Toštarina plačana.
Ste?. 105.
Pesame-sma številka 60 vir.
V Ljubljani, v sredo dne 22. septembra 1920.	Leto III.
Oglasi:
Ss I ma X 60 laserafnea* stolpiča mali 80 vinarjev, 1-20 K, poslane, poerartnlee Is reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravniitvo „Domovine" v Ljubljani, Sddna nlloa 6. Uredništvo ..Domovino", MlfrloSideva o. 1«, TeL 7*.
Naročnina:
3« sate »Domovina" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletno 18 celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Nainoneiša poroiila.
Dunaj, 21. sept. Izvestitelj LDU doznava iz dobro informiranih krogov, da dunajska vlada zopet resno misli na direktna pogajanja z Jugoslavijo glede Koroške. Tak namen je namreč že pred meseci obstojal, a se takrat ni izvedel, ker se je na podlagi izvestnih obljub pričakovalo, da bo plebiscit kljub vsemu ugodno izpadel za Avstrijo. Danes pa, po dosedanjem razvoju dogodkov na Koroškem v dunajskih vladnih krogih nihče več ne dvomi, da izpade plebiscit v coni A v prilog Jugoslaviji. Tudi glede cone B s Celovcem vred, se vsled došlih poročil porajajo resne skrbi. Ker pričakuje dunajska vlada od direktnih pogajanj glede Koroške več dobička, kakor od plebiscita, in ker želi tudi iz gospodarskih razlogov ostati v dobrih od-nošajih z Beogradom, je po dobljenih informacijah sklenila, da v najkrajšem času predloži beograjski vladi načrt, po katerem naj bi se glede sporne Koroške dosegel sporazum.
Ljubljana, 21 sept. Nemški listi poročajo,. da je Avstrija dovolila vsem svojim uradnikom in razna podjetja vsem svojim uslužbenecem, ki imajo glasovalno pravico v plebiscitnem ozemlju, primeren dopust in prosto vožnjo po železnicih, da se morejo udeležiti glasovanja. Vsi naši upravičenci glasovanja v plebiscitnem ozemlju se poživljajo, da se javijo pri svojih nadrejenih uradih, podjetjih in gospodarstvih, da dobijo potreben dopust. To se pa mora zgoditi takoj, da bodo že sedaj poskrbeli za to, da bodo vpisani v gla-sovalske imenike. V zmislu 9. razglasa je določen rok za reklamacije od 23. do 29. t. m. Vsi oni, ki vedo za kakega koroškega Slovenca pri uradih ali obratih, in ki ima glasovalno pravico, naj ga na to opozorijo.
Beograd, 21. sept. (Izv.) Kakor je izvedel naš izvestitelj, se zunanji minister dr. Trumbič v kratkem sestane z italijansko delegacijo. Nikola Pa-šič se ne udeleži novih pogajanj, ker hoče sodelovati v volilnem boju radikalcev.
Rim, 21. sept. (Izv.) Zunanji minister grof Sforza je pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve izjavil, da ima italijanska vlada namen stopiti v kratkem v neposredna pogajanja z Jugoslavijo in da sta Sforzi to svetovala tudi Lloyd Ge-orge in Millerand na zadnjih posvetovanjih.
Zagreb, 21. septembra. Uradno. Do nadaljne vladne odredbe je prepovedan vsak prehod demarkaeijske črte pri Bakru s katerekoli strani. Obmejne oblasti imajo navodila, naj vsak poizkus prekoračenja demarkaeijske črte preprečijo, četudi 9 silo. (Opomba LDU: Kakor znano, se je na Reki pojavila črna kuga in so bili doslej že -i smrtni slučaji.)
Beograd, 21. sept. (Izv.) Pot ministra Stojanoviea na jug je bila v zvezi z zelo važno zadevo. Minister je potoval z veliko tehnično komisijo ter se je tri dni mudil v Boki Ko-torski. Svrha ogleda je bila, dognati ali se da v Boki urediti veliko pristanišče, ki bi služilo Črni gori, južni Bosni in Srbiji. Ker so veščaki dognali, da bi bila zgradba pristanišča združena z velikimi težkočami, si je minister ogledal še Dubrovnik (Gruž), Bar in Ulcinj. Komisija bo nadaljevala študije in pripravila ge-neranli projekt, kater, namerava min. Stojanovič v najkrajšem času predložiti min. svetu v odločitev. S tem študijem so zvezane priprave za gradbo železniške proge, ki bo vezala Beograd z JadransMm morjem. Železnica naj gre preko Šabca in Mačve v dolino Drine, preko Lešni-ce, Loznice, Zvoraika na Fočo, od tam na črnogorsko ozemlje, kjer bi skozi 10 km dolg tunel dosegla dolino reke Zete pri Nikšiču in od tu na morje pri Kotoru ali pa pri Baru.
V Boki si je minister Stojanovič ogledal tudi arzenal v Tivtu, ki naj se preuredi v veliko ladjedelnico.
Zagreb, 21. septembra. „Novosti" javljajo iz Beograda: Parlamentarni krogi sodijo, da namerava Stojan Protič s pomočjo enega dela rar 1-ne stranke izzvati krizo vlade 1. vreči ministrskega predsednika V Na ta način lioče zopet ojača.. -jo pozicijo in dobiti vpliv na v.u^c.
Beograd, 20. sept. Minister ; cialno politiko je naročil kompeiciit-nim oblastvom, naj se 1. oktobra ob treh zjutraj pomaknejo ure za eno uro nazaj. Odtlej se bo računalo po zimskem času.
Berlin 21. septembra. „Vossische Zeitung" javlja iz Kodanja: Kakor doznava „Politikon" iz Londona, se bodo vršila tukaj začetkom meseca oktobra .a, posvetovanja med romunskim ministrom za zunanje posle, bolgarskim ministrskim predsednikom in Lloyd Georgom, kateri je močno interesiran na stvoritvi balkanske entente, ki bi obstojala iz Bolgarije, Romunije lin Grške.
Rim, 21. septembra. (Izvirno).
V	okrajih Angularo, Cave, Savigna-no, San Martino, Viterbo, Monte Rotondo, Albane, Maziano, Castell Candolfo so kmetje zasedli veleposestva in razobesili povsod rdeče zastave.
Milan, 21. septembra. (Izvirno).
V	pogajanjih med industrijalci in kovinskimi delavci je nastal premor,
Praga, 21. septembra. Vsa pozornost politične javnosti je osredotočena na dogodke v socialni demokratski stranki. Boj med desničarji in komunisti se nadaljuje. Komunisti so na Slovaškem proglasili samostojno stranko. Odločitev pade na strankinem zboru 28. t. m. Od te odločitve je odvisen tudi splošni politični po-
ložaj v taki meri,da da se bo najbrž izkazala potreba novih parlamentarnih volitev.
Dunaj, 21. sept. Listi javljajo iz Pariza, da je Francija sklenila, da izstopi iz zveze narodov, če bi za sprejem Nemčije v zvezo narodov glasovalo dve tretjini zastopnikov.
Pariz, 21. sept. Millerand je izjavil, da sprejme kandidaturo za predsednika republike. Stanje De-schanelovo se je zopet poslabšalo.
Beograd, 20. sept. Minister za agrarno reformo je razdelil med do-brovoljce doslej okoli pol milijona juter zemlje.
Beograd, 21. septembra. (Izvir.). Minister za trgovino in industrijo je odločil, da se ustanovi na Dunaju naša trgovinska agencija. Za šefa bo imenovan Milo je Simič, dosedanji šef naše trgovinske agencije v Trstu.
Zagreb, 21 septembra. „Jutranji list" poroča iz Beograda, da je pred-sedništvo parlamenta sprejelo od bana dr. Laginje šest predlogov, v katerih se zahteva izročitev klerikalnega poslanca dr. Šimraka sodišču.
Varšava, 21. sept. (Izv.) Frontno poročilo od 20. t. m.: Naši oddelki so na zasledovanju sovražnika dospeli v vzhodni Galiciji do reke Zbruč. Naša konjenica je zasedla Rovno. Pri Klevanu se je predal en polk konjenice generala Budjenija. Severno Pripjeta so zasedle naše čete po bojih črto Rozvadi-Pruzno-Li-novska. V odseku Rozvadi-Novi dvor razvija sovražnik živahno delovanje. Izvršil je že vrsto napadov, ki so pa bili krvavo odbiti. Ob reki Marici zbirajo Litvinci nove čete. Ugotovili smo, da sta prispeli na fronto ob Njemenu dve novi sibirski diviziji.
Moskva, 21. septembra. (Izvirno). Frontno poročilo od 20.: V ozemlju Volkoviska boji pri Visloču. Pri Hali-ču se umikajo naše čete v nove postojanke. Ob Dnjestru in ob Črnem morju nobene izpremembe. Na Krimu trdovratni boji s sovražno konjenico pri Aleksandrovsku.
Beograd, 20. sept. Bolgarsko-jugo-slovenska razmejitvena komisija bo v kratkem pričela postavljati mejnike v obliki piramid. Mejnike bo postavila od Deščanog Kladenca do Donave naša država, od Deščanog Kladenca do Tombe ter na točki, kjer se stekajo grška, naša in bolgarska meja, pa bolgarska država na svoje stroške.
pa imajo nesrečno roko: 1.) proti proračunu so se oglasili, pa se je hitro izkazalo, da je proračun podpisal dr. Korošec, načelnik SLS., sam. 2.) Proti draginji kriče, pa se povsod izkazuje, da je zadnjega po-viška cen krivo povišanje železniških tarifov od strani načelnika SLS. in povišek cen premoga od strani dr. Brejca. 3.) Za avtonomijo Slovenije se oglašajo, pa se je brž izkazalo, da je ravno dr. Korošec ukinil železniško direkcijo v Ljubljani in uradnike pognal v Zagreb, naši ljudje pa, ki rabijo vagonov, si ne vedo pomagati. Za avtonomijo Slovenije, t. j. za to, da dobimo deželni zbor, ki bo reševal premnoga, zlasti kmet-ska gospodarska vpvrašanja, so od nekdaj ravno demokrati. Krik o „av-tonomiji", ki ga zaganjajo klerikalci, je zategadelj prazna slama.
Vse, kar so klerikalci kot glavno agitacijsko sredstvo zagnali v svet, izginja brez sledu in utiša.
Na drugi strani pa se položaj razvija tako>, da črni oblaki groze klerikalcem. Kmetje hočejo biti zase in ločeni od industrijsko-mestnega prebivalstva. Hočejo pa biti tudi brez jerobstva duhovščine. Demokrati priznavajo, da to gibanje ima zdravo jedro. Klerikalci se jeze in hujskajo demokrate na kmete. Kako bodo pri volitvah demokrati nastopili, o tem bo odločil strankin zbor. Toliko pa se že danes ve, da za klerikalce ta nastop ne bo prijeten in so demokrati mnenja, da raj še vsakega drugega, samo klerikalca ne. Demokratski stranki ni na tem, da je izvoljen ta ali oni njen voditelj: njej je le za stvar, to je za uničenje klerikalizma, za zmago državi in jedinstvu zvestih mož.
Klerikalci so v hudih notranjih bojih zaradi mandatov. Kmetje zahtevajo kmete za kandidate. A kam potem dati duhovne? Kam Korošca? Kam dolgočasnega Hohnjeca? Kam moro Vesenjaka? Kam nesrečnega Smodeja? Kam sodnika Šaupaha, ki je prenaglo avanziral čez rame svojih tovarišev-sodnikov? Kam penzio-nista-lenobo Fona?
Vse te istrošene može bi radi znova obesili slovenskemu ljudstvu.
To pa več ne pojde. Po vsi deželi je živo vrvenje. Jesen v naravi, obenem jesen za klerikalizem. Pomlad pa je v srcih vseh protiklerikalnih elementov. Malenkostni in osebni spori ginejo. Vrste se zgrinjajo: Klerikalizem umira.
Volitve v Sloveniji
Politični položaj v Sloveniji se vspričo volitev naglo kristalizuje. Konture odločilne bitke so že jasne. Klerikalci hite, da pokrijejo golote svojega protikulturnega in protidr-žavnega programa. Radi bi se na zunaj kazali kot branitelje slovenskih plemenskih interesov. Posebno
Pred koroškim plebiscitom.
Dan ljudskega glasovanja na Koroškem se približuje. Nemci bi sicer radi odgodili glasovanje na zimo, da bi bilo zavednemu slovenskemu ljudstvu s hribov otežkočeno priti glasovati, ampak ta namera se Nemcem ne bo posrečila, ker mirovna po-
godba izrecno določa, da se ima ljudsko glasovanje izvršiti tri mesece po ratifikaciji pogodbe, torej najpozneje do 15. oktobra in nobenega vzroka ni, da bi se menjal že določeni datum, t. j. 10. oktobra.
Čim bolj se pa ta dan približuje, tem neznosnejše postajajo na Koroškem razmere, ker Nemci uporabljajo vsa dovoljena in še bolj nedovoljena sredstva za dosego svojega cilja, navzlic temu, da tudi sami uvidevajo, da je njihova zmaga naravnost izključena. Za zmago se Nemcem sploh ne gre več, oni stremijo samo za tem, da bi na našem glasovalnem ozemlju dobili čim več glasov, da ne bi pri glasovanju preveč sramotno propadli, ker potem propadejo gotovo tudi na svojem glasovalnem ozemlju, t. j. v Celovcu in njegovi severno-za-padni okolici.
Boj, ki se sedaj bije na Koroškem, ni torej več boj za naš del Koroške, temveč v prvi vrsti in menda tudi edino boj za Celovec, ki bi ga Nemci na vsak način radi obdržali v svojih krempljih in ker mislijo, da izgubijo tudi njega, ako na našem glasovalnem ozemlju popolnoma propadejo, so se vrgli na naše ozemlje z vso Nemcem prirojeno besnostjo in brezobzirnostjo.
To je Nemcem omogočeno zaradi raznih ukrepov medzavezniške plebiscitne komisije, ki hoče, da je glasovanje popolnoma svobodno in misli, da se to doseže najboljše na ta način, ako bo promet med našim in avstrijskim glasovalnim ozemljem popolnoma svoboden in neoviran. Zato se je morala opustiti de-markacijski črta in tudi naše vojaštvo je moralo zapustiti glasovalno ozemlje. Na ta način prihajajo na naše glasovalno ozemlje popolnoma nemoteno celovški in drugi Nemci, ki izrabljajo svobodo kretanja na ta način, da zažigajo zavednim Slovencem njihova domovja, ali pa napadajo in pretepajo posameznike, ki jih zalotijo na cesti, ali na polju, bilo je pa tudi že slučajev umora.
Naše koroško ljudstvo navzlic temu ne obupa ,temveč se postavlja v bran z vso odločnostjo, kar se je posebno pokazalo pri vseh shodih, ki so jih do sedaj sklicali Nemci in nemčurji, da bi na njih hujskali proti Jugoslaviji in navduševali ljudi za propadlo, lačno Avstrijo. Na take shode je prišlo vedno toliko slovenskega ljudstva, da so ostali Nemci in nemčurji vedno v manjšini in niso mogli zborovati in ravno ti onemogočeni nemški shodi dokazujejo jasno, da je zavedno slovensko ljudstvo na Koroškem v veliki večini in vse to ljudstvo bo oddalo 10. oktobra svoje glasove za Jugoslavijo.
Malo dni nas še deli od dneva, ko se bo vršilo na Koroškem ljudsko glasovanje. Naše koroško ljudstvo bo še marsikaj pretrpelo te dni od nemških in nečurskih divjakov, zato bo pa 10. oktober dan zmage slovenskega koroškega ljudstva in potem bo ono enkrat za vselej rešeno nemške in nemšurske nadlege in živelo bo svobodno v svobodni Jugoslaviji.
Takrat pride tudi oni trenotek, ko se bodo morali tudi Celovčani resno vprašati: ali je boljše za njih, ako se združijo z južno Koroško in potom nje z močno, bogato Jugoslavijo, ali pa hočejo ostati združeni s propadlo Avstrijo in ostati za vedno odrezani od rodovitne in bogate južne Koroške, od katere je Celovec vedno živel? Tri tedne po izidu glasovanja na našem glasovalnem ozemlju se vrši glasovanje še v Celovcu in njegovi se-verno-zapadni okolici in ako bo zmagala tudi tukaj pamet, pride tudi Celovec tja, kamor spada, t. j. k nam!
Dopisi.
Iz Žužemberka. Širši javnosti je znano, da smo imeli pri nas skozi četrt stoletja za župana zloglasnega Ivana Vehovca, ki je bil tudi deželni poslanec, ker so ga na komando od škofa priporočali iz vseh naših lec duhovniki kot vzor katolika, ki bo preobrazil svojo občino v duhu Kri-siovih naukov in jo tako popeljal v Marijino kraljestvo. Če kje v kakšnem kotu naše male domovine, pokazalo se je pri nas, da je škofa ob tistih volitvah vsaj glede na kandidaturo Vehovčevo sveti duh popolnoma zapustil. Način njegovega županova-nja je širom in stranom dobro znan in čuditi se mora svet potrpežljivosti občanov, da so toliko časa prenašali njegovo brutalnost in trinoštvo. Med vojno je pokazal šele njegovo satansko hudobijo. Uboge ljudi in starše mnogobrojne družine v vojno pošiljati in se posluževati najpodlejšega sredstva „ovaduštva", zlorabljati pri tem župansko oblast in si od ubogih in sestradanih pustiti raznovrstne nagrade prinašati, krmo za svojo živino rekvirirati, sebe pa svojce pa je na vse mogoče načine ščitil doma, da so se kmetom, ki so prišli na dopuste ob žetvi in košnji, da bi doma delali, morali njemu delati tlako, smejali in žugali: „če ne boš pa greš takoj na fronto", kar se je tudi mnogim zgodilo, da so morali na tak način pred potekom dopusta po Vehovčevi zaslugi odriniti nazaj k vojakom. Toda božji mlini meljejo počasi pa sigurno. Pravična usoda je poskrbela, da je vkljub zaščiti prve koalicijske pokrajinske vlade, politične oblasti in našega malega žužemberškega vladi-ke dekana Karla Gnidovca, ki se prav marljivo odlikuje po raznih prestopkih zoper kazenski zakon in ki se ne straši tudi pred sodiščem izrekati očitne laži, moral zapustiti naglo-ma župansko mesto in iti v politični pokoj. Znano je tudi kako sramotno se je izjalovil Gnidovčev poizkus, da pomore Vehovcu zopet do županske časti. Mi konstatiramo pred vso javnostjo sledeče: Tista furtimaška volitev vršila se je začetkom preteče-nega meseca junija. V osmih dneh je bil vložen rekurz, ki je moral držati in strmoglaviti- Vehovca. Glavarstvo je rekurzu že davno ugodilo. Toda Vehovec je zmogel o sebi nesramnost, se pritožiti na notranje poverjeništvo s polnim upom, da ga bo Remec držal. In tukaj pride zopet ta dični katolik „Remec". Vkljub temu, da je bila njegova dolžnost izvrševati poverjeniški njegov posel po zakonu in vesti je pustil stvar mimo ležati, češ mi se rogamo pravici v obraz, mi poverjeniki Jugoslavije hočemo, da vodi žužembersko občino avstrijski ovaduh Vehovec in če jo ne sme in ne more kot župan, pa vsaj kot prisvetovalec. Mi ne zahtevamo ničesar drugega kot to, da se spoštuje zakon; apeliramo na novo poverjeništvo, da v tej stvari nemudoma napravi rdd. Glasno protestiramo, da bi nam v katerikoli obliki županoval še danes, ko Avstrije že davno ni več, avstrijski vojaški pri-ganjač in denuncijant in da bi bili primorani prenašati enake krivice, kakor smo jih morali ob času vojne in klerikalne Susteršič-Lampetove ko-ruptivne strahovlade.
Iz Blok. V številki 37 »Dotnolju-ba" od 15. septembra 1920 se „opa-zovalec" iz Blok izpodtika nad so-kolsko prireditvijo z dne 22. avgusta 1920. »Opazovalec" naj dokaže, da se je veselica vršila kasno v jutro, istotako naj dokaže in pove imena dotičnih dveh »Sokolov", ki sta se norčevala iz križa na poti proti domu. Ako tega ne stori, je obrekovalec in lažnik. Da je pa »Sokol" gotovo
toliko zmožen vzgajati mladino kot »opazovalec", naj bo pa kar brez skrbi. Zakaj pa ni »opazovalec" opazoval instalacije župnika Švigla, ki se je vršila isti dan? Gotovo zaradi tega ne, ker ni imel kaj opazovati. »Opazovalec" naj si zapomni, da tudi drugi ljudje opazujejo, toda z malo manjšim sovraštvom in z malo večjo poštenostjo poročajo. »Opazovalec" pa opazuj svoja dejanja, da jih ne bo treba drugim!
Gospodarstvo.
= Zemljišča veleposestev se dajejo v štiriletni zakup. »Uradni list" deželne vlade za Slovenijo objavlja uredbo, kako je zemljišča velepose-stev dajati v štiriletni zakup. Ministrstvo za agrarno reformo je pooblaščeno, da dotlej, dokler se definitivno ne izvede razdelitev veleposestev, prevzame v svojo upravo zemljišča, ki so vpisana v katastralnih posestnih listih, na ime veleposestnikov in so razpoložna v namene agrarne reforme, ter jih da začasno za štiri leta od 1. oktobra 1920 do 30. septembra J 924 v zakup osebam, navedenim v § 9. predhodnih odredb, kmetijskim zadružnim organizacijam ali skupinam interesentov agrarne reforme. Ta rok se lahko podaljša, dokler zemljišče po zakoniti poti ne preide v last zakupnikov.
= Stanovska izobrazba in kmet.
Pišejo nam: Med posameznimi stanovi našega naroda se opaža veliko gibanje za napredek. Stanovsko so se organizirali predvsem trgovci, delavci in železničarji, pa tudi obrtniki. Vsi stremijo po izpopolnitvi stanovske izobrazbe. Ustanovile so se šole in društva, zadruge itd .Opaža se že njih vpliv na posameznika iz njihovih vrst, kar tudi že občutijo drugi, neorganizirani stanovi. Pri našem kmetu pa je drugače. Predvsem pomanjkanje stanovske izobrazbe je krivo prezirania in zaničevanja od strani drugih stanov. Le poglejmo kmeta na Češkem. On je med prvimi faktor" ji v državi. On sam odločuje o svoji usodi in o usodi svoje države, ker hodi po isti poti, kakor drugi stanovi, namreč po poti splošne in stanovske izobrazbe, ki mu jo nudijo številne kmetijske šole. Zdrava naravna sila, telesna moč ne zadostuje, treba je duševne olike in strokovne izobrazbe, da si gospodarji priborimo v državi ono mesto, katero nam gre! Kar še sami nimamo, privoščimo svojim sinovom. Dokler bomo nasprotovali strokovni izobrazbi v svoji trmoglavosti, tako dolgo ni misliti na gospodarski razvoj našega kmetijstva, tako dolgo ni upati na uspešno kmetijsko strokovno organizacijo. Kmetje, pustite vaše sinove, naj gredo v kmetijske šole in imejte pred očmi, da le v strokovni izobrazbi leži moč in bodočnost našega kmetijstva.
— Opekarna za izvoz. V Virovi-tici pri Osjeku, nedaleč od postaje južne železnice, bodo zgradili veliko opekarno z najmodernejšimi stroji. Opekarna bo delala pred vsem za eksport.
= Državni prodajni monopol za
sladkor? Na seji finančnega odbora dne 20. t. m., je finančni minister Stojanovič naznanil, da namerava odkupiti od domačih cukrarn za primemo ceno vso produkcijo sladkorja. Država bo vzela v monopol prodajo domačega in importiranega sladkorja. Tako bi se dohodki države povečali in omogočilo zvišanje uradniških doklad. Ako bi država dopustila svobodno trgovino, bi nastopilo po-draženje vseh predmetov.
= Ameriško-jugoslovanska bančna zveza. .Jadranska banka je stopila v poslovno zvezo z Jugoslovansko banko v državi Chile, ki ima glavnico 10 milijonov angleških lir.
Vse transacije bo izvršila ta banka potom Jadranske banke in n jenih podružnic.
—	Posledice nove trošarine. Sa-
vez zagrebških trgovcev je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o trošarinah. Danes so se v Zagrebu cene že povišale. Sladkor se je podražil za 16 %, kava za 15 %, sveče za 3 %, riž za 2 %. Med občinstvom vlada zaradi podraženja veliko ogorčenje in se zaradi neinformiranosti vali vsa krivda na trgovce. Zato so trgovci sklenili izdati na narod poseben apel, v katerem bodo razložili, da je podraženja kriva samo nova trošarina.
—	Letošnja žetev v Jugoslaviji.
Deloma pustošen je žitnih poljan v Jugoslaviji, deloma zmanjšanje delovne moči, ki smo jih pretrpeli v zadnji vojni, je povzročilo, da se tudi letošnja žetev ne more primerjati s predvojnimi. Povprečna predvojna žetev pšenice, vpoštevajoč Srbijo in vse naše nove jugoslovanske pokrajine, je znašala okolo 21*5 milijonov kvintalov. Letošnja žetev pšenice pa po na jnovejših podatkih ne znaša več kot 15 milijonov kvintalov — torej za celih 6.5 milijonov manj kakor v predvojnih letih. Ker šteje naša država približno 15 milijonov prebivalcev, od katerih se vsaj 13 milijonov hrani s pšeničnim kruhom, pride na vsakega prebivalca nekaj nad 100 kg na leto ali okolo 30 dekagra-mov dnevno. Vidi se torej, da sedaj ne razpolagamo z velikim izvoznim kontingentom pšenice. Glede koruze pa stojimo mnogo bolje. Pred vojno se je računala naša letna produkcija koruze na 33 milijonov kvintalov, letos pa je bomo imeli približno 30 milijonov kvintalov, mogoče tudi več. Treba bo torej, da poklicani faktorji izvoz pšenice primerno omeje, izvoz koruze pa omogočijo v večjih količinah.
= Plavajoči semenj. V Haagu so interesirani krogi ustanovili posebni komite, ki ima nalogo ustvariti s 7. plavajoči semenj s holandskimi produkti. Ladje, bi plule glavno v Ameriko, na Kitajsko in Japonsko ter v Avstralijo in bi v treh večjih lukah otvorili 10 dnevni semenj.
= Železniški pragi. „Jug. Lloyd" opozarja vlado na veliko nevarnost, ki preti železniškemu prometu ne samo radi obupnega stanja voznega parka, ampak tudi radi skrajno slabih železniških pragov. Večina njih je strohnela; potreba znaša najmanj 1*/» milijona kosov. — Država ponuja za kos 18 dinarjev, producenti pa so določili ceno na 30 dinarjev za kos.
= Električna centrala v Trebinju. V Trebinju se je vršil te dni sestanek iuteresentov, ki je razpravljal o izkoriščanju Trebinjščice. V Trebinju bi se imela postaviti električna centrala, ki bi stala 10 milijonov kron in bi bila ena izmed močnejših. Električna centrala bi bila velikega pomena zlasti za industrijo.
Politični pregled.
+ Zbližanje med Rusijo in Rumunijo. Predsednik rumunske vlade, general Avaresco, je poslal komisarju za zunanje zadeve sovjetske vlade Čičerin sledečo izjavo: Vlada kraljevine Rumunije izraža svojo odkritosrčno željo, da se kar najprej vzpostavijo dobri in iskreni odnošaji med Rumunijo in Rusijo na najsolidnej-ših političnih in gospodarskih temeljih. Jaz sem pripravljen, sporočiti vaši vladi svoja mišljenja v tem vprašanju, in prepričan sem, da bomo mogli doseči v najkrajšem času popolno zbližanje obeh držav v našem skupnem interesu. — Ta brzojavka rumunske vlade je najzgovornejši dokaz, cla je Rumuni j a defini-
tivno odklonila vsak poizkus entente, ki je hotela izkoristiti Rumunijopro-ti Rusiji. To dokazuje tudi odgovor generala Avarescoja na neko interpelacijo v parlamentu, zakaj Rumuni-ja ne vodi mirovnih pregovorov z Rusijo. Na to interpelacijo je namreč Avaresco odgovoril, da se Rumu-nija ni nikdar podajala z Rusijo, ker sploh ni bila nikdar v vojnem stanju
z njo
+ O Trumbicevein ekspozeju v
narodnem predstavništvu priobčuje zagrebška „Riječ" uvodnik, ki se konča z besedami: „To pomeni, da ne smemo nikakor dovoliti, da bi se nam Italijani vgnezdili na Ucki, odkoder bi ogrožali naš Kvarner, niti v Zadru, na Visu ali Skadru, odkoder bi nas neprestano mogli motiti v naši hiši in nas ovirati v prostem razvoju na našem morju. To je program vzhodne Istre, cele nedotaknjene Dalmacije in Reke, program Wil&onove črte v Sloveniji, program, ki sicer ne odgovarja našim pravicam, ali program, ki po-kazuje, da mi ne bomo odnehali več kakor moramo odnehati brez škode za naše najvitalnejše interese. V teim o-ziru smo z ek&pozejem dr. Trumbiča lahko zadovoljni."
+ Po Tempsovi izjavi. Milanski „Corriere della Sera" objavlja Temp-sov članek o zaključkih konference v Aix les Bainsu in odkritosrčno priznava, da se nahaja Italija diplomat-sko v najnerodnejšem položaju, a da je tega kriva največ nestrpna politika in vihravi nacionalizem. Corriere pravi: Opravičevanje, ki hočejo nekateri z njimi dokazati, da so d' Annunzio in njegovi prijatelji ljudje, ki hočejo izvleči Italijo glede reškega vprašanja iz zadrege, da bi mogla izvesti določbe londonskega pakta, so .smešna in otročja. Londonski pakt je jasen in daje Reko Jugoslaviji, a ne d' Annunziu in njegovim legi.jo-narjem, to stoji in je sedaj, ko so objavljene Sonninove brzojavke od dne 21. marca 1915, vsako razpravljanje o tem vprašanju od več! Ako se hočemo držati mednarodnih ugo-> vorov, moramo mi takoj pristati na jugoslovansko okupacijo Reke! Ako pa stojimo na -načelu samoodločbe, toda ta princip ne smemo izzvati samo v italijanskih (??) mestih Kvar-nera, a da ga obenem zametujemo, kadar se gre za pripadnost zaledja. Vsi poizkusi, da se izvijemo imperativu te logike, so brezuspešni, gonijo nas pa še bolj vpast, ki smo se vjeli v njo in kamor nas je privlekla naša vrtoglava politika po premirju; v ti pasti se zvijamo in zvijali se bomo tako dolgo, dokler nam ne postane popolnoma jasno, da se edini izhod iz te situacije nahaja v neposrednih pogajanjih in medsebojnih popuščanjih. Samo na ta način moremo rešiti Italijo in italijanstvo Reke! Oni, ki so hoteli na vsak način ostati dosledni napakam take politike, so brezumno zapravljali denar in energijo in oni so največ krivi, da je Italija padla v zagato, katero danes gledamo in čutimo mi! Naša želja je bila, da bi iz Reke sem gledali z večjim razumevanjem in večjo pieteto na bolečine, ki jih trpi Italija, in na nevarnost, ki jo preživi|ujemo! Danes ni časa za proslave!
-(-Vabilo najadransko konferenco. V Beogradu pričakujejo tekom tega tedna poziv italijanske vlade na konferenco o jadranskem vprašanju.
-f- D' Annunzio skuša potom svojih prijateljev dobiti priznanje Zedinjenih držav za svojo kvarnersko reggenzo.
+ Vojaško vprašanje na Češkoslovaškem. Ta teden izide v češkoslovaški republiki" naredba o demo-bilizaciji letnika 1895. V aktivni službi ostaneta le še dva razreda, ki bosta pa tudi še v teku tega leta odpuščena, kakor hitro bodo novi re-gruti, ki bodo vpoklicani v mesecu
oktobru in to okoli 100.000, sposobni za službo. — Vojno ministrstvo je predložilo parlamentu zakonski predlog o vojaških plačah, vojak bo imel dnevno pet vinarjev plače in primerno draginjsko doklado. Istotako ministrstvo za narodno obrambo izdeluje zakonsko predlogo o organizaciji milicije. V ta namen se je ustanovil v ministrstvu poseben odsek, ki mu načeljuje načelnik češkoslovaškega sokolstva, Vaniček.
+ Predsednik bolgarske vlade Stambulinski potuje, kakor pročata „Morning Post" in „Dail.y Tele-graph" v začetku meseca oktobra v
London in to na vabilo angleške vlade, da uredi tam važna financijska in gospodarska vprašanja. — Bolgarski minister financ odločno dementi-ra vest angleških listov, da je bolgarska vlada .v pogajanjih z neko ame-rikansko družbo glede monopola bolgarske zunanje trgovine in transportov v bolgarskih pristaniščih. Bolgarska vlada se bavi z organizacijo gospodarskega dela, ki ga hoče digni-ti s pomočjo sistema kooperacije kon-zumentov in producentov, ali nikakor ne misli svojo produkcijo in trgovino izročiti monopolu inozemskega kapitala.
a»B»aei5BBBBOB«BiB«Bg«aa8«a6*ggi
---
1 Tatu že imamo!
B
T T ? T
BesaaSBeSBBBSBBaBBSBBaBBBBaaeBBBBB
+ Koroški „Heimatsdienst". Zadnje dni so priobčili celovški listi članek, v katerem s posebno pohvalo omenjajo izborno organizacijo „Hei-matsdiensta", ki vodi oelo pripravo koroškega plebiscita na nemški strani. Tudi nemški odpor proti Francozom na zasedenem porenskem ozemlju vodi enak „JIeimatsdienst" in čudno je res, da nas plebiscitna komisija, v kateri seda naši zavezniki", med njimi tudi zastopniki Francije, sili, da trpimo v ooni A propagandno pisarno istega „He(imats-diensta", ki povsod vodi organizirano propagando in plete opasne intrige proti politiki entente. „Heimats-dienst" je enak v Saarskem revirju, v Šleziji in na Koroškem.
+ Konflikt v radikalni stranki. V glavnem glasilu radikalne stranke, beograjski „Samoupravi", je objavil bivši minister za ustavotvorno skupščino Stojan Protič uvodnik, v katerem z indignacijo odklanja očitek, da je on duševni oče ideje, s katero se je nosil sedanji minister za konstituanto Markovič, da namreč Narodno predstavništvo prenese vso zakono-davno oblast na vlado. Protič pravi, da je za ta načrt zvedel od drugih na svojo veliko „upropašoenje". V isti številki objavlja minister Markovič, dosedanji glavni urednik Samouprave", izjavo, da odlaga uredništvo in da ne prevzema za članek g. Protiča nikake odgovornosti. V tej izjavi tiči dementi Protičeve izjave. Konflikt v radikalni stranki je postal s tem očiten in v Beogradu z napetostjo pričakujejo glavnega zbora radikalne stranke, ki je sklican za 25. septembra.
+ Razdelitev bivše nemške in avstrijske vojne mornarice. Med francosko in italijansko vlado je dosežen sporazum glede razdelitve vojnih ladij mornaric bivših centralnih sil. Francija dobi od bivših nemških ladij križarke Regensburg, Konigs-berg, Stralsund in Kolberg in tor-piljere S 113, S 133, S 134, S 135,
S 139, H 140, H 147, V 79, V 130, od avstrijskih ladij pa križarko No-varo in torpiler Dukla. Od Nemčije dobi Italija križarke Pillan, StraB-burg in Graudenz in torpiljere B 97, S 63, od Avstrije križarke Helgo-land in Saida in sedem torpiljerov tipa Dukla.
-f- Boljševik Enverpaša. Bivši in-timus cesarja Viljema Enver paša je šel med boljševike ter vodi med vzhodnimi narodi veliko protiangleško propagando. Na kongresu vzhodnih narodov v Baku je imel govor, v katerem je sovjetsko Rusijo označil kot edinega odkritosrčnega prijatelja Turčije in pozval navzočne k boju proti imperializmu od katerekoli strani. Nato so prečitali poslanico Kemala paše, ki vsebuje ostre napade na Francijo. Na predlog Bele Kuna so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj jih podjarmljeni narodi podpirajo v njihovem boju proti splošnemu imperializmu.
Novosti.
*	Poverjenik za socialno politiko dr. Vladimir Ravnihar sprejema stranke vsak torek in petek ob 11. uri. Na stanovanju ali v odvetniški pisarni ne sprejema. Odklanja tudi vsako intervencijo v zadevah, v katerih odločuje poverjeništvo kot druga instanca, kakor n. pr. v stanovanjskih zadevah, ker je smatrati tako posredovanje za nedopustno vplivanje na odločbe prve instance.
*	Zdravstveno stanje ministra Korošca je po poročilu njegovega zdravnika docenta Matka vobče zadovoljivo. Bolečine v žolčnem mehurju, ki so se pojavile v zadnjem času, pojemajo. Obstoja upanje, da zapusti bolnik v najkrajšem času bolnico, morda že začetkom prihodnjega tedna.
*	Hermann Wendel v Beogradu. Hermann W e n d e 1, znani nemški publicist, ki je v informacijske svrhe
prepotoval Makedonijo, se je vrnil zopet v Beograd.
*	Beg klerikalnega junaka. Včeraj se je imel vršiti v D. M. v Polju občni zbor podružnice kmetijske družbe, da izvoli delegate v osrednje društvo. Občni zbor je sklical pro-sluli bivši poljski župan Dimnik, ki se je na čudne načine napravil za predsednika kmetijske podružnice. Ko je oče Dimnik zagledal v zbo-rovalnem prostoru pred seboj 32 samostojnih kmetov in le 9 klerikalcev, jo je naglo pobrisal in tako onemogočil izvolitev delegatov. Zanimiv je ta pojav, ker je nekaj posebnega, da sedaj'beže klerikalni junaki že iz največjih klerikalnih trdnjav, med katere so že od nekdaj klerikalci prištevali tudi D. M. v Polju.
*	Sodni senat za volitve v Mariboru. Predsedništvo mariborskega okrožnega sodišča je sestavilo senat za posle, ki se tičejo volitev za ustavotvorno skupščino, iz sledečih oseb: predsednik dvorni svetnik Tomaž Canjker, namestnika deželnosodni svetnik dr. Anton Mulej in - sodni svetnik dr. Ivan Vuk, namestnika zadnjih dveh sodna svetnika Fran Posega in Oskar Dev.
*	Sladkor za mariborski okraj. Okrajno glavarstvo v Mariboru ima v zalogi še večjo množino sladkorja, in sicer po 46-50 na debelo in po 49 kron na drobno.' Trgovci mariborskega političnega okraja, ki žele da se jim nakaže sladkor, naj to poštnoobratno naznanijo okrajnemu glavarstvu.
*	Nova banka v Mariboru. Vara-ždinski židje nameravajo v kratkem v prostorih kavarne Tegetthof otvo-riti podružnice svoje banke. Ravnateljstvo je prevzel dosedanji podrav-natelj mariborske eskomptne banke Herman.
*	Akcija za mala stanovanja v Zagrebu. Kakor znano, gradi zagrebška občina mala stanovanja. Občima je prisilila tudi industrijska podjetja, da grade stanovanja za uradnike. Sedaj namerava občina graditi lokale za male obrtnike, katerih se namerava veliko število etablirati v Zagrebu, a jim je to vsled pomanjkanja prostora nemogoče.
*	Stanovanja v novih hišah. Mnogo se je že razpravljalo o tem, da noVe hiše, zgrajene po privatnikih, nimajo za širše sloje prebivalstva pravzaprav nobenega pomena, ker so le redko sejane stranke, ki bi zmogle najemščino, kakršna se zahteva za stanovanje v novih hišah. V Zagrebu je bilo v zadnjem času dograjeno nekaj novih hiš in oglašale so se stranke ter povpraševale po višini najem-ščine. Kaj so izvedele? Navedemo po zagrebških listih le par primerov. Stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, v novozgrajeni hiši stane 1000 kron mesečno, a hišni gospodar zahteva razen tega, da se najemšči-na plača za pet let naprej — kar znaša 60.000 kron. Posestnik neke druge nove hiše zahteva za stanovanje, obstoječe iz štirih sob in pripadajočih prostorov, 5000 kron mesečno. Najemščino je treba plačati za eno leto naprej. Če se hoče pomagati širšim slojem, bi se moralo prisiliti bogataše, da izpraznijo cenena stanovanja v starih hišah in se presele v nova draga stanovanja. S tem težkim vprašanjem se bavijo danes tudi v češkoslovaški državi.
*	Za narodno cerkev. Župnik v Dubrovniku don Vito Rešič je napisal v dubrovniškem „Narodu" več člankov o postopanju rimske kurije proti Jugoslovanom in obenem ostro kritikoval jugoslovanski epi skopat, ki si ne upa v tem vprašanju zavzeti odločnega stališča. Ali od dubrovni-ikega škofa je dobil don Rešič ukaz, ki mu prepoveduje „pisati v časopisih o cerkvenih vprašanjih, o stali-
šču škofov in svete stolice brez posebnega odobren j a merodajnih ver-venih oblasti", sicer mu škof preti s „suspensio a divinis". Ali zavedni narodni duhovnik se ni pokoril temu f ermanu in je napisal v ,,Narodu" odgovor, v katerem pravi: Zavedam se svojih duhovniških in narodnih pravic in dolžnosti! In te dolžnosti bom vršil, kadar bom smatral to potrebno, kadar bom izzvan, jaz pa stojim in ravnam se po besedah „fran-gar, non flectar!" Jaz dobro razlikujem vero od politike, a ta politika, ki jo hočete vi, je protinarodna, ona ne ubija v našem narodu samo uda-nosti, ona ubija vero! Zato sem nastopil proti ti politiki, a borim se za pravo vero, za pravo cerkev in za naš narod!" Splitska »Nova Doba" do-daje temu pismu: »Popolnoma odobravamo nastop tega idealnega narodnega svečenika ; kako žalosten pa je V primeri s tem možem jugoslovanski episkopat, ki ne more, ali pa noče, ali celo ne sme zavzeti odločnega stališča za obrambo svojih vernikov proti današnji politiki Vatikana, ki je na toliko škodo našemu narodu!
*	Novi urednik »Marburger Zei-tunge", Anton Lešič, je bil po prevratu 1. 1918. prvi poveljnik jugo-slovaskih čet v Dalmaciji in prvi jugoslovanski poveljnik Boke Kotorske.
*	Nemški Atletik-Sportklub v Celju je očividno prevzel nalogo bivših nemških bojnih društev, kakor Turn-vereina itd. Z vso sistematičnostjo se goji v tem takozvanean športnem klubu nemška politika in celjski Nemci naravnost z ogromnimi svotami •podpirajo to društvo, ki je zvabilo že mnogo nezavedne mladine v svoje vrste, da jih vzgoji v strogo nemškem duhu. Dejstvo je, da prihaja vsa politična inicijativa za gibanje celjskih Nemcev iz tega kluba. Mi pa gledamo prekrižanih rok in pustimo one, ki se trudijo, da bi dvignili slovensko športno družbo, brez vsake opore. Nekateri naši magnati mečejo našim športnikom celo polena pod noge.
*	Nemški napad na Slovence v Studencih pri Mariboru. V nedeljo okoli 22. ure se je vračala iz Lim-buša mimo Studencev oroti Mariboru manjša slovenslc v t užba. Ko je prišla do prve go,c il t je zaslišala vpitje nemških gy->t v d so se po svoje zabavali na i ču. Ker so se culi tudi klici Hei' O.t rreich!", so nekateri Slovenci o , eni hiteli pogledat izzivače. Prišlo je do prerekanja in naenkrat so Nemci navalili na Slovence s pestmi in steklenicami. Slovenska družba se je morala umakniti. Nemci so pričeli za njo streljati. Prihitela je žendarme-rija, ki je takoj aretirala najhujšega razgrajača, dočim se je ostalim junakom posrečilo pobegniti. Pri zasli-
nju na orožniški postaji je bil aretiran še drugi razgrajač, ki je
istctako streljal. Aretiranca se sedaj izgovarjata, da sta bila napadena in da sta se branila le v sili. Imen ostalih sotovarišev nočeta izdati.
*	Originalen predlog. Sarajevski gruntovnik Tomič predlaga v sarajevskih listih, naj se eno- in dve-kronski bankovci sploh ne zamenjajo, češ da bi vsakdo lahko žrtvoval te krone državi. Državi bi bilo s tem precej pomagano in bi lahko porabila ta denar za invalide.
*	Zanimiv spor med trgovci v Subotici. V Subotici je prišlo v ta-mošnjem trgovskem društvu Lloyd do razkola, ker so Madžari in Nemci izigravali domače trgovce in jih niso hoteli izvoliti v odbor v onem številu, kakor je bilo dogovorjeno. Zato so slovanski trgovci pod vzel i akcijo, da se ustanovi samostojno trgovsko društvo. Doslej se je priglasilo že čez 100 trgovcev. Madžari in Nemci se boje, da bi sedaj prišlo do razpusta Lloyda in se žele pomiriti z jugoslovanskimi trgovci.
*	Pomnožitev osebnih vlakov. Na progi Maribor gl. kol.-Št. 11 j v Slov. Goricah bosta vozila odslej poleg dosedanjih še dva osebna vlaka, in sicer vlak št. 46, ki bo odhajal iz Maribora gl. kol. ob 18-39 in prišel v Št. Ilj ob 18-59, vlak št. 825 bo odhajal iz Št. Ilja ob 19-17 in prišel v Maribor gl. kol. ob 19-57.
*	0 nepristranosti italijanskih članov plebiscitne komisije nam daje prav podučno sliko sledeči dogodek: Pred par dnevi je priredilo znano vsenemško društvo »Albatros" v Celovcu pojedino, katere se je udeležila rodbina princa Borghese in njegov tajnik Pignetelli. Italijani in Avstrijci so si medsebojno zagotavljali simpatije in podporo in g. Pignetelli je ob hvaležnem pritrjevanju Albatrosarjev slovesno izjavil: „Italijani hočemo vse storiti, da pride cona A nemški Avstriji". Italjani igrajo, kakor znano, glavno vlogo v plebiscitni komisiji, katere objektivnost je z izjavo glavnega sotrudnika gospoda princa Borghesia postavljena v prav jasno luč.
*	Konj se je splašil posestniku Antonu Tegelju iz Iške Loke, ko se je peljal proti Ljubljani. V strahu pred večjo nesrečo je skočil Tegelj z voza in si pri tem zvil desno nogo.
Razno.
X Ruski emigranti v Carigradu.
Neki sevastopoljski list prinaša in-teresaatno sliko o življenju ruskih emigrantov v Carigradu. Nočno življenje pristaniškega in prepolnega Carigrada je v zadnjem času obogatel z novim načinom zabave, a ta se imenuje: »preživeti noč pri Rusih". Carigrad! ja, kakor znano, poln ruskih emigrantov, ki so prišli a svojimi ženami, otroci in rodbino. Mnogi so že porabili; svoje premoženje po restavracijah, hotelih in igralnicah. Njihovo premoženje je obstojalo v
dragocenostih, katero so prodali, a sedaj se vsak potrudi, dal po svoji sposobnosti zasluži kako paro. V zadnjem času se je v Carigradu pojavil nov tip restavracij, ki so last ruskih emigrantov. Že na stopnišču, čim se vstopi! v tako restavracijo, preseneti obiskovalca kričavi stil pohištva, vulgaren in smel po zamisli in izvedbi črteža. Po istem okusu je urejena tudi dvorana. Gostom strežejo mlade ženske, oblečene v lepe svilene halj ine v živih boj ah; nekatere so, lepe same po sebi, na vsiak način pa so ekscentrične in o&ebujne. Te ženske, kakor je to žalostno priznati, izhajajo v večini slučajev iz boljše, celo višje ruske družbe. Njihovo obnašanje je veličansitveno, a pokoravajo se naročilom hotelskega ravnatelja in njihova dolžnost je tudi, da so po večerji pristopne željam obiskovalcev. Ni treba omenjati, da so cene v teh restavracijah tudi za carigrajske razmere naravnost kolosalne. Taka je nova življenjska slika! ruske emigracije ob Bosporu, taka je najnovejša moda »ruskih noči".
X Električni vlaki v Italiji. Iz Tu-rina brzojavljajo, da se je pretečeni četrtek na železniški liniji Turin-Bu-soleno vršil prvi poskus na vlaku z
električnim pogonom. Uspeh je bi! povoljen. Vlak je vozil z brzino 100 kilometrov v eni uri.
X Tribut Nemčije ententi. Kakor nemško časopisje poroča, je repa-racijska komisija nemški vladi sporočila končno število govedi in konj, ki jih mora Nemčija oddati ententi. Oddati mora ententi 800.000 komadov goveje živine in 150.000 konj.
X Nov Paganini. Berlinska kritika ocenjuje španjolskega virtuoza na goslih Ivana Mancu kot drugega modernega Paganinija. Mancu je igral izmed ostalih z blestečo virtuoznostjo tudi lastne komade.
Prav jo je pogruntal. »Naj vpijejo in mahajo klerikalci okrog sebe, kakor hočejo; tu notri so prave priče klerikalnega brezdomovinatva in brezmejnega obrekovanja", je veselo vzkliknil že postaren kmetič, ko je kupil pri nas nekaj izvodov „Doku-menti Koroščeve stranke iz l. 1914." čitatelj, ako še nisi, hitro naroči to zanimivo brošurico. Dobiva se v upravništvu »Domovine", Ljubljana, Sodna ulica št. 6. Cena ji je 4 K, s pošto priporočeno poslana pa 1 -40 K več.
3ixEaoDDDaco3x?aci r« m ra n nimamo ti t
Naročajte in čitajte
ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica št. 6
I.	zvezek: Dr. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 5 K.
II.	zvezek: Dr. B. Derč, Dojenček, njega negovanje in prehrana, cena 5 K.
III.	zvezek: Dr. J. Demšar, Spolne bolezni, cena 8 K.
IV.	zvezek: Dr. Št. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj, cena 16 K.
V.	zvezek: Dr. L. Pltamio, Pravo in revolucija, cena 7 K 60 v.
VI.	zvezek: Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 18 K.	71 8
Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 K 60 v več.
juuLkjuaco m ■ in h h m inGuu

Naročajte in širite sledeče
leposlovne knjige:
Dostojevsklj-Levstik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 36 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več.
Gonoourt-Pastuškin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, vez. 16 K, do pošti 1 K 80 v več.
Cervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več.
Shakespeare - Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, do pošti 1 K 80 v več.
Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. 14 K, po pošti 1 K 80 v več.
Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 v več.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broš. 18 K, po pošti 3 K več, II. zvezek broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v več.
Knjige se naročajo pri založništvu:
Tiskovna zadruga v Ljubljani,
Sodna, ulica 6.

66 10
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V UUBLJAN1
Stritarjev« gin« «»». a. padFUžnice i Splita, Trsti, Čeloma, Sarajevu, Boriti, Celju. Mariboru In lorogljat; lunina ekspozitura i Pta|«.
iH^rr; K 5O.ooo.OOO -
Telefon St. 261.
$pr«)m*
vloge na knjižice In tekoil račun
pral« ugodnemu obrestovanju.
tnpnje ln prodaji vse vrste vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstna kredit«. = Brzojavni naslov t ,,Banka".
Delnltka glavnica!
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljnbljana
Rezerv«i okrog I
K 10,000.000 l
Centrala: Trst. Podružnice : Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenlk, Zader, Ekspozitura Kranj.
Vloge as teke«!
obrestovanju. — is svojega.
Devize, valute, vrednostne
Sprejemal Vlog« aa kajižice. Ia iiro-račaa proti naji Rentni davek plača bai
Kupuj« In prodajal
papirje itd.
Bskontlra 1 Menice, deme, vrednostne papirje itd. Izdaja:-čeke. nakaznice in akreditive na vsa tn- in
inozemske mesta Daj« predujme 1 ne vrednostne papirje in n» blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske
kredite pod najugodnejšimi pogoji
Prevzemal Bonna uročila in jih izvršuje n»j-kulantneje.	_
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *t. 257.