je bilo
več kot 500, posedli za mize in ob gor¬
kem soncu in bogati postrežbi deklet
SDO in fantov prebili ob razgovoru z
znanci in prijatelji. Posebno zabavo je
nudilo licitiranje sodčka z vinom, ki je
dosegel po zaslugi g. Bregarja ceno 520
pesov. Obiskovalci so bili izredno zado¬
voljni s srečolovom, saj so bili dobitki-
nad vse lepi in bogati. Tudi ribolov je
dosegal svoj namen.

Uspeh prireditve je bil v vsakem po¬
gledu dosežen, saj so obiskovalci zado¬
voljni zapuščali slovenski Lanus, prire¬
ditelji pa so se tudi čtttili olajšane, šaj
bedo verjetno vsi stroški prireditve in
ureditve igrišča kriti. Prav posebna za¬
hvala gre vsem darovalcem dobitkov, ka¬
kor tudi vsem staršem, ki so SFZ in
SDO pomagali, da je mogla prireditev
tako lepo uspeti.

M.M.

Baraga kot Slovenec in sSoveoski Murni delavec

Še nekaj tednov in poteklo bo sto let }
od dneva, ko je Irenej Friderik Baraga f
prejel v cincinnatski stolnici škofovsko
posvečenje. Dotlej je bil navajen ubo-
gati, odtlej je moral tudi ukazovati. Ker
ga je v obojem vodila ljubezen, mu ta
sprememba ne bi delala težav, če bi bi¬
li tudi vsi njegovi njemu podobni. Pa ni¬
so bili. Brez pravih organizacijskih in
voditeljskih izkušenj je moral zdaj svo¬
je delo visoko pomnožiti, da je lahko ma¬
lo pred smrtjo zapisal: “Kolika razlika:
med zdaj in takrat, ko se je škofija za¬
čela”. Zato ni nič čudnega v tem, da so
Baragove vnanje in delovne vezi z do¬
movino po prevzemu škofovskih dolž¬
nosti popustile, kot so popustile tudi ni¬
ti, ki so ga vezale s svojci. In vendar ne
smemo prezreti te stoletnice.

Na nekem zboru je pred kratkim u-
deleženec navedel med zadevami, ki mo¬
rajo biti skupne vsem zamejskim Slo¬
vencem brez razlike mišljenja, Barago¬
vo beatifikacijo. Na drugem zboru je
dejal govornik, da je Baraga največji ,
Slovenec. So pa tudi med nami še ljud¬
je, ki njegove veličine ne zanikajo si¬
cer, a jim Baragovo- slovenstvo ni jasno
ali ga celo omalovažujejo, češ hotel je
Vstopiti v dunajsko nadškofijo in nazad¬

nje je šel v Ameriko, ko bi doma Slo¬
vencem lahko več koristil; sploh pa je
bilo tudi graščinsko in meščansko okol¬
je, v katerem je zrasel, bolj nemško
pobarvano kot slovensko.

Če bi po teh pomislekih sodili sloven¬
stvo naših mož, bi morali zdvomiti nad
vsemi onimi, ki hodijo študirat v ino¬
zemstvo, nad vsemi misijonarji nad Šu¬
bici in Ažbetom, Cankarjem, ki je živel
na Dunaju in Murkom v Pragi, nad
Cojzonii in vsemi Baragovimi sodobni¬
ki in nasledniki vse do Kersnika in še
čez.

Baraga je bil Slovenec po rodu in po
znatnem delu svojega dušnopastirskega
in kulturnega udejstvovananja. Njegov
rodovnik sicer ne sega prav daleč na¬
zaj, kolikor pa poznamo njegove pred¬
nike, bi utegnila biti samo ena praba¬
bica, materina babica po materini stra¬
ni, nemškega porekla. (Cojz je bil samo
po materi, Kersnik samo po očetu slo¬
venskega rodu). Pouka v slovenščini v
šolah res ni imel mnogo, ker ga bilo ni.
Če mu je v začetku kaplanske službe
delal jezik težave v spovednici, v pridi¬
gi pa ne, bo to pač pripisati razlikam
med dolenjskim in gorenjskim narečjem.
Kot jurist na Dunaju se je' družil sko¬

raj samo s slovenskimi študenti, čeprav
je bil med njimi menda edini, ki je za¬
hajal v Hofbauerjev krog in bi si tam
lahko dobil dovolj nemške druščine.

Ko se je odločil za duhovski poklic, ga
je pač vleklo v dunajsko bogoslovje,
kajti Dunaj je bil takrat precej napred¬
nejši kot Lljubljana, ki je imela v se¬
menišču skoraj same zakrknjene jan¬
zeniste - profesorje. Baragova teolo¬
ška usmerjenost je> bila pa že takrat jas¬
na, saj jo je prinesel seboj od Hof-
bauerja. Kakšne načrte je imel za bo¬
dočnost, če bi končal bogoslovne študi¬
je na Dunaju, ne vemo. To pa, da se je
uklonil prigovarjanju škofa Gruberja in
ostal v Ljubljani in da je šel po konča¬
nih študijah takoj kaplanovat v sloven¬
sko podeželje, nam vendar vsiljuje dom¬
nevo, da je že takrat čutil svoje mesto
med slovenskim ljudstvom.

Z nastopom kaplanske službe pričenja
takoj doba Baragovega kulturnega de¬
lovanja. Vse slovensko kulturno živ¬
ljenje tistega časa je bilo v glavnem
verskega značaja. Cojzov krog, ki je
goj'l posvetne znanosti, je razpadel in
izumiral brez naraščaja, ki bi njego¬
vo delo nadaljeval; nova generacija
posvetne kulture, ki sta ji pozneje na- J
čelevala čop in Prešeren, je šele dora-
ščala. Ta čas v 20 letih prejšnjega sto¬
letja je bila, kot pravi dr. I. Prijatelj,
pri nas duhovščina edini sloj, ki je pred¬

stavljal iz vestno zvezo s kmetstvom in
s tem podlago bodoče kulture. A o no¬
vem katoliškem preporodu, kot ga je
malo prej doživel in ga v tem času iz¬
popolnjeval Dunaj, Ljubljana še ni do¬
sti vedela. Tu so se šli samo še jožefince,
janzeniste in frančiškane. Jožef inči, med
katere je vsaj v začetku spadal tudi no¬
vi škof Wolf, so bili birokrati, kot du¬
hovniki predvsem uradniki. Uradne pred¬
pise o verskem življenju je izdajala v
prvi vrsti dunajska vlada. Niso bili ta
čas več tako nasprotni duhu rimske
cerkve, kot za cesarja Jožefa, od katere¬
ga ima jožefinizem svoje ime in zato se
je razmerje med cerkvijo in državo tu¬
di zboljšalo, dvigu verskega življenja
pa tudi niso dosti koristili. Janzenisti
so se izogibali svojega imena, ker je
imelo krivoverski prizvok, odklanjali so
vsak cerkveni blišč, verske manifesta¬
cije, in zahtevali individualno religioz¬
no poglobitev ob branju sv. pisma in
janzenistične literature, a tudi ob pri¬
stranski kontroli svoje duhovščine.
Frančiškani so kot pri nas edini red,
ki ga cesar Jožef ni odpravil, nadalje¬
vali sicer staro baročno versko živ¬
ljenje in bi bili lahko most do novega
“veselega, socialnega katolicizma”, če ne
bi bili tako zelo površni in rajši kaj bolj
izobraženi. Kot jožefincem so tudi jan¬
zenistom očitali koketiranje s protestan¬
tizmom: in zlagali nanje pamflete, kot

tistega, kjer rimajo janzeniste kot rim¬
ske lutrijane-modrijane. V prvi dobi
janzenizma pri nas, prav nekako do Ba¬
ragovega nastopa je bil vpliv janzeni¬
stov na slovensko književno kulturo
pozitiven. Niso le izdali prvi katoliški
prevod sv. pisma in precej drugih nabož¬
nih knjig, ampak tudi mnogo prispeva¬
li k očiščenju jezika. Za dobo po 1. 1820
pa tja do 1. 1848 pa pravi Prijatelj, da
“so začeli na vse načine ovirati posvet¬
no literarno produkcijo ter metati svo¬
bodno ustvarjajočim umetnikom kamen¬
je pod noge”.

V ta slovenski “kulturni boj” je po¬
segel Baraga. Ne s polemiko, ker bi bi¬
la proti jožefincem zaplenjena, proti
janzenistom neplodna, ker so se je tudi
sami izogibali; tudi ne s pamfleti, kot
frančiškani, ker to Baragi ne bi pristo-
jalo, ampak z dušnopastirskim in lite¬
rarnim delom. Njegova “Dušna paša”
je kmalu v desettisočih izvodov jela
izpodrivati janzenistične, versko ne pov¬
sem neoporečne nabožne knjige. Za to
delo ga je isti Prijatelj, ki ni bil kato¬
liško usmerjen znanstvenik, prištel med
“slovenske preporoditeije” in ga ozna¬
čil kot “slovenskega izrazitega ljudske¬
ga apostola”, Luka Jerana pa, ki je pra¬
vi premagavec jožefinizma in janzeniz¬
ma pri naš, pa vsaj za posrednega Ba¬
ragovega učenca.

(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 24. IX. 1953

GOSPU MINISTRICA

Ko je prišel kmalu po nastanku Ju¬
goslavije Branislav Nušič v Ljubljano,
kjer je govoril o srbski Golgoti v Alba¬
niji, je sloki, črnobrkati pisatelj poslu¬
šalce globoko ganil. Tudi s svojimi zgo¬
dovinskimi dramskimi deli je moral že
zaradi veličastnega patosa zajeti čustva
svojih rojakov, kot kakšen Rjepin ali
Matejko s svojimi ogromnimi slikarski¬
mi kompozicijami. Če s temi resnimi
stvarmi primerjamo njegove komedije iz
življenja srbske in jugoslovanske me¬
tropole, je kot bi jih ne napisal isti Nu¬
šič. In res je v njih malo izvirnega. To
je v beograjsko okolje preneseni Gogolj,
posrbljeni Revizor, pa tudi Ženitev v raz¬
nih variantah. Srbom je to moralo uga¬
jati, ker jim je politična šala vedno uga¬
jala. Prečani so se pa tudi radi smejali
na račun Beograda in zato so Nušičeve
veseloigre preplavile poklicne in dile¬
tantske odre po vsej državi. Njihova
umetniška vrednost je pa precej drugo¬
vrstna.

Tudi v Gospe ministrici govori Gogolj
znane fraze, cele stavke in prizore
(iskanje klobuka, darovanje sveče, pis¬
mo, slovo od publike iz Revizorja, “gosji
marš” v Ankino sobo iz Ženitve itd). Ni
pa znal Nušič efektnih epizod povezati v
nepretrgan tekoči trak, kot se je tako
fino razvijal izpod Gogoljevega peresa.
V srbščini je take strgane vrzeli verjet¬
no zabrisal žargon, v prevodu so pa to
trdi orehi za režijo in igralce.

Nedeljsko predstavo SOVA-i je reži-'
ral g. Jerebič. Viden je bil veliki trud.,
ki ga je v delo položil. Lahko pa bi več
črtal. Prostor je dobro izrabil in marsi¬
kateremu igralcu pripomogel k efektu.
Prva tri dejanja je bolj skrbno pripravil
kot zadnje, kar je škoda. Precej pogoste
jezikovne lapsuse pišem na rovaš igral¬
cev in ne v breme režiserju. Scena g.

Petkovška je bila prijetna, vendar bi od l
2. dejanja naprej lahko sobo po okusu
gospe ministrice malo obogatil. Jerebi-
čevo delo zasluži še'večji rešpekt, ker
je ta požrtvovalni oderski delavec igral
kar dve vlogi: ministra Simo Popoviča
in dr. Ninkoviča in v obeh kreacijah po¬
dal dva pristna tipa: konservativnega
poštenega politika in gizdalinskega ko-
rupcionista iz zunanjega ministrstva.
Sijajen čika je bil g. Vombergar, le da
je h koncu malo popustil. G. Krištof je.
tokrat igral mladeniča, zeta, ki pravza¬
prav vodi vse dejanje; vodil je spet bolj
z neko preprosto prisrčnostjo kot s pre¬
kanjenostjo, ki bi bila bolj balkanska.
Lipuščkov Nikaragua je s svojo gro-
tesktnostjo izzval velik efekt, je pa iz¬
padel iz splošnega realističnega' okvira
režije. G. Češarek je bil prav dober, sa¬
mo v sredini svojega besedila je malo
pretiraval govor. Mladi Zajc je pokazal,
da bo še prav uporaben igralec, g. Ju¬
vančič je napredoval in g. Kadivc je tu¬
di zadovoljil. Ga Blejčeva je imela glav¬
no vlogo, ki je težka zaradi obilice go¬
vora in skokov iz enega razpoloženja v
drugo. Občudovati je treba njeno obvla¬
danje besedila in tudi igri ni kaj opore¬
kati. Gdč. Brandsteterjeva je podalo no¬
vo zalo mladostnico in nova pa spet še
boljša je bila tudi gdč. Zajčeva. Že v
drugo je presenetila gdč. štajdoharjeva
in prav tako je gdč. Vombergarjeva raz-

KUHARSKI TEČAJ NA PRISTAVI
V MORONU

Prijavljenke naj se zbero v soboto,
3. oktobra ob 17. uri na Pristavi za¬
radi določitve učnega časa in objave
sprejemnih pogojev.

GRADOVA

i

priredi v soboto, 3. oktobra, ob 19. uri zvečer in
v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri popoldne na

Cosquin-u 65 J. Vombergar j evo veseloigro: VODA.  — Vstop¬
nice v predprodaji na Alvarado 350, Ramos Mejia, T. E.
658-0827 in pri blagajni pred predstavo.

VVNSVNNNNVNNVSNVSNNNNNNS* ** ‘v 'A

Slovenski pevski zbor "Gallus" vabi na

/KONCERT

v NEDELJO. 11. OKTOBRA ob 18.30 na MONTEVIDEO 850.

Zbor bo izvajal isti program kot na prvem koncertu ter bo s
tem omogočen obisk vsem, ki se zadnjega koncerta niso mogli
udeležiti.

Vstopnice so že v predprodaji. Zagotovite si jih pravočasno!

"ČASA BOYU” — urama In zlaiarna

OLAZABAL 2338 Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

NAJNOVEJŠE:

Nakit za dame v 18 krt zlatu, kombinirano s srebrom in

brazilskimi diamanti:

Zaponka V obliki venčka . mipn 180.-

uhani z obeskom ovalne oblike m$n 160. —
križ v krasni obliki baroka ... m$n 160.—

Zapestne ure svetovnih znamk: Doxa, Cyma, Unver, Record Watch Geneve,
Hidalgo, Pacar, Silvana, avtomatične in vodotesne.

VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

(Nadaljevanje s 3. strani)

Baraga se je v času svojega kaplano-
vanja v domovini jezikovno in stilistič¬
no sam toliko izpopolnil, da je našel za
svoj jezik pozneje priznanje pri samem
Levstiku. Menda nikoli se pa zaradi po¬
svetnih stvari ni tako razhudil, kot ta¬
krat, ko so mu škofijski cenzorji v pre¬
vodu Engstlerjeve knjige o Mariji začeli
hadomestovati domače besede s slovan¬
skimi izposojankami. Ta boj je v teori¬
ji uspešno končal potem Prešeren, v
praksi pa šele Breznik. Borbo z janzeniz-
mom, ki jo je Baraga začel bolj resno in
uspešno kot frančlškami, je, z druge
plati sicer, prav 'tako povzel Prešernov
krog. Toda prve duhovne temelje je jan-
zenizmu omajal Baraga in če še enkrat
citiramo Prijatelja, je škof Wolf nekaj
let pozneje po preiskavi, ki jo je bil u-
vedel proti Baragi v Šmartnem, nasto¬
pil proti janzenistu dr. Jaki Zupanu v
Šmartnem v “intencijah smeri, ki jo je
pri Baragi preganjal”.

Janzenizem, kot tudi jožefinizem, ni
bil naklonjen cerkveni umetnosti in no¬
si kot svoj čas protestantizem izvestno
krivdo na propadanju naše likovne umet¬
nosti od konca 19. stoletja dalje do Ja¬
neza Wolfa. Baraga je tudi tu po svo¬
jih skromnih močeh poskušal pomagati
in je s svojimi naročili Matevža Langu¬
sa vsaj moralno gotovo znatno podprl.

Edinstven v zgodovini slovenskega
zamejstva pa je Baraga kot misijonar
v tujini po svojem literarnem delu za
rojake v domovini. Prav o misijonarjih
lahko rečemo, da ostajajo najbolj trdo¬
živi Slovenci tudi v izseljenstvu, vendar
tudi med misijonarji ne najdemo prime¬
ra kot je Baragov. Pa težko, da bi bil
katerikoli slovenski misijon napornej¬
ši kot je bil njegov. Vkljub temu je na¬
pisal v Ameriki, v divjini, še tri obšir¬
ne knjige prav za svoje “Kranjce”. V
spremnih uvodih izražena domovinska
čustva so gotovo preskromne označbe
velike ljubezni, ki je te knjige narekova¬
la. Ali se ne bi mogel danes kakšen naš
pisatelj, ki tarna, da v teh razmerah, v
tujini, ne more pisati, okorajžiti ob Ba¬
ragovem primeru?

Kot škof — in letos se spominjamo
njegovega škofovstva — ni več pisal.
Pač so še vedno izhajale njegove slo¬
venske knjige v številnih ponatisih. To¬
da tudi škofovsko posvečenje ni bilo
zanj kot Slovenca in za Slovence brez¬
pomembno in zato je prav, da se ga spo¬
minjamo. Preden se je lotil dela v svo¬
ji škofiji, je drugič obiskal domovino.
Res, potreboval je duhovnikov in sred¬
stev za svoj razširjeni delokrog in to
ga je pognalo domov. Toda ves čas bi¬
vanja na Slovenskem so se vrstili izra¬
zi medsebojne ljubezni, Baragove do

veseljiva nada ženskega ansambla.

Zaradi istočasne mladinske prireditve
v Lanusu je bila dvorana zasedena le do
dveh tretjin. Občinstvo pa je bilo razi¬
grano in je večkrat tudi med dejanjem
dajalo priznanje igralcem z močnimi
aplavzi.

Pred predstavo je bilo sporočeno, da
je morala revija “Oder” radi finančnih
težav prenehati z izhajanjem. Krivda za
prenehanje “Odra” nosi pa deloma tudi
slabo organizirana kolportaža.

M. M.

SLOVENCI PO SVETU


Globoko užaloščena sporočava vspm znancem in prijateljem, da nam je
na Stari Vrhniki dna 28. avgusta 1953 v 81 letu starosti umrla naša srčno
ljubljena mama gospa

Fra%eišku Ogrin roj. Suhadolnik

posestnikova' žena.

K večnemu počitku so jo položili na pokopališču na Stari Vrhniki.
Ljubljeno mamo priporočava v blag spomin in molitev.

žalujoči

Matevž Ogrin, sin z ženo Frančiško, Marta in Elizabeta
Ogrin, vnukinji v imenu vsega sorodstva.

Buenos Aires, Stara Vrhnika, 24. septembra 1953.

AVSTRALIJA

Slovenski večer dne 27. junija t. 1. v
dvorani Legion House na Castlereagh
161 v Sidneyu je bil prvi javni sestanek
Slovencev v Avstraliji. Spored za prire¬
ditev je bil dobro sestavljen ter je pri¬
vabil lepo število Slovencev. Vse, ki so
le mogli priti, da so v zelo prijetnem
razpoloženju v slovenski družbi preži¬
veli večer. Po pozdravnem nagovoru je
moški zbor udarno zapel pesem “Slo¬
venec sem”. Alenka Mandičeva je ime¬
la točko “Srce sirota”. Slovenske narod¬
ne melodije na harmoniki je igrala Eri¬
ka Putre, Dežmanove sestre so občute¬
no zapele več slovenskih narodnih pes¬
mi.” Gregorčičevo “Naš čolnič otmimo”
je recitiral Savo Tory, Šmucovi sta po¬
dali lepo točko na gitarah, Malka Sto-
kova je navdušila s svojo točko “Nebe¬
sa pod Triglavom”, moški zbor se je pa
dobro postavil s slovenskimi narodni¬
mi pesmimi.

Po tem sporedu se je razvila prosta
zabava s plesom in srečolovom. Ves čas
je neumorno igral “Micky’s Radio
Band”. Prireditelji so za goste pripra¬
vili poleg drugih specialitet tudi doma¬
če kranjske klobase in kislo zelje, čisti
dobiček prireditve je bil namenjen za
tiskovni sklad mesečnika “Misli”, lista
avstralskih Slovencev.

V Sidneyu sta se poročila gdč. Hele¬
na Vrana in g. Alojzij Stopar. V bol¬
nišnico ie pa moral istotam g. J. Ja¬
nežič.

SLOVENCI!

VAŽNO IN AKTUALNO!

DRUŽINSKA

MAIPU 735 - I. nadstropje
T. E. 31-5142  - CAPITAL

Ako želite poklicati iz domovine
svojo ženo, otroke, starše ali ostale
sorodnike, Vam lahko izposlujemo:

Dokumente za potovanje, garantna
pisma, vozne karte, polnomočja,
rojstne liste, legalizacijo dokumen¬
tov, prevode vseh vrst itd.

IVANKA ŽIVKO-MIRKOVIC
DRAGOMIR JADROŠIČ

znani traductor puhlico
Imamo tudi svojega odvetnika
in javnega notarja

V isti pisarni lahko tudi naročite
znane pakete “PAKEXPORT” od
5—100 kg, ki prispejo domov v 25
dneh, sprejemamo pa za odpošiljatev
tudi pakete iz Buenos Airesa z novim
in rabljenim blagom.

Glavni zastopnik: OTON FRESL

ZAHTEVAJTE VSA NAVODILA!

ZAHTEVAJTE CENIKE PAKETOV!

svojih rojakov in slovenskega ljudstva
do Barage, v tako prisrčnih prizorih,
kot jih naša zemlja dotlej menda ni
poznala.

Morda so se že nekaj let Štajerci ta-
j ko zaupno gnetli okrog novega škofa
Slomška, drugod po Sloveniji gotovo še
, ni bilo tako domačega občevanja s kak¬
šnim škofom. So že tudi prej škofe slo¬
vesno sprejemali, a to je bilo vse bolj
uradno, bolj znak spoštovanja in pokor¬
ščine, kot izraz ljubezni. Baraga ni bil
krajevni ordinarij, sprejemi niso bili na¬
ročeni, vse je privrelo iz src. Komaj pet
let po dokončni odpravi tlačanstva se
je tak visok gospod pomešal med ljudi,
obujal z njimi stare spomine in jim pri¬
povedoval indijanerice. Kako je moralo
to dvigniti socialno zavest ljudstva!

Potem se je vrnil v Ameriko* V svo¬
ji bližini je imel vedno slovenske duhov¬
nike, ki so mu bili najljubši. Delati za
domovino ni mogel več, zanjo je le še
čutil. Gotovo pa ga je tolažilo prepri¬
čanje, ki ga je moral prinesti seboj z
drugega obiska, da je storil tudi za svo¬
je rojake svojo dolžnost, da rodi nje¬
govo delo doma dobre sadove in da ga
uspešno nadaljujejo drugi.

Mi pa si ob tej stoletnici želimo no¬
vega Baragovega posvečenja in novega
njegovega triumfalnega pohoda po vsej
zemlji, kjer prebivajo Slovenci.

V Qld. sta Pepca in Martin šileč do¬
bila sina, ki je pri krstu dobil ime Mar¬
tin.

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Pred kratkim je prizivna inštanca de¬
lavskega sodišča v Buenos Airesu raz¬
sodila, da je treba zakon štev. 9688, ki
govori o obratnih nezgodah, široko in¬
terpretirati. Sodišče pravi, da zakon
sam ne vsebuje definicije o obratni
nezgodi. Zato je sodniku na prosto dano,
da z ozirom na okoliščine, v katerih se
je nezgoda pripetila in z ozirom na
ustavna določila o pravicah delavca in
pravicah družine, presoja naravo ne¬
zgode in njeno zvezo z delom.

Z ozirom na ta izrek je bila razvel¬
javljena sodba prvega sodišča, ki ni pri¬
znalo kot obratno nezgodo smrt nekega
delavca, ki je umrl zaradi srčne kapi.
Prvo sodišče je namreč reklo, da ni bi¬
la smrt v nobeni direktni vzročni zve¬
zi z delom. Prizivna inštanca pa se je
postavila na drugo stališče. Ni potrebno,
da je smrt v direktni vzročni zvezi z de¬
lom. Tudi ako je samo v indirektni
vzročni zvezi, je smatrati smrt za obrat¬
no nezgodo in je dolžan delodajalec pla¬
čati svojcem odškodnino, ki jo zakoni
predpisujejo. Prizivna inštanca je sma¬
trala smrt delavca za srčno kapjo kot'
posledico nekega udarca, ki je zadel de¬
lavca pred osmimi meseci pred smrtjo
v istem podjetju. Ta udarec je poslab¬
šal delavčevo zdravstveno stanje in je
njegova smrt, če ne v direktni, pa vsaj
V* indirektni zvezi 'z delom.

Ta sodba je važna za vse delavce oz.
za njih svojce. V mnogih smrtnih pri¬
merih ne bo namreč težko dokazati in¬
direktne vzročne zveze z delom (s ka¬
kim, udarcem pri delu, s prehladom ali
drugo boleznijo, dobljeno pri delu).

JAVNI NOTAR

Francisco Rani Cascanfe

Escribano Puhlico
Uruguay 387

T. E. 38-0122 Buenos Aires

Marsikdo še ne ve...

. . .da je obelisk, ki so ga posta¬
vili na Plaza de Mayo v Buenos
Airesu l. 1811, stal 6000 pesov.

društveni oglasnik

Informativni članski sestanek Društva
Slovencev bo v nedeljo 4. oktobra t. 1.
ob 11.30 v dvorani Salezijanskega zavo¬
da na Belgrano. Ta sestanek je pripra¬
va na sedmi redni letni občni zbor Dru¬
štva Slovencev, ki bo na istem kraju in
ob isti uri eno nedeljo kasneje to je 11.
oktobra 1953.

Vse člane in članice vljudno vabimo,
da se sestanka in občnega zbora zane¬
sljivo udeležijo. Ponavljamo staro proš¬
njo: takoj po maši vsi v dvorano, da ne
bomo mudili.

Te dni prejmejo vsi člani in članice
društva tiskan izvleček iz letnega poro¬
čila odbornikov Društva Slovencev. Mno¬
gim bodo priložena pooblastila za za¬
stopstvo na občnem zboru po drugih čla¬
nih. Pooblastila naj vsi takoj izpolnijo
in jih vrnejo z obratno pošto društveni
pisarni.

OBVESTILA

Tečaj o državno-pravnih vprašanjih

še traja in se bo vršil predvidoma do
konca meseca novembra. Na zadnjem
sestanku v nedeljo je namesto zadržane¬
ga g. Božota Finka predaval g. R. Smer¬
su o krščanski demokraciji.

Prihodnji sestanek bo v nedeljo, 4. ok¬
tobra zjutraj ob pol deveti uri in tedaj
bo g. Božo Fink nadaljeval svoja izva¬
janja o državnih organih (o volitvah, o
parlamentu itd). Vsi slušatelji lepo vab¬
ljeni.

Na sestanku o Baragi, ki ga bo imela
SFZ v nedeljo, 27. septembra ob 16. li¬
ri na Pristavi v Moronu bo govoril g.
Ladislav Lenček CM. Udeležba za člane
SFZ častna.

Šesti diskusijski večer o gospodarskih
vprašanjih bo v soboto, 26. septembra
ob 19. uri zvečer na Granaderos 61.
Predavala bosta g. prof. dr. Ign. Len¬
ček in g. ing. Bojan Devetak.

Vse interesente za kolonizacijo vljud¬
no vabim na sestanek v nedeljo 27. t. ni.
po slov maši na Belgrano. M. Osojnik.

RESTAVRACIJA - BAR
LJUBLJANA

Avda. del Trabajo 5986 — Capital

Izvrstna domača hrana. Dobra pijača.

‘ Za zaključene družbe na razpolago
posebna seba. Vsem rojakom se
priporočata

GODEC-ŠERJAK

E U R O F* A K

CANGALLO 433, oficina 119, L  nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires

Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča

v Trstu vse vrste živil.

Paketi psispejffl v roku približno 25  dni

Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete,
ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam
navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV:

2.50 kg riža

2 kg sladkorja

0.50 kg mlečna čokolade

0.50 kg holandskega kakaa

0.25 kg Ceylon čaja la

0.25 kg popra v zrnih Singap.

3 kg kave Santos la

1.50 kg riža

Paket štev. 28.. $

3 kg kave Santos la

3 kg riža

3 kg sladkorja

246.-

Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah.

Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom
in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od-
škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬
mi z odpošiljatvijo takega paketa.

Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob
sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop.

Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬
na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK. *