Planšarstvo r. po dor: WiIheImovi nemški knjigi poslovenjeno izdala in založila c. kr. kmetijska družba Goriška g podporo c. kr. kmetijskega ministerstva. (Ponatisnjeno iz Gosp. lista). v O orioi 18 7 1. V Gorici nat. Seitz. 47894 O3ceo'=f/m3 ML četrtino avstrijskega cesarstva pokrivajo narmogočniše in MS) narviše gorč, namreč planine. Gledč krajevnih lepot, gledč obil- c r nosti prijaznih in milotnih, pa tudi veličastnih in vzvišenih pri¬ zorišč je ta dežela gotovo prva med vsemi drugimi, Za to so pri¬ jatelji narave od nekdaj radi semkaj zahajali; toda gospodarstvenemu vžitku zemljišč dela velika napotja ravno to, Kar služi v podlogo naravnej lepoti. Odstraniti zamore ta napotja le prid in stanovitnost, trud in delo. Y boji s temi ovčrami se pa množi moč planincev : zato nahajamo povsorod po planinah vtrjene, krepke trdemu in težkemu delu privajene prebivalce, kteri s svojo ročnostjo, krepkostjo, vstrpno- stjo in bistroumnostjo daleč premagujejo Stanovnike dolin, ki z ma¬ njšim trudom svoja zemljišča obdelujejo. Mora se pa žalibog le prepogosto opazevati, da je vžitek iz planinskih zemljišč zelo premajhen v primeri s trudom in prizadeva¬ njem prebivalcev; reči se mora, da bi se dalo veliko več pridelati, kot se pridela. Po vseh planinskih deželah so za poljedelstvo vstvarjene sa¬ mo doline in zložna rebra prečgorij; zatč poljedelstvo ni to¬ like važnosti, kot živinoreja, za ktere cvetoči razvitek vse narlep- še kaže. Lepi planinski pašniki, kjer raste naržlahtnejša, narsočnejša roža, kjer pililjd zdrav, krepčaven zrak, ti pašniki punujajo živini sosebno govedom obilno piče in prav priležno stanje za poletje. Po rodovitnih senožetih pa se zraven pomladne in jesenske paše naseče po letu tudi obilno send, s kterini se živina čez zimo preredl. Za to nahajamo, da je živinoreja po planinah bolj razvita ko po ravninah, ktere so pa pripravniše za poljedelstvo. Tudi prišteva¬ mo planinska goveda najboljšim in najporabnišim plemenom te kori¬ stne živali. Posebno velja to od švajcarskih goved, ktera so se od nekdaj narskrbneje gleštala ter zato po pravici daleč slovč. Goveda dveh izvrstnejših plemen naše sosednje dežele, t. j. bernskega in švi¬ carskega plemena so se, posebno po večih posestvih, tudi pri nas ~ 4 vpeljala in kjer se umno in primčrno gleštajo, se tudi prav lepo obnašajo. Ravno tako je tudi allgausko govedo, doma v bavarskih pla¬ ninah, po pravici dobro ter tudi zunaj svoje domovine razširjeno. Tudi naše avstrijske planine redijo goveda, ktera so pozorovanja v- redna. Montafunsko pleme na Torarlberškem je težko kaj slabeje ko švicarsko. Pincgausko pleme na Solnograškem, labodsko pleme jia Koroškem, miirztalsko na Štajarskem, zillertalsko v Tirolih in neke druge manj znamenite vrste naših goved tudi neso za zavreči; ali tujim plemenom se vendar ne dajo primerjati, ker se ne gleštajo s toliko skrbnostjo kakor one, ne pri plemenenji ne pri reji. Planincem sicer ne manjka ljubezni do živinoreje, oni ravnajo se živino prav prijazno in človeško. Če se pa pri vsem tem živinoreja po naših planinah ni povz¬ dignila tako visoko ko v Švajci, če so naša goveja plemena kljub prirojenih sposobnosti slabejša ko švajcarska; kaj je neki tega krivo ? Naravno razmere gotovo ne! Kakor naše planine gledč naravnih le¬ pot za švajcarskimi ne zaostajajo, tako se tudi gledč podnebja in zemljišča lahko njim primerjajo. Goveja plemena sama na sebi tudi neso temu vzrok, ker ona imajo narlepše sposobnosti; ljubezni do živine tudi ne manjka, — česa manjka tedaj? Znanja manjka in ved¬ nosti, kako da je trebe ravnati, da, se živinoreja na višo stopinjo povzdigne! Planinec se drži bolj ko kdo drugi stare šege, stare na¬ vade. Kakor so delali spredniki, tako dela tudi on. Gore ga ločijo od druzih dežel njihovega prizadevanja in njihovih znajdeb. Napredek si le počasno in skozi mnogovrstne zadržke naredi pot v te kraje. Švacarji so še narprvi začeli napredovati, oni so si tuje skušnje glede poljedelstva in živinoreje prisvojili, ter še zmirom tako delajo, da ne zaostanejo. Naša skrb bodi tedaj, da se njim približamo. Trudimo se na vso moč, da tudi naše planinarstvo tisto mesto doseže, ki mu po pravici gre, da postane studenec blagostanja prebivalcem naših planin. Pa to zares postane se pa mora zboljšati: 1) gledč porabe planinskih zemljišč, 2) glede živinoreje 3) gledč mlekarstva. Preisko¬ vati hočemo tedaj, kaj bi se moralo v tem trojnem oziru za zbolj¬ šanje storiti in kako bi se dalo to najbolje izpeljati. — 5 I * i * v o poglavje. 0 porabi p i a n inskega zemljišča. Planinska zemljišča, na kterih se živina redi : pašniki in se¬ nožeti, se na nmogili krajih slabo in neprimerno rabijo. Da to do¬ kažem, moram nekoliko bolj od kraja začeti. Pogostoma se nahajajo med ljudmi napačne, krive misli glede tega, kako pomembo ima zemlja za rastlinsko rast. Pač le redko- kteri planinec je dosedej resnobno premišljeval in in si to prašanje razjasnil, kaj da je zemlja za rastline. Kar mu zemlja obrodi, sprej¬ me kmet navadno kot darilo dobrotne narave, kot božji dar, ali pa kot pošteno plačilo za trud in težave pri obdelovanji zemlje, — z daljnim premišljevanjem si nikdo glave ne beli. Njiva se sicer po¬ gnoji, ker je to stara navada, včasi, pa že bolj redko, tudi travnik : skoro nikoli se pa ne gnoje pašniki, čeravno se tudi od njih obrod pričakuje. Ako poprašaš, čermi da se gnoji, ti bode gotovo vsakdo odgovoril: ,, ker brez gnoja nič ne raste ” ! ako pa dalje pozvedu- ješ, zakaj da brez gnoja nič ne rodi, težko pravi odgovor dobiš. To je pa tako. Rastlina za svojo rast potrebuje živeža, ne- kterih redilnih delov, iz kterih steblo perje i.t.d. vstvari. Te redilne tvarine dobiva rastlina deloma iz zraka, deloma pa iz zemlje. Ce kako rastlino, ali nektere dele rastline n. pr. škopnik slame sožgeš, ostane ti od celega škopnika le majhen kupček popela (od 100 fun¬ tov slame 4—5 funtov popela). Ta popel zadržuje v sebi vse tiste redilne delčike, ki so bili iz zemlje vzetit, tisti deli rastline pa, ki so se vstavili iz zračnih redilnih drobcev, n. pr. slanine žile,—zgori¬ jo t. j. se spremenijo s pripomočjo kisleca v tiste zrakove dele, kte- re je rastlina prej iz zraka posrkala. 4 prejšnjih časili so bili ljudje te krive misli, da pepelni deli nemajo nobene pomembe za rastlinsko življenje, da so le nesna¬ ga, smeti, ki po naključbi v rastline pridejo. Še le preiskave naših dni so srečno to zmoto odpravile ter dokazale, da ti popelni deli neso slučajni in nepomembni primeški, ampak da so bivstveni in po¬ trebni, ako hoče rastlina poganjati in vspešno rasti. Zavoljo teh po- pelnih delov je tudi zemlja velike važnosti, ker le iz zemlje jih za- more rastlino dobiti; ako zemlja teh živilu ih tvarin v sebi nema, ne more roditi rastlin. Vsak obrod (pridelek) bodisi kterega koli rastlinstva, odtegne zemljišču nekaj popolnih delov. Pridelek 20 vaganov pšenice in 36 stotov pšenične slame na enem oralu odtegne zemlji celih 185 6 pepelnih delcev ; pridelek 400 centov pese (brez perja) 320 fl ; ob¬ red 45 stotov rudeče detelje 254 krivo, da so naša goveda slabša ko švajcarska. O tem bo toraj trebč natančneje pregovoriti. Ni sicer namen te knjižice natančno podučevati o razumnej govedoreji, vendar naj naštejem vsaj glavne napake naše govedoreje. Glavni progreški pri naši govedoreji so ti: 1) da se redi pre¬ malo juncev, 2) da slabe krave puščajo za pleme, 3) da se prez¬ godaj vozijo k juncu. Hočeš-li govedorejo povzdigniti na višo stopninjo vravnati moraš narpoprej primerno rejo plemenjih juncev. Glede tega je pri nas še zelo slaba: redke, prav so občine, kjer je ta zadeva pametno vravnana. O potrebi dobrih juncev pač ni trebč veliko govoriti: vsak umen kmetovalec mora sprevideti, da ni vse eno, ali dober junec vcepi svoje dobre lastnosti teletom vbrejenih krav, ali pa slab junec svoje slabosti. Ena slaba krava stori v enem letu le eno samo slabežno tele; po enem slabem juncu podeduje v enem samem letu kakih 80 ali tudi še več telet slabe junceve lastnosti. Ni vsak junec za pleme: izbere naj se le po razumnem pre- tehtovanji izvedenih mož. Posebno napačno ravnajo v takih krajih kjer prepuščajo rejo junca tistemu izmed občincev, kteri narmanj tirja za pojanje. Tak človek bo skrbel gotovo le za to, da si junca dober kup pridobi in brez velikih stroškov preredi. V takih okolnostih junci ne bodo zodostili niti najzmernišim tirjatvam. Druga napaka je ta, da se skoro povsod premalo juncev redi. Nič bolj ne škoduje juncu, ko prepogostim poraba. Vsled tega junec ošibkeje in neporaben postane, krave ostanejo pogosto jalovo ali pa imajo slabežna teleta. Po naših hribih, kakor sploh po takih krajih, kjer gonijo živino na planine, se stori večina telet od januarja do marca mesca; krave se po tem takem brejijo večidel od aprila do junija: v tem času tedaj imajo junci mnogo opraviti. Pri takih okolnostih bi se moral držati en junec na vsakih 40 do 50 krav; le ondi, kjer se krave brejijo skozi celo leto, zna zadostiti en junec tudi za 60-80 krav. Zgodi se pa včasi, da redč za 150-200 ali še več krav le enega samega junca, Kaj dobrega se mora od tega pričakovati! Praša se, kako bi se dalo tem napakam v okom priti ? Tudi zastran tega moram naše planšarje zavrniti na Švajco: tam je drža¬ nje plemenjih bikov prav primčrno vravnauo po postavah. Enaka po¬ stavna vredba bi bila tudi pri nas potreba. Ta zadeva je toliko važna, da se sme po vsej pravici priporočati v premislek postavo- 12 — daluim skupščinam: deželnemu in državnemu zboru. Ne bodo toraj brez koristi, ako važniše točke dotičnih švajcarskih postav omenim; 1. V občinah, ki redb 60 - 80 krav se mora držati en junec ; kjer je 80 — 150 krav, dva junca, in dalje za vsakih 100 krav pa še eden. Take občine, ki nemajo 80 krav, se lahko pridružijo so¬ sednjim občinam; ali gledč števila se morajo ravnati po omenjenej postavi. 2. Bikimorajo biti kakega boljšega švajcarskega plemena, ali vsaj njihov v Švajci izrejeni zaplod po prvem vskrižnem spojanji. Občine smejo držati le take junce, ki nimajo manj ko 12 mescev, in ne več ko dve leti in pol. 3. Tsake leto pripeljejo bike v glavna okrajna mesta vsacega kantona na ogled; pripeljati se morajo vsi plemenjaki. Od vlade iz¬ voljen odbor kakih 3—5 izvedencev (umnih, kmetovalcev in živalskih zdravnikov) preiskuje razstavljene bike, ali so dobri za, plemenenje, in ali zadostujejo postavnim tirjatvam. Juncem, ki so za to, vžgejo nekakšno znamenje v rog; nesposobni pa se zvržejo in znamvajo za nesposobne. Zvržem junci se pod ojstro kaznijo ne smeje rabiti kot občinski plemenjaki. Ako se je plemenji bik kake občine zvrgel, ali pa če je prejskovanje doneslo, da je v kakej občini prekljolmo šte¬ vilo plemenjakov, se mora zvrženi junec v 4 tednih z drugim spo sobnim nadomestiti, in število manjkajočih bikov dopolniti, ter ene¬ mu udu preglednega odbora pripeljati v predleg. 4. Z omenjenim pregledovanjem plemenjih juncev je navadno združena tudi razdelitev daril za najboljše plemenjake, pogostoma tudi za krave in vole. Obdarjeni junci se 7 mescev ne smejo prodati brez vladinega dovoljenja. Ako bi okolnosti tako nanesle, da bi se tak plemenjak moral zaklati ali skopiti, se mora prej dobiti privoljenje vsaj enega uda preglednega odbora. Te so glavne določbe, ktere nahajamo v švajcarskih postavah. Kdor kako teh naredeb prestopi, zapade velikim denarnim kaznim.— Na Viirtemberškeni, kjer govedoreja stoji na visokej stopinji, so se tudi dobro obnesle postavne naredbe glede držanja plemenjakov Ondi se nahaja v vsakem okraji odbor, sestavljen iz enega živino- zdravnika in enega umnega kmetovalca. Ta odbor mora nadzorovati bikorejo, mora vsaj enkrat na leto prehoditi vse vasi svojega okraja in pregledati v kakem stanu da je ondi bikoreja. Pri tej priložnosti mora odbor gledati na-to ali so izbrani junci primerni govejim plemenom ondotnega kraja, ali so biki taki in ali se redč v tolikem številu, kakor postava veleva. Glavne točke teh postav pa so te, da mora plemenjak imeti vsaj 1V 2 leto in ne čez 6 let, da se mora rediti en močan bik za 70—100 krav; le v takih občinah ki rede 400 ali več krav, se smerajtati do 120 krav na enega runca. 18 - Mora se dalje skrbeti za prostoren, dovolje visok in zračen hlev. Zraven hleva mora biti ograjeno, ravno pojališče, ki ne sme biti na očitnih, javnih prostorih. Po tem prostoru se junec lahko v časi sprehaja, ker ne sme za čredo na pašo. Odbor mora tudi preiskovati ali je gl eš tanje in krmen je juncev primčruo in ali ne daje tirjanje pojnine (plačila za pojanje) priložnosti kakim pritožbam. Zraven postavnih določeb podpirajo tudi kmetijske družbe prav izdatno vspešen razvitek govedoreje; one namreč skrbč, da se izberd najpripravniša plemena, da se izpolnijo pogoji dobre bikoreje; one pospešujejo spodrejo mladih juncev z razpisovanjem daril, s tem da pomagajo lastnikom za dober prodaj, konečno s tem da včasi sa¬ me nakupijo junce žlahtnih plemen ali pa da kupovalce denarno podpirajo. Pa tudi brez enakih postav, kakoršne imajo razen Švajce in Vurtemberške še mnoge druge dežele, se da gleštanje juncev primerno vravnati, samo da ne manjka dobre volje in prave razumnosti. Ali pa mar po naših planinah res ni takih mož, ki imajo dovolje dobre volje in potrebno vednosti, zraven tega tudi dovolje veljave pri soob- čanih, -dovolje moči jib spodbuditi k združenem delovanju? Dokler se bikoreja postavno ne vravna, naj bi se v vsakej ob¬ čini sestavil odbor za živinorejo. V tem odboru naj bi bilo kakih 3- 5 skušenih gospodarjev, živinorejcev, ki bi morali od občine biti pooblaščeni za izpeljavo in vravnavo te stvari, ter preskrbljeni s po¬ trebnim denarom. Omenjeni odbor naj bi pred vsem preskrboval primerno število sposobnih juncev. Ako je v kterem kraji kako dobro domače pleme, izbero naj se junci tega plemena; nekar jemati bikov tujih plemen, ker to ne pripomaga vselej k zboljšanju domačega ple¬ mena. Če je pa živina v kakem kraji mešanica raznih plemen, naj se glede na obstoječe razmere izbere eno pripravno pleme. Tega plem¬ ena junci naj se rabijo več let zaporedoma, da se po skrižnem spoje- vanji živina vsaj nekoliko v-enači enega plemena postane. Zeld na¬ pačno je brez pravega vzroka premenjati sorto junca, zdaj pincgavsko, zdaj murcidolsko, zdaj tirolsko pleme držati, kakor se komu zljubi ali priložno zdi. Po takem ravnanji se doseže le malovredna meša¬ nica raznih plemčn. Izvolijo naj se dalje le junci od dohromolznih krav: stara skušnja namreč uči, da se tudi po juncih podeduje dobrota in obil¬ nost mleka. Junci naj bodo lepo zraščeni, močni v zadnjem ne pre¬ težki v sprednjem koncu : junci ki so spredi težki, zadi pa tenki, ibkši, ne morejo pri pojanji teže svojega trupla vzdržati na zadnjih nogah in krave lahko na tla. polomijo. Velikost in teža bikov mora biti primerna velikosti krav. V občinah, ki potrebujejo po več bikov, - 14 v- storijo najbolje, če rede ob istem času bike razne starosti, razne velikosti. Nekteri živinorejci štejejo široko čelo za poglavitno znamenje dobrega junca. To pa ni res. Od takih juncev dobijo tudi teleta ši¬ roke glave ; zavoljo tega se težavno storijo in krave pri delu (poro¬ du) trpe. Nikar naj se tedaj ne izbirajo junci s preširokim čelom. Gleda naj se posebno na čedne kosti, ohlavtno, tenko kožo, mehko dlako, široke prsi, širok križ, raven, širok hrbet, na to da so rebra lepo zobočena in otočena in koncema tudi na to. da je ju¬ nec mirnega obnašanja. Narložej se nakupijo dobri, primerni junci po večih gospo¬ darstvih, po deželah in dolinah, ki slovč zavoljo živinoreje. Tudi na gospodarstvenik razložbah se znajo dobiti dobri junci za pleme. Po nekterih deželah, n. pr. na Vurtemberškem napravljajo za junce po¬ sebne trge : ondi imajo živinorejci lepo priložnost za prodaj, kupo¬ vale! pa obilno juncev na izbiro. S temi trgi, ki se smejo prište¬ vati bolj obiskovanim trgom za živino, se navadno združuje razdelo- vanje daril. Vpeljavo enakih trgov po naših planinah priporočam našim ljudem posebno v prevdarek. Tudi kmetijske družbe bi v tej zadevi lahko vspešno delovale, ko bi po zvedencih nakupovale dobrih bikov. Nakupljene bike naj bi po dražbi občinam prodajale; ko bi kaj manj za nje potegnile, naj bi družbe voljno trpele. Živinorejski odbor naj dalje skrbi za primerno gleštanje odločenih juncev. Naj¬ bolje bo, če se plemenjaki izročč v rejo skušenim, zanesljivim živi¬ norejcem : tem naj se da, za njihovo skrb primerno plačilo. Plačilo se jim zna odrajtati iz občinske denarnice, ali pa se jim vstanovi gotov znesek za vsakokratno pojanje. Po nekterih krajih glešta prev¬ zemnik izročenega junca ščinoma na občinske stroške. V Švajci mora tisti, ki bika redi, vsako vbrejitev v posebno knjižico vpisati. Tudi ta navada je posnemanja vredna. O pašinem času, ali vsaj tiste mesce, ko se večina krav poja, gonijo junca na¬ vadno s kravami vred na pašo. Samo ob sebi se razume, da morajo imeti junci dovolje re¬ dilne krme, da ostanejo za plemenenje sposobni. Ko bi pa kaka občina ne hotela vravnati skrbi za junce, ka¬ kor sem zdaj popisal,—podam pa tistim gospodarjem v občini, kte- rim je kaj mar za izboljšanje živine, še en nasvet: naj se oni sami združijo in skupno gleštajo bika plemenjaka. Kako da je trebe pri takej združbi ravnati, pokažem v tem izgledu. V občini SchOnalm so skušali nekteri zastopni gospodarji kaj izboljšati živinorejo, sosebno so želeli imeti boljšega plemenjega jun¬ ca. Večina nespametnih kmetovalcev pa, ki so se držali le starega kopita in so se bali denarnih stroškov, se je vstavljala njihovemu 15 - prizadevanju. Vsi sveti pametnih mož so bili bob v steno : nakupili so nerazumni kmetovalci za majhen denar slabega občinskega junca. Zastopni možje zdaj sklenejo sami si pomagati. Preštejejo svojo ži¬ vino, pokaže se da ima : Teh petero gospodarjev tedaj je imelo 53 krav ; za toliko število se že izplača rediti enega junca. Ti gospodarji zdaj pooblastijo Jožefa Hofbauer-a, ki je da¬ leč okoli slovel kot izgleden živinorejec, in ki je že dvakrat v glav¬ nem mestu dežele prejel darila za svoje razstavljene junice, — njega pooblastd, naj na trgu za živino v glavnem mestu svojega okraja nakupi na skupne stroške pincganskega junca. Stroški so znašali 176 gl. 50 kr. Te so med seboj razdelili po številu krav. Plačal je toraj: kupnine. Junca so sklenili vsi vdeleženci gleštati, ter se pri tem le¬ to za letom črediti. Prvo leto je bilo to delo izročeno Nacetu Erlen- moserju. Kot pripomoček za rejo so mu odločili po 50 kr. za vsa¬ ko vbrejitev. Krave družili lastnikov se smejo pripuščati le s privol- jo vseh družnikov ; od takih pa se tirja po en goldinar vbrejnine. Denar, ki se potegne od nedružnikov, se mora spravljati in ob svo¬ jem času porabiti za nakupljenje novega junca. Vsak družabnik, na kterem je čreda za gleštanje, mora pismeno obljubiti, da ne pusti brez dovoljenja vseh udov nobene tuje krave k juncu; ako bi to do¬ ločbo prestopil, izobčil bi se iz družbe, ter bi zgubil vso pravico do nakupljenega junca : ne prejel bi nobene odškodnine. Ko junec ni več za rabo, se proda in drugi nakupi. Za to se porabi denar, ki se je potegnil za prodanega junca in kar je v- brejnine od tujih krav ; če še kaj manjka, priložijo družabniki po številu krav. Tako so se imenovani gospodarji med sabo dogovorili. Nji¬ hovi sklepi naj hi veljali pet let: medtem morda pridejo tudi drugi do boljšega spoznanja, da se bikoreja v občini lahko primerno vra-vna. 16 Ko bi hoteli v kakej občini enake družbe vstanoviti, naj jim služi ravnanje teh umnih kmetovalcev v izgled. Pa tudi pri izbiranji krav in telet, ki jih puščajo za rejo, kmetovalci prelahkomiselno ravnajo. Pri kupovanji se dajo pogosto zapeljati od zunanjosti živine, od barve, ter gledajo premalo na zna¬ menja, ki razodevajo, kterega plemena da je živina, ki kažejo, ali je dobra za mleko ali ne. Še manje pa oskrbijo, kedar doma pušča¬ jo teleta za rejo : večidel le naključba odloči, ktero tele naj ostane za rejo, in ktero naj gre v mesnico. Kakor pri izbiranji juncev se mora tudi tukaj dobro paziti, da se pustd le teleta od dobrih krav, ker le taka bodo s časom obilno dobrega mleka dajala. Če kdo do¬ ma spodreja živino, mu bo polovica kravic, ki se mu storijo, vselej zadostovala za rejo ; brez težave tedaj more izbrati telice od boljših krav, ki jih ima v hlevu. Lastniku petnajstih krav n. pr. se stori na leto vsaj 12 mladičev. Med temi bo podprek G kravic 6 junčičev. Ako vsako leto polovico teh telic pusti za rejo, lahko vsako leto tri starše, slabežnejše krave odvrže. Tretja napaka je ta, da se junice premlade’vozijo k juncu. Da bi se junic dolgo brez prida ne redilo, da bi zgodaj teleta in mleko od njih imeli, „ vozijo ” junice zelo prezgodaj, včasi že v prvem letu. Skušnja, dolga skušnja pa uči, kako da je škodljivo ta¬ ko ravnanje. Ako se premlada, nerazvita junica (naše junica so pa večidel take, ker se jim premalo klade) vbreji, to škoduje v dvojnem oziru: junica sama v rasti zaostane, ker pica služi zdaj v živež mladiču, ki ga v sebi nosi, pozneje se pa v mleko predeluje ; od druge strani so pa teleta od nedoraslih junic majhna, slabežna in se lepo ne razvijajo. Le od močnih, dobro razvitih krav in junic se smejo pričakovati teleta, ki se bodo lepo razvijala. Naša goveja plemena se razvijajo počasno; ni tora j prav. če se vozijo pred spol¬ njenim dragim letom : le junice takih plemen, ki hitreje rastejo, se smejo voziti že v 1'/, ali v 1 3 / 4 letu. Tudi junec naj se ne rabi, dokler nema 1 leto ; sicer se bodo pokazali gle-dd njegove rasti, kakor tudi na zarojenih teletih isti škodljivi nasledki, kakoršni pri junicah, ki se premlade plemenijo. Toda napake pri plemeneuji neso edine krive nepovoljnega zaostanka naše živinoreje ; tudi gleštanje naše živine se mora grajati. Narprej je napačno kratenje. Po letu, ko gre živina na pla¬ nine, jej res le redko manjka dovoljne piče, če se le preveč živine gor ne žene t. j. če se je ne žene več, kakor jo morejo pašniki prerediti. Koliko živine pa da zamorejo pašniki prerediti, ne odloči samo velikost pašnikov ; ampak gledati je trebe tudi na druge okol- nosti: na dobroto trave, lastnost zemljišča, na dolgost pašne dobe, na velikost živine. Dolgost pašne dobe je zopet odvisna od visočine — 17 pašnikov : kolikor više pašniki ležb, toliko manj časa se more po njih pasti. Od švajčarških planin kažejo natančna sporočila, da od 1000 planinskih pašnikov jih leži: Na višavah, kjer leži narveč pašnikov, trpi tedaj paša kakih 116 dni. Srednje težka krava, ki ima kakih 800 funtov, potrebuje 25 funtov sena na dan, ali pa primerno množino zelene trave, te¬ daj okoli 75 funtov trave. V 116 dneh povžije krava omenjene te¬ že 29 centov sena, ali oziroma 87 centov zelene trave. Po švajcar- skih planinah je treh d, kakor spričujejo, zanesljiva sporočila, odloči¬ ti eni sami taki kravi za omenjeno pašno dobo (116 dni) cele tri orale zemlje. Obrod piče znaša tedaj na vsakem oralu le 29 centov trave, ali Še ne celo 10 centov sena. To se bo marsikomu malo zde¬ lo ; pomisliti pa se mora, da velik del pašnikov ni za rabo zavoljo kamenja, peska, grmovja in močvirja. So taki pašniki, kjer je en sam oral preveč za eno kravo, so pa tudi taki da jih še 6 ni dovolje. Povsod veljavnega pravila, koliko živine sme na planine, da se primbrno popasejo, ni moč vstanoviti. To se določi le po skušnjah in dolgem opazovanji. Pri tem določevanji se šteje za eno kravo: 1 '/ 2 junico od enega do 2 let. 2 junici pod enim letom 3—4 teleta, ki še nemajo pol leta. 6 — 8 ovac 1 žrebb do 1 '/ 2 leta % staršega konja. Po teh številkah se določi število živine, ktero se ima gnati na vrhb. 3 — 18 — Ako je med čredo mnogo mlade živine, je prav da se raz¬ deli : mladi živini naj se prepustijo viši in slabši, kravam pa niži in boljši pašniki. Narviši pašniki ostanejo za ovce. Po visokih planinah pade med pašno dobo včasi sneg 1 , ali pa dolgo drži slabo, mrzlo vreme, kar živini na pašo ne pusti. Za take primerljeje se mora imeti kaj piče v zalogi, da se živini v sta¬ jah klade. S tako krmo morajo biti planine skozi preskrbljene. Pre¬ skrbe se pa lahko: po vseh planinah se nahajajo taki prostori, ki bi se dali od pašnikov odločiti ter v senožeti spremeniti. Pa tudi za staje bi se moralo bolje skrbeti: naredili naj” bi se hlevi ali vsaj krovi, da bi bila živina pod streho. Prav pogostoma še se godi, da mora živina noč in dan prebivati pod milim nebom, prestajati vse nevgodnosti hudega vremena. Živali res mnogo prenesti ; pa njihovo zdravje trpi, njihov prinos se manjša. Zidanje dovolje prostornih hle¬ vov tedaj prištevam narpotrebnišim in narkoristnišim popravkom in izboljšekom po naših planinah. Po mnogih planinah se ne izpolni še neki drugi glavni pogoj vspešne živinoreje: živini se ne nastilja: ona leži, bodi si v hlevih bodi si pod milim nebom, vedno v blatu. To ne škoduje samo glede reje živine, ampak jo tudi lahko pripravi v bolezni. Z nasteljo pa se zdravje pospešuje in zraven tega tudi obilnost gnoja pomnoži. — Kako se živini pa čez zimo klade 1 Žalibog, pogostoma prav slabo! Pri večini gospodarjev mora ljuba živinica čez mero lakovati, prezimovati mora pri kljohnih položkih slabe piče. Le malo je tistih vrlih gospodarjev, ki rede pridelani krmi primerno število goved, ki toraj svojo živinieo lepo krmijo inglešta- jo. In vendar tak ozimni post kravam mnogoterim škoduje. Od iz- postenih krav se dobi le malo mleka in še to ni kaj prida. Vrh te¬ ga je veliko krav ravno ob tem času brejih, pozneje morajo pa jjdo- jiti. Lakota ob takem času, ko živina potrebuje podvojene piče, mora biti gotovo kravi in teletu le zelti zelo škodljiva. Vsak umen in reden kmetovalec, kteremu je živina kaj pri srcu, naj skrbi poglavitno za to, da pridela dovolje krme za svojo živino. Ne more se nikoli zadosti povdarjati, da je veči dobiček, če se manj živine dobro, ka¬ kor če se več živine slabo glešta. Ako se slabo krmi, živina vpade in na teži zgubi. Ko pride zopet do boljše piče, n. pr. ko pride spomladi na pašo, potrebuje precej časa da se zopet odebeli. To pa je za živinorejca velika zguba, ki se lahko prerajta. Slabo krmljena krava lahko opade v eni zimi za celih 50 funtov. Ko pride spomladi na pašo, to zgubo zopet po¬ pravi. V ta namen pa mora imeti neko množino piče, ki znaša kakih 10 centov sena. 19 Iz teh vžitih 10 centov bi bila krava lahko dala celih 160 bokalov mleka več, kakor ga da; škoda tedaj, ktero trpi kmetovalec, je enaka vrednosti. 160 bokalov mleka. Če se čez zimo živini do- voljno klade, se živinorejec te škode lahko obvarje; pri takem lako- vanji se pa ta škoda vsako ogrednje leto ponavlja, in ko bi hotel to zgubo prerajtati le za en sam planinski okraj, bi rajtenga dala strašansk znešek. Pa nočem tukaj nadrobno podnčevati o krmljenli goved, tu¬ di ni namen tega spisa govoriti o sejanji in sadenji zelišč, ki so za živinsko krmo pripravna. Le to opomnim, da po naših planinah za¬ mere le malo kmetovalcev prerediti svojjo živino vso zimo z otavo in senom; za to bi morali po svojih njivah več prostora odločiti dru¬ gim rastlinam, ki so dobre za krmo, sosebno : deteljam inkorenstvu Dalje naj skrbni kmetovalci svojej živini včasi položč tudi tečniše hrane: otrobi, debelo zmlete moke, ali oljnih in drugih izpreškov. To naj store sosebno takrat, kedar živini kladejo od korenstva ali od slame. Kar se za tako pičo potrosi, to se ne zavrže, marveč se dobro splača; paziti pa treba, da se poklada v primerni množini in ob svojem času. Morebiti bo bralcem tega spisa všečno, ako jim naznanim, kako se mora zmešati: otava, pesa, ovsena slama, ogeršični izpreški, zdrobljen ječmen, da bode ta mešanica dala pripravno pičo za kravo 800 funtov težko. Ta zmes mora biti sestavljena iz : 15 funtov otave, 25 „ pese, 1 '4 * zdrobljenega ječmena 1 '4 „ ogršičnih izpreškov, 5 „ ovsene slame. Na tak način se popolnoma zadosti znanstvenim pravilom krmljenja. Ta pica je pač vsa drugačna, kakor se navadno živini klade. Tudi kar se tiče hlevov moram marsikaj opomniti. Zimski hlevi so premalo snažni, prostorni in zračni. Se ve da marsikak kmetovalec z glavč mahdje poreče: V hlevih ne more biti snažno! Jaz pa rečem, da more in mora biti! To se pa doseže, če se za potrebo nastilja, gnoj ob svojem času izkiduje in če se živina vsak dan čedi Za vsakdanjo čejo in vmivanje živine se ne skrbi samo zato da je živina lepa, prijetna in očitna; ampak poglavitno za to, ker čeja zelo pripomore, da se živina dobro počuti, da zdrava osta¬ ne. Koža jč za truplo velike važnosti: ona po brezštevilnih jamicah izločuje iz trupla neke nepotrebne delce, ki se nam kažejo kot iz- hlapki in pot. Če kožo odeva blatna skorja, ona svoje naloge ne mo¬ re spolnovati in zdravje živine vsled tega škodo trpi. Po tem, ali — 20 — je njegova živina v dobrem ali v slabem stanu, boš spoznal pridne¬ ga ali nemarnega kmetovalca. Z dovoljno nasteljo se mnogo stori za čejo živine. Stelja da¬ je živini suho, mehko posteljo, in blatne iu vodne odpadke v se sprejemlje. Kolikor bolj vodena je pica, toliko ved stelje je trebb : tora j ved priklaji zeleni in korenstva, ko pri pokladanji sena ali sla¬ me. Obilnost stelje, ki si jo napravil, določi, koliko časa smeš gnoj pod živino puščati. Ge imaš malo stelje, moraš vsaj enkrat na dan izkidati gnoj. V časi mora živina celi dan brez stelje biti; tedaj pa je trebč tudi večkrat na dan izpod nje počediti Le kjer je obilno stelje se sme puščati gnoj več časa pod živino, sicer pa ne; ker to je jako škodljivo, če mora živina v blatu ležati. Če se gnoj pušča pod živino, dela to še neko drugo škodo, ki se nikdar ne sme prezreti. Kaši hlevi so navadno nizki; ako se gnoj pod živino kopiči, se prosta višina hleva še bolj zmanjša. Vsi e d tega se hlev hitreje napolni z živalskimi izsopki in gnojnimi izhlapki, in ker se hlevi navadno premalo vetrijo, se zrak prav hudo zgreje. Tako gorkoto šteje marsikak gospodar za posebno prednost hleva, misli da se živina prav dobro počuti, če je v hlevu vroče ko v peči; pa to mnenje je čisto napačno. Prevelika gorkota je živini brez dvombe škodljiva: živina postane manj ješča, izhlapljenje se pomnoži, dobrota in obilnost mleka se pa zmanjša; vrh vsega tega mora ži¬ vina sopsti slab, skvarjen zrak ki jo obdaja. Skušnje uče, da toplota ne sme presegati 10—12 stopinj. Tako zmerno gorkoto in čist zrak mora živina imeti, da se dobro počuti. — Čistost hlevov podpirajo tudi odtoki, po kterih se gnojnica odteka v jamo zunaj hleva izkopano; dalje ta okolnost, da je pri roči umno napravljeno gnojnišče. Po zimi in po letu mora imeti živina čisto napojno vodo. Voda naj hode črstva, čista in bistra. Najboljša je čista potočnica ktero živina navadno raje pije, ko studenčnico. Nikar napajati živine v mlakah in v močvirji: taka mlakužnica lahko pripravi bolezen. Konečno ne smem zabiti soli. V nobeni deželi, kjer je živi¬ noreja dosegla višo stopinjo in večo znamenitost, živini ne kratijo soli, ki je tako rekoč obela njene piče. Daje se jej ali stolčena sol (po 1-3 lote na dan), ali pa se jej predlaga kamna sol v košeh, naj jo živina liže, kedar se jej zljubi. V Austrii se živinska (rdeča sol več ne napravlja. Rdeča sol je bila res dobri kup, pa tudi brez posebne dobrote. Zdaj bo tudi za živino trebe kupovati kuhinjsko sol. Zavoljo stroškov je menda ne ho nikdo kratil živini, saj stroški neso toliki, ker se je cena soli znižala. Ako se da odraščenemu govedu po dva lota soli na dan, znese to v enem letu 23 funtov, ki veljajo 16 1 gold, 50 kr. In — 21 — za ta denar imamo čisto sol, brez vse nesnage, brez škodljivih pri¬ merkov. — Naj pri koncu tega poglavja ob kratkem ponovim glavne pri¬ pomočke za zboljšanje govedoreje po naših planinah. V ta namen nasvetujem: 1. Naj se primerno vredi reja bikov za pleme. To vravnavo pa naj prevzamejo: ali deželne oblasti, ali pa za to vstanovljeno družbe. 2. Naj se izberejo za rejo le dobra teleta obojega spola: tako se že s tem zagotovi, da bo tudi njihov zarod za pleme sposoben. 3. Naj se goveda ne plemeni 1 , premlada; ker to škoduje nji¬ hovemu razvitku, kakor tudi razvitku zaploda. 4. Naj se živina dovoljno skozi celo leto kolikor mogoče enakomerno krmi. Planine naj se tedaj ne preobkladajo z živino, za zimo pa naj kmetovalci nasejejo obilno primernih zelišč za krmo. 5. Naj se živina pridno oskrbuje in glešta: skrbi naj se za pripravne hleve, za potrebno steljo, za kidanje gnoja in za marljivo snaženje. 6. Živini naj ne manjka dobre vode in potrebne soli. — Predno sklenem, še nekoliko besed o ovcah, ki so za naše planine precej važne. Za visoke, nedostopne, kamnate planinske paš¬ nike so bolj skvarjene ovce z gosto, ojstro volno, ker ložej prenašajo nevgodno vreme. Tuli pri teh živalih je potrebna skrb pri izbiranji jagnjet za rejo in pri gleštanji; sicer pa velja, kar sem govoril zastran goved, v mnogem oziru tudi za ovce. — Tretje poglavje. 0 mlekarstvu Prizadevanje planšarjev se bo le tedaj splačalo, če se mleko spravi v drag denhr. Kako bi se to dalo doseči, je tedaj gotovo v- redno dobro pretehtati. Mleko se lahko po dvojni poti spravi v denar: ako se mleko naravnost prodaja, ali pa čo se mede, ali drugače predeluje. Kdor ima priložnost mleko prodajati, bo večidel najbolje sto¬ ril, če to priložnost porabi; ker potem mu ni trebd več ne dela, ne priprave, ne shramb za mlekarske izdelke. Pa taka priložnost se ponuja le blizo večih mest, kjer se mleko dan na dan potrebuje in 22 dobro plačuje, ali pa tudi v takih krajh, kjer so veče mlekarnice ali drugi zavodi, kteri mleko nakupujejo ter predelujejo. Bodisi pa to ali lino, vselej se mora posebno za to skrbeti, da se mleko nepokvarjeno odda. V ta namen je potrebna primerna pre¬ nosna ali prevozna posoda. V Švajci rabijo pogosto samotežne vo¬ zičke na dveh kolesih. Med kolesoma počiva na vzmetčh deska na njo se položite dve leseni ali kositreni zmirom čisti in svetli deži z mlekom. Tako se mleko tudi po ojstri kamnati poti nič ne sklumpa. Samotežnico navadno vozi kak mož. Predno se deže napolnijo, se že prej precejeno mleko pogosto na novo precedi skozi gosto sito ali skozi cedilno platno, da se brez nesnage pripravi na namenjeno mesto. Ako se vozi v bolj oddaljene kraje, se mora mleko prej ohladiti, sicer se posebno po letu na poti skisa. Za to imajo razne hladilne priprave, v kterih pride mleko v dotiko z mrzlo vodo. Taka priposta hladilnica, kakoršno rabijo po večih kmetijah blizo Dunaja, obstoji iz ozke skrinjice.. V skrinjici se vijejo po kačje kotlovnatč znotraj pocinjene cevi (rori). Ta predalček se napolni z vodo, ki vedno spodaj priteka, zgoraj pa odteka. Ako je trebč, se voda tudi z ledom hladi. Skozi cevi v skrinjici se mleko pretaka, ktero se hi¬ tro do 6 ali 8 stopinj shladi. Do te stopinje shlajeno mleko se po tem lahko brez strahu prevažuje, ker se na poti ne skvari. Prenosna posoda je lesena ali pa kositrena, lesena je boljša, ker mleko tudi v vročini bolj hladno ohrani. V novejšem času so po mnogih mestih, narprej v Chamu in v Yevayu na Švaj carske m in v Kemptenu na Bavarskem, napravili tvornice (fabrike), ki mleko obdelujejo na nov način (vižo). Mleku priložijo sladkorja ter ga potem kuhajo tako dolgo, da se zgostni ko med. To goščino spravijo v kositrene posode, ktere dobro zamaše, da ne more zrak v nje. V teh pride mleko na trg. Tako pripravlje¬ no mleko dobro stoji več mescev. Predno se rabi, se mora z vodo namešati, da se zredči:, potem je za rabo dobro, kakor da bi bilo ravno vmolzeno. Tako obdelano mleko je velike važnosti sosebno za popotnike na morji. Želeti je da bi se tudi v Avstrii napravile enake fabrike: takega mleka bi se zlasti v Trst gotovo mnogo razprodalo. Med mlekarskimi izdelki sta narpoglavitniša: maslo in sir. O njunem izdelovanji bo toraj trebe kaj več pregovoriti. 0 masla rstvu. Maslo je do sedaj v Avstrii glavni izdelek mlekarstva. Ne le da se pri nas, sosebno o planinah, veliko več sirovega in kuhanega — 23 masla doma- povžije, kakor pa drugod; marveč se ga mnogo tudi izvozi v zunanje dežele, medtem ko ga od drugod k nam le prav malo pride. Kakor se vidi iz vradnih izkazov o avstrijski kupčiji znaša izvoz in privoz masla od leta 1864—1867 v čolni centih (112 čolnih centov je enake 100 dunajskih) toliko : se je izvozilo : vvozilo: tedaj vec izvozilo leta 1864 76151 centov 9819 centov 66332 centov „ 1865 98693 „ 4741 „ 93952 „ 1866 109076 „ 1088 „ 107988 „ 1867 104881 „ 2175 „ 102706 Eno proti drugemu se je tedaj v teh 4 letih; 92200'/ 4 „ 4455% „ 92744% „ Izvoženo maslo gre deloma skozi Trst čez morje, deloma pa na severno Nemško. Po množini izvoženega masla sodili, bi si kdo znal misliti, da smo vsaj v tej razsohi mlekarstva dosegli precej visoko stopinjo popolnosti. Pa temu ni tako. Tega masla pride ravno s planin, kjer so razmere živinoreji tako vgodne, — narmanj, le prav majhen del: marveč masla se vmede na Moravskem, Šlezkem in v dolenji Avstriji. Skozi naše planine gre po železnici sicer neznansko mnogo masla čez Trst na jutrovo; ali to prihaja iz zunanjih dežel. Leta, 1865 So ladje odpeljale iz Trsta 163344 centov masla. Tega se je vmedlo samo 53000 centov v Avstriji; dvakrat toliko, namreč 110000 centov pa se ga je izdelalo zunaj cesarstva. Ali bi se ne morali resnobno prizadevati, da vsaj tržaško trgovino preskrbimo z domačim maslom, ter tako sami shranimo dobičke, kteri gredo zdaj v mošno naših bavarskih sosedov? Tudi še neke druge okolnosti ne smem zamolčati: sirčvo in kuhano maslo, ktero pride iz Avstrije na prodaj, ni tako dobro, kot izdelki druzih dežel. Žalostna resnica je, da ima v severni Nem¬ čiji, ktera mnogo z maslom kupčuje, avstrijansko maslo narniži kup in da se holštajnsko in meklenburžko maslo 1 % tako drago pla¬ čuje, ko naše. Gledč maslarstva vidimo tedaj dvojno pomanjkljivost: avstrij¬ ske planine ne izdelajo toliko masla, kakor bi lahko, in njihovo maslo nema tiste dobrote, ktero bi moralo imeti. Od kod prihajajo te napake. Da se tako malo masla vmede, sosebno pa da se ga s pla¬ nin tako malo izvozi, prihaja od tod. da imajo krave sploh premalo mleka; tega pa so zopet krive napake pri živinoreji, ktere sem na- 24 — Stel v prejšnjem poglavji. Saj se pa vendar skoro vse mleko zmede; mislil bi tedaj človek, da mora še prečej masla ostati za prodaj. To se pa ne zgodi: temu je na poti nespamentna poraba masla. Težko boš našel kako drugo deželo, kjer bi se toliko masla; potra¬ tilo v jedila, kolikor po avstrijskih planinah. Sploh se toži po vseh planinskih deželah, da sosebuo. posli preveč tirjajo. Oni hočejo, naj bi vse, kar se domd pridela, tudi doma porabilo. Znani so celo taki kraji, kjer jo težko služabnike dobiti v tako hišo, ki maslo prodaja. Dokler v tem oziru ne premaga boljša pamet, dokler se jedila ne začno pametno beliti, bo zastonj vse prigovarjanje, vse svetovanje. Da pa naše maslo ni kaj posebne dobrote, tega je krivo ne¬ marno in nezastopuo izdelovanje. Lahko bi to izboljšali, ko bi si hoteli naši kmetovalci prisvojiti skušnje drugih dežel posebno hol- štajnske, ktera zastran maslarstva daleč sloveje. Zlasti se zeld premalo gleda na en bivstven pogoj vspešncga mlekarstva: na čejo in snažnost v vsem, sosebno pa na skrbno čejo posode, ki je pri tem. delu potrebna. Na posodo bi se moralo tem¬ bolj gledati, ker je pri nas vseskozi lesena, ki se težej čisti kakor kositrena, ki je v novejšem času sem ter tje v rabi. Na Holštajn- skem sklede za mleko od zunaj obribljejo z oljem, znotraj pa po¬ barvajo z rudečo barvo vmešano v lanovem olji. Taka posoda se bolj dolgo ohrani in ložej čedi. Pri nas posodo navadno le površno izplaknejo z mrzlo vodo; v razpokah ostane vedno še kaj mleka, ktero se vsiri in tudi drugo mleko podkisa, ki se na novo v skledo vlije. Enako hi se moralo kaj bolj skrbeti za čedne shrambe. Smetana se mora posneti, predno se mleko skisa; za to se mora imeti poglavitno skrb. V primerni shrambi, kjer je 10-12 stopinj gorkote, se po letu v 36, po zimi pa v 48 urah smetana popolnoma odloči ter lahko posname. Pri veči toploti ali pa v ne¬ snažnih shrambah in posodah mleko kisne predno se smetana dobro naredi; vsled tega se vmede manj in slabeje maslo. Posneta sme¬ tana naj pred medilom še nekoliko postoji; nikdar pa čez 2 ali 3 dni, kakor se včasi res godi, da nabirajo smetano celi teden, tako da jim začne že plesneti. Vravnava ali pristrojba pinje zna sicer pomagati, da se hi¬ treje, ne pa, da se bolje maslo vmede. Navadna lesena pinja prav dobro služi. Lesena pinja ima to prednost, da se iz nje ložej in bolj ščinoma pobere maslo, kot iz kositrene, v kterih po stenah pre¬ cej masla ostane. Dobroto in trpežnošt masla izdatno podpira tudi to, da se prav ravna ž njim, ko je že iz pinje pobrano. Štruca se mora dolgo gnjesti, da se mleko popolnoma iztlači: le tako bo dolgo stalo. Do¬ bro iztlačeno maslo da tudi pri kuhanji manj žlindre. 25 — Po severnej Nemčiji masla ne kuhajo ampak le vsoljeno de- vajo na prodaj. Naj bi se to tudi po naših hribih poskusilo. Po Nemškem narprej mleko iztlačijo iz masla; vode pri tem ne rabijo nič. Po tem vmešajo med maslo nekoliko soli (na 1 funt masla po 1 ali 1 '/ ki ’ lot. Sol izvleče iz masla vse mleko. Za nekoliko ur se maslo tako osoljeno v brente natlači ter razpošlje. Tako maslo se drži, ko da bi bilo kuhano. Če je mleko dobro, boš vmedel že iz 10-12 bokalov en funt masla. Slabšega mleka bo sosebno pri nerazumnem obdelovanji kaj več trebč. Od krave, ki da na leto 1200 bokalov mleka (kar ga tele posisč, ne štejem), prejmeš tedaj kakih 100-120 funtov masla. Dobro maslo se ne sme vkuhati (pri kuhanji zgubi več ko za peti ali šesti del). V veliki večini švajcarskih krajin, zlasti po zahodnjih kan¬ tonih, je maslo le čes zimo glavni izdelek mlekarstva; po letu se večidel siri, in maslo se tačas dela le iz skutnih pen: o tem pozneje pregovorim. V prejšnih časih je bilo tudi v Švajci maslo glavni mlekarski izdelek. Pozneje pa se je začelo sirarstvo bolj in bolj širiti, tako da so morale celo gosposke temu nasproti delovati. O tem priča neki vkaz bernske vlade od 1. 1619, kteri ojstro graja preobilno sirjenje tolstega sira, češ da zavoljo tega samovoljnega ravnanja maslo preveč draža. Enake vkaze je vlada večkrat ponovila ter celo s kaznijo žugala; pa vse zastonj: maslarstvo se je vendarle moralo vmakniti sirarstvu, ker to daje več dobička. Izdelovanje masla po Švajci nema nič posebnega na sebi. Mleko se smetani v lesenih, včasi prav čedno narejenih skledah. Mede se v planih, pokončnih golidah. Po večih gospodarstvih imajo pinje „ na vodo: ” mede se namreč z vodno silo. Iz posnetega in mbdenega mleka delajo pust sir, ki se le doma povžije. Računi se, da pride iz 100 funtov (ka¬ kih 40 bokalov) mleka: 3 funte 14 '/ 2 lotov sirčvega masla 6 „ 14 '/ 2 „ pustega sira. Po tej rajtengi da vsak bokal mleka 5 '/ 3 kr. gotovega denara. 0 sirarstvu. Sploh je v Švajci sirstvo, zlasti izdelovanje tolstega in poltol- stega sira, mnogo bolj razvito in razširjeno, kot maslarstvo. To naj¬ bolje dokazujejo številke, ki naznanjajo, koliko sira se je izvozilo iz Švajce drugam od 1. 1854-1865. V pojasnilo cele stvari spomnim, da je Švajca blizo tako velika, ko Štajarsko, Koroško in Solnogra- 4 — 26 — ško skupaj, ktere tri dežele pa neso niti tretjina avstrijskih planin. Sira vseh vrst (sort) se je tedaj : prišlo, so potegnili 5 milijonov in pol goldinarjev. Kaka je pa v Avstriji ? Številke, ki kažejo, koliko sira se je prejšnja leta izvaževalo in privaževalo, zdaj več ne veljajo, ker so se razmere spremenile : odstopili smo namreč laške dežele, zavoljo kterih se jo moralo mno¬ go sira privaževati, ker ga te dežele mnogo rabijo. Poprek se je pripeljalo v državo od 1863-1865 1. po 32740 centov sira na leto iz države pa ga je šlo le po 14180 centov; tedaj smo ga dobivali mi od drugod po 18560 centov več, ko smo ga pošiljali iz dežele. Od tačas pa je iz omenjenega vzroka precej drugače. Tako se je 1867 leta izvozilo 14865 centov sira privozilo pa 13387 „ tedaj ga je ž'e šlo 1478 centov več iz države, kot se ga je v njo pripravilo. Ta številka pa vendar živo spričuje, kako malo še da je razširjeno naše sirarstvo. Po sporočilih gospodarske družbe v Gradcu je na čelem Štajarskem le 30 mlekarnic, in na Koroškem se po zanesljivih domačih naznanilih naredi samo po 400 centov tolstega in 300 centov pustega sira na leto. Le na Vorarlberškem in po ne¬ kih krajih Innske doline v Tirolih je veče število dobro vredjenih mlekarnic. Spodbudil je namreč prebivalce teh krajev izgled sosednje Švajce in bližnjih allgaiiskih planin, kjer je sirarstvo poslednja leta vrlo napredovalo. 27 Y nekterih okolnostih, zlasti na manjših gospodarstvih se sicer -bolj splača ravnati sir po limbarski šegi, kteremu se pravi ope- kovec; vendar pa je iz mnogih in veljavnih vzrokov bolje, siriti ve¬ like sire, kakor v Švajci. Se ve da je moč le ondi ravnati tak sir, kjer se vsak dan veliko mleka vmolze in kjer imajo za to primerno pripravo; pa tak sir ima to dobrote, da se bolj dolgo drži in da se brez nevarnosti prevažva. Opekovec nasproti ne zahteva toliko pri¬ prav in se lahko siri tudi ondi, kjer imajo manj mleka. Za naše planine bo pa gotovo zmirom narveče važnosti izdelovanje velikih sirov po švajcarskej šegi; zato bom to natanjko popisal, kakor sem videl ravnati po mnogih krajih Švajce. 0 sirjenji švajcarskega sira. Če se hoče ravnati švajcarsk sir, mora se imeti pred vsem : pripravne hrame, potrebno pripravo in orodje. Hrami, ki se za to potrebujejo, so ti le ; 1. Kuhinja, v kteri se siri; ondi mora biti tudi sirni kotel in tlačilnice. 2. Klet za sir, kjer se sir soli in hrani, dokler se ne proda; v kleti so potrebne stavnice in police, na kterih se sir sklada. 3. Shramba za mleko, ki je namenjeno za medilo. Sirni ko¬ tel mora biti tako obešen, da se lahko od ognja odmakne, kedar se mleko dovolje vgreje. Po manjših mlekarnicah vesi kotel čisto pro¬ sto na „ voru “ ter se na njem nad oginj namakne in od njega od¬ vrne, kedar je treba : vor se namreč sem ter tje vrti. Toda pri taki napravi se brez potrebe veliko drov požgč, ako namreč oginj čisto na prostem gori. Nekoliko bolje je že, če je ko¬ tel vsaj zadi obzidan, kakor se po planinah pogosto nahaja. Še več drov se prihrani, ako se kotel popolnoma obzida ter spodaj pravilno ognjišče napravi. Kedar se hoče tak kotel od ognja vzeti, se mora prej kviško naviti, potom še le se na voru odmakne. To je pri malih kotlih lahko, pri velikih pa silno zamudno in te¬ žavno ; zatorej se dandanašnji daje prednost neki drugi napravi. Sir¬ ni kotel je namreč le zadi obzidan, spredaj pa ga oklepajo železna vratiča, ki se odpirajo na dve plati. Če se hoče kotel naz oginj po¬ tegniti se vratiče odpre ter kotel odmakne. Tudi pri taki pristrojbi, ktera je po velikih sirarnicah v Švajci splošna, se kurišče lahko pri¬ memo izpelje, da se malo drov požgč (po 1 funt drov na vsak fant sira). Sirni kotel je povsod bakren (iz koLlovine), in ima lesen pokrov. Tlačilnice so skoro povsod navorne, podjemne, le bolj redko vretenične (na šrauf). Kleti za sir so zidali včasi na pol pod zemljo 28 — da se je ložej dosegel potrebni hlad. V novejših mlekarnicah pa zi dajo večidel vrh zemeljke shrambe, ktere pa morajo biti na hladnem kraji. Vrata naj gledajo proti severju. V zidu so potrebna mala ok¬ nica in predorčeki, da skozi njo dobiva klet čist zrak in primerno gorkoto: toda ta oknica morajo hiti dobro zavarovana zoper muhe. Sredi kleti stoji velika miza z vrezanimi žlebovi za odtekanje (pri nas se imenuje stavnica ali spuščalo). Pri zidovih so klopi ali poli¬ ce, na kterik se sir sklada: postavljenih je pa kakih 6—8 polic ena nad drugo, kakor višava shrambe pripušča. V neki veliki mle- karnici sem jaz videl v eni taki shrambi blizo 180 sirov po 160- 200 funtov težkih in vrednih kakih 8000 goldinarjev. Klet za mleko je tudi potrebna. V njej se hrani mleko in skutni zapenek, ki sta namenjena za medilo. Najbolje je, ako je ta klet nekoliko čevljev pod zemlji). Vrata naj ima tudi ona proti se¬ verju in naj ne bode brez oknic in prezračnič (predorčekov, skozi ktere zrak pihlja). V vsaki mlekarnici se mora imeti razen sirnega kotla tudi: tehtnico (vago) za težkanje mleka in sira, nekoliko lesenih ali kosi- trenih škafov in skled, posnemnico, planinski korec, trnač, več obo¬ dov in sirnih platen, nekoliko desk tiste velikosti kakor so siri, sol¬ nico, ščetove, s kterimi se sol po siru pogloda, dalje toplomer, pinjo za maslo in kaj druge posode za vodo, širisče i. t. d. Trnač ob¬ stoji po manjših mlekarnicah iz dolgega drogu, na kterem so po¬ čez nabiti leseni koli v podobi križa ; na koncu ima drog prevotlje- no, okroglo desko. Po večih mlekarnicah imajo velike trnače nade¬ lane z roglji iz močnega, kotlovnatega drata. Obodi, ktere po Švajci rabijo, so znotraj ali ravni (emen- thalski) ali pa žlebati (groyerski). Po razmeri otočne velikosti so obodi tudi niži ali viši : od 2 '/ 2 - 5 % palcev. Stiskajo se z lese¬ nim locnjem ; mesto tega dandanašnji rabijo zobčati zatezavnik. Sirna platna so prav redko tkana, tako da pride na vsak palec platna le 15 niti; tedaj so niti po % linije vsaksebi. Toplomer ne sme manjkati v nobeni sirarnici, ker le ž njim se vsak čas na tančno zmeri gorkota. Poskuševanje z rokč ni za¬ nesljivo : mlekarja lahko zapelje. V Švajci delajo dvojni veči sir : Emmenthalski in Greyer- zer-ski (navadno Groyer). Emmenthalski je veči in težkft po 120-150 funtov, groyer pa po 60-80 funtov. Za groyersk sir mleko nekoliko bolj vgrejejo, za to ima manj tolšče v sebi. Po manjših planinskih sirarnicah, ki imajo po manj mleka, ravnajo tudi po 20 - 30 funtov težke sire ; veče mle- karnice po dolinah, ktere dan na dan važnejše prihajajo, pa delajo — 29 — tudi 200 - 300 funtov težke sire: tak sir pa se težko obrača in s težavo prenaša v druge kraje. Kakor v Emmenthalu tako delajo tudi drugje tolsti in pol- tolsti sir. Tolsti sir, kterega se več ravna, se siri iz neposnetega mleka; za pol tolsti sir se pa eno molzilo posname. Pusti sir de¬ lajo le po zimi zraven masla. Po večih sirarnicah, kjer imajo obilno mleka, sirijo po dva¬ krat na dan in sicer hitro po molži; po manjših pa devajo po dve mleci vkup za en sir, kterega vselej zajutra naredijo. Pri ta¬ kih okolnostih se shrani večerno mleko v klet in drugo jutro se smetana posname, če se dela poltolsti sir, se smetana zmede v maslo; posneto mleko pa se k neposnetemu jutrnjemu vlije in vsiri. Če se pa tolsto siri, je delo nekoliko bolj zamudno ; mora se nam¬ reč mleko enakomerno zmešati, sosebno pa se mora paziti na to, da se smetana večernega mleka po drugem mleku lepo razdeli. To pa se zgodi tako : V sirni kotel se narprej vlije nekoliko bokalov vode iu potem smetano, ktera se zdaj vgreje do 60 - 70 stopinj, da se enakomerno raztopi. Kedar se je to doseglo se med neprestanem mešanjem prilije vse jutrnje in slednjič posneto večernje mleko. Na to se vgreje mleko do 24 - 27 stopinj. Pri toliki gor- koti se kotel - odmakne od ognja in sirišče v mleko vlije, se „podsiri.” Sirišče se ravna iz posušenih in vkajenih tolečjih „ želode” ki se v kosce zdrobč in z siratko ali solomurjo namočijo. Koliko sirišča da je trebe, se zamore naučiti le po večkrat¬ nih vajah in skušnjah, Mlekar vzame navadno nekoliko mleka, ka¬ kih 7 žlic, temu priloži eno žlico sirišča, ter zdaj šteje venomero dokler se ne vsiri. Kolikor hitreje se to zgodi, toliko manj sirišča dene v sirni kotel, kolikor pozneje pa se to mleko za poskušnjo vsiri, toliko več sirišča je trebč. Za 1000 funtov (400 bokalov) mleka se vzame 1 ali 1 % bokal sirišča. Na drugi način (vižo) se sirišče takole dela : Eden ali več telečjih želodcev se na drobno zreže, z mlekom, siratko ali pa tudi z vodo vmeša in osoli. Ta reč se vgnjete, da postane testu enaka in potem se dene v kak mehur ali žakeljc, trdo zaveže in na kadu ali na zraku posuši. Tega sirišča se vsak dan po malo odreže, v kaki posodi s siratko odmoči in drugi dan za sirjenje rabi. Potem se hitro postavi sirišče za prihodnji dan. Ko je mleko ,,podsirjeuo“ se kotel pokrije in tako pusti ka¬ ke pol ure. V tolikem času se mora' vsiriti. Na to mlekar ves žmi- tek še s trnačem „ vbije", da so žmitkovi kosci drobni ko grah. Vbiva se žmitek 20 - 25 minut. To posebno spomnim, da se po švajcarskih sirarnicah sploh le s trnačem dela, ne pa z roko, kakor pri nas. — so Zdaj se kotel vnovo nad oginj pomakne ter vedno meša s trnačem, dokler se ne ogreje pri Emmenthalskem siru do 44, pri groyerskem pa do 47 stopinj. Gez 47 stopinj se vbiti žmitek ne sme zgreti. Simtertje ga vgrejejo sicer do 50 stopinj, pa to ne poveča sirove dobrote, am¬ pak stori le to, da ostane mnogo tolšče v siratki. To grenje trpi 20 - 25 minut. Pri omenjeni stopinji gorkote se kotel od ognja odmakne in sir se zdaj konečno izdela, žmitek do drobnega vbije. Da je dovolje vbit, spozna sirar (mlekar) na tem, da se mu svaljek sira, kterega kviško vrže, in na dlano vjanie na dlani razkroji. Kedar se to zgodi, se sir iz kotla vzame. Jz urjeni mlekarji to grozno ročno izpeljejo in nič siratke prej ne odpoljejo. Sir se vun vzdigne s sirnim platnom. Kob tega platna namreč se ovije okoli železa, ki je škoro palec debelo in podobno polovici obroča. S tem se segne notr pod sir in se skoro ves vun prinese. Kar je še osta¬ lo, se pobere z drugim čistim platnom ter sred prejšnjega vtlači. Manj vajeni mlekarji pa prej nekoliko siratke odvzamejo. Iz kotla vzeti sir se s platnom vred dene v obod, kteri je že na stavnici pripravljen ; obod se zapne in sir pod stiskalnico po¬ loži. Po četrtinki ure se izpod tlačilnice vzame, preobrne ter v no¬ vo platno povije, po tem se na novo tlači kake pol ure, zopet obr¬ ne in prt spremeni. To se stori v prvih 24 urah, ko se sir stiska, kakih 6 ali 8 krat. Kedar ima priti nov sir pod tlačilnico, tedaj po 24 urah, se prejšnji proč vzame in v shrambo spravi. Ondi stoji zdaj v prvič brez platna, pa še zmirom v obodu eden ali dva dni. Kato se začne soliti. To delo je velike važnosti za sirovo dobroto. Krajci se s solomurnico obglodajo, vrh sira pa s soljo pot¬ rese. Po 24 urah je sol skora raztopljena ter se z dlanjo ali še bol¬ je s ploškatim ščetom po siru pogloda ; potem se sir obme in na drugem kraji posoli. To delo se ponavlja od začetka vsak dan, poz¬ neje pa vsak drugi dan Nadaljevati se mora več mescev, pri veli¬ kih švajcarskih sirih celo po eno leto, da se sir skozi in skozi vsoli. Sol mora polagomo vnikovati v sir : ta okolnost ima velik vpljiv na pravilno zorjenje sira. Skušali so že pred tlačenjem poso¬ liti sir, in pri nekterih vrstah sira, sosebno pri augležkih, se to tudi dela Pa angležki sir delajo iz nevgretega mleka: mleko se ne vgreje ne predno se podsiri ne pozneje. Pri takem izdelovanji sira znabiti primerno, da se sol vmeša v žmitek pred tlačenjem; pri sirjenji iz vgretega mleka pa so se te poskušnje slabo obnesle. Sol mora biti popolnoma čista, brez vseh škodljivih primeškov. — 31 Večidel pride sir kupcem v roke, še predno dobro dozori; ti ga morajo v svojih kletčh soliti, dokler je trebč. Tako narejen sir se prav dobro ohrani; nahaja se simtertje sir že čez 50 let star. Siratka* ki v kotlu ostane, ima še zmirom nekaj tolšče, ne¬ koliko sirovih delov in skoro ves mlečni sladkor v sebi ; porabi se toraj za izdelovanje nekterih drugih manj poglavitnih izdelkov. Nar- prej se tej sirnici prilije malo kisele siratke in se vgreje do 72 stopinj ; pri tej gorkoti se naredijo po vrhu neke pene, ktere imajo v sebi vso tolščo, ki je bila v siratki še ostala, Ta zapenek se posname v sklede ter nese v klet za mleko ; od njega se odloči ne¬ ka smetana, ki se po 24 urah posname ter zmede ali sama ali pa (kjer se dela poltolsti sir) s smetano posnetega mleka vred. Maslo iz takih pen je slabeje,kot iz same mlečje smetane. Ko je omenjeni zapenek posnet, se iz ostale siratke pogosto dela „žvarnica“ : priloži se namreč zopet kisele siratke in zgreje, da zavreje. Sirni delčiki. kar jih je še v siratki, se popolnoma zvarijo v veče plastč ki se na dno poležejo. Ti se vun poberb, zvalijo v male krogle in posušč ; včasi se celo v kadu sušijo. Po večih mlekarnicah ne delajo vsak dan žvarnice, ampak večidel le po enkrat na teden ; druge dni se da siratka, kedar se zapenek z nje posname,— prešičem. Tudi siratka, ko je že žvarnica posneta, jo večidel le prese- tom namenjena. Kjer so drova dobr kup, se včasi siratka tudi kuha in mlečni sladkor iz nje dela ; ali ta sladkor se mora večkrat ra- stopiti in na novo kuhati, da se dobro očisti: pri tem pa se požgb silno veliko drov: za to le redko kje delajo tak sladkor. Neki nov izdelek so začeli iz siratke ravnati : alkohol ali špirit. Siratka se deloma izpari, potem z lego nameša, da zavreje ; po destilaciji sč iz tega dobiva prav dobr špirit. Mogoče da si to vkoristovanje siratke zagotovi svojo prihodnost. Po naznanilih iz Švajce, se naredi iz 100 funtov mleka poprek : 8 funtov 26 lotov tolstega sira 22 - 24 lotov masla iz zapenka 2 funta 16 lotov žvarnice. Še neke stvari moram opomniti, na ktere je trebč pri sirar¬ stvu posebno paziti : 1. Skrbeti se mora za narvečo čejo in snažnost; to je po¬ glavitna reč pri mlekarstvu, naj se že mleko ali siri ali mede. Čed¬ na mora biti vsa posoda, vse orodje : od sirnega kotla do trnača, čedni morajo biti sosebno prtovi in obrisnice, s kterimi se posoda čisti. — 32 2. Gledati se mora na to, kako da je mleko : mleka od bolnih ali sumljivih krav se ne sme k drugemu vbiti, kakor se vča- si zgodi : ker tako se vse mleko in 'iz njega pridelan sir pokvari. Razen takega velikega sira o kterern sem govoril, se dela v Švajci tudi mehki sir, ki je zelo poštet n. pr. Vacherm ali Fačerin in Bellelay-ski sir. Sicer pa sirjenje mehkega sira ni tako razširje¬ no in ni tolike važnosti. O sirarnih <1 r*u ž fc> al i. Gotovo nese narveč dobička, če se ravnajo veliki siri. Rekel sem že, da emmenthalski sir, ki je najbolj poštet svajcarsk sir, teh¬ ta po 120 - 150 funtov eden. Za en tak sir pa mora biti 1350 - 1700 funtov ali 540 - 680 bokalov mleka, kolikor se ga vmolze od 135 - 170 krav, ki dajejo po 4 bokale na dan. Še za male sire od 20 - 30 funtov, kakoršne sirijo po pla¬ ninskih mlekarnicah, se mora imeti 90 - 132 bokalov mleka ; molzti se mora tedaj 22 - 34 krav. Svajcarsk sir se da tedaj le ondi s pridom izdelovati, kjer se molze mnogo krav in se obilno mleka siri. V Švajci se nahajajo nektere sirarniee, ki vsak dan vsirijo po 1500 bokalov mleka, tedaj molzino kakih 300 - 400 krav. Tolikega števila krav se ve da nemajo posamezni gospoda¬ rji, sosebno ker je v Švajci prav malo velikih posestnikov, ampak so večidel le srednja in mala posestva. Velike sirarniee, kterih se šteje po švajcarskih dolinah več sto, imajo včasi v rokah započetniki ki mleko nakupujejo in na svoje predelujejo, ali pa so lastnina občin, ali' združenih gospodar¬ jev in živinorejcev, ki skupno mlekarijo in čist dobiček med seboj delijo po razmeri mleka, ki ga vsak v družbo da. Če ima mlekarnico v rokah kak znpočetnik, ki mleko po zgovorjenej ceni kupuje in na svoje stroške predeluje, imajo živino¬ rejci to dobroto, da jim mleko nese gotov dobiček brez daljnega truda pri sirarjenji. Uide jim res dobiček, kterega ima prevzemnik mlekarnice, kedar svojo blago dobro speča; od drugi strani pa tudi ne vtrpijo nobene škode, če ima započetnik kaj zgubička zavoljo slabega prčdaja ali zavoljo drugih nevgodnih razmer. Leta 1867. so plačevali taki započetniki mleko po 6 kraj¬ carjev bokal in so siratko večidel nazaj dajali. Drugačne pa so razmero kjer kaka občina, ali kar je še primerneje, kjer kaka družba živinorejcev na skupno rajtengo mle- kari. Ker se mi zdi vstanovljenje takih družeb najprimerneje sred- stvo za izboljšanje in povzdigo sirarstva, hočem obširneje o tem govoriti. Taka dražba obstoji iz kakih 20 - 40 družabnikov, živino¬ rejcev. Ti se zavežejo vsak dan vmolzeno mleko dajati v skupno siramico, kjer se siri po izgovorjenih določbah. Družabniki izvolijo iz svoje srede sposobnega moža za opra- vilnika. Temu izročd uadzorništvo čez vsa opravila, on izdeluje pol¬ letne račune o družbinih stroških in dohodkih. Za svoj trud in steni sklenjeno odgovornost potezva primerno plačilo npr. določen znesek od vsakega centa prodanega sira. Prva skrb družbe bodi ta, pridobiti si dobrega, znajdenega mlekarja. Njemu naj se odloči gotovo plačilo v denarji, ktero bodi primerno okolnostim vsacega kraja. Dobro je tudi, če se mu zago¬ tovi kaj malega od dobička n. pr. odločen znesek od vsacega centa prodanega sira. Tako se spodbode k marljivosti in delavnosti, od česar je dobr vspeh mlekarjenja zelo odvisen. Dalje se mora sozidati ali pa najeti pripraven stan in oskr¬ beti s potrebnim pohištvom. Stan bodi trden, varen pred ognjem, imej svojo kuhinjo, shrambe za sir in mleko, stanovanje za mle¬ karja in druga potrebna prostorišča: drevarnico; svinjake i t. d ; zidan bodi pri roči, da ni trebe družabnikom mleka predaleč nositi. Družabniki pošljajo mleko po vsakem molzilu v skupno si- rarnico; ondi se natančno meri ali težka. Y mlekarske- bukve se vsakrat vpiše, koliko mleka je vsak posamezen gospodar vmeril. Mlekar je dolžan to natančno vpisovati in družbeni opravilni!? se mora pogosto prepričati, ali to dolžnost mlekdr spolni ali ne. Da se bolj na tanko pazi, ima vsak družabnik svojo kujižico, v ktero mlekar vpisuje, koliko mleka je od tega družabnika prejel, opravilnik pa, koliko je temu družabniku že izplačal. Samo ob sebi se pač razume, da bo družba le tedaj vspeš- no napredovala, če sta sirar in opravilnik vrla moža, vsega zaupan¬ ja vredna. Siratka se ondi, kjer se dalje ne preduluje, vrača posamez¬ nim gospodarjem po razmeri mleka, ki šo ga v družbo oddali. Pri mlekarjenji naj se drži mlekar natančno določil od dru¬ žabnikov vstanovljenib. Maslo iz zapenka in žvarnico (skuto) lahko prodaja mlekar, da le položi natančni račun ; prodajanje sira je pa navadno opravilnikova skrb. Cisti dobiček za prodane mlekarske izdelke se po odštetih stroških, razdeli med družnike po razmeri danega mleka. Rajtengo lahko imajo vsako četrtletje. Vsi mlekarski zapisniki, ktere spisujeta opravilnik in mlekar morajo biti družabnikom v pregled odp.ti. Take družbine mlekarnice se nahajajo po Švajci v velikem 5 34 številu in delujejo z narboljšim vspehom. Pisatelj teh vrstic je eno tako videl v Ersigenu v Emmenthalu : ta je lastnina kakih 25 gospodarjev, ki imajo čez 200 krav. Ta mlekarnica vsiri večkrat čez 1600 bokalov mleka na pan, iz kterega se naredita pri dvakratnem sirjenji dva sira po 160 - 180 včasi celo po 200 funtov težka ; vrh tega sč vmede po 30 funtov masla iz skutnih pen. Po zimi se tudi ondi dela le ma¬ sla in pusti sir. O neki drugi družbini sirarnici v bernskem kantonu imam pred sabo natančniša sporočila. Ta sirarnica obstoji že od 1849. leta, ima sedaj blizo 40 družnikov ter je prinesla do leta 1863,. tedaj v petnajstih letih 192000 goldinarjev čistega dobička: pride po tem takem po 12800 goldinarjev vsako leto eno proti drugemu. Cisti dohodki pa so znašali 1. 1849. samo 6570 goldinarjev in so narasli leta 1863 celo do 20000 gold. Zadnje leto so vmolzli vsi družabniki čez 400000 bokalov mleka, ktero se je pa deloma tudi naravnost prodalo. Leta 1863. je dal vsak bokal mleka pet novih krajcarjev čistega dobička, Vsta- nova takih družeb po naših planinah bila bi gotova ena izmed narglavniših opornic napredka. Naj bi se to delo odvažno začelo ! Brez zadržkov se ve da ne bode. Gospodinje in posli bodo grdo gledali, ako pojde mleko, ki se je pred doma izdelalo in večidel tudi doma povžilo, v družbino sirarnico. To bo pa trpelo le malo časa. Ko pride dan rajtenge in krnel* lep znesek v žep vtakne, bo lahko spoznal, kak velik razlo¬ ček je med sedaj in prej, ko je od svoje živine le tedaj kaj dena- ra dobil, ako jo je peljal v mesnico ali na trg. Kjer že obstoje skupne planine je podlaga tem družbam že postavljena, trebč je samo vse primerno vrediti, da se lahko vse koristi družabnega mlekarjenja vživajo. Tudi gledč poslov, ki zdaj mnogovrstne pritožbe vzrokujejo in napredek zavirajo, bi vstanova omenjenih družeb imela dobrode¬ len učinek (vpljiv) : število služnikov bi se namreč zmanjšalo in za to bi se ložej izmed njih najvrlejši izbirali. Za to te stvari priporočam gospodarjem naših planin, naj jih dobro prevdarijo in pretehtajo. O sirjenji opekovca (Backsteinkase). Da pokažem, kako se dajo manjše množine mleka predelati v sir, hočem opisati tudi sirjenje opekovca : ime ima odtod, ker je po zunanjosti opekam podoben. Opekovec se prodaja pod imenom limburškega ali svarcenberškega sira in se ljudem prav dopada. — 35 — Ta sir se dela iz ravnokar vmolzenega mleka brez daljnega grenja. Hitro po molži namreč se dene mleko v lesene golide in se podsiri. Sirišče se ravna navadno tako, kakor pri švajcarskem siru. Na nekem velikem gospodarstvu kjer se mnogo takega sira izdela v Sassinu na Ogreskemu se sirisče pripravlja po popisa gos¬ poda tajnika Schiitz-a tako le : Pri vsakdanjem izdelku petdesetih opekovcev po en funt, za ktere je trebč 175 bokalov mleka, se vza¬ me pri začetku sirjenja pol telečjega želodca, ki se zdrobi, s poli¬ čem mOrne vode zalije in v kakem loncu za peč postavi. Čež 24 ur se ta tekočina v drugo posodo prelije in z njo mleko podsiri. Si¬ rišče se pa še dalje moči: prilije se namreč zopet polič sladke si- ratke, ako siratke ni pa mlačne vode, in se pusti stati kakih šest ur; na to se prejšnji želodec von vzame iu drugi v lonec dene. Po 18 urah se čisto sirišče na novo odlije in za sirjenje porabi ; tako se dalje dela, kakor sem popisal. Mala žličica takega sirišča zado¬ sti za 3 ali 4 bokale mleka. Ko se je mleko podsirilo, se pusti stati kake pol ure : v to¬ likem času se mora popolnoma sosiriti. Po tem se žmitek spolje v kalupe (modle), kteri stojč na nekoliko prinagnjenej stavnici, ki ima vrezane žlebove in nekoliko vzdignjene robč za odtekanje siratke. Kalupi so iz mehkega, pol palca debelega lesa, ter so po 6 palcev dolgi, 6 široki in 12 palcev visoki. Strane in dane (dno) ka- lupove so prevrtane, da se po votlinah odteka sirovodka. Čez 3 ure se kalupi prekucnejo in siri prenesč na tlačilno mizo. Ondi se eden pri drugem na slami ležeči zmerno tlačijo z razproženimi deskami, To delo trpi kake 4 dni ; med tem pa se pogostoma preobračajo. Ko se sir vtrdi, se posoli, kar se po 24 urah ponovi. Za 15 - 20 takih opekovcev po en funt težkih gre en funt soli. Posoljeni .siri se spravijo v shrambo. Na policah se postavi¬ jo na rob, da se drug druzega ne dotiče. Obrniti se morajo vsak ali vsaj vsak drugi dan, večkrat s solomurnico poglodati in čez ne¬ koliko časa premestiti. Y petih ali šestih tednih tak sir popolnoma dozori in se sme prodati. V shrambi mora biti povprek 12-15 stopinj gorkote. Okna morajo biti dobro zavarovana zopr muhe. Sploh pa je trebč na sir skrbno paziti, kedar zoreje, sosebno se mo r a do¬ bro gledati na čejo. Ta način sirjenja ima te prednosti: 1. da se lahko siri tudi ondi, kjer imajo manj mleka. 2. Kabi se le malo in ne dragih priprav: sosebno ni trebd dragega kotla in tlačilnic, kakor pri švajcarskem siru. Ysa priprava obstoji iz par miz, (zlasti mora biti ena miza z tlačilnimi deskami) iz nekoliko kalupov, golid in polic za sir. 3. Delo pri sirjenji je zelo zmanjšano, in ker se mleko ne — 36 — greje, ni trebiš nič dorv. Skerb za že izdelan sir tudi ne trpi tako dolgo, ko pri švajcarskem siru; vendar, pa prizadeva dovolje truda, ako se sir na debelo izdeluje, zavoljo velikega števila sirov. 4. Ker se opekovec že čez nekoliko tednov proda, se dobi prej ko pri švajcarskem siru odškodnino za trud in delo. Naštete dobrote pa bodo gospodarji le tedaj vživali, ako bo¬ do ravnali zniirom enako dobr sir, da si s tem stanovitne kupoval- ce pridobč. Opekovec se namreč dobro ne obrani; pride se tedaj lahko v veliko škodo, če se ga hitro ne prodi. Tudi je trebč mno¬ go paziti pri ravnanji in poznejšem obdelovanji sira, sicer se rad skazi. Najbolj pogosto dobi sir to napako, da razpoka, včasi celo razpade; ali pa tudi se vsuši, da preveč vtrdi, raztopi, ali pa da se črvjd v njem zaredb. So tudi druge vrste sira n. pr. francozki Brie-in Boc|uefort -ski sir, pri kterem bi se dal lep denar narediti; sicer pa ostane za naše planine zmirom narveče važnosti sirjenje švajcarskega sira, ki se dolgo drži; kar ga posebno priporoča. Trebalo bi še preiskovati kako da sirarstvo več dobička daje ko maslarjenje. Po švajcarskih mlekarnicah, ki po zimi maslarijo, sploh do- bb več gotovine poletu iz vsirjenega, kot po zimi iz vmedenega mle¬ ka. Po računih, ki jih imam jaz pred sabo je razmera med sirar- jenjem in maslarjenjem ta. Naj prej preračunim poletni prinos neke mlekarnice ki pre¬ dela 160 tisoč bokalov ali 400 tisoč funtov mleka od 10. maja do 31. oktobra. Poprek se naredi iz : 11 '/ 5 funtov mleka 1 funt sira ■ 100 „ „ 3 / 4 funta zapenkovega'masla 100 „ •„ 2 % „ žvarnice Po navedenih številkah se dobi iz 400 tisoč funtov mleka.. . 35714 funtov tolstega sira. Y Švajci je navada, da dobi kupovalec na vsakih 100 fun¬ tov po 6 funtov sira na vrh ; to bi znašalo pri omenjeni množini sira... 2143 funtov. Ako te odštejemo ostane še : 33571 funtov. Ce je funt po 29 kr., se prejme zanj: 9735 gl. 59 kr. Zapenkovega masla se pridela kakih 3000 funtov po 38 kr ... . 1140 gl. — - 37 — Žvarnice bi se neredilo, ko bi se va¬ rila vsak dan, blizo : 10000 funtov ; Ker se pa dela navadno le po enkrat na teden, se je naredi le 1428 ft. po 4% kr. 64 gl. — potegne se tedaj za vse : 10939 gl. 85 kr. Potrosi se pri izdelavanji sira na vsa¬ kih 100 bokalov mleka okoli 70 kr., kar znaša pri 160 tisoč bokalih . 1120 gl. ostane tedaj čistih 9819 gl. 85 kr. Po tem takem se potegne poprek za vsak bokal mleka . 6 I4 / 100 kr., ali pa za sto bokalov .... 6 gl. 14 kr. Siratke ne devam v rajtengo. Zimski prinos mlekarnice, ki predela 80000 bokalov ali 200 tisoč funtov mleka od začetka novembra do začetka maja. Poprek se naredi: iz 100 funtov mleka 3 45 / l00 //. masla, 11'4 it. medenega mleka, 5 7 / l0 it. pustega sira iz posnetega mleka, Iz 100 funtov medenega mleka pride 6 4 / lfl it. pustega sira. Po tem takem se dobi iz 200 tisoč ft. mleka : 6900 ft. masla po 42'4 kr. 2932 gl. 50 kr. 11420 ft. sira iz posnetega in 1482 ft. „ „ mčdenega mleka; skup: 12902 pft. pustega sira. ako se odvzame 774 pft., ki pridejo na vrh, ostane še: 12128 pft. po 13'4 . k r> 1637 gl. 28 kr. Vrednost izdelane žvarnice denimo _ 24 gl. 52 kr. tedaj se potegne: 4594 gl. 30 kr. 38 - Stroški pri obdelovanji znašajo po 42 kr. na 100 bokalov mleka, tedaj pride za 80000 bokalov. 336 gl. stroškov. ostane tedaj čistega dobička : . . 4258 gl. 30 kr. Po tem računa se prejme za vsak bokal . 5 3 ' 2 / 100 kr. ali pa za 100 bokalov.5 gl. 32. kr. pri tem siratka zopet ne pride v rajtengo. Pri imenovanih cenah, namreč: 42 '/ 2 kr. za funt masla, 29 „ „ „ tolstega sira 13'4 „ „ „ pustega sira se dobi od vsakih 100 bokalov po 82 kr. več, če se siri, ko če se mede. Tedaj bo vselej bolj kazalo siriti ko mesti, če ima sir le 6 / 10 masline cene (če se potegne za 10 funtov sira le toliko, kot za 6 funtov masla); tedaj povsod, kjer se plačuje sir po 24 kr. in črez, če se plačuje maslo po 40 kr. Konečno naj še omenim v kaki razmeri stoji pridelovanje mleka k spodreji mladih goved, ki je po planinah zelo razširjena. Tudi to se na podlagi mnogih skušenj lahko preračuni. Ostanimo pri številkah prejšnjega izgloda. Rekli smo da se potegne za 160000 bokalov mleka po letu . 9819 gl. 85 kr. za 80000 bokalov mleka po zimi. 4258 „ 30 „ tedaj enem letu za 240 tisoč bokalov 14078 „ 15 „ Poprek pride na 100 bokalov 5 gl 86 % kr, ali pa po 5 86 / l00 kr na vsak bokal. Skrbni preračuni kažejo, da se dobi iz centa sena, ki se ga molzni kravi položi, poprek 16 bokalov mleka. Če je bokal mleka po 5 86 / loo krajcarjev: pride za 16 bokalov 94 kr: tedaj vrže cent- send 94 kr gotovega denara. To številko vzemimo za podlago na¬ šim računom. Koliko stroškov prizadene spodreja junice ali junca do 2y a let? Postavimo vrednost ravno storjenega teleta ki je 70 funtov težko na. 7 gl. Osem tednov mora tele sisati in potre¬ buje po 6 bokalov mleka na dan ; tedaj posisč v osmih tednih ali 56 dnevih 336 bokalov mleka, ki velja - 39 - pri imenovani ceni . . . . . . 19 gl. 70 kr. Po tem času se tele odstavi in se mu klade seno. Prvo leto (44 tednov, če odštejemo čas dojenja) se mu klade po 12 funtov na dan, kar znese v 44 tednih 36 cent. 96 fnt. Drugo leto po 16 fnt. na dan : ... 58 „ 40 „ Tretjega pol leta po 20 fnt. na dan : . 36 „ 50 „ tedaj se položi v 2 % letih 131 „ 86 „ Vredno je to seno po 94 kr. cent. . . 123 gl. 95 kr. Stroški pri reji tedaj znašajo . . . 150 gl. 65 kr. Postavimo slednjič da je gnoj toliko vreden, kolikor znašajo stroški za steljo, čejo in glejo živine. Po tem takem bi se moralo prodati mlado govedo pri dveh letih in pol za 150 gl. 65 kr., ako se hoče, da vrže senč, ki se ga položi mladim govedom toliko, kolikor bi vrglo, ko bi se ž njim krnile molzne krave. Pri vsem tem pa sem del v račun manjše po- ložke krme, kot se morajo v resnici pokladati. Tudi druga sporočila planin potrjujejo, da nese več do¬ bička rediti mlečna goveda, kot spodrejati mlado živino za prodaj ; razen če je mlada živina nenavadno draga, kakor n. pr. poslednja leta. Da se pa kmetovalci pri vsem tem raje pečajo s spodrejo, kot z mlekarjenjem, tega so krive že omenjene razmere in poman- kljivosti mlekarstva. Če pelje kmet junico ali junca na trg, pote¬ gne precej denarja na enkrat in ta denar shrani on sam; kar se pa potegne za maslo, gre pri marsikteri hiši v gospodinjin žep in gospodar od tega še okroglega ne vidi. M se toraj čuditi, če ne mara za mlekarstvo in raje mlado živino spodreja. Vpeljava sirarjenja bi tudi v tej zadevi pomagala. 0 reji prešičev po planinah. Ne smem skleniti tega poglavja neopomnivši, kako da po mnogih kraj ih nepoglavitne mlekarske izdelke porabijo za pitanje praset. 40 — Siratka daje velikemu številu prešičev prav primeren živež, zato tudi gonijo veliko število te živali na planine : včasi za tretji del ali celo za pol toliko kot krav. Meso in mast teh prešičev se povžije doma, le malo jih pri¬ de na prodaj. Gotovo je pač, da se da zboljšati tudi ta razdelek planšarstva. Prešiči, ktere po planinah redč, spadajo v tisto vrsto praset, ki se počasno razvijajo in težavneje pitajo ; oni sicer dajejo dobro meso in mnogo tolšče, pa tudi mnogo živeža potrebujejo. Ko bi se ta domača sorta parila z vtrjenejšo angležko n. pr. berkshirsko sorto, bi to gotovo imelo dobr vspeh. To so poskusili po mnogih krajih in povsod so se poskušnje dobro obnesle. Prešiči, lci se zarodč iz takega spojanja, hitro raste¬ jo, se lepo redd in pitajo in dajejo več porabnih delov (mesa in masti) kot prešiči čistega domačega plemena. Prerajtali so, da da¬ jejo taki prešiči 80 odstotkov porabnih delov ; od čistega domačega plemena pa se dobi počez le po 75 odstotkov. Z izboljšanjem plemena bi se moralo združiti tudi bolje gle- štanje. Zel6 se motijo ludje, če mislijo, da pri prešičih nič ne zda veča skrb, bolje gleštanje, sosebno pa poletu hladan po zimi gorak hlev, čeja in pridno nastiljanje. Kdor se bo teh nasvetov držal, za požlahtnenje plemena skrbel, zraven pazil na boljšo rejo in glejo, — temu bodo mlekar¬ ki odpadki vrgli lep denar, on bo kolikor potrebuje doma zaklal, raven sa še marsikakega tolstega prešiča prodal. — Sicer pa naj skrbč marljivi kmetovalci, da od svoje živine kolikor mogoče pridobe : ker le tako jim bodo zemljišča, ki živine redč , dajala primeren dobiček. Vsakega sredstva, ki pripomaga ta namen doseči naj se pridno poslužujejo. — Ootr*ti razdelek.. Nasveti za zboljšanje planšarstva. V prejšnjih razdelkih sem govoril o narpoglavitniših pomanj¬ kljivostih planšarstva, zraven pa sem tudi omenil pripomočke, po kterih bi se mogle odpraviti. Zdi se mi primčrno še enkrat našteti ta sredstva, ter jim pridjati nekoliko drugih nasvetov, kako bi se dal zaželeni namen doseči. Izpeljati se dajo ti predlogi deloma po zavkazih dotičnih ob- 41 lastnij, deloma jih pa moram priporočiti blagovoljni podpori kme¬ tijskih družeb in vzajemnemu sodelovanju vdeleženih gospodarjev. Taki pripomočki pa so ti le : 1. ) Po planinah že obstoječe mlekarske dražbe in njihove podružnice naj bi si prizadevale bolj skrbno kakor dozdaj za žbolj- šanje planšarstva, in naj bi v svojem področji skušale posnemati izgledno ravnanje švajcarske mlekarske družbe, o kterej smo v prvem razdelku natanjčneje govorili. Slavni deželni zbori naj bi spoznali za svojo nalogo, z radodarnim dovoljevanjem denarnih sredstev pospe¬ ševati delovanje gospodarskih družeb, ter jih podpirati pri vstano- vah poskuševalnic in pri raspisovanji daril. 2. ) S podukom in izgledom se lahko vspešno deluje za pov- zdigo planinarstva. To se pa vtegne zgoditi : a. ) ako se pošljejo sposobne osebe, ki imajo vže dovolje temeljnih vednosti, v take kraje, kteri slovijo zavoljo izglednega planšarstva, posebno zavoljo izdelovanja sira in masla. Ti bi pozne¬ je zamogli kot potujoči učitelji ali pa kot voditelji izglednih mle- karnic razširjati vednosti in skušnje, ktere so si drugod prisvojili ; b. ) ako se pošljejo v omenjene dežele učenci, da se na- tanjko izučd, kako je trebe ravnati z mlekom, kedar se v sir ali maslo predeluje ; c. ) ako se vstanovijo poskusne in izgledne mlekarnice, ktere lahko veliko dobrega in koristnega storijo. Sploh naj bi se v takih krajih, ki so za planšarstvo, napravljali imenovani zavodi, in ko bi se tudi morali pri začetku denarno podpirati. Taka mlekarni- ca dobro vredjena, in izročena vodstvu dobrega in skušenega mle¬ karja naj bi nakupovala mleko po poštenem kupu in kolikor mogo¬ če primčrno in s pridom predelovala. Tako bi bila postavljena v dobr izgled, ki bi gotovo k posnemanju spodbujal. S temi mlekarnicami bi bila lahko združena praktična učil¬ nica, kjer bi se mladenči podučevali v vsem, kar te tiče mlekarstva. Najbolje bi pač bilo, ko bi take izgledne mlekarnice in uč¬ ilnice bile v zvezi s kmetijskimi šolami, kjer se nahajajo sposobni učitelji ki bi zamogli poslušalcem podeliti potrebno teoretično znanje. V Švajci obstoji taka poskuševalna mlekarna v Zollikoffen-u združena s kmetijsko šolo Riitte pri Bernu in v zvezi s tamošnjo poljedelsko kemično poskuševalnico, ktere predstojnik je tudi vodi¬ telj mlekarnice. Ondi se podučuje po 4 mesce vsako leto o mlekar¬ stvu ; izgledno oskrbljena mlekarnica in primčrno vredjena kmetijs¬ ka šola ponujata učencem prav lepo priložnost. - 42 — Tamošnja mlekarnica predela pri enkratnem sirjenji po 1340 -1520 dunajskih funtov mleka na dan. To mleko dobiva deloma od kmetijske šole Riitte, deloma pa od posameznih gospodarjev; pla¬ čuje po 6 kr. bokal. Po velikosti se sme šteti med veče mlekarnice. d. ) Povzdigo planšarstva podpirajo dalje razložbe mlekar¬ skih izdelkov in mlekarskega orodja. Napraviti se morajo te razstave v takih krajih, ki se pesebno pečajo z mlekarijo.Za spodbujo in izgled naj se pa razložijo ne le domači izdelki in orodje, ampak tudi orodje iz zunanjih dežel, kakor se je zgodilo pri bernski razložbi 1. 1867. e. ) ako se razširjajo lahko umevni spisi o narboljših sred¬ stvih za zboljšanje planšarstva. 3. ) Razpisovanje daril za izvrstno planšarenje in izgledno ravnanje v posameznih razdelili planšarstva, kakor tudi za znameni¬ to delovanje na tem polji, bi gotovo tudi pospeševalo planinarstvo. Grledb tega priporočam v izgled ravnanje planšarske družbe v Švajci. 4. ) Tstanovljenje tovaršij za skupno vživauje pašnikov, sku¬ pno predelovanje mleka in za nakupovanje juncev za pleme, i. t. d. k ukor sem že večkrat v tem spisu živo priporočal! 5. ) Zvedeni in skušeni možje naj temeljito preiščejo planins¬ ka zemljišča, naj pregledajo gospodarstvene razmčre in njih naravne pogoje, naj se dobro seznanijo z lastnosti planinskih tal. To bi da¬ lo podlogo za statistiko avstrijskih planin po načinu izgledne statis¬ tike švajcarskih planin. Razen naštetih pripomočkov za zboljšanje planšarstva, ga vte- gne pospeševati tudi vsaka druga naprava in vredba, ktera kmetij¬ stvo podpira. V Avstriji smo gledč tega daleč zaostali za drugimi dežela¬ mi, sosebno za sosednjo Nemčijo. Našim kmetovalcem manjka še marsikaka naprava, ki našim sosedom še dolgo dobro služi. Sicer pa smemo upati da se tudi to na bolje obrne : mini- sterstvo za poljedelstvo si prizadeva na vse moči, da bi zboljšalo kmetijstvo sploh: gotovo tudi planšarstvu svoje podpore ne odtegne. Kmetijstvo sploh podpirajočim napravam prištevam narprvo to, da si kmetovalci zamorejo za zboljševanje potrebni denar izpo- sojevati dober kup, in ne pod tako težkimi pogoji, kakor so ga do¬ bivali iz dosedanjih posojilnic, da smejo ta denar vračati tudi v obrokih (ratah). Še le kedar se za to poskrbi, se bo smela pričako¬ vati speljava omenjenih izboljškov. Dalje spada v to vrsto pomno- ženje prevoznih sredstev, znižanje voznine za blago po železnicah in drugi pripomočki, ki pospešujejo občno blagostanje. Narprva in narimenitniši stvar pri tem delu je pa gotovo — 43 dobra volja planincev samih, živo prizadevanje, da bi zboljšali svo¬ je gospodarstvo, povzdignili svoj blagostan in tako pospeševali tudi blagor svoje domovine. A k o tega manjka, zastonj so vsi dobri sveti, enaki so seme¬ nu, ki je padlo na skalo in ni moglo pognati. Pisatelj teh vrst se zanaša, da temu ne bo tako ; priporoča, naj se te bukvice prijazno sprejmejo, marljivo prebirajo, dobro premišljujejo, ter srčno želi, da bi vsaj nekoliko pripomogle pomnožiti blagostanje naših lepih planin. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA 0000034B8GS