posavski^H letoll - številka 1 - cena 2OO tolarjev - januar 1998 BBM ^r^L^ ^Bfli t "Novdom je pravaHSnsa..." ^ stran6 M0N1M/I, IXmiRIXG, TRf WMNA Elmontd.o.o. Papirniška 17 8270 Krško Tel./fax: 0608/32-372 POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Dalmatinova ulica 8, 8270 Krško VPISUJEMO V: - Tečaj za voditelja čolna. - Tečaj za voznike viličarja. - Tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije (buldožer, gredar, nakladalec, bager). - Tečaj kletarjenja in stekleničenja vin (pridobitev dovoljenja za točenje odprtih vin in vinskega mošta). - Tečaj nemškega jezika - 1., 2. in 3. stopnja. Prijavite se po telefonu: 22 - 677 in 22 - 811. F^P*i^3'?/^]ä Nagradna igra Da nckoliko pripomogli k spoznavanju posavskih krajcv in posamcznih zanimivosti v njih, smo si omislili nagradno igro. V vsaki številki bomo objavili po en fotografski posnetek iz Po- savja, naloga braicev pa je, da uganctc, kaj je na fotografiji in kje jc nastala? Med pravilnimi odgovori bomo izzrebali dobitnike trch nagrad: I. Vcčerja za dvc oscbi, 2. knjižna nagrada, 3. Pollctna naro- čnina na Posavski obzornik. Odgovor pošljitc na naslov ure- dnistva do 14. fcbruarja 1998: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 KRŠKO RE SITE V UGANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVIIKE Fotografija, ki smo jo objavili v prcjšnji štcvilki, je nastala v Sevnici. Na posnetku jc Lutrovska klct iz 16. stoletja, ki se nahaja južno od scvniškcga gradu. Gospodarsko poslopje, ki ima na zunanji strani stražni stolpič in sainostojni portal, je bogatcjse v notranjosti, kjer so pa oltarnem dclu poslikave z motivi stare in nove zave/.e v lutcrantskem slogu. Pravilne odgovore nam jc poslalo 37 rešcvalccv, med njimi smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrada - večerja: Tanja Božičnik, Zdolska 14 a, Krško 2. nagrada - knjiga: Čedomir Bučar, NHM 23, Sevnica 3. nagrada - naročnina na Posavski obzornik (6 številk): Zinka in Duro Kovač, Humekova 15, Krško Nagrajence bomo o prevzemu nagrad pisno obvestili. OBŽOrNIK :Wm BOJ ZA POSAVJE Staro leto je žc daleč za nami in nič več ne razmišljamo, da smo kar naenkrat za- korakali v novo 1998. Kaj vse se bo do- gajalo letos, je težko napovedati, upajmo le, da se ne bo zgodilo kaj pretresljivega ali nenavadnega. Ko smo zaključevali lansko leto, nam je spomin večkrat ušel prav na tiste preživete dni, ki bi jih najraje kar pozabili, na težave in probleme, se- veda pa tudi na lepšo in vedrejšo plat življenja, uspehe in zmage. Če pogle- damo nekoliko bolj optimistično, si la- hko rečemo: saj lani ni bilo tako slabo, želimo pa si, da bi bilo letos boljše. V prvih dneh ni kazalo ne na slabše in ne na boljše. Občutek imam, da smo vsi skupaj še nekoliko počivali po dolgih pra- znikih in nič slabega sluteč nekoliko zaspali. Tega pa ne moremo očitati posavskim vcljakom, na čelu z gospodi župani, ki so že v prvih delovnih dneh pokazali pripravljenost za delo ali, kot pravijo oni, se je boj za skupno in samostojno Posavje začel. Začel se je sicer že prej, a se vedno ni prepozno. Gre za boj v drugačnem pomenu besede in ne za boj in mesarsko klanje. Kri se zagotovo ne bo prelivala. Na vrsti so diplomalske poteze, pa veze in poznanstva, na koncu pa mora vseeno od- ločiti glas ljudstva. Prepričan sein, da tokrat ne bomo popustili (mačehi) državi, okrog katere se vrtijo grdi strici, ki bi naš življenjski prostor radi razdelili na dva dela in nam tako še lažje vsiljevali svoje "lore". Posavje je velik prostor, v katerem živi dobrih 75 tisoe prebivalcev, kar je za slovenske razmere kar dovolj, in prav neprijetno bi bilo, da se prijatelja iz sosednjega kraja vozita urejat zadeve v dve različni središči. Posavje je res jug države v geografskem smislu, res pa je tudi, da sodi med slabse razvita območja. Gospodarska struktura je neugodna, brezposelnost je velika, kar kaže, da ekonomska moč regije slabi. Konec koncev pa bi regionalizaeija, tak.šna, kot si jo želi vlada in gospodje v Ljubljani, pripeljala do še vecjih razlik med regijami, mi v Posavju pa bi, razpeti med dve regijski središči, čakali, kaj se bo zgodilo. Pri vsem tern je zanimiva misel, ki sem jo pred časom prebral v študiji o priložnostih Posavja, da regionalizem predstavlja filo- zofijo in tehniko samopomoči, samorazvoja in inieiativnosti, v kateri vsaka regionalna enota ni samo predmet pomoči, pač pa je privržena polnemu razvoju lastnih virov in sposobnosti. In še vee, regionalizem pomeni idejno usmeritev in družbeno gibanje, ki postavlja v ospredje vse tisto, s eimer se uveljavlja posebna idcntiteta in samostojnost določene regije^ /fWSCuu^K\M$83 Gelb gl/vni urednik ¦fit»-- Naš gost-Vanda Kostevc-Zorko..^ f^ Dom starejših občanov Krško..^ _ ^JTfc Uredništvo na obisku^.________^J^ BivšiSOR,.________________© Marjan Šetinc-veleposlanik..^ f^ Še ena priložnost za NEK ^____f^ Speedwaynovica.._________fi^ Rajhenburška kronika^.._______f^ Intervju: Rudi Strnad._.._______f^ Glasbena nagrad_naLigra_..:______f^ Naslednja številka Posavskega obzornika bo izšla na pustni torek, 24.februarja 1998 (zaključek redakcije 16. februarja). F>()SAVSKI OBZORNIK izdaja KulturnodriištvoObzorje- Krško (predsednicaVida Ban). Uredništvo: AleksanderGelb(glavni urednik). Silvester Mavsar(odgovorni urednik), Miloš Radosavljevic (lehnično urejanje). Boštjan Colarič (sotograsija) in sodclavci. Grafična priprava: Dlan design, Tisk: Rabzelj Grafika. Naslov: Posuvski obzornik, p.p. 288. 8270 Krško. Uredništvo: Strma pot i l. Krško. tel. in tax: 0608-20 320 (pon. - pet. od 9. - 13. ure). Naročnina: cena posameznega izvoda - 200 tolarjev. naročnina /a 6 šlevilk s \5(7< popustom - 1.020 tolarjev. ŽR: 5 1600 - 678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500. Casopis je proizvod infbrmativne narave iz I3.točke tarifne številke 3 Zakona o promelnem davku, po kateri se plačuje 5- odstotni prometni davek. i«K OI^OfNIK pisma ZAPLESALISMO Z DOBRIMI MOŽMI V času od 2. do 30. decembra 1997 je bilo v občini Krško 45 prireditev, name- njenih predvsem predšolskim in solskim otrokom, in sicer po sprejetem programu UO ZPM Krško, program pa se je se do- datno razsiril z nekaterimi prireditvami, katerih organizatorji se niso pravočasno odzvali vabilu. Med prireditvami ZPM z naslovom "Veseli december 1997" je bilo kar 30 predstav z naslovom "Zaplešimo z de- dkom Mrazom" v izvedbi učencev Ple- sne sole Lukec in drugih sodelavcev. Lep program sta pripravili Anica Antolič in Tatjana Skafar, popestrili pa so ga tekmo- valni pari PPK Lukec. citrarka Jasmina Levičar s Senovega in plesalka Vesna Vu- čajnk v vlogi klovna. Pri pripravi programa smo se zgledovali ¦ po nekaterih pozitivnih izkušnjah iz preteklosti. obogatili pa smo z novimi prireditvami, kot so prihod Miklavža, prihod Božička, Carovnik se predstavi, Plesna sola se predstavi, Glasbena sola malo drugačc. Zaključili smo z že tradi- cionalno zabavno prireditvijo v disko- teki Pacifik z glasbenimi in plesnimi gosti ter srečanjem vseh decembrskih dobrih mož. Kar šestkrat smo dogajanje v Krškem popestrili s konjskimi vprega- mi, na katerih so se vozili omenjeni do- bri mozje. Po okvirni oceni si je prire- ditve ogledalo okoli 12 tisoč občanov Krškega in okoliških krajev. Veseli me, da smo po naših krajih in med tamkajšnjimi ljudmi poželi veliko odo- bravanja, na vseh gostovanjih, razen red- kih izjem, so nas lepo sprejeli in nas tudi pogostili, za kar se v imenu vseh sodelu- jočih lepo zahvaljujem. V začetku smo omenjeni program z dedkom Mrazom predvideli samo za najmlajše ob dva- najstih obdaritvah, na željo večine osno- vnih sol in nekaterih drugih ustanov pa smo ga ponovili še osemnajstkrat, kar jc bil kar velik napor za okoli 70 nasto- pajočih, zlasti otrok, ki so se s tern odrekli tudi dobrsnega dela pocitnic. Vsem naj- lepsa hvala za sodelovanje, se posebno pa staršem, ki so morali skrbeti, da so bili otroci pravočasno pripravljeni za na- stop. Zahvala velja sc mnogim posa- meznikom in podjetjcm, a naj omenim vsaj naslednje: Izletnik Celje, Mercator Preskrba, Zito Imperial, sadje in zele- njava Telat Ameti, Pizzerija Pajek in Pizzerija Račko. Upam, da bomo lanskoletne izkušnje pri pripravi decembrskega programa, med katerimi je bilo tudi nekaj bolj grcnkih, lahko izkoristili že letos, ko bi morali začeti mnogo prej. Tako se bomo izogni- li nepotrebnim nesporazumom, pred- vsem pa očitkom tistih, ki v resnici vi- dijo le sebe in svoje koristi. Prcprican scm namreč, da je tudi pri nas še veliko dobrih ljudi, ki so del prostega časa pri- pravljeni posvetiti nasi in podobnim organizacijam ter tako olepsati zivljcnje nasih otrok. Dušan Vodlan Bohoričeva 19, Krsko PREKLIC V moj intervju s Silvom Trškom - dne, 4.1. tega leta na Radiu Slovenija 1, je pro- ti moji volji prišel tudi stavek (da se ni- sem smel igrati s sosedovimi otroki): "... kcr je bil njihov oče zapravljivec". S Knezovimi otroki sem sc igral, skupaj smo hodili v solo in s Knezovimi smo bili vedno v dobrih sosedskih odnosajih. Želim, da bi bilo tako tudi naprcj. Sosedu Ivanu in njegovim se iskreno opraviču- jem. Tumo, 9.1.I99H Rafko Vodeh ^^WB^teVO SPOROČA Na podlagi Zakona o javnih glasi- lih, ki velja od 23. aprila 1994, si uredništvo v skladu z urednisko poli- tiko in prostorskimi zmoznostmi pridržuje pravico do objave ali ne- objave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov bral- cev. Izjetna so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon v tretjem členu. Avtorje pisem, mnenj, pripomb, po- bud, pohval, odgovorov in poprav- kov informacij opozarjamo, da za- htevamo spoštovanje predpisane dolzine največ 45 tipkanih vrstic, prekoračitev pa je mogoča le s po- sebnim dovoljenjem urednistva. Uredništvo si pridruzuje pravico, da vse daljše prispevke avtomati- čno zavrne ali skrajša. Vsi prispe- vki, v obliki tipkopisa ali na raču- nalniski disketi v programu Word for Windows, morajo biti opremlje- ni s polnim imenom in naslovom, po moznosti tudi telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avten- tičnost avtorja. Pisem bralcev ne honoriramo. Hvala CA S * 2 S SS 2 g g a ao S3 ^ OBŽOFNIK ;O naš gost Ziveti s sladkprno boleznijo dr. med.Vanda IOSTEVC ¦ ZORIO Naša gostja izhaja iz brežiške družine, v kateri je še z dvema sestrama preživela izredno lepo in srečno otroštvo. Sama pravi, da so ji starši še danes v veliko oporo, da vse tisto, od koder jemlje svoje moči za delo, izhaja iz družinskega odnosa, ki sta ji ga dajala oče in mati. Kostevčevi so kot družina še vedno zelo povezani, prav tako prijeten dorn pa je tudi pri Zorkovih. "Naša mama je bila v mojem zgod- njcm otroštvu veliko / nami, otroki. skrbcla je za našo vzgojo, spremljala naše dclo od prvcga šolskega lcta na- prcj, sc / nami veselila vsakega uspe- ha, /nala pa je tudi povedati, kaj je prav in kaj ne, tudi takrat, ko stvari niso šlc gladko. Imela jc in ima še da- nes izrcden cut za umetnost, jezike, glasbo. Kot otrok scm občutila oče- tovo milino in dobrosrčnost. Misiim, da delim tudi mnenje svqjih sester, da smo osnovno, dokaj široko izobrazbo. pridobivale že v družinskem okolju. " Vsak človek se rad spominja svojih prvih šolskih dni. Nekateri so se radi učili, drugi nekoliko manj. Pravite, da ste radi hodili v šoli, da ste se radi učili in da imate na to obdobje lepe spomine. Kaj jevzoktemu? Na osnovnosolska leta iin učitclje imam lepe spominc. Kar težko mi je povedati, kdo i/mcd njih je tisti, ki mi je najbolj ostal pri srcu, saj sem se z vsemi dobro razumela. Povedati pa moram, da je bila moja profesorica slovenskega jezika, ga. Zlata Dolenc oseba, ki me je tudi kasneje v življenju hote ali nehote spremljala. Ob njej sem vzljubila književnost Veliko sem brala, rada sem pisala spise. Zelo lepe spomine imam na brežiška gimnazij- ska leta in tedanje profcsorje. Živeli smo v drugačnem času, v času z manj jfg: OI^OfNIK naš gost nevarnostmi, manj pastmi, kot jih je danes. Svoj prosti čas smo znali i/koristiti z dobrodclnimi aktivnostmi, ki jih je tedanja sola izredno pod- pirala. Vključevali smo se v razne mladinske de- lovne akcije. Spominjam se druženja ob delu, ko smo sadili topole v Čateških toplicah, kako smo v jesenskem času pobirali koruzo, spominjam sc akcij v okviru krajevne skupnosti, kjer smo po- magali pri urejanju brežiškega okolja. Kot gim- nazijka sem rada prebirala knjige in dokaj samo- stojno vodila knjižnico v gimnaziji. Rada sem pre- birala tako domača kot tuja dela književnikov. Kar težko bi povedala, katere sem imela najraje. Spominjam se, da so mi bile vseč Cankarjeve no- vele, pesmi Zupančiča, Ketteja, Kosovela. V gim- naziji sem našla prijateljc, s katerimi se se sedaj srečujem. Diplomirali ste leta 1970 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Zakaj ste se odločili za študij medicine? O medicini sem govorila že od svojega zgodnjega otroštva, ne da bi jo pravzaprav kot tako poznala. Kaj me je vodilo k temu? Mo- goče to, da so moji stari starši živeli v neposredni bližini bolni- šnice. Velikokrat sem slišala po- govore o boleznih, o dogajanjih v bolnisnici. Moj dedek, ki je bil gasilec, je znal živo pripove- dovati, kako je ena od stavb bol- nišnice Brežice gorela in kako je pomagal gasiti požar, to se je dogajalo okoli leta 1935. V naši družini je bilo in je kar nekaj zdravnikov, mogoče me je tudi pritegnilo. Po maturi sem se vpi- sala na medicino, književnost pa mi je ostala spremljevalka, ki se ji posvečam v prostem času. V času študija ste se navduševali najprej nad mikrobiologijo, danes pa ste priznana diabetologinja. Zakaj ste se odločili za podroqe odkrivanja in zdravijenja sladkorne bolezni? V času studija v Zagrebu sem de- lala kot demonstratorka na ka- tedri za mikrobiologijo, kar je za- me takrat pomenilo velik dokaz, da lahko elovek z veliko volje in dela uspe, saj je bilo med ve- likim stevilom studentov kar te- žko priti na mesto demonstra- torja. Tako sem začela nekoliko bolj spoznavati mikrobiologijo. Vendar sem se po opravljenem stažu v brežiški bolnisnici z la- hkoto odločila za delo prav v tej ustanovi. Še pose- bej me je k delu pritegnil in povabil tedanji pred- stojnik internega oddelka dr. Tcppey. Fonosna sem, da sem svoje zdravnisko delo začela pri njem. Dr. Teppcy nas je bogatil s svojim medicinskim /,na- njem, razgledanostjo in človesko odprtostjo. Ob njem sem se naučila delavnosti in skrbi za bolnika. Kasneje sem se odločila za preusmeritev svojega dela na podrocje diabetologije. Interna medicina sc je v sedemdesetih letih tako razsirila, da so iz njenc siroke specializacije interne medicine izsli posamezni podiplomski studiji. Kako gledate na sladkomo bolezen kot bolezen in kje so vzroki za njen nastanek? Sladkorna bolezen je težka, kronična bolezen, ki spremlja človeka vse zivljenje. Najpogostejsa ob- lika je sladkorna bolezen tipa 2. Ze ob samem nastopu bolezni so prisotni znaki kroničnih za- pletov, prcdvsem na ožilju in živcih. Znanjc v med'eini se skokovito razvija. Danes veino. da jc vzrok sladkorne bolezni tipa 2 pomanjkanjc inzu- Živeli smo v drugačnem času, v času z manj nevarnostmi, manj pastmi, kot jih je danes. Svoj prosti čas smo znali izkoristiti z dobrodelnimi aktiv- nostmi, ki jih je tedanja sola izredno podpirala. Sladkorna bolezen je težka, kronična bolezen, ki spremlja človeka vse zivljenje. Najpogostejsa ob- lika je sladkorna bolezen tipa 2. Že ob samem nastopu bolezni so prisotni znaki kroničnih zapletov, predvsem na ožilju in živcih. OBaOTNIK :^ naš gost lina o/.iroma zmanjšana obeutljivost /a in/ulin. ki sc pojavi že v otroški dobi. In/ulin pa je hormon, ki zmanjšuje ravcn sladkorja v krvi, i/.loča pa sc iz cclic trebušnc slinavkc. Zdravljcnjc sladkornc bolc/.ni poteka celovito, ne gre le za delo diabetologa, temveč pri zdravljenju sodcluje cela skupina zdravnikov specialistov - okulist, ncvrolog, kirurg. ginekolog. pcdiater pri otrocih. Pomembno mesto pri zdravljcnju pripada mcdicinskim sestram, ki jim jc zaupana vzgoja bolnikov. V procesu izobraževanja prav one na- učijo bolnika, kako /iveti s sladkorno boleznijo. Poučijo ga o z.dravi prehrani, tclcsni aktivnosti, samokontroli. Za sladkorne bolnikc smo v Posavju med prvimi uvedli metodo komuniciranja /, bolniki po tele- fbnu. Na ta način smo tudi zmanjšali število hospi- talizacij v naši bolnišnici. Bolnike ob prehodu na inzulin lc šc redko kdaj hospitaliramo. S prcd- hodno edukacijo jih usposobimo za samostojno vbrizgavanjc inzulina ob samokontroli sladkorja v krvi. Z novostmi, ki jih vnašam v našc delo, sein sc seznanila na številnih seminarjih in kongrcsih do- ma in v tujini. Poudariti moram. da je vsa skrb zdra- vljcnja sladkornega bolnika zaupana širokcmu krogu diabctologov v Sloveniji, ki delujc po smer- nicah Klinike /a endokrinologijo in presnovo v I.jubljani - odsck za diabetes. Ali vam ob zahtevnem delu zdravnika ostaja tudi kaj prostega časa in kako ga preživljate? Ob vsem delu mi vendarle ostaja dovolj časa za družino. Zelo rada sem doma. rada kuham. Z dru- žino večkral odidemo na sprehod v naravo, gle- dališčc. Mislim, da naša družina ob vseh obve- /nostih živi dokaj mirno in urejeno življenje. Po- sebno vesela sein, kadar obisčem vnukinji in z nji- ma preživim prijetne urice v igri in prebiranju pra- vljic. Na prvem mestu sta mi družina in služba. pa ludi dobrih prijatcljev ne bi rada izpustila. To so tri stvari. ki so zame v življenju najpomcmbnejše. ALEKSANDER GELB FOTO: BOŠTJAN COLARIČ Ob vsem delu mi vendarle ostaja dovolj časa za dru- žino. Zelo rada sem doma, rada kuham. Z družino večkrat oüidemo na sprehod v naravo, gledališče. Mislim, da naša družina ob vseh obveznostih živi dokaj mirno in urejeno življenje. m owrM naš gost Društvo za boj proti SLADKORNI BOLEZNI V Posavju je danes registriranih okoli 2.800 dia- gj ^ \y J*^(J§J t ŽU/Vl betikov, ocena pa je, da je ta stevilka že večja od *^ 3.000. To presega slovensko povprečje, kar stro- kovnjaki prepisujejo predvsem visoki starostni strukturi prebivalstva. Okrog 650 posavskih dia- betikov je vključenih v Društvo za boj proti slad- korni bolezni Posavje-Iirežice, ki je bllo sicer us- tanovljeno leta 1982, z. aktivnim delom pa pričelo leta 1991 na pobudo dr.med Vande Kostevc- Zorko in sedanjega predsednika Ivana Živiča. Društvo, ki je včlanjeno v Zvezo drustcv za boj proti sladkorni bolezni Slovcnije, je aktivno na vseh področjih /ivljcnja in tudi zdravljenja slad- kornih bolnikov. Ker je diabetes specifična bo- lezen, pri kateri je njen potek odvisen predvsem od bolnika samega, je zelo pomembno nenehno i/.obraževanje in usposabljanje za čimbolj kvali- tetno življcnje. Tega se vodstvo društva dobro /,a- veda in za svoje člane redno organizira strokovna predavanja, srečanja. izlete, rekreacijo in se bi la- hko nastcvali. Novembra lani je v Termah Čatež potekalo že peto tradicionalno srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenega osebja Posavja. Srcčanja se vsako leto udeležuje vse več članov, lani jih je bilo okrog 250, ki v prijetnem okolju čateških Term poslusajo strokovna predavanja, izmenjujejo izkusnje iz vsakdanjega dela, pomerijo pa sc tudi v športnih disciplinah. Prav tako je že tradicionalna organi- zacija enodnevnega izleta za člane društva. To ni Ic navaden izlet, ampak nova izkusnja za vsakega udele/.enca - kako preživeti dan na poti. ob po- sebnem režimu prehrane, strogo odmcrjcni lizični aktivnosti, in/.ulinu. Da vse poteka brez /apletov poskrbi dr. Zorkova in medicinsko osebje bre- /iskega diabetološkega dispanzerja. B. lijegovič povedaliso nam~ Herman Pregl, diabetični bolnik iz Krškega: "Kot sladkorni bolnik in član drustva diabetikov z dok- tor Zorkovo že več let do- bro sodelujem in lahko re- čem o njej vse pozitivno. Moje mnenje je zagotovo tudi mnenje ostalih članov društva, saj je gospa Zor- ko popolnoma predana diabetesu. Ob vsem delu, ki ga ima v diabetološki ambulanti in bolnisnici, je vedno pripravljena poma- gati tudi drustvu v njegovih akcijah. Predvsem se angažira pri strokovnih predavanjih in po tern jo imamo v najboljsem spominu, saj nam svetuje, kako naj živi sladkorni bolnik. Ivan Živič, predsednik Društva diabetikov Po- savje - Brežice: "Doktor Vanda Kostevc - Zorko je opravila pionirsko delo v smeri odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni v Posavju. Ves čas .vlaga maksimalne zdravniške in tudi osebne na- pore v odkrivanje in zdravljenje te težke bolezni. Ves čas se posveča skrbi za bolnike, se nenehno izobražuje, s svojim znanjem pa se tudi vključuje v številna združenja slovenskih bolnikov. Vse na- loge opravlja strokovno, odgovorno in dosledno, in prav zaradi tcga uziva velik ogled in spošto- vanje vseh sladkornih bolnikov in mnogih drugih bolnikov in občanov, za katere ima vedno odprto svoje človesko sree in zavidljivo strokovno znanje." Branka Begovič iz Krškega, mati diabetika Igorja: "Čeprav se moj sin zdravi v Ljubljani, se vseeno veliko posvetujemo tudi z dr. Vando Ko- stevc-Zorko. Počutiva se varneje, ker jo lahko ka- darkoli pokličemo, imamo jo v neposredni bli- žini in nam je nenehno dostopna. Predvsem pa je izredno človeška, saj zna prisluhniti težavam sle- hcrnega bolnika." Branka Begovič Herman Pregl Ivan Živič oBaorNiK :fl po naših občinah Odločeni za skupno in samostojno AVJE UNZ KRŠKO NE DAMO Na povabilo Sveta pokrajine Posavje v ustana- vljanju in Območne gospodarske zbornicc Po- savje je pred dnevi v prostorih krške občine po- tekal delovni razgovor predstavnikov pomem- bnih regijskih institucij, ki delujejo v Posavju. Udeležcnci so sprcjeli naslednje ugotovitve, s katerimi želijo seznaniti javnost in pristojne institucije: 1. Ustava Republike Slovcnijc v svojem 143. člc- nu jasno zagotavlja sainostojnost občin pri njiho- vem povczovanju v pokrajine. To ustavno dolo- čilo šc jasncjc opredcljujc 73. člen Zakona o lo- kalni samoupravi, ki določa, da sc pokrajina usta- novi /. Zakonom na podlagi določitev občinskih svctov. 2. Obveščeni smo, da je v pripravi Zakon o pokra- jini. ki po informacijah s katerimi razpolagamo, nc upoštcva zgoraj navcdcnih ustavnih in zakon- skih določil, saj pripravljalci omenjenega zakona ne sodelujejo s predstavniki lokalnih skupnosti. Kriteriji, ki jih pripravljalci omenjenega zakona navajajo so predvsem odraz neživljenjskih kvanti- fikacij, ki so v diametralnem nasprotju s vsebin- skimi dejavniki posameznega okolja. 3. Posavje je obmejna pokrajina z najbolj frckven- tnima obmejnima prehodoma Obrežje in Dobova (železnica). Sem sodijo vse spccifike, ki jih t.i "juz- na meja" prinaša (pojav or- ganiziranega kriminala ...), prav tako pa ni zanemarlji- I va bližina skoraj dvomili- jonskega območja. Mcd I specifikami moramo vscka- kor upoštevati tudi var- nost NEK. ! I 4. V Posavju je žc od ne- I kdaj deloval Svet posav- skih občin, ki svojega dc- lovanja ludi po spremem- i bah, ki so sc izvršilc v letu 1994 ni prckinil. V decembru 1997 se jc omenjeni svet prcimenoval v Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju (SPPU). Potrebne sprcmembe statu- tarnega akta so v proceduri sprcjemanja na občin- skih svetih občin Sevnica, Krško in Brežice. Vse omenjene aktivnosti nakazujejo resno namero ob- čin Sevnica, Krško in Brežice za ustanovitev pokrajine POSAVJE. Iz poročila o delovnem razgovoru, ki ga je pri- pravi] krški župan Danilo Siter, predsedujoči Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju in vodja delov- nega razgovora, se na temelju navedenih ugoto- vitev v Posavju nc morerno strinjati in zato od- ločno zavračamo vse poskuse ukinjanja Uprave za notranje zadevc Krško. Naše stališče smo pri- pravljeni v vsakcm trenutku zagovarjati s strokov- nimi argumenti. I Pred oblikovanjem zdravstvenih regij Posavje razpeto med celjsko in novomeško regijo Že v prejšnji številki smo poročali o državni nameri pri oblikovanju re^ij v Sloveniji, po kateri naj bi bil posavski prostor razpet med regiji s sedežema v Celju in Novem mestu. Če- prav vladni predlog o regionalizmu še ni (urad- no) zagledal luč sveta, pa so se nad Posavje po- novno zgrnili črni oblaki. Tokrat na pod roc ju oblikovanja zdravstvenih regij. Vodstvo brežiškc bolnišnice je namreč pred novim letom prejelo metodološka navodila za leto 1998, iz katerih je razviden tudi pregled pripadnosti novih obein zdravstvenim regijarn, kot jih vodi Institut za varovanje zdravja v Republiki Slo- veniji. Pri tern pa ponovno opažamo, da že večkrat dane pripombe omenjeni inštitut ne upošteva, saj zdravstveno regijo Posavje s sedežem v Krškem, ki zajema občine Sevniea, Krško in Brežice, vklju- čuje med dve zdravstveni regiji. Sevniška in bre- žiška občina sta uvrščeni v regijo Celje, občina Krško pa pod regijo Novo mesto. Tudi pri spremljanju zdravstveno statističnih po- datkov o gibanju bolezni in obolevnosti Institut prav tako ne prikazuje podatkov skupno za vse občine v regiji Posavje, ampak razbito, deloma v celjski, deloma v novomeški regiji. Po taki meto- dologiji Institut uvršča Splošno bolnišnico Brežice v regijo Celje in ne v regijo Posavje, kar bi bilo logično oziroma pričakovati, saj vemo, da je leta 1992 nastala v okviru Zavoda za zdravstveno za- varovanje Slovenije Območna enota Posavje s se- dežem v Krškem. Iz dopisa, ki ga je Tone Zorko, direktor brežiške bolnišnice, naslovil na Institut za varovanje zdrav- ja RS, je kot pripomba na oblikovanje zdrav- stvenih regij navedeno: "V nastajanju plana zdravstva do leta 2000 in v razpravah o tern planu v državnem zboru Slovenije so občine Brežice, Krško in Sevnica skupno posredovale pripombe, da se mora tudi na podrocju Posavja ustanoviti Zavod za varovanje zdravja, dokler pa samo- stojnega zavoda za podrocje Posavja ni, naj bi vsaj podatke vitalne statistike in druge zdrav- stvene podatke vodili enotno za Posavje in ne razdeljeno med dve regiji." Za skupno in samostojno Posavje: Aleksander GELB EfSeCOM PVC STAVBNO P0HIŠTV0 PVCokna,vrata, zimski vrtovi EVR0PSK0 0KN0 ZAEVROPSKOCENO TEL.: 0608/22-852, 22-853 FAX: 0608/22-851 öl OBOTIK Dom starejsih obcanov Krsko "liaw dam je fenavti Jožica Mikulanc, direktorica Doma starejših občanov Krško: "Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri selitvi naših stanovalcev iz starega doma in jim tako omogočili, da so pričakali novo leto v novih prostorih. Še enkrat hvala Nuklearni elektrarni Krško, Zdravstvenem domu Krško, VVZ Krško, g. Papežu in krškim gasilcem." Najdaljso noč minulega leta je 115 stanovalcev starega doma starejših občanov na Vidmu prezivelo v novem objektu na Kovinarski ulici 13 v Krškem. Zgodba o gradnji tega "slavnega" doma se je tako zaključila, saj se je devetletna gradnja tudi dokončno končala nekaj dni pred novim letom s slavnostno otvoritvijo, na kateri sta direktorica Jožica Mikulanc in minister mag. Tone Rop prerezala slavnostni trak, ie v naslednjih dneh pa je bil dorn vseljen. V Krskem lahko o organiziranem varstvu staro- stnikov govorimo po letu 1977. ko je bil zgrajen obstoječi dorn na eesti 4. julija kot enota Doma upokojcncev in oskrbovancev Impoljea. Scptem- bra 1996 je krški dorn postal splosni socialno- varstveni zavod, v katerem je živelo (v izredno težkih pogojih!) kar 115 stanovalcev, kar je hilo celo 30 odstotkov več, kot je bila prvotna kapaci- teta. Direktorica Jožica Mikulanc pravi, da je bilo te/.ko delati v tako utesnjenih razmerah, zato je novogradnja še kako upravičena. "Ne le težki de- lovni in bivalni pogoji, temveč tudi čedaljc večje potrebe na terenu so narekovale, da na tem podro- č)Li naredimo korak naprej," poudarja Mikulan- ceva. ki si žcli, da bi novi dorn za starejse postal osrednja gerontoloska ustanova v obeini ali regiji, ki bo izvajal tako preventivno dejavnost ali kot pravi zakon "naloge, ki dosegajo pripravo okolja, družine ali posameznika na starost", kot tudi po- moč posamezniku ali družini na domu v obliki socialne oskrbe oziroma institucialnega varstva. kadar potrebuje starostnik celodnevno oskrbo z zdravstveno nego. Nov dorn je danes kljub velikosti 5.500 m2 ozi- roma kapaciteti ISO postelj z.e poln, na ugodno resitev pa caka se 130 vlog, od tega 65 Ijudi caka doma, drugi pa so nastanjeni po domovih sirom po Sloveniji. Jožica Mikulanc: "Ten Ijudi ne mo- re mo sprejeti, čeprav bi jih radi. Zato že razmi- sljamo o obnovi starega objekta, ki bi lahko sprejcl te Ijudi, ob tem pa bi zagotovili še dodatnih 25 delovnih mest. Objekt na Vidmu je namreč prazen in zato z.elimo o tem obvestiti obeinski svet in seveda pristojno ministrstvo." V domu starejsih občanov Krško za 180 stano- valcev, od tega je le 60 samostojnih, skrbi 50 zapo- slcnih. V domski kuhinji zagotavljajo dietno in navadno prehrano. s katero so stanovalci zadovolj- ni, pa tudi sicer se dobro počutijo. Veliko se zadr- z.ujejo v skupnih prostorih za druženje, kjer so TV aparati, v objektu pa je odprt tudi biie. Poskrbljeno je seveda tudi za osnovno in specialno delovno nego bolnikov, aktivno dela delovna terapija, pa ambulanta, saj se v domu nahaja kar nekaj izredno težkih bolnikov, zato imajo tudi osem postelj za OBŽOFNIK ijßi '¦am intenzivno nego. V domu beležijo velik porast obiskov najbli/jih sorodnikov in znanccv sta- novalccv, ki lahko prihajajo ncmoteno v dom in sc v njcni zadržujejo ncomcjcn čas. Vodstvo zavoda sc zaveda. da jc za srečno, zadovoljno in aklivno /ivljenje človcka v starosti potrebno vcč kot urejcno zdravstveno varstvo. stanovanje in ustrezna prehrana. Prepričani so. da bodo zagotavljali šc mo/nosli za kiillunio de- javnost. počitck, rekreacijo, vključevanje v dc- lovnc pniccse in v/postavljanje čim bolj tesnih in pristnih družabnih stikov. Prinicrni prostorski pogoji v novem domu nanircč omogočajo, da sc bo dom rcsnično odprl nav/vcn. I/ Doma staicjsih občanov: Aleksander GEIJi, solo: Host/an COLAR/C Stanovalci so povedali... Kmilija Rabič: "Počutje v novem domu je izvrstno. saj je vse lepše in bolj zadovoljivo kot v starem. Tu je večja čistoča. lepo. novo po- slopjc. s hrano smo zelo zadovoljni. celo malo prcvcč mesa je za večerjo, česar nismo vajcni. Okolica doma je tudi zelo lepa, kar vidim vsak dan. ko se sprehajam naokrog. Poudarjam. da je naš dom izredno lep in vsakemu upo- kojcncu priporočam. da si ga ogleda in se prepriea o lepoti tega objekta. ki je na nivoju A kategorije. Lepsi in bolj čist ne more biti." Vinko Lipar: "Sedaj je vse drugače. tudi počutje. Kot bi se na novo rodili. Imamo najboljšo direktorico, dobro hrano. lepe sobe. Počutim sc dobro. ker imam dobrega prijatclja (Vlada op.a.), s katerim se včasih tudi malo skre- gava. Veliko pomagam pri delu v domu, od zunanjih del, nakupov v trgovini, do spremljanja nepokretnih. Seve- da pa včasih tudi kaj zapojem in poskrbim za vedrejše razpoloženje sostanovalcev." Vlado Cerovšek: "Nov dom je prava renesansa. Ko sem ga prvič videl, sem bil šokiran. moram priznati, da sem prijetno preseneeen. Dom je skoraj prevee razkošen in kdor ni s tern zadovoljen. ne vein, kaj bi se rad. Tu je izjemno lep ambient, izredna tišina, vse je naj naj. V dopoldan- skem času opravljam delo receptorja, v starem domu pa sem veliko več hodil. kar sedaj nekoliko pogresam. Drugače sem povsem zadovoljen, s hrano. mesa je celo preveč. imam lepo sobo, pa tudi z osebjem, čistilkami, ncgovalkami, medicinskim osebjem in upra- vo zelo dobro sodelujemo. To so čisto družinski odnosi." uredništvo na obisku Oj, DOBOVA najlepši kraj si ti! Naselja, ki tvorijo Krajevno skupnost Dobova, se razprostirajo na vzhodnem delu občine Brežice in neposredno ob slovensko-hrvaški meji. Sam kraj Dobova ima bogato poselitveno in razvojno tradicijo vse od leta 1000 pred našim štetjem. Prvi znani podatki govorijo o Dobovi že v letu 1573, ko je bila zgrajena prva cerkev in islega leta je ob njej taborila Gregoričeva kmečka voj- ska. Poznejša cerkev je bila zidana leta 1659, se- danjo mogočno, neoromansko Marijino cerkev pa so zgradili v letih 1864 in 1S65. Ze leta 1765 je Dobova postala samostojen vikariat inje zcivze- mala približno takšno območje, kot ga ima kra- jevna skupnost danes. Dobova je srcdišče krajcvne skupnosti, ki povezuje vasi Dobova, Gabrje, Lo- . če, Mali'Obre/, Mihalovec, Mostee, p, Rigonce, Scla in Veliki Obre/. Vse vasi le/ijo na ravnini med Savo in Sotlo, na v/.hodnem de- lu Krško-breži- skega polja. Na ju/ni strani na- mree mcji na reko Savo, na vzhodu na re- ko Sotkf oziro- ma Republiko Hrvasko, na se- veru na KS Ka- pele, na zaho- du pana KS Za- kot-Bukosck- Trnje. Zaradi rasti industrije in obrtne dejavnosti je po- stala Dobova iz prej pretežno agrarncga območja pomemben industrijski kraj, ob upoštevanju želez- niške proge, pomena zelczniske postaje kot mejne, razporedne postaje ter cestnega meddr/.avnega mejnega prehoda pa je tudi pomembno tranzitno sredisee, kajti preko Dobove od zahoda proti vzhodu že od leta 1X62 poteka železniska proga Ljubljana-Zagreb in regionalna cesta Breziee- Rigonee. Dobova je leta 1929 po zakonu o banski upravi spa- dalu pod dravsko banovino in postala obeina z veejo povrsino, kot jo ima danes. Tedanja obeina je imela 2.824 prebivalcev in 514 his, od tega 367 posestnikov, 147 koearjev in 21 najemnikov. Leta 1936 sta odpadla od obeine dva zaselka pri vasi Sela, leta 1955 pa je bila z novo upravno ureditvijo ukinjena in prikljueena k novi občini Firežiee. Tradicija kulturnega /ivljenja v Dobovi je bogata in sega v eas po prvi svetovni vojni. Leta 1920 je bila v Loeah ustanovljena godba na pihala, eez dve leti tamburaški orkester na Velikem Obrežu, vee pevskih zborov in dramskih skupin. Sokolsko drustvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1930, je imelo prav tako pevski odsek in orkester, gasilsko dru- stvo in podmladek Rdeeega križa. V Loeah je bilo gasilsko društvo, imeli pa so tudi že gledališki oder. Gasilsko drustvo s pevskim zborom je bilo še v vasi Mihalovee kakor tudi v Selah in na Ve- likem Obre/u. V letih 1936-37 je bilo ustanovljeno katolisko Prosvetno drustvo Dobova, ki je imelo vee odsekov, v teh letih sta bili ustanovljeni še drustvi kmcekih fantov in deklet. Po drugi svetovni vojni se je kulturno življenje po- novno obnovilo. Ustanovljen je bil prvi plesni or- kester v Posavju, ustanovljene so bile tudi folklora, ritmiena, dramska in literarna skupina, in vse te skupine ter tamburaški orkester in godba na pihala so bili združeni kot sekeije v prosvetnem drustvu Stane Vogrine, ustanovljenem v petdesetih letih. Ker so jeseni 1941 Nemei izselili večino prebivalstva i/. vseh devetih vasi in na njihove domove naselili Kočevarje, je v bil v Dobovi na pobudo Franea Šetinea leta 1990 ustanovljen iniciativni odbor danasnjega Društva izgnaneev Slovenije, ki je bilo naslednje leto ustanovljeno v Brestaniei. OläSfNIK \*S\ Mi ha Škvarč uredništvo na obisku Kulturno društvo Franc Bogovič Dobova se ime- nuje po Francu Bogoviču iz Loč, zelo nadarjcnem in izrcdno delavnem človeku, godbcniku, gasilcu, igralcu in režiserju številnih oderskih del ter sli- karju. V okviru društva dcluje mešani pevski zbor, ki je osrcdnji nosilcc kulturnega udcjstvovanja krajanov, tako po kvalitcti izvajanja kot po ob- sežnosti in raznovrstnosti svojega programa. Zbor, ki pojc na domačih prireditvah, po vsej Sloveniji in v tujini, ima svoje prostore v pododerju Prosvct- nega doma. V društvu dclujcta tudi likovna sekcija in sekcija rogistov. Gasilska godba na pihala Loče (dancs delujc kot kulturno društvo) jc bila ustanovljena na pobudo ločkih lantov, ki so imeli skupno žcljo - "plch muziko". To /eljo so uresnieili lela 1920, denar za prve (rabljenc) instrumente, ki so jih kupili od samoborske godbe, pa so zaslu/.ili z nabiranjcm naplavljenega premoga ob Savi in ga prodajali opekarnam. Stevilo godbenikov se je iz leta v leto povečevalo, prav tako tudi stevilo nastopov. V Ictu 1941, ko je bilo to območje izseljeno v nemška taborišča, so ločki godbeniki vzeli svoje instru- mente s seboj v izgnanstvo, kjer so tudi igrali. Po vojni so ponovno začeli z aktivnim delovanjem, prclomnica pa je nastopila leta 1970. ko sc je začel nagel vzpon godbe. Danes ima godba 50 elanov, ki jih vodi domadnDanijcl Ivša. student 4. letnika akadcmije za glasbo v Gradcu. Godbeniki vadijo skupaj najmanj dvakrat teden- sko in se dodatno po posameznih sekcijah. V letu 1995, ko je godba praznovala 75-obletnico delo- vanja, so tudi s pomocjo donatorjev kupili nove instrumente v vrednosti 80 tisoč nemških mark. Lani je godba dosegla svoj največji uspeh, ko je na dr/avnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Se- žani v drugi jakostni skupini osvojila srebrno pri- znanje. Godba jc že prerasla okvire Loc in Dobove, saj več kot polovica godbenikov prihaja iz drugih krajev širom brežiške občine. Začetek dobovske šole sega v leto 1818, že ecz dve leti pa je postala javna sola. Nova sola jc bila zgrajena ieta 1826 in dograjena 1902. leta. Zadnjc vojno leto so ustaši uničili solo, a se je kljub temu pouk v njej začel že jeseni 1945, ko jo jc obi- skovalo 311 učencev v petih oddelkih. Ze čez pet let je bila v Dobovi ustanovljena nižja gimnazija. Danes je v kraju popolna osemletna osnovna sola s 16 oddelki, v njeni sestavi pa sta še podružnična osnovna sola Kapele od prvega do četrtega razreda s kombiniranim poukom ter šest oddelkov vrtca Najdihojca. Solo obiskuje skupno 413 otrok. Po besedah ravnatelja Marjana Vučajnka je potrebno poudariti dobro sodelovanje s celotno krajevno skupnostjo, saj je bil pred štirimi leti izglasovan samoprispevek za novogradnjo oziroma izgradnjo osmih novih učilnic in sportnc dvorane, del sredstev pa se namenja tudi za opremljanje učilnic. Sola je poznana tudi po zborovskem petju, saj v njej delujejo kar stirje zbori, ki dobro sodelujejo / domačim kulturnim d rušt vom. V Dobovi ima tudi rokomet kar dolgoletno tradi- cijo, saj deluje že polnih 30 let. Klub, ki je imel svoje vzponc in padce, že četrto leto nastopa v prvi drzavni rokometni ligi. Ker gre za izredno profesionalen sport, se je vodstvo kluba odločilo za profesionalno organiziranost, a ne samo v igral- ski zasedbi. temveč tudi v klubski upravi. Roko- metni klub AFP Dobova ima z novim letom novega direktoja Srečka Zoreta, lahko pa se pohvali tudi s priznanim trenerjem Josipom Šojatom. Vsako- dnevno je v "pogonu" 100 igralcev, od najmlajših kategorij, kadetov, mladincev. do clanov, med katerimi je vratar Denič tudi državni reprezentant, na vrata i/brane vrste pa žc trkata tudi Ocvirk in Jelic. Klubski program je trenutno usmerjen v do- mace igralce, ki bi se naj v prihodnjih sezonah že vključili v člansko ekipo, pa tudi na pridobivanje finančnih sredstev, (pre)potrebnih za nemoteno delovanje vseh selekcij. Vse več se razmišlja tudi o dograditvi oziroma posodobitvi športnc dvo- rane, ki sicer še zagotavlja pogoje za red no treni- ranje. V okviru gasilskega centra Dobova, ki mu po- veljuje Jože Ogorelc, deluje na območju sedanje krajevnc skupnosti osem gasilskih društev ter Industrijsko gasilsko društvo Dobova. ki ima 45 članov. Izmcd gasilskih društev je najstarejše GD Veliki Obrcž, ustanovljeno leta 1904. V vsej kra- jevni skupnosti je skupaj preko 400 gasilcev. zani- mivo pa je, da ima po vaseh že skoraj vsaka hisa svoj gasilni aparat. Vsa gasilska društva so opre- mljena z osnovno opremo, mzen enega ima jo vsa orodna vozila. dve društvi tudi še dodatno opremo za potrebe civilne zaščitc, gasilski društvi Miha- lovec in Loče pa sta opremljeni tudi z motornimi čolni za reševanje ob poplavah.Vsaka gasilska društva razen dobovskega industrijskega imajo tudi svoj gasilski dom. Konjeništvo ima v kraju bogate korenine in zato je bilo februarja lani na pobudo rejeev in ljubi- teljev toplokrvnih in hladnokrvnih pasem konj ustanovljeno Konjcniško društvo Dobova, ki ima 80 članov in okoli 90 konj. V društvu delujejo tri sekeije, in sicer kasaski konji, galoperji in konji za preskakovanje ovir. Lahko se pohvali jo z dve- niii konjema, ki tekmujeta v skupini najboljših slovcnskih kasačev. Drustvo pripravlja vsako leto na Štcfanovo žegnanje konj, sodelujejo pa tudi v povorkah ob krajevnem prazniku. Marian Viu'ajnk Ivan Žihcrl Jožc Otforclc Joie Zupančič :|p: (OTNIK uredništvo na obisku Miha Škvarč, predsednik Sveta KS Dobova: "Naša krajcvna skupnost sc fi- nancira iz občinskega proračuna, kar gre z.a materialnc stroske in delovanjc KS, potem so tu se sredstva /a vzdrževanje makedamskih cest in plu/enje cest, za- dnja leta pa prcjemamo se komunalno takso iz naslova mejnega prehoda Ri- gonce. V dobovski krajcvni skupnosti že peto leto tcče krajevni samoprispevck, ki je namcnjen izgradnji drugc ta/.c OS Dobova s športno dvorano, del srcdstev je namenjen še za oprcmo sole, ureditcv okolice in zunanje sportno igrišče. Del samoprispevka. v visini pol odstotka, pa se vrača nazaj v posamezne vaške skupno- sti za njihovo delovanje. Ome- niti velja se dva samopri- spevka. in sicer v vaskih sku- pnostih Loče in Mali Obrež. Krajevna skupnost prejema tudi rento za komunalno deponijo občine Brežice. ki se nahaja pri nas. Ta sredstva se porabljajo po raznih pro- gramih KS. del sredstev pa se razdeli med vasi po šte- vilu gospodinjstev. Tudi sredstev od vzdrževanja po- kopalisča ne grc pozabiti, ki pa jih vsa namenjamo za urejanje po- kopališča. V letih 1996-97 smo nabrali kar nekaj sredstev za izgradnjo javne razsvetljave ob piočniku od železniske postaje do osnovne sole, iz- gradnjo platojev z.a avto- busna postajalisča v Selah, Dobovi. Mosteeu, Malem Obrezu in Gaberju, nakup prometne signalizacije za ceste v KvS, sredstva smo namenili tudi za gredanje in navoz makadamskih eest, pluženjc eest v zimskem ča- su, hortikulturno urcjanje kraja, asfaltiranje in sana- cijo cest, razširitev uliee 15. aprila oz. izgradnjo pločni- ka, ki bo dokončan v spo- mladanskem easu, izdelavo in montažo ograje na sejmišču, s katero smo zaščitili zelenico pred avtomobili. Naredili smo manjše posegc v pro- svetnem domu in kupili 70 novih stolov. Vsako leto pa z dotaeijami, po potrebi. pomagamo vaškim skupnostim, raznim društvom in tudi šoli. Lani smo uspeli na južni strani asfaltirati parkirni prostor, kupili in položili smo tlakovcc pri mrli- ški vežiei, ki jo nenehno tudi vzdržu- jemo, prav tako pa tudi skrbimo za ko- šnjo na pokopališču, ki je po mnenju hortikulturnih ocenjevalcev eno najle- psih v občini. Na pokopališču načrtu- jemo se zamenjavo dotraja- nega kriz.a, ki ga želimo za- menjati z novim granitnim s korpusom iz brona. Ceprav mislim, da smo v krajevni skupnosti veliko naredili. prav tako tudi va- ske skupnosti, imamo še ve- liko ambicij. Problem imamo z republiško eesto iz Brežic skozi Dobovo do hrvaske meje, ki je bila sieer prepla- stena, a je sc vedno preozka in nevarna. Pre- ozka sta tudi mostova v Trnju in Mostecu, v Do- bovi pa bo potrebno urediti prehode za pešce, ra/.mi- sljamo celo o semaforju. pa z.elezniskem podvozu, kar je ze dolgoletna zelja Do- boveanov. Velik problem je tudi kanalizaeija, ki je v Dobovi ni, tu so se nedo- končani nasipi ob Savi in Sotli. Zelimo si, da hi do- bovska obrtna cona kon- eno popolnoma oživcla. kar se do sedaj še ni zgo- dilo. Pogresamo tudi splo- sno zdravstveno ambulanto oziroma la- stnega zdravnika, kajti glede na število prebivaleev smo do tega upravičeni. Na- ertujemo urcditev zunanjih igri.sc pri osnovni soli, kjer otroci pogresajo at- letsko stezo, nogometno in kosarkasko igrisee." V kraju z bogato društveno aktivnostjd ne smemo pre- zreti delovanja nekaterih drugih drustev, med njimi Sportno društvo Sela. Sport- no druslvo Kigonee, Malo- nogometni klub Dobova, stiri rekreacijske ekipe, Lovsko dru/ino Dobova. dve turistieni društvi, pa dru- slvo upokojencev. V vseh teh oblikah zdruzevanja ljudi vzpodbujajo dobrc odnosc med krajani, nenehno pa po- Lidarjajo mcdsebojno sodelovanje in ko- ordinaeijo z vodstvom krajevne skupno- sti, ki je primarni nosilec zivljenja in razvoja kraja. Ker pa so Doboveani v veliki veeini pre- prieani, da so sami sposobni urejati sku- pne javne potrebe kot dobri gospodarji in ker trdijo, da so s strani obeine Breziee že kar nekaj časa zapostavljeni, so se v lanskem letu na pobudo Sveta KS prieeli postopki za izloeilev KS Dobova iz ma- tiene obeine in ustanovitev nove, laslnc obeine. Med razlogi navajajo, da se sred- slva, ki jih vlagajo. ne vra- eajo v Dobovo, zalo mo- raj o javne zadeve f'inan- eirati kar z lastniini samo- prispcvki. Krajani, ki na tak naein financirajo šol- stvo, ceste, javno razsve- tljavo in vodovod. so na- mreč usmerjeni v lastno prihodnost in zelijo slediti trendom razvoja. /alo vse bolj omenjajo ustanovitev obeine Dobova. Alcksaiiclcr (iclb Silvester Minsar Foto: Host/an Col omocnik okrožnegd (h'Züvncgd lozilca Nakupovali smo v posavskih trgovinah sobota, 17. januar 1998 pripravila: B.M. ^^^^^^HÜPiPVi^H Kava mlečna Laškopivo sok Zemlja Sir lAvada Madžarska Benko j . ^^^^^^M^^^B Barcaffe čokolada club Happy day mala Zelena PIKsalama kakav 400g ! ime ^^^^^H 100 g Milka (plocevinka) 11 dolina prodajalne ^^B ioog 0,331 Mercator Preskrba 106g l()()g Nakupovalni center 198,70 119,00 106,98 199,10 31,00 n ° 318,80 Krško Gazela d.o.o. '()()^ ' °°y Market Gazela Krško 189'90 l20-60 101'80 199-»° 26'00 123,50 332.70 299,00 Posavje d.d. ] ()4g IO()c Blagovnica 179,40 132,70 119,80 ni na zalogi 25,00 128 42 347^9 301,90 Brežice Vino Brežice 120g 104g Delikatesa na 179,00 110,00 107.00 228,00 30,00 ,3^^ 344{){) 297,00 Držičevem Brežice GP Sevnica 120g 104g Delikatesa / ' 197,20 122,50 115,70 ninazalogi 45,00 124 ()() 360 00 314'0() Sevnica Market Izbira lOOg 100g Sevnica . 169,00 156,90 114,00 ni na zalogi 27,00 129 90 289,00 313,80 OKBOrNIK \jRfe od sotle do krke in čez... Krško Kaj je novega na "študentu"? Konec prejšnjega leta jc najbrž najbolj ra/buril duhove dijakov in študcntov vladni varčcvalni ukrep, ki mod ostalim prediaga tudi 38-odstotno obdavčitev /acasnih in občasnih del za študente in dijake. Študentske organizacije so or- ganiziralc protestno akcijo podpiso- vanja peticije, ki jc tried ostalim potekala tudi na Študentskcm servisu Maribor, s podružnico v Krškem. Drugače je na servisu bolj ali manj vsc po starem. Naj omenimo, da se pri Mar- tini Flis in Sabini Bajc (na fotografiji) lahko včlanitc v študcntski servis s po- trdilom o vpisu, osebno i/kaznico ter davčno štcvilko. Za tiste, ki ne vedo, pa omenimo, da lahko preko servisa delajo tudi izredni dijaki in študentje z velja- vnim potrdilom. Se vedno vam naredijo barvne ali črnobele kopijc, ki jih tudi zvežejo. Zadnja informacija pa jc ta, da isčejo večjc število fantov in deklct, ki bi šli na usposabljanje za reševalce iz vode in hi tako lahko poleti dclali v Tennah Ca- tež. Torej, pohitite, da ne bo prepozno! Najdete jih v Krškem na CKZ 15 in v Brežicah na CPB 41. p o s a v s k i OBDFNIK SODELUJTE Z NAMI! Zavedamo se, da se med Sotlo in Krko, pa tudi preko njunih tokov dogajajo zanimivi in pomembni dogodki, ki pa jih naši sodelavci lahko spregledajo ali zaradi drugih razlogov ne morejo zvedeti zanje. Ker pa je naš namen osvetlitev vseh dogodkov, uspehov in tudi problemov v celotnem Posavju, od vas pričakujemo, da nam boste o dogajanju v vašem ali bližnjem okolju sporočali in na nek način sodelovali z nami. Dobrodošle so tako telefonske kot pisne informacije. Mag. Marian Šetinc odšel zavelenoslanika v mnmnn V petek, 16. januarja, se je Marjan Še- tinc z družino preselil v London, kjer bo v naslednjih dneh prevzel nalogo veleposlanika RS. Nič posebnega, bi re- kli mnogi, če ne bi bili govorili o mag. Marjanu Setincu, ki se je rodil v Šent- lenartu pri Brežicah oziroma pri Ber- toletovih, kot so sosedje imenovali Še- tinčevo domačijo. Marjan Šetinc je končal osnovno šolo in prva dva letnika gimnazije v Brežicah, nato pa študij nadaljeval v Veliki Brita- niji, kjer je tudi uspešno maturiral. Po vr- nitvi domov se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani - študij psihologije in leta 1973 diplomiral. Po vojaškem ro- ku je začel svojo raziskovalno kariero na takratni Zvezi sindikatov Slovenije. Kasneje je s pomočjo štipendije britan- skega sveta nadaljeval študij v Londo- nu, kjer je tnagistriral iz socialne psiho- logije, kar ga je pripeljalo na Pedagoški inštitut pri ljubljanski univerzi. Do držav- nozborskih volitev je opravljal delo razisko- valca, ves ta čas pa je tudi politično deloval znotraj bivše ZSMS oz. njenega šolskega polja. Na volilnih seznamih se je prvič pojavil leta 1991, vendar mu teda- nji volilni sistem ni omo- gočil poslanskega me- sta. To pa mu je uspelo že na naslednjih voli- tvah v državni zbor, ko je kot kandidat breži- ške LDS "prebil" parlamentarni präg in se zaposlil na Šubičevi 4. V parlamentu je bil vnet zagovornik človekovih pra- vic, saj si je največ prizadeval pri pripra- vi zakona o denacionalizaciji in stano- vanjskega zakona. V poslanskem man- datu je bil velik zagovornik interesov Posavja, kar je rezultatsko prineslo, se- veda s pomoejo kolegov poslancev, da je v Posavju davčna uprava, šolska uprava, sodišče, geodetska uprava itd., sodeloval pa je tudi pri vseh osta- lih posavskih projek- fih, od dekomisijskega sklada do izgradnje avto- ceste do Obrežja. Bil je tudi član slovenske dele- gaeije v parlamentarni skupščini organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in cJan med- parlamentarne unije, zad- nje pol leta mandata pa je tudi predsedova] ko- misiji za evropske za- deve. Diplomatske izku- šnje si je pridobiva] na številnih mednarodnih konferencah, kjer je zastopal staJišča Slovenije, in pri- cakovati je, da jih bo v naslednjih dneh že lahko uporabljal. gospodarstvo predmet kadrovskih igric koalicije Branko Kelemina: "Zahtevamo čimprejšnjo odločitev, kar sporočite tudi Drnovšku in Podobniku." Zgodba o gradnji petih hidroclektrarn na spodnji Savi je stara z.e kar nekaj let. V letu 1994 je hil objavljen javni razpis /a podelitev koncesije /a izkorisčanje enorgctskega potenciala spodnje Save od Boštanja do Mokric. a o koncesiji, ki bi morala biti podeljena že v začetku leta 1995. danes ni ne duha ne sluha. Kot smo izvedeli pred dnevi na delovnem sestanku v Sevnici, gre pri tej zadcvi /a zahtcven posel. Po eni strani gre /a upora- bo vodnega vira, po drugi pa je v ospre- dju zagotavljanje virov financiranja. Prav na to temo sta občinski odbor LDS Sevniea in sevniški z.upan Joz.e Peternel pred dnevi gostila v Sevnici Metoda Dra- gonjo. ministra /,a gospodarske dejav- nosti, in dr. Pavla Gantarja. ministra /a okolje in prostor. Beseda je seveda tekla o podelitvi koncesije /.a izgradnjo sav- skih elektrarn. sevniški gospodarstveniki pa so se 7 ministroma pogovarjali tudi o možnostih in perspektivi tekstilne pre- delovalne industrije. Minister Dragonja jc v uvodu predslavil vladne usmcritve. predvsem na podrocju gospodarstva, v nadaljcvanju pa se ni izognil niti dolgoročnega varčevalno- razvojnega paketa vlade. Minister Gantar je /. energetskega vidika predstavil potek (ne) pode- litve koncesije /a izgradnjo HE na Spodnji Savi, in- vesticije v vre- dnosti milijarde nemskih mark, ki je zaenkrat se pre- pusčena koalicij- skemu usklajcva- nju. Čeprav jc po bc- scdah obeh mini- strov dclo na tern področju žc v vc- liki men opra- vljeno, pa imena koncesionarja se nismo uspeli izvcdcti, ker naj bi slo za nekaksno tajnost iz na- slova poteka javncga razpisa. Temcljna dilema, s katero se obc ministrstvi, vlada in koalicija srecujejo v tern Irenutku, je seveda vir kapitala. Ta vprašanja so ze dolgo in še vedno odprta. Ncsoglasje je v tern, ali sprejcti tuji kapital kot ka- pitalski vloz.ck oziroma tuje posojilo ali ne. Metod Dragonja je povedal. da je ta odločitev v političnem usklajevanju, nacin in hitrost izbire pa bo odraz učinkovitosli vladne koalicije. Vsi se zavedamo, da v tern primeru ne moremo in ne smemo tolerirati debat- nega kluba, ki bo odločal na dolgi rok in nepremišljeno. Sevniški poslanec Bran- ko Kelemina je ministroma očital prav to, saj sc postopek vleče že več let, s tern pa tudi rezervacije prostora. To predsta- vlja nckakšen pritisk na lokalne skup- nosti in. kot je dejal Kelemina. je Posa- vjc trenutno i/.redno usklajeno ter ne bo dovoljevalo nikakršnih strankarskih ig- ric pri tern vprašanju. Iz njegove raz- prave je slutiti pripravljenost podpore slovenski varianti, kajti tuji investitorji nam bi lahko marsikaj vsilili. Kelemina je se opozoril na prcdhodna pripravljalna dela, ki bi se lahko že zacela, kot na pri- mer odkupi /emljisc. Iz. Seviiice: Aleksaiulcr (ii'J.li Pavle (Jantar, minister z.a okolje in prostor Metod Dragonja, minister z.a gospodarske dejavnosti OffiBOrNIK ¦»fl gospodarstvo Sklad za flnanciranje razgradnje IMEK ŠE ENA PRIL0ŽN0ST ZA NUKLEARKO Vse je že kazalo, da bodo propadla po- gajanja med Skladom za financiranje razgradnje NEK in NE Krško zaradi nje- nega dolga do sklada, ki znaša ž.e preko S,6 milijarde tolarjev. Ko se jc upravni odbor sklada ze odlotil, da s sodno iz- vrsbo izterja zakonsko določena sred- stva, ki hi jih morala od Ida 1995 vpla- čevati elektrarna, jc direktor Rofman obvestil v.d. direktorja sklada, Franca Avberška, da je NE nakazala skladu 141 milijonov tolarjev. Upravni odbor jc na svoji 26. seji, due 19. januarja 1998, nato ocenil, da jc omenjena vsota siccr majhna v pri- merjavi s cclotnim dolgom, saj ustrc/a slovenskemu dclu ohvcznosti /a tckoči mesec, vendar zadostuje kot dokaz clo- brc volje v nasprotju z dokaj ignorant- skim odnosom, ki ga jc do sklada doslej imela nuklcarka. po bcscdah Branka Jan- ca, dr/avnega poslanca in prcdscdnika UO sklada. .lane jc zalrdil, da siccr razti- me likvidnostnc tcžavc jcdrskc elcktrar- ne in pa tezave, ki jih ima slovenska vla- da v pogajanjih s soscdnjo Hrvaško. ven- dar ga čudi. da prihaja do tako očitnih kršitev zakona, ki ga jc lucli sam prcdla- gal v zaščito nacionalnih in prcdvscm regionalnih intcrcsov. Po njcgovem hi mo- ralo v zadevo poseči računsko sodišče. Poleg naložbcnc politikc in finančnega načrta za lcto 1998, med drugim so 49 milijonov sklenili rczervirati za dcla. po- vczana s pripravo odlagalisča RAO. jc bila na dnevnem redu tokratnc sejc upravnega odbora tudi obravnava pri- spelih vlog na že tretji razpis za direktorja sklada. V.d. direktorja Franc Avberšek je dejal. da jc tako upravnemu odboru kot njemu samemu žc več kot dovolj zavla- čevanja s strani vlade. zato tokrat priča- kuje hitro obravnavo na kadrovski komi- siji in nato še soglasje za izbranega kan- didata. ki po njegovem tako strokovno kot v vseh drugih pogledih ustreza potrcbam sklada. Ali je izbrani kandidat domačin Milan Venek. diplomirani orga- nizator dcla in znani poslovnez iz Ko- privnice, na tiskovni konierenci, ki je bila takoj po seji upravnega odbora. (še) niso hoteli potrditi. S. Mavsar liranko Jane in Franc Avberšek Blagovna menjava s tujino v letu '97 Posavski izvoz nižji za desetino V prvih desetih mesecih lanskega leta je bil izvoz blaga iz Posavja v primerjavi z istim obdobjem leta 1996 ni/ji za 10,4 odstotka in je /nasal 145,7 milijonov ameriških dolarjev, med tern ko je bil uvoz blaga za I 1A odstotka visji kot v enakem obdobju leto poprej in je do- segel v lanskem oktobru vrednost 111,4 rnio USD. Največji padec izvoza beležijo v krški občini, in sieer se je znižal za dobrih 17 odstotkov, v Sevnici je bil padec vre- dnosti izvoza Ie za 2,4 odstotka, medtem ko je v brežiški občini porastel za 5,5 odstotkov in dosegel oktobra vrednost 14,4 mio USD. Do znižanja vrednosti uvoza v obdobju januar-oktober 1997 v primerjavi z istim obdobjem leta 1996 je prišio le v občini Sevnica, in sicer za 12,2 odstotka, medtem ko so v krški in brežiški občini beležili porast vrednosti uvoza blaga, v Brežicah za skromnih 1,5 odstotka, v obeini Krško pa je narasel za 41,5 odstotkov in dosegel vrednost 50,8 mio USD. V Posavju beležimo presežek izvoza nad uvozom, ki se je sicer v primerjavi z letom 1996 zmanjšal za dobrih 45 odstotkov, a je še vedno je dosegel 34, 2 mio USD. Valentin Dvojmoč, direktor območne gospodarske zbornice Posavje tneni, da so dejanske vrednosti blagovne menjave s tujino, izrazene v dolarjih (neugodni tečaj z nemško marko), podcenjene. Blagovna menjava v Posavju je v naj- večjem delu usmerjena na sosednje dr- žave in bližnje države Evropske unije. Največ izvažamo na Hrvasko, v Nem- čijo, Italijo Avstrijo, Francijo ter Bosno in Hercegovino, uvažamo pa v največji meri iz Nemčije, Italije.Avstrije, Hrvaške, Francije in Nizozemske. Po podatkih GZS - Centra za informacijski si stem so največji posavski izvozniki NEK, Videm papir, CBT d.o.o. Krško, Tespack Bresta- nica. Lisca d.d., Jutranjka d.d., Tanin. Ko- pitarna d.d., Pohištvo Brežiee d.d. in Ko- vis Velika Dolina, omeniti pa velja še največje uvoznike Delta team Krško, In- plet d.d., Kruno d.d., Kerametal Brežice, AFP Dobova ter Agrariocvetje Čatež d.d. VLADIMIR ABRAM s.p. DELAVSKA 6, 8281 SENOl/O ________tel.: O6O8/ 79-885______ W- OBŽOFNIK športne strani Športnik Posavja SEKUNDA. »97 PrvipoizJcus vrednotenja rezuUatov spomočjo računalniškegaprograma, ki so ga razvili v uredništvu Radia Posavje-Studk Brezice. ^ V lanskem letu jc športno uredništvo Ra- dia Posavje-Studia Brežice v času od ja- nuarja do decembra izvedlo dvojno vzporedno akcijo "Sportnik Posavja 97". Prvi del akcije je temeljil na glaso- vanju poslušalcev o doseženih rezultatih oziroma rangiranju športnih dosežkov posameznih športnikov. Glasovanje s pomočjo telefonskega kontakta so po- tekala vsak ponedeljek ob 1 1.30 uri in v 38 glasovanjih skozi vse leto je uredni- štvo zabeležilo okoli 880 kliccv, kar po- meni povprečno 23 na oddajo. Drugi del akcije je bil zasnovan na te- melju računalniškega programa, katere- ga idejni "oče" je Renato Zorko, športni urednik brežiškega radia, programsko zasnovo pa je izdelal Tadej Avsec. Gre za enega prvih tovrstnih programov v Sloveniji, ki omogoča točkovanje uvrsti- tev v ekipnih in posamičnih sportnih pa- nogah z osnovnim in dodatnim siste- mom točkovanja. V sistem točkovanja, ki je potekal skozi vse leto, je bilo zajctih 143 športnikov v posamičnih športnih disciplinah iz 14 sportnih dru- štev in klubov ter pet ekip v kolektivnih športih. Športnik Posavja za leto 1997 je na pod- lagi glasovanja poslusalcev športnega programa postal Jure Rovan (Atlctski klub F;IT Brežice), med športnicami pa je največ glasov pripadlo Niki Jevnik (Plavalni klub Celulozar Krško). Sport- niki Posavja 97 v sportnih disciplinah po točkovanju sportnega uredništva so naslednji - atletika: Jure Rovan (Atletski klub FIT Brežicc); borilni šport ju-jitsu: Anita Strgar (Sportno drustvo Policist Krsko); borilni sport karate: Denis Orač (Karate klub Sevnica); kolesarstvo: Primož Cetrtič (Kolesarsko drustvo Sa- vaprojekt Krsko); konjeništvo: Franc Cetin (Posavski konjeniški klub Krsko); lokostrelstvo: Antonija Erjavsek (Loko- strelski klub Čatež); motocross: Andrej Cuden (Avto-moto drustvo Brežice); pla- vanje: Nika Jevnik (Plavalni klub Celu- lozar Krsko); strclstvo: Tina Grabnar (Strelska družina Heroja Maroka Sevni- ca); speedway: Gerhard Lekse (Avto- moto društvo Krško); sportni pies: Vesna Vučajnk (Posavski plesni klub Lukec Krsko); sportna gimnastika: Drago Že- rjav (Telovadno drustvo Sokol Brežice); radioamaterstvo: Terezija Mavsar (Ra- dioklub Krško); sport invalidov: Rok Ve- gclj (Plavalni klub Celulozar Krsko); sah: Sahovski klub Triglav Krško; sport- na ekipa Posavja: Rokometni klub Sev- nica - kadctska ekipa. SPEEDWAY pise: Brane Busar NOVICE Speedway je v Krskem in Posavju s širšo okolico res izredno priljubljen in ima veliko gledalcev. To je pokazala lansko- letna sezona, kajti vse krške dirke so bile izredno dobro obiskane. Tudi v Sloveniji dobiva speedway svojo veljavo, pred- vsem zaradi odmevnih uspehov sloven- ske ekipe in slovenskih voznikov na med- narodni sceni. Nova sezona v letu 1998 bo sezona veli- kih pričakovanj. Ali slovenski speedway vozniki še lahko izboljsajo dobre rezul- tate iz lanskega leta? V slovenskem speed- way sportu bo v novi sezoni končno uve- dena tudi speedway liga - ekipno, v kateri bodo nastopili trije slovenski klu- bi (Ljubljano, Krsko in Lendava) ter eki- pa iz hrvaskega Preloga. Komisija za speed- way pri strokovnem svetu za avto-moto - sport pri AMZ Slovenije je za sezono 1998 potrdila 19 dirk v Sloveniji. Matej Ferjan, aktualni državni prvak Slovenije, bo v letošnjem letu nastopal v angleski profcsionalni speedway ligi. Že 17. januarja letos se je Ferjan podro- bno in odlično predstavil angleski publi- ki v najboljši reviji specdwaya na svetu - SPEEDWAY STAR-u. Izak Santej, clan AMD Krško, bo v novi sezoni nastopal v drugi profesionalni ligi Poljske za klub SWIETOCHI ,0WICE. Svoj ognjeni krst v poljski profesionalni ligi bo imel že 5. aprila v dvoboju s klu- bom LUBLIN. *r » Na Poljskem je speedway po popularnosti in stevilu gledalcev na drugem mestu, takoj za nogometom. Povprečno stevilo gledal- cev na eni dirki prve speedway lige je bilo v lanskem letu 7.400 gledalcev. Na finalni dirki play off poljske prve lige so zabeležili kar 23.000 gledalcev. Konec decembra je hi la na Poljskem objavljena transfer lista s ccnami za 137 poljskih voznikov speedwaya. Na vrhu liste z najvišjo ccno ni Tamsz Gollob, tem- vcč mladi Ratal Dobrucki, ki je 7c nastopal tudi v Ljubljani. Njegov klub POLONIA iz Pile zahteva kar neverjetnih milijon poljskih zlotov, kar je okoli 500 tisoč DEM, za prcstop v drugi klub. V Avstraliji je bila novcmbra in de- cembra z.e tradicionalna speedway serija v organizaciji sestkratnega svetovnega prvaka v speedwayu Ivana Maugerja. V lanski sezoni se je te serije udelezil tudi mladi Matej Ferjan in osvojil skupno odli- čno 7. mesto. Zmagovalec te serije je bil mladi poljski voznik Walasek, 2. mesto je osvojil Sola iz Norveske, 3. mesto pa je pripadlo češkemu veteranu Vernerju. V Avstraliji trenutno poteka serija naj- boljših svetovnih voznikov pod origi- nalnim imenom International Speedway Masters Series. Vrstni red po petih dir- kah: I. Leigh Adams (82 točk), 2. Jason Crump (79), 3. Ryan Sullivan (75), 4. Mark Lemon (69), 5. Tood Wiltshire (59), 6. Joe Screen (56), 7. Tomas Topinka (52), 8. Sam Ermolenko (42). OBŽOFNIK -Si športne strani športni portret Nika Jcviiikje enajstlctna Krčcmka, kipravi, da zp ign> z. barbikcuni alidrugimi igračami nima čclscl Ne čuti pa tudiposebncpolrcbe, saj d\ jaknit na tedcn ' 'igra'' vio/ino v krški glasbeni soil, sicerpa vsak dan razen nedelje Ireni ra plavanje, kiji'šc vednopomenipredvsemspmstitev Njene "igmče"pasozkite, srebrnein bnnuistcmedciljezdrzavnihpn>enste\\ mednanxhiih in domačih mitingov, kijihseveda radapokaž.ena svojci n dim iuy ki ga deli z. brafo/ r ui Dan lirjcr n in Toi r uižei 11 ternuu r u> ZJiiko. Nika se je naučila plavati siccr že pri štirih lctih, vcndar je začcla red no pla- vati v drugem ra/rcdu osnovne sole, ko so pri športnem lestiranju ugotovili nje- no nadarjenost /a plavanjc. tenis in špor- tno ple/anje. Pred tem jo je /elo veselil pies in jc še /claj prepričana, da hi v pri- meru, če ne bi bila plavalka, postala ple- salka. Tisti Ijuhilelji plavanja, ki /adnja leta spremljajo njen meteorski v/pon na slovenski plavalni sceni, so se lahko pre- pričali, da jc v njenih bescdah mnogo rcsnice, saj / veliko usklajenostjo giba- nja rok in nog kar "plese" po bazenu in /a sabo kot za salo pušča konkurentke iz mnogo večjih slovenskih klubov (Lju- bljana, Radovljica, Kranj). Zato ni čudno. da vse diplome in pri- znanja težko prešteje, medalj pa se je doslej nabralo že štirideset. Med svojimi dosedanjimi dose/ki posebej rada omeni zlato (100 m delfin) in srebrno (100 m kravl) medaljo na lanskem cvropskem mitingu v italijanski Brescii ter 7 me- dalj, ki jih je osvojila na državnih prven- slvih kot mlajša deklica. Lani je prvič tekmovala v kategoriji deklic in v boju s starejsimi konkurentkami eelo uspela osvojiti bronasto medal jo. Vsc Irenutno najboljše rezultate je do- segla decembra na šprinterskem prven- stvu Slovcnije v Kranju, na katerem je bila po osvojenih medaljah celo naj- boljša posameznica, saj si je priborila 4 zlatc in eno bronasto medaljo v kate- goriji deklic (na 50 m): delfin: 0:32,96; prsno: 0:39.35; kravl: 0:30,32 in hrbtno: 0:34,61. Ti rezultati pa imajo še vecjo vrednost, če vemo. da jih je dosegla po izredno kratkem, enomesečnem trenin- gu. saj je bila pred tem dva meseca od- sotna zaradi operaeije slepiča. Nika Jevnik obiskuje 5. c razred krske osnovne sole in je vseskozi odlicnja- kinja. Seveda je vesela, kadar jo sosolke in sošolci pridejo poglcdat, ko tekmuje na domačcm bazenu. Nikina brata sta ponosna na sestrine uspehe, najpogo- steje pa jo na tekmovanjih spremlja ma- miea, ki se zelo trudi, da bi uspešni hčer- ki zagotovila čim boljše pogoje za uče- nje in trening. Vendar pa je marsikaj iz- ven njenih možnosti. Obe z Niko sta zelo zadovoljni z delom trenerja PK Celulozar Krsko Boštjana Bajca in kot pravi mama Zinka, si za njen nadaljnji plavalni ra- zvoj žcli, "da bi bi bila heerka zdrava, v bazenu pa voda". Kljub številnim uspe- hom še vedno zelo skromna Nika pa k mamieinim žcljam dodaja, da bi seveda voda morala biti vedno dovolj topla, a "tudi bazen bi že lahko pokrili - vsaj z "balonom", tako kot so teniško igrišče v Krškem..." Bojana M. solo: B. Colarič "Na startnem mestu ponavadi gledam v progo in se koncentriram samo na tekmo. Navijanje slišim le, ko dam glavo iz vode, sicer pa se v progi borim s časom in tekmicami. Motivirajo me predvsem dosedanji uspehi in upam, da se bodo še dolgo nadaljevali, zato mi tudi ni težko trdo trenirati.." Zdaj me najprej čaka zimsko državno prvenstvo, potem bo letno prvenstvo, vmes pa mitingi in predtekmovanja. Počitnice imamo samo avgusta, a še takrat sem najraje na morju, kjer tudi plavam in se zelo rada potapljam ter iščem školjke." mladi pišejo MLADI1 IK3PISNIKI NAJBOLJŠE OD ŽIVLJENJA Skozi vsc dobe /ivljenja nas sprcrnljajo v/.poni in padci. Vsak si želi v /.ivljenju doseči čimveč, a končamo vsi enako. Najstniki imamo svoja načela, ki jih spre- gledamo, ko to zahtevajo okoliščine. Ve/.i. ki sc izoblikujcjo sko/.i Icta dru- ženja, postajajo močnejsc in spet slabijo. Kajti vedno znova spoznavamo nove ljudi. pa tudi sami se spreminjamo. Pri nekatcrih nas odbija /e zunanjost. Včasih je /e to dovolj. da tc bodo zani- čevali. Tu velja ncko podzavestno pra- vilo. »Zaničuj ali boš sam zaničevan!« Ti izobčenci se ponavadi zaprejo v svoj svet in mnogokrat nimajo niti kančka za- upanja vase. V veliko utcho pa jim jc. če imajo koga enakega sebi, da vcdo. da niso edini. To ni za vse tako črnogledo. Nekateri so med seboj zelo oscbno povezani in si za- upajo. Prijetno je imeti nekoga. ki mu lahko vse zaupaš in ti stoji ob strani. . Vendar ni vedno najbolje. če se spustiš v tak odnos. Če pride do hujšega prepira. postane tvoj najboljsi prijatelj najhujši nasprotnik. ki ve vse o tebi. Kadar nas več potegne skupaj, je v zraku neko nerazložljivo razburjenje. Vcč nas je. bolj smo razburjeni in prepričani va- se. Takrat vsi mislimo enako in smo zdru- ženi v eno. Sožitje in harmonija pa nista večna. Pogostokrat se zgodi, da koga po- nižujemo in ga zaničujemo zaradi ljubo- sumja. Tudi različna mncnja so nič- kolikokrat vzrok za zbadanje in prepire. Takrat smo vsi na trnih in se borimo za svoj prav. Pogosti so miniaturni prcpiri, ki ni- majo hujših posledic. Tisti, ki jih pa ima- jo, zaznamujejo clovcka za daljsi čas. Vendar ostajamo najstniki in napake nas učijo z.iveti. In za nami. po nasih sledeh. prihajajo nove generacije. ki se bodo pri - lagajale zivljenju. Nusa Levsfik, ¦ H.b, OS Host an j ŠE VEDNO SI PULIMO LASE Ko je se Elvis skakal po oclru v svoji svetleči obleki. premikal boke scm ter tja, mez.ikal in posiljal sladke poglede med najstniee, polne hrepcnenja, so bili zgo- dovinski trenutki v zivljenju vsake. zdaj že starejše gospe ali gospoda, ki ga je Elvis ogovoril z »Love me thendcr«. Ve- mo pa, da se zgodovina ponavlja... se- daj najstniee skacemo_ za t'antovskimi bendi. kot so npr. Caught in the Aet, Backstreet boys, Kelly family... Vrcsči- mo, si pulimo lasc, če nas tisti blondin- eek na odru ujame v pogled. Ali pa caka- mo na prizoriscu prircditve eel dan prej. H ^^M ^^H ^^M ^^M ^^H ^^H ^^M ^^M ^^B ^^H ^^M ^^M ^^M da hi le bile blize odru. A se splaea? Vsi, ki to počno, pravijo. da se. Kaj pa tista dekleta, ki jih zaradi slabosti ali prestra- danosti odnesejo prav takrat, ko hi jim ta pa ta lahko pomeziknil? Najbrz so mnenja kljub vsemu razliena. Tisti, prcjsnji glasbeniki, so se tudi meni zdeli »izven mode«, dokler jim nisem posvetila malo več časa in prisluhnila njihovi malo drugačni glasbi. Tako sem se nekega dne odloeila prisluhniti na primer skupini Queen in njihovemu pev- cu I'lediju Mercuriju. Moram piiznati. da so me čisto zaearali. Zanimivo je, da sem potem postala bolj pozorna na skladbe, ki sem jih ujela v uho. Odkrila sem. da se tudi glasba po- navlja. No. naj razlozim. Veasih sta bila pomembna tako glas kot sposohnost igranja na instrument, sedaj pa naredijo glasbo z.e prej ali pa samo posnamejo zvoke na klaviature, sintesizer. Na odru naredi naipomcmbnejsi vtis pies in odpi- ranje ust. takoimenovani playback, saj le še redki pojejo tudi v z.ivo...Izgled je bil tudi leta nazaj pomemben. Izgled je bil del »imidža« in del osebnosli pev- cev. Tudi v izgledu se zgodovina ponav- lja. Poglejmo slovensko skupino Rock'n bend. Z briljantino preliti lasje, globok glas, usnjena oblačila, poskakovanjc po odru... Menim, da smo oh takih odkritjih vsaj malo bogatejsi. Zato koristi, ce se po- vzpnemo na podstresje, pobrskamo po predalih in zopet ozivimo zaprasene plo- sce, ki bodo sicer odšle s časom... MaM clUcl9 JSJci/ilJijO dLi V JVLUeJJL bUJSl ! {*$) Soba je svet, v katerem punce ponavadi shranjujemo svoje skrivnosti, kot so pi- sma, igračke iz mlajsih let, knjige, po- sterje, posusene solzice in še in še... Se- veda ima vsaka svojo sobo (ne)urejeno po svojem okusu. Toda ves ta »red« ti la- hko postavi na glavo »nenadni« pot res... Pridem iz sole. Končno doma! Kar zavri- skala bi od veselja! Juhuhu! Cop., cop... capljam proti sobi... cop... cop. Pred vrati pa se ustavim. Zdi se mi, kot da bi se v sobi nekaj prevrnilo. Ne, ne slišim dobro, si potiho govorim. Kaj pa če...? Ne!! To ni mogoče! Roka mi zdrsi na kljuko, ven- dar obstane, kot da bi padla v globok spanec. Prstov ne čutim več. Pogledam skozi ključavnico. Zakaj ničesar ne vi- dim? Sama tema! Takrat se spomnim, da sem ključavnico napolnila s koščkom blaga, da bi preprecila kukanje v svojo sobo morebitnim radovednez.em. Kaj se dogaja v sobi? Radovednost me premami. Odprem vrata in odločno stopim v sobo. Kaaaj!! To ni mogoče! Pa je... Soba je kakor ka- mnolom: zvezki in knjige se kot plaz kamenja usujejo z omare. Pravo razde- janje. Vrečke, svinčniki, papirji in oh..! Slike so pomcčkane, uničene! Kdo je to storil? Kdo je bil v moji sobi? Očka? Časopis leži na polici Ne, očka je ves dan v službi.. Mamica? Hm, že zju- traj je peljala avto na servis v Ljubljano. Bratranec Jaka? Ne, on ni mogel priti iz Sežane.. Oh! Omara, v kateri hranim ste- klene slončke, je odprta. Ni jih, uuu! Smrk! Joj, moja pisma, dnevnik! Če bi stric kaj iskal, bi mi povedal. Babi in dedek odpadeta, saj imata delo na vrtu. Torej ostane samo še - on\ Kot burja zavihram proti sosednji sobi, iz katere se sliši glasba... Kje si, zgaga mala? Kaj si naredil z mojo sobo? Saj je kot svinjak! Ve- ter zapiha in vra- ta v svet avtomo- bilčkov, košar- karjev, motorjev, medvedkov in pajacev se od- prejo.. Moja si- cer drobna noga vstopi z težkim korakom.... Auuu! Joj! Kaj delajo ti žebljički.na tleh? Kaj si mi napra- vil, mali? Kje siiiii? Vglavi se mi me- šata bolečina in jasna ugotovitev: Ni ga v sobi! Kaj naj bi to pomenilo?! Hej! Stop! Uho prestre- že skrivnostno, tiho hihitanje. Pa menda ne! Seveda, še vedno je v MOJI sohil OBSBOrNIK :«« zanimivosti kdor peti ne ve, ON VREMI HVAL' AL' TOŽI Pesnikova modrost, ki pa je misel, s katero se srecujemo vsak dan, zlasti pa dandanes, ko nam vreme povzroča velike težave in kot bomo videli v nadaljevanju, se vremenske razmere v naših krajih ponavljajo in je to delalo težave tudi našim prednikom. Imcl scm priložnost prclistati slarc /a- pise, ki opisujejo mcd ostalim tudi vre- menske razmere v naših krajih, ki scm jih zbral in vain jih posredujem in to /a obdobje od leta 1333 do leta 1856. /a 523 let. Navajam tudi se nekatere /a- nimivosti, ki / vremenom nimajo nepo- sredne ve/e, so pa kljub vscnui zanimive. Leto 1333 Po toplem decembru 1333 jc sledila 5 tednov zelo huda zima, tako da so zmr- znili l.judje in živina. Od leta I 337 dalje so tri leta zaporcd kobilice uničevale pri- de Ike. Leto 1342 Polovica maja je snezilo, nato so pa bili orkani in poplave. Toga leta je pri.šla kii- ga iz Italijc. Leto 1347 i Leto je bilo tako hlad- no. da grozdjc ni moglo dozoreti. Leto 1385 Cene poljskih pridelkov in vina so bile zaradi ele- mentarnih nesrec zelo vi- soke. Leto 1449 Kuga se je razširila na Šta- jersko. Koroško in Kranjsko. Leto 1479 Zaradi zelo neugodnih vremen- skih razmer ni bilo tega leta žita in vina, kar je povzroeilo že moe- no lakoto. Leto 1570 Lakota in draginja se je nadalje- vala. Leto 1652 V deželo je ponovno prišla kuga. Leto 1691 27. aovembra in 4. decembra popoldan je bit moean potres, ki je povzroeil veli- ko škode. Leto 1695 Na praznik sv.Petra in Pavla (29.junija) je bil hud potres. Leto 1709 Od|6. janurja dalje je trajala več kol 3 te«e huda zima, dako da je Sava zamr- zriH od Radeč do Brcžic. Stoletja ne pomnijo takšne zime v vsej Srcdnji Ev- ropi. Ljudje so zmrznili na eestah, eelo v posteljah. Tudi ogenj v pečeh ni poma- gal, ee jc bila soba večja. Ko je plošča na pcči žarela, jc le 6 korakov od okna voda zmrznila. Zmrznila so tudi drevesa in v skalah. kjer se je nabrala voda in je za- čcla zmrzniti, je prišlo do močnega po- kanja. Ptice so zmrznile, jate jerbic so le- zale v zametih zmrznjene. Nctopirje jc ta izreden mraz zdramil iz njihovega zim- skega spanja in podnevi so vzleteli iz svojih gnczd in zmrznjeni so padli na tla. Divjačina je bila ohromljena in tava- la po eestah in naseljih. Spomladi, ko se jc otoplilo. je povsod ležala poginjena divjaeina. Ribniki in bajerji so bili polni mrtvih rib. Cerkve so b i I e prazne, mašno vino in voda sta zmrznila.- Tudi uradi so bili prazni zaradi ne- vzdržne zimc. Trajalo je nekaj let, pre- den sc jc popravilo sadno drevje, trie in gozdovi. Leto 1714 Slabo mokro leto, zato je lakota in dra- ginja. Po Kranjskcm in Štajcrskem so raz- sajale hudc bole/ni. Leto 1718 Suho in zgodnje leto. Vino je bilo iz- redne kakovosti, tako da se nihče ne spo- minja za tako dober pridelck, kot to leto. Leto 1728 17. junija ob 7. uri zvečer močan potres. i ki se jc ponavljal 12 dni in povzroeil je vcliko skodc. Leto 1731 -v Tc zime je bilo veliko snega. Leto 1733 Tega leta sc je zacela na Štajerskem sa- diti koruza. Leto 1811 Vinski pridelek tega leta je bil izreden. Leto 1812 Ostra zima. 12 tednov je pokrival Savo led, tako da so šli lahko z vozmi preko Sa- ve. Vinska letina je bila izredno dobra. Leta 1813-1817 I To so bila slaba leta s hudo dra- ginjo. Ni bilo vina in žita. Veli- ko ljudi je umrlo zaradi lako- te. Skaf pšenice jc stal 20 gol- I dinarjev. vedro vina 5 gol- ¦ dinarjev. Leta 1822 " I Dobra vinska letina, tako po kolicini in kakovosti. Leto 1829-1830 I Bilo je veliko snega z močnim mrazom. tako da je zamrznila Sava. Leto 1835 Mokro leto. vendar je dobro obrodilo, le vino je bilo slab- še kvalitctc. Vinograd- nikom je primanjkovala posoda. Leto 1843 Januar je bil tako topel, da so otroci h(fc dili bosi. f1 Leto 1845 Januar jc tako topel, da cvetijo spomla- danske rože. (nachiljevanje prihodnjir) ^ Iz rajhenburške fame kronike: Olaf LAVRENČIČ VEDEŽEVAPiJE Studio Atoii Walda, Ana 156SIT/min razvedrilo Pogovor z Rudijem Strnadom, vodjo skupine KUT GAS od EROTIKE v\&JZEtLfrJgL f I V Domu svobode v Brestanici ste imeli pred leti prvi koncert s skupino KUT GAS. Kašni so bili občutki na božičnem koncertu v Brestanici, čejih primerjaš s tistimi po prvem koncertu v istem prostoru, s katerim ste pravzaprav začeli kariero? Občutki so bili v prvi vrsti bolj zanesljivi, čeprav smb tokrat nastopili brez deklet. Tudi prepričljivejsi občutek smo imeli, saj je bil tokrat stil glede na prej bolj izbran. Na začetku smo igrali vse od ro- cka do latina, funka in soula. Zdaj pa smo se opredelili prcdvsem na zadnji dve zvrsti. Sam repertoar v zacetku KUT G AS-a je bil bolj žurerski oziroma zabavnjaški. Nato pa je postal ' boljresen,čelahkotakorečem.Nekaterivamto spremembo tudi očitajo. Kakšno je tvoje mnenje? Zagrabil nas je stil funka. Zdaj gremo nazaj v žurerske vode. Saj igramo in bo- mo igrali pop funk in pop soul. V skupini je bilo tudi veliko zamenjav glasbenikov. Zakaj? Nazadnje so odpadla še dekleta. Ali tako tudi naprej, brez deklet? Zaenkrat tako naprej, v tej zasedbi. Zdaj ustvarjamo brez deklet (back vokalk). Razloga, zakaj jih ni več, ne bi navajal, povem lahko le, da ni bila vprasljiva kva- liteta. Ostale /amenjave pa so bile od- visne od tega kaksen interes je posa- meznik imel do GAS-a. Zdaj je v GAS-u nekaj profesionalcev, ki se ukvarjamo samo z glasbo. Kakšna je današnja zasedba skupine? Člani skupine so: Mitja Kuselj (bobni), Metod Vodeb (tolkala), Zdenko Grubisič (bas), Igor Bezgec (kitara), Ales Suša (saksofon). Branko Zinko (saksofon), Boštjan Bone (trobenta), Tomaž Kmetič (klaviature) in Rudi Strnad (vokal, tro- benta). Poleg skupine Soul Fingers s Hrvaške, s katero vas primerjajo, ste bili edina skupina v Sloveniji, ki je igrala to zvrst glasbe. Zdaj pa je nastalo tudi na naših tteh nekaj podobnih skupin. Kako gledaš na njih?Vidiš v njih konkurenco ali ti je všeč,da se tudi pri nas razvijata zvrst? . Hvala bogu, da je tudi pri nas nekaj no- vih skupin, kot so Skunk funk, Planet Groove itd. To hkrati pomeni tudi vzgojo poslušalcev v tej smeri. Konkurence pa nas ni strah. Skupina KUT GAS je do danes izdala album Erotika, dobila zlatega petelina, imela veliko koncertov. Kaj od tega vam največ pomeni? Največ nam pomeni zlati petelin, ki smo ga dobili za debitante leta, saj ga kot debitant lahko dobiš le enkrat. Bili pa smo nominirani se v kategoriji za rock skupino, kjer je zmagal Sank rock, ki so tudi dejansko rockerji. Kaj praviš o skupini Mr. Free, ki so bili vaši gosti na koncertu v Brestanici. Svoj prvi koncert so imeli na istem mestu kot tudi vi pred leti .Jih caka podobna usoda kot vas? Mr. Free so super glasbeniki. Glcde nn mladostnisko razigranost in ra/.posaje- nost, jih njihova neizerpna encrgija zagotovo vodi v sam vrh tovrstne slo- venske scene. Kaj praviš, kako bi izgledalo, če v Posavju ne bi bilo pihalnih godb, kjer ste se kalili vi in mnogi drugi glasbeniki, ki so tudi nadaljevali šolanje in zdaj uspešno poučujejo mlade upe? Verjctno bi glasba izbruhnila v slogu heavy metala in punka. Poleg KUT GAS-a, s katerim nastopaš in ga vodiš, imaš še veliko drugih aktivnosti. Kruh si služiš pri vojaški godbi, lani pa si se tudi poročil. Koliko časa imaš zdaj zase in koliko ga ostaja zaKUTGAS? Stvar je v tem, koliko si ga hočeš vzeti. Prednost dajem - akademiji, kjer obiskujem drugi letnik (trobenta), vojaške- mu orkestrom, kjer si služim kruh, ter KUT GAS-u, čeprav je daleč na prvem mestu sopro- , ga Simona. Vsak dan scm sprogramiran. Ponavadi od- j hajam ob 6. zjutraj in se vra- " cam ob desetih. Tako, da mi ne ostane časa, da bi sei, na primer, zvečcr na pijačo. Kaj pripravljate s skupino, morda nov CD? Posneli smo videospot, ki je drugačen od standardnih in se vrti na vseh slo- venskih televizijah. Paloma je bila , sponzor spota, tako da lahko v njem vidite razne reciklirane škatle, kovčke, ki so v veselih živih barvah, taksna pa je tudi glasba. Naslov skladbe je Fantazija. V njem je čuliti odraz pre- lomnicc tretjega tisočletja, na kar gle- damo zelo pozitivno.CD izidc spomladi. Snemamo ga pri Borsanu v Novem mestu. Na CD-ju bodo samo naši komadi, gla- sba bo bolj mchka in tako bližja našemu celotnemu poslušalstvu. Insekajzakonec? Vscm dosedanjim poslusalcem bi spo- ročil, naj nas ^^fc^^ se naprej bud- no spremlja- ^K^^k j° 'n sc udele- žujejo kon- ^^K^^^ | certov. OlägOrNIK ijfflte razvedrilo Mr. Free V BRESUNICI Verjetno je bil najlepša glasbena napo- ved prihajajočega novega leta nastop nove glasbene skupine iz Posavja - Mr. Free, ki smo jih lahko poslušali v Domu svobode v Brestaniei kot goste skupine KUTGAS. Osemčlanska skupina nas jc v 45-minut- nem programu pozibavala v ritmu latina, funka, jazza in še česa. Kot saini pravijo, sc stilsko ne omejujejo, ampak igrajo, kar jih vescli, in lahko povemo, da je to veselilo tudi poslusalce. Vadijo cnkrat tedensko in si v prihaja- jočem letu žclijo, da bi kaj posncli in scveda imeli čim več koncertov. Novo posavsko skupino sestavljajo: Tjaša Fa- bijančič (vokal), Stane Levstik (kitara), Borut Bizjak (has kitara), Jancz Gabrič (tolkala), Robi Fuks (bobni), Rok Lo- patič (klaviature), Dcjan Brcčko (tro- benta) ter Lovro Ravbar (sax). (boco) Mr. Free v akciji sbo, oziroma glasbeno stran. Zato ob tej priložnosti vabimo k sodelo- vanju nove glasbene skupine, ki de- lujejo na področju Posavja, da nas obvestijo o svojem delovanju, mi pa jih bomo skušali predstaviti in jim na ta način tudi pomagati. Prav tako vabimo k sodelovanju tudi že bolj uveljavljene skupine ali posameznike, da nas obveščajo o svojih nastopih, delovanju, načr- tih... (boco) Big band Krško sredi novoletne Ljubljane Marsikomu izmed Krčanov se je najbrž že zgodilo, da so ga vprašali, od kod je in odgovoril je: "Iz Krškega." In sledilo je:"Kje je že to?", on pa: "Tarn, kjer ima- mo nuklearko" in nato je sledilo: "Aha, zdaj pa že vem." No, Krško je v očeh Ljubljančanov dobilo tudi nov prepo- znaven znak, ki se glasi: BIG BAND KR- ŠKO. Big band Krško je namreč nastopal na novoletnem koncertu v Ljubljani, kjer se je zbralo po nekaterih ocenah od 20- 30 tisoč ljudi. Izbirali so lahko med tremi koncerti, ki so bili na treh različnih kon- cih Ljubljane. Pred magistratom pa so, nam Posavcem v ponos (in ni nas bilo malo), igrali člani Big banda Krško s pevko Manco Klajnšček pod taktirko Aleša Suše, ki nam je povedal: "Z Big bandom Krško smo imeli lani "špil" v Gajo jazz klubu v Ljubljani. Najbrž so nas tarn slišali in zato iz mestne občine Ljubljana tudi povabili na ta novoletni koncert. Pretcklih sedem let so tu pred magistratom igrali člani Greentown jazz banda. Igrali smo od 21.30. ure do 2. ure zjutraj, s kratkimi pavzami. V Ljubljano so nas povabili tudi na nekaj poletnih koncertov na gradu, najbrž pa bomo tudi naslednje leto zaigrali za novo leto pred magistratom." (boco) nagradna igra gi.QsBENi retR QZOR V tej številki Posavskega obzornika začc- njamo še eno rubriko, s katero bi vas radi spodbudili k sodelovanju. Ceprav je bilo Posavje vedno znano po razviti glasbeni dejavnosti, zlasti na področju instrumental- ne in zborovske glasbe. so na tern obmocju delovale tudi bolj ali manj uspešne sku- pine, ki so izvajale narodno-zabavno, zabavno, rock glasbo in se mnoge moder- nejše glasbene zvrsti. Nekatere izmed teh skupin so doscgle Icpe uspehe tudi v sir- šem slovenskem prostoru ali celo preko meja. Tudi sedanje obdobje je zelo bogato • po delovanju najrazličnejših ansamblov, skupin ter pevcev in pevk. Tokrat pa smo se odločili za manj znan posnetek skupine, ki je delovala v Krškem sredi osemdesetih let z imeni NUCLEAR POWER in BRITANIC, izvajala pa je predvsem pop-glasbo. S svojimi sklad- bami, ki so jih izvajali v anglesčini (npr. Lonely nights, Valley green) na raznih pri- reditvah v Posavju in v sosednji Hrvaski, so osvojijli predvsem mlado publiko. ki je v tistem času pogrešaia tovrstno zabavo.. Nadaljnje uspehe in razpad skupine je pre- prečil predvsem odhod enega izmed čla- nov v Ljubljano. Nagradno vprašanje: Naštejte imeni in priimka vsa j dveh clanov, ki so na zgornji fot»grafiji skupine Britanic. Odgovore pošljite na naslov: Posavski obzornik. p.p. 288^ 8270 KRŠKO. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri bralce, ki bodo prejeli po eno CD ploščo. Wfc OB*)rNIK obvestila KaMvPoSAVjU?-----> Breace 5. fehruar 1998 oh 18. uri - dvorana Prosvetnega doma: Osrednja prireditev v počastitev kulturnega praznika in po- delitev priznanj in odličij ZKD Brežice za leto 1997. Nastopajo iMePz Viva in dramski igralcc Polde Bibič 5. fehruar 1998 oh 19.30 - galerija Do- lenjske banke: Otvoritev razstave slik 10. fehruar 1998 oh 19. uri - Prosvetni dom: komedija Afrika ali na svoji zemlji v izvedbi SSG Trst 15. fehruar - Prosvetni dom: Dobrodelni koncert Pihalnega orkestra Kapcle za Martino in Melanijo. Sodelujejo: OS Do- bova, Gasilska godba na pihala Loče, MePZ Franc Bogovič in Dobovski ro- gisti. Doboua 28. Januar 1998 - Prosvetni dom: Do- brodelni koncert za Martino in Melanijo 7. fehruar 1998 oh 18.30 uri - Prosvetni dom: Svečanost v počastitev kulturnega praznika. Sodelujejo: OS Dobova, Gasilska godba na pihala Ločc, MePZ Franc Bogovič in Dobovski rogisti. Mokice 31. januar 1998 - galerija Meke: Solidarnostna akcija - aukcija slik Seuiica ' 31. januar 1998 - Gasilski dom: Revija posavskih pihalnih orkestrov 5. fehruar 1998 oh 17. uri - Kulturni doin: Posavska likovna razstava 7. fehruar 1998 oh 18. uri - Kulturni dom: Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku OBVE STELA Športno uredništvo Posavskega obzornika vabi vsa sportna drustva in klube, ki de- lujejo v Posavju, da na nas naslov ali po telefaxu redno sporočajo dosežke. ki so jih dosegli v zadnjih dneh. Rezultati bo- do objavljeni na nasih straneh, najprej v obliki športnega SEMAFORJA, ob od- mevnejših dogodkih pa tudi v obliki por- treta posameznika ali ekipe. OGLASI Prodam Alfa 155 2,0 TS, letnik 1993, metalic zelen, cena: 13.900 DEM (tel. 21-214). Prodam Rat Tempra 1,6 Selecta, avtomatik, letnik 1993/94, prvi lastnik, klima in servo, prevoženih 51.000 km, cena: 11.000 DEM (tel. 22-612). Prodam Kombi bus, VW transporter 2,4 D, letnik 1993, ugodno,,dodatna opre- ma, cena: 22.500 DEM (tel. 22-612) Kupim zazidljivo parcelo ob potoku, sončna lega, dobra lokacija ali staro hišo. (tel. 21-214 ali 20-320).' KD OBZORJE Literarna sekcija vabi literarne ustvarjalec iz Posavja, da ji najkasneje do 15. februarja 199S pošljejo svoje literarne pfispevke za ob- javo na kulturnih straneh februarske ste- vilkc Posavskega obzornika. Predlagamo, da pošljete največ 5 pesmi ali 3 prozne prispevke, dobrodošli pa so tudi odlomki iz dramskih del ali drugih literarnih zvrsti. Prispevke lahko avtorji podpisejo tudi s psevdonimom, vendar morajo v vsakem primeru priloz.iti polno ime in naslov. Naš naslov: Posavski obzornik, Strma pot 11, p.p. 288, 8270 Krško; teh/fax.: 0608/20-320. CKŽ 137, teles on: 22-612 Novi delovni čas: ponedeljek - sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, petek: od 8.00 do 13.00, v četrtek in soboto - zaprto v nedeljo: avtomobilski sejem od 8.00 do 13.00 ŠELMARIJA 1998 KOSTANJEVICA NA KRKI NEDELJA, 22.02.1998 OB 06.00 BUDNICA OB 14.00 OKLIC KURENTA IN PUSTNA POVORKA PONEDELJEK, 23.02.1998 OB 16.00 OBČNI ZBOR PRFORCENHAUSA OB 17.30 BAKLADA OB 19.00 OBČNI ZBOR PRFORCENHAUSA IN VOLITVENOVEGA PREDSEDNIKA OB 21.00 PLESVMASKAH TOREK, 24.02.1998 OB 07.00 GONJENJEMEDVEDA OB 15.00 ORANJE IN SEJANJE OB 19.00 PROMENADNI KONCERT SREDA, 25.02.1998 OB 15.00 POGREB KURENTA OB 17.00 VESELA SEDM1NA omwHK -^ ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO Odbor za Otroško naselje Nerezine RAZPISUJE proste kapacitete za izvajanje progra- mov sole v naravi in letovanje otrok in mladostnikov v sezoni 1998 v otroškem naselju ZPM v Nerezinah na otoku Lo- šinju, Hrvatska v naslednjih izmenah: I.) 10.06.1998 - 15.06.1998 2.) 15.06.199S - 20.06.1998 3.) 20.06.1998 - 25.06.1998 4.) 25.06.1998 - 30.06.1998 5.) 30.06.1998 - 10.07.1998 6.) 10.07.1998 - 20.07.1998 7.) 20.07.1998 - 30.07.1998 8.) 30.07.1998 - 09.08.1998 9.) 09.08.1998 - 19.08.1998 10.) 19.08.1998 - 29.08.1998 11.) 29.08.1998 - 03.09.1998 12.) 03.09.1998 - 08.09.1998 13.) 08.09.1998 - 13.09.1998 14.) 13.09.1998 - 18.09.1998 Cena 32 DEM v tolarski protivrednosti po osebi na dan vključuje nastanitev in penzionsko oskrbo z zajtrkom, kosilom in večerjo ter dopoldansko in popoldan- sko malico. Prednost pri koriščenju kapacitet imajo organizatorji programov iz Občine Kr- ško in društva ter zveze, članice ZPMS. Do zasedbe je možno vsklajevanje ter- minov na željo posameznih organizator- jev programov. Razpis velja do zasedbe terminov oz. do podpisa pogodb s posa- meznimi organizatorji programov. Otrosko naselje ZPM Krško v Nerezinah je odprto od junija do septembra. Pri- merno je za izvajanje programov organi- ziranih skupin otrok in mladostnikov. Zmogljivost naselja je 110 ležišč v eni izmeni. Otroci bivajo skupaj z vzgojitelji v urejenih zidanih hišicah. vsaka ima spalnico z ležišči, dnevni prostor in sani- tarije. V Otroškem naselju ZPM sta dve hišici namenjeni vodstvu letovanja in ambulanti. Naselje ima svojo lastno ku- hinjo in odprto pokrito jedilnico ter za- prt večnamenski prostor. Otok Lošinj, je s svojim blagim sredozemskim podne- bjem in čistim zrakom, obogatenim z eteričnimi hlapi iglavcev in zdravilnimi aerosoli, poznan kot idealen kraj za kli- matsko zdravljenje in letovanje. Informacije in prijave: Vida BAN, sekretarka ZPM Krško, tel. 0608/ 32 432 Zveza prijateljev mladine Krško Odbor za Otroško naselje Nerezine Branko Jane, predsednik HermeS Računahnštvo, poslovne storitve, Krško, Tovarniska 12, tel.: 0608-21 710, 21 720 Fax: 0608-21 760 PROJEKT1RANJE, IZDELAVA IN TRŽENJE CELOVITIH RAČUNALNIŠKIH REŠITEV za: Trgovine - Mala podjetja - Velika podjetja - Samostojne podjetnike in obrt - Sole - Gradbeništvo RAČUNOVODSKOSVETOVAN.IEPR1 RA ČUNA LNLŠKIH PROG R A MIH ¦ PRODAJA IN SERVIS/RAN.IE RA ČUNA LNIŠKE OPREME ¦ POSTAVITVE RAČUNALNIŠKIHOMREŽU ¦ OSKRBA Z VSEM POTROŠNIM MA TER1A LOM 7A RAČUNALN1ŠTVO ¦ ZASTOPSTVO IN PRODAJA UCENČNIH PROGRA MOV Microsoft RAČUNALNIŠKI PROGRAMl HermeS - PROGRAMI Z DOLGOLETNOTRADICI.1O PROGRAMl, KI VAM POMAGAJO NA POTI DO USPEHA! GRAFOTRG, Urbanica Boris s.p. ml t? Krško, C. 4. julija 47, tel.: 0608/ 21-420 "^ *^ foto DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure ¦^ oKBorm .^1"*" . . .¦ . . .¦ .vv^.. aHJ I '¦ ¦ v :1 ¦ — o ^- • BEmBBaBBBp KOMPAS DESIGN