Natisov 15.000 V izhaja vsaki ■datiran z dnevom %ioje nedelje, ioina velja za Avli za celo leto »e, za pol in četrt imnerno; za Ogr-IIK50 vin. za celo ia Nemčijo stane Ib leto 5 kron, za po pa 6 kron; bo inozemstvo se fc naročnino z ozi-In visokost pošt-KNaročnino je pla-kprej. Posamezne pprodajajo po 6 v. pivo in uprav-b se nahajata v I gledališko poslopje štev. 3. Y Ptuju t nedeljo dne 9. novembra 1913 1 tkensko - prvaško litijska § za izseljevanje y Srbijo TA za za za za za Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5"— strani K 250 strani K 1'— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. X1Y. letnik. Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani lolvežen"^8»' V8,ed te8* obsega skupaj 12 strani. 3 rabi usp« »arjev, lo\ kr epčanje nje po dal] proti ksenšusu "k?20k.' i Balkanska vojua spravila je slovenske pr-dobi prištet v nekako politično pijanost ali hlaznost, nahVavsakoiltere pripenjajo šele zd8j dejstva dra-razpošilja Idi Dokaz temu je zlasti žalostna in p o n e-truui7nA ječe na slovensko-prvaška hnj-kr.rumunJ1^4 " i z s e I j e v a n j e S r b i j o. rant, okrožn Ze v času vojne same, ko je na Balkanu potokih, ko je vsak dan na stotine na krvavo plan, — hujekali so . Ifnski listi za izseljevanje v Srbijo. Zlasti isKS/.janski srbofilski list „Dan", pa tudi libe-li w lili „Slovenski narod" in klerikalni „Slovenec" i sli so vsak teden navdušene članke in 0. Vabili so slovensko inteligenco, pa tudi nske delavce, zlasti pa žensko kmetsko strogo «-.faletvo, da naj se ti izselijo v Srbijo, češ 112, Korošji0 *am »obljubljena dežela", v kateri teče = Po in med, da bodejo tam krasno služili in "lio delo dobili, ja da bodejo tam živeli kakor OI1 aelci v nebesih . . . čevaiec k6 Glavni slovenski hujskač za to izseljevanje T^ehC^'0 bil J6 neki Franc Radešček, ki je lena 1 lomii poročevalec „Dana" in se v tem listu kot iom i kro^jg^ podpisuje. Ta srbofilski junak interesiral IU (Kasimerodajne kroge na Srbskem za to izselje-Ogrsko, kje. Tudi se je sam izjavil pripravljenega, da iznanjevaMrbi vsakemu slovenskemu izseljencu v Sr- _jo krasno službo. Temu hujskaču je pomagal RH||||iski oberst V u k a s o v i č, ki je tudi rojen Jlrenec. Ta je ustanovil posebni komite, kate-T $ ¿lani so bile baje tudi razne vplivne osebe • JBelgradu. V Ljubljani zopet je uresničil bivši in rusofileki župan Ivan Hribar, kate-naš cesar ni hotel več za župana potrditi, bno društvo „Slovanski klub", ki je t-prvi vrsti pospešovalo to izseljeniško gibanje iagitiralo za nam tako sovražno Srbijo. Ta agitacija se je izvrševala na očitni in iravnost nesramni način. Tako je objavil cme-pniRadešček dne 30. septembra v listu zanimivi članek. V tem članku vabil je en6ka dekleta na deželi in v mestih, da naj ndejo v Srbijo in da bodejo v srbskih pokra-Oe :ah krasne službe dobivale. Zlasti nujno je [ominjal slovenska društva v Ljubljani, Trstu i Gorici, da naj nato delajo, da ne bodejo hoja slovenska dekleta svoj krnh v nemška Dan' loven & mesta iskati, marveč raje v blaženo Srbijo. Rekel je, da zamore le v Belgradu samem več kot 500 slovenskih deklet lepe službe dobiti, seveda samo pri dobrih in poštenih srbskih družinah. In tako kakor slovenska kmetska dekleta vabilo se je tudi vse druge stanove na izseljevanje v blaženo „bratsko" Srbijo. Mnogo stotin vbogi h, nevednih in lahkovernih slovenskih ljudi se je pustilo tudi v resnici zapeljati. Verovali so sladkim obljubam do pičice, zvezali svoj „punkelček" in odpotovali polni veselja in zlatih upov v Srbijo, da si tam vstva-rijo srečno bodočnost. Ali koliko razočaranja, koliko žalosti in trpljenja jih je na Srbskem pričakovalo! Vse obljube so se izkazale kot navadne sleparske laži. Iz velike množine vzeti hočemo le par slučajev! Na sladke obljube in vabila omenjenega hujskača Radeščeka podali so se nekateri ljudje v Belgrad. oO se podali k po- štenjaku R a d e š č e k u; ali ta nakrat za slovenske došlece ni imel nobene prijazne besede; rekel jim je surovo v obraz, da nima zanje nobene službe in nobenega dela; potem jih je poslal k nekemu F a b i-j a n č i č u. Ko so nesrečneži tja prišli, dobili so od F a b i j a n č i č a isti odgovor, da n i službe in dela. Fabjančič poslal jih je zopet k nekemu srbskemu profesorju v hotel „Srbski kralj." Od tega srbskega profesorja tudi niso dobili ne službe nedela. Pač pa jim je rekel, da dobijo lahko delo, ako vstopijo — med srbske „četaše." Slovenske izseljence, katere se je s sladkimi obljubami zvabilo iz domovine in ki so prišli na Srbsko pošteno delo iskati, hotelo se je torej uvrstiti med one podivjane čete srbskih morilcev in roparjev, o katerih grozodejstvih in zverinskem postopanju je vso evropejsko časopisje polno. Posamezniki so se dali tudi v to zapeljati. Saj so prvaški listi S8mi poročali ponosno 0 nekem P i v k u iz Idrije in o nekem Zupančiču iz sv. Petra pri Brežicah, ki sta pristopila k srbskim „četašem" in se prostovoljno udeležila roparskih pohodov teh krvoločnih morilcev . . . Pa še mnogo drugih ljudi se je hudo varalo vsled agitacije srbskih agentov. Tako n. p. tudi neki čevljar S k o f. Ti ljudje so brezuspešno potovali v Belgrad; pa ne samo to škodo so morali pretrpeti; večinoma so doma pustili tudi lepo in zanesljivo službo, prišli nazaj revni, izmozgani in zaničevani. Ni čuda, da so pričeli ti zapeljani proklinjati slovenske prvake in „Slovenski klub" in slovensko časopisje. Opozarjali so javnost na velikanski škandal, ki tiči v tej agitaciji za izseljevanje, opozarjali na n e-sramni zločin, kiga izvršujejo srbski agenti po Slovenskem nad nevednim slovenskim ljudstvom. In zdaj so se slovenski prijatelji roparskega Balkana pričeli bati, — zdaj so pričeli nakrat zastavo obračati ter „nazaj" trobiti. . . „Slovenski klub" je nakrat sklenil, da bode pred izseljevanjem v Sibijo svaiil. Tudi list „Dan" je nakrat preobrnil svoje „mnenje" in pisal, da ni treba v Srbijo potovati, ker bi se s tem le „Nemcem koristilo". .. Tako se hočejo hinavski zdaj iz zanj-ke rešiti, katero so si sami okoli vratu dali. Pa zaman trosijo ljudstvu pesek v T" IMstvo jih izpoznava vedno na- tančneji in časobrač u~n a bode prišeJ. Politični pregled. Politični položaj postaja zopet temen in jesenske megle se zbirajo na obzorju. Nekateri listi celo poročajo, da hoče vlada, ako bi se gotove zapreke delazmožnosti ne odpravile, drža vn izbor razpustiti ni nove volitve razpisati. Ta vest sicer še in potrjena in je prav lahko tudi navadno strašilo za gotove ne-pokorne poslance, ki se pa za svoje mandate bojijo. Bodemo videli! Nam je pač presneto vse eno, ali zboruje slamnata gospoda na Dunaja ali ne; za ljudske potrebe itak nima nobenega zmisla. . . Zanimivejše 80 delegacije, ki nam bodejo prezentirale krvave račune za balkansko krizo. V splošnem lahko rečemo : čimbolj se jasni na nebu zunanje politike, tembolj temni oblaki se pojavljajo na nebu notranje politiki. Državni voz pada torej iz enega jarka v drugega. Slovenski prijatelji Srbov. V Trstu sta se imela pred sodnijo zagovarjati slovensko narodni posestnik Anton Škerjanc in Johan Batič. Ta dva junaka sta decembra meseca prigovarjala v neki krčmi vojake, da v slučaja vojne ne smejo na „brate" Srbe streljati. Vpila sta tudi: Zivio Srbija! Zaradi pomanjkanje dokazov bil je Škerjanc oproščen (!!), Batič pa na en mesec ječe obsojen. Tak je „patriotizem" slovenskih prvakov ! Delegacije stopijo dne 18. novembra na Dunaju skupaj. Razpravljalo se bede naiDrve o dnikov. 1 llllll ali se vam ne smeje srce, cenjena IIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIM^ gospodinja, iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiii če ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na perilu? In ni H potrata in nespamei, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schichtovim milom, znamka "Jdkn", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeien vonf. 107J nin Straschill'ova grenčioa iz selenjave povzroči «©ObhodllO DOtrOblia. moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora lirB Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ======= romarje itd. ====== Bkupnem državnem proračunu za prvega pol leta 1914. Potem pa o računih troškov vojaških priprav med balkansko vojno. Minister za zunanje zadeve grof Berchtold bode najprve v ogrski, potem pa v avstrijski delegaciji podal daljše poročilo o zunanjem položaju. Za tem poročilom se bode razvila gotovo večja debata. Velikanski škandal imamo zopet na Avstrijskem. V sredini tega škandala stojita dve veliki izseljeniški družbi. „Anstro-Američani" se je z objavo originalnih pisem dokazalo, da je od neke druge države (Brazilije) plačana, da ji priganja avstrijske izseljence, zlasti take, ki še niso zadostili svoji vojaški dolžnosti. Za te je Brazilija plačala družbi vožnjo in druge troške. Družbi „Canadian Pacific Railway Company" pa se je zopet dokazalo, daje nasproti svoji koncesiji mlade ljudi, ki so še vojaščini podvrženi, z zvijačo in sleparijo brez dokumentov v Ameriko izseljevala. Voditelji teh družb so večidel judi, katere so pa zdaj pod ključ dali. Poleg tega so bili v tej čedni družbi tudi neki dvorni svetnik, neki nadkomisar v trgovinskem mini-sterstvu, dva gališka okrajna glavarja in več poljskih poslancev. Doslej se je zaprlo več kot 100 oseb. Za podkupovanje vplivnih oseb izdali sta družbi baje 14 milijonev kron. Le v zadnjih 10 mesecih spravili so ti zločinci 170.000 avstrijskih podanikov, ki so bili še vojaščini podvrženi, čez mejo. Razprava dognala bode mnogo lumparij. „Rdeči križ" v Albanijo. Te dni odpeljal se je iz Danaja za Albanijo določeni oddelek društva „Rdeči križ" v Tirana. Oddelek pelje seboj celo vojno bolnišnico. Zapoveduje mu regimentni zdravnik dr. L. Popper, kateremu sta dodana še dva druga zdravnika. Nadalje šteje oddelek 10 strežnic, 3 podčastnike in 10 sanitetnih vojakov. Politikujoči duhovniki so že davno dokazali, da jim ni nič ne za domovino ne za vero, kadar se gre za njih temne politične namene. V zadnjem času podali so zopet posebno gorostasni dokaz te trditve. Iz Splita v Dalmaciji se namreč poroča: Tukajšni katoliški duhovniki obdržali so zborovanje, na katerem so govorili o odpornih sredstvih zoper odpravo starosrb3ke božje slube. Po naročilu papeža se je namreč to starosrbsko božjo službo odpravilo in jo nadomestilo z latinsko. Omenjeni politikujoči duhovniki so vsled tega sklenili, da ne bodejo nič več občevali s svojim škofom, da bodejo vse latins kemašne priprave iz cerkev odpravili in da bodejo vstavili predpisane molitve za svetega Očeta... Od ljudstva zahtevajo ti politikujoči duhovniki, da se pokori vsakemu črnošolcu in da pade pred vsakim kaplanom na kolena; sami pa se upirajo celo škofu in papežu, ako jih ta ne polpira v njih erbofilskem stremljenju. Tem političnim duhovnikom je torej več za srbstvo nego za papeža ! To je treba zapomniti ! Sicer se pa rimski kuriji prav godi; zakaj pa pusti duhovnikom politikovati . . . Franc Kossuth je smrtnonevamo obolel. Vohunstvo. Te dni se bode pričela razprava pred garnizijskim sodiščem zoper hrvatskega špijona Cedomila J a n d r i č. Ker je bil Jandrič vohunil v času vojne nevarnosti, bode bržkone na smrt obsojen. Na Bavarskem so dosedanjega princa-vladarja proglasili za kralja Ludwiga III. Balkanski peklenski kotelj vre naprej. Vsak dan skorej pojavljajo se spopadi ob srbsko-bulgarski meji, ki dokazojejo, da staro sovraštvo še ni pokopano Pogajanja med Turčijo in Grško gredo tudi jako počasi naprej in vedno so še komplikacije mogoče, ki znajo povzročiti novo balkansko vojno. Srbija je hotela v svoji zloglasni zahrbtni požrešnosti porabiti upor obupanih Albancev v svoje namene. Pustila je namreč nasproti volji vele-vlasti svojo armado v srce Albanije marširati in mislila, da bode zopet velik kos te nove države odrezala ter pogoltnila. A ta račun je napravila brez Avstrije. Avstrija ji je namreč stavila ultimatu m, da mora tokom 8 dneh svoje vojake brezpogojno iz Albanije poklicati. In Srbija je takoj zlezla v kozji rog ter se podala avstrijski zahtevi. Ednako bode treba nastopiti z Grčijo, ki hoče tudi na vse mogoče načine Albanijo oškodovati. Tudi tukaj bode le odločni ultimatum pomagal. Skrajni čas bi bil, da zasede itak že izbrani vladar albanski prestol in napravi z gotovimi garancijami velevlasti mir. Kajti vojne je vse trudno in gospodarska beda je velikanska. Novi albanski knez. Kandidaturo za prestol novo uresničene države Albanije je sprejel princ Wilhelm zu Wied. Avstro-Ogrska in Italija soglašata s to kandidaturo, Nemčija istotako nima ničesar proti nji. Pričakuje se tudi, da bodeta Rusija in Anglija s tem zadovoljni. Novi vladar je rojen 1. 1876 kot sin kneza Wilhelma zu Wied in njegove soproge princesinje Marije nizozemske. Zdaj je ritmojster v 3. ulanskem regimentu v Berlinu in velja za jako zmožnega oficirja. Imel bode seveda v Albaniji prav težko nalogo, da napravi red. Grška dvjaštva. Iz Sofije se poroča: Število od Grkov vjetih Bulgarov znaša po zapiskih generalštaba 4 876 mož in 70 oficirjev. Pri izmenjavanju jetnikov pa se je Bulgarom le 3338 vojakov in 64 oficirjev vrnilo. Bolgari dolžijo zdaj Grke, da so ti ostalih 1500 b u 1-garskih jetnikov pomočili. Balkanske šege. . . Srbska zverinstva; .Zdaj prinaša tudi neki srbski (!!) list in sicer glasilo srbskih socialistov, natančna poročila o grozovitih zverin-s t v i h, ki so jih izvršili srbski vojaki nad Albanci. Ta list pripoveduje naravnost nebovpijoče podrobnosti o postopanju srbskih vojakov. Tako dolži srbske vojake, da so v pokrajini Kelkandelcu na stotine Albancev cele ure dolgo mučili, streljali in na druge načine morili. Ali srbski oficirji so bili mnenja, da se pri temu divjanju preveliko smodnika postreli. Zato so pustili vjete Albance po 40 mož skupaj zvezati in so jih potem z groznim mučenjem z nožmi poklali. V mnogih krajih, ki so jih napadli podivjani srbski vojaki, se je sploh vse pomorilo, kar je bilo živega in vsa poslopja požgalo. Tako pripoveduje srbski list. ki gotovo ta poročila o balkanskem „junaštvu" srbske soldateske ne bode pretiraval. In za te srbske zveri, za te krvoločne divjake se potegajejo naši slovenski prvaki! Troški balkanske vojne. Balkanske države so izračunile svoje vojne troške tako le: Grčija od 30. septembra 1912 do konca marca 1913 skupno 349 milijonev drahem ; Srbija 226 3 milijonev dinarjev; Bulgarija 767 milijonev leva; Turčija 900 milijonev frankov. Vse skupaj koštala je torej balkanska vojna okoli 3 milijarde frankov, od katerih pade na balkanske zaveznike 18 milijarda. vršile so se dnč 20. oktobra pri nas občin volitve. Istotako smo že poročali, da se je tepal okoli volilne hiše Ivan Bozina. O t Bozini bi lahko še mnogo povedali. Dve de sta imeli pridnega hlapca, ki se je pa ne razdražil zaradi volitve in je moral kar složk zapustiti. Prišel je tisti Ivan Bozina; menda si je ta kaplan službo iskal, kčr mora od si Jurja oditi. Bog zna, koliko je dobil od td devic kapare. Dn& 26. oktobra se je posl Bozina od devic, katere so se silno jokale, on odide na Sladko goro. Pa ne vemo, če odšel na „kislo goro" ... Mi farani se kaplanom Bozina pač ne jokamo. Preje smo veli složno skupaj kakor angelci. Ali ko je človek k nami prišel, je vse razburil in sov štvo sej al. Napravil je s svojo^urovostjo ugle naše fare veliko škodo in istotako je škodo* sveti veri. Pravijo, da je zdaj prestavljen Sladko goro. Mi smo vsi srečni, da smo se duhovniškega hujskača in pretepača zne Sladkogorčane pa iskreno obžalujemo, da do tega človeka . . . Farani. Sv. Barbara v Halozah. Zopet nekaj o župnika Vogrina. Na praznik Male Maše oznani je pri rani službi Božji, da izostane za isti dni pozna sv. maša in večernice, da mora v Za?r na žegnanje; pa groma, kaplan je sam celo svojim voznikom se vozil, a Vogrin bil pa jedi 1. ure doma. Ali ni on potem očitno vse far-mane grdo nalagal iz leče. ? Ali ni to sramoto^ ljudi za norca imeti? Ali ne bi lahko bile ve černice, pa zavoljo župnikove lenobe so izostale Radi bi znali, zakaj da omenjeni dan ni bil i Zavrču na obedu pri dekanu, da se je v Les-kovec vozil v zaprti kočiji z svojo jezično de Liziko. Ali se to spodobi za enega duhovnika Pet župnikov že pomnimo, pa noben se ni svojimi deklami v kočijah vozil, ko Vcgrin pač ima hicno kri, kako Čudno! Tudi 18t< Tbi ftiisc joc e Ura: lis m ij vi d kt len n s{ ar V£ k: Dopis. Spodnji Gastaraj. Kakor an vu g« m on ač mi. birmo se je vozil z svojo deklo na Št. Vid in Trojici, drugače menda ne bi bili mogli birm Kaj poreče k temu knezoškof Napotnik? Le se je grozno blamiral z moštno zbirco za Šv. tarino in jubilejne odpustke; dobil ni namreč benega nosača, ko si noben ni upal, ko so Ij je že cel čas govorili, da ne dajo nič v iste n mene, ki se samo župnika primejo. Prav tako Za politične farje je še čiste vode škoda. Ža nika pa opomnimo, da si naj hitro priskrbi knjij go „Cerkvene pristojbine", kajti mi ga še bo jačili, koliko se sme računati od pogrebov, zvoj jenja i. t. d. Sicer že ljudje dosta govorijo tem, naj pazi, drugače se mu tako zgodi ko nj govemu predniku. Imamo že precej dokazov, kedaj bo mera polna, bo šlo črez. Takšnih pri-vandranih bahačev mi Barbarčani nikakor ne fft trebujemu In še z svojimi kolegi se ne zai topi i. t. d. Ali se-to spodobi za enega župniki, da prepove svojemu bivšemu kaplanu Rabusasr mašo brati v barbarški fari; in da mora omenjeni kaplan popolnoma na skrivnem maševati ko pride k svoji gorici, in to vse iz golega sovraštva, ko ni hotel tako plesati, kak mn j«Jrej župnik igral. Sicer mi nismo tudi za dotičnega kaplana, pa to vendar ne gre tako; saj cerkei ni njegova last, da bi delal kakor se bi mu po- ± ljubilo. Privoščimo temu škodoželnemu Vogriim fem< še par takšnih kaplanov, ko je bil Rabasa, difcelj« bi se manire boljše priučil. Ta je znal Vogriaijt^ sive lase naganjati, kaj ne g. fajmošter? Našt« 2g bi še lahko celo vrsto takšnih slučajev, pa afcdnj danes dovolj; mogoče ei bode zdaj župnik na-l,12C bavil „Cerkvene pristojbine". Vsevedež. pfc> ljev ela >je any ost isclji rtu. a tr smo že poročali, Na lovu po sreči pridejo le zdravemu, krepkemu človeku uspehi in celo izgledanje obraza, rast las in teint igrajo pri temu važno vlogo, kajti naše uspehe določajo mnogokrat navidezno postranske stvari. Storimo tedaj dobro, ako nelepe izpuhe, ture, vnetja, ozebline in zlasti razne rane hitro odpravimo, s čemur si prihranimo ne samo bolečine, marveč tudi pokvarjenja naše zunanjosti. Kakor vemo iz izkušnje, stori pri temu Fellerjev zeliščni esenc-fiuid z zn. „Elzafluid" vredno službe, kakor je ta bolečine odpravljajoči, vnetje pre- prečujoči fluid sploh pri vseh boleznih kož, pa-čenju teinta, solnčnega pika, pegah, trdi koži, srbenju kože, neprijetnem potu, nadalje pri izpadanju las, šupah na glavi itd. izbornega vpliva. Njena ekselenca baronica Freytagh pl. Lo-ringhoven, Gorica, Corso Verdi 36, piše: „Sprejmite mojo resnično zahvalo za vedno dobro došlo pošiljatev Vašega Elzafluida, ki mi je v hiši postalo istotako neobhodno potrebno, kakor voda in kruh. Vzamem povsod priliko, opozarjati druge na to in sem to poletje zopet v Port-schachu to edino Čudežno sredstvo večim osebam najtopleje priporočala." Naj bi naši čitatelji ta migljaj izkoristili in naročili poskusni tucat Fellerjevega fluida z zn. „Elzafluid" za 5 kron franko. Mnogokrat je slaba, rumena barva obraza znamenje slabe prebave, trdega telesa, zapiranji ali druzega motenja prebave in naši čitatelji bi tedaj tudi Fellerjeve odvajalne, apetit šujoče Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice1 v hiši imeli. To je lahko mogoče, ker stane 61 škatljic franko le 4 kron in se jih ravno tako kakor Fellerjev fluid dobi pri lekarnarja E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) .......fil. pri Vašem trgovcu ne ssmo „kocke za govejo juho", nego Izrecno Čarobnih možicev nimamo samo v basni. Mali hitri čarobni možici stojijo vsaki gospodinji na razpolago, katera si nabavi dra. Oetker prašek za pecivo. Pripraviti ima potem le še na Oetker-zavojih predpisane dodatke za najfinejše pecivo in žrtvovati četrt ure mešanju. V nadaljni pol uri zamore na i lepšo pogačo, najtečnejša močnata jedila na mizo prinesti. Kajti dra. Oetker prašek za pecivo napravi „vzha-janje" testa nepotrebnim. Vsako testo, ki sc ga z njim m pravi, je takoj gotov za peči. In vsako testo, ki se pripravi po Oelkerjevih receptih, daje rahlo, dobro redilno močnato jed. Zato rabijo pametne gospodinje le prašek za pecivo z znamkom blaga „Svitla glava"; ta je najboljši. 921 Samo prave z Imenom MA6GI In varstveno znamko zvezdo s križcem rč Kaj so „nemčurji" in kaj do so hujskači? (Izvirni dopis.) Za „nemčurje" imajo hujskači in prvaki l4/fte pravične Slovence, kateri skušajo v prvi i iti mir med Slovenci in Nemci napraviti ter o pripravljeni, egoističnim demagogom za dsko škodo reklamo delati. Od prvakov tako enovani „nemčnrji" imajo večidel višjo izo-izbo in je njih cilj brez vsakih zahrbtnih g >.¡¡sli splošno koristno skupno življenje. Po svo-m nastopanju bili bi slovenski hujskači naj-, lljši voditelji balkanskih čet. Saj hrepenijo na-«nofit po temu, da bi ta balkanski zistem tudi 'Jdomačih deželah vpeljali ter se kot nekake diktatorje proglasili. Zato iščejo ti nazadnjaški menti na vseh straneh nepostavnosti in ob-okcije. Trdni državni sestav jim je trn v oku, stave branijo njih načrtom. Zato sovražijo vse, ^I r je ces. kralj, državno! Ljudstvu zavijajo ti * iraki resnico in mu prinašajo pokvarjena po-čila. Vse, kar je za našo državo ugodno, za-*mujejo in zasmehujejo ter predstavijo Jjud-1 ro na lažnjivi način. Poročila iz sovražnikoma tabora pa olepšavajo in hvalisajo. Ako je roovina od vseh strani ogrožena, ako se našo .e~ onarhijo zasramuje, pozdravljajo prvaški huj-ači to z navdušenjem in so kar veselja pi- Izseljevanje. v. Velika sleparija z vojaškimi obvczanci, ki jc uganjala družba „Canadian Pacific-Com-ny" je opozarjala zopet na velikansko nevar-¿t izseljevanja za vso domovino. Prinašamo rej tozadevno zanimivo sliko. Zgoraj nam kaže a eljevanje iz posameznih držav v preteklem Jq. Največ ljudi se jc izselilo iz Italije (711.446); tretjem mestu pa stoji ž 3 A v s t r o - O g r-a (258.993). Najmanj oseb se jc izselilo iz iU mčije (25.531), komaj deseti del avstrijskih j a eljencev. Spodaj nam kaže naša slika izsclje-m mje iz Avstro-Ogrske v letih 1970 do 1910. edtem ko se je v letih 1870 do 1880 izselilo 291.900 oseb, izgubila jc naša domovina v z& «¡njem desetletju" (1900 do 1910) skupaj a- 20.000 oseb, to pa večinoma krepkih, za vo-s;o službo pripravnih mož. Ako bi se to iz-; evanje ne omejilo, bi naša armada hudo Überseeische Auswanderung aus europäischen Ländern ,im leržfen Jahre, j*- ' V Jralien England Überseeische Auswanderung . aus Oesferreich-Ungarn ivom Jahre 1870-1910.*Ä_ 1870-1880 1880-1890 1890-1900 . 1900-1910 291900 ^28600 650000 ' 11ZOOOO ^uswanöeruTigs-Sfafi>Nk; 02140 tančna določila za te velevažne tečaje glej v inzeratn! Podkvarski tečaj se prične z 2. januarjem 1914 na deželni podkvarski šoli v Gradcu Razdeli se tudi več štipendij. Natančneje določbe glej v inzeratn! Tečaj za kletarstvo se vrši od 12. do vštevši 17. januarja na deželni viničarski šoli v Silberbergu. Natančneje glej v inzeratu današnje številke! Živinski sejmi v Celju se vršijo vsak prvi torek v mesecu. Pri teh mesečnih sejmih ni treba nobene mitnine in nobene štantnine plačati. Pričakovati je na te sejme mnogobrojni obisk od strani lastnikov živine, kfer prihaja nanje tadi prav mnogo zunanjih kupcev. Umrl je v Ptuju bivši ključarski mojster g. Jos. O mig v 87. letu svoje starosti. Lahka mu žemljica! Umrl je v Ptnju g. stavbeni mojster in posestnik C e 1 o 11 i v 64. letu svoje starosti. N. p. v m.! Umrla je v Št. Vidu pri Ptuju mati špar-kasinega oskrbnika g. Rudi in bila z veliko udeležbo in pod asistenco 6 duhovnikov pokopana. N. p. v m.! Iz notarske službe. Justični minister prestavil je notarja dra. Franc S t r a f e 11 a iz Rogatca v Ptuj, notarja dra. Roberta Baurn-gartner pa iz Rožeka v Rogatec. Policijska psica „Asta", ki je last stražnika g. Fleiscbhacker v Ptuju, se je postavila v službo. Psica je vkljub svoji mladosti dosegla že lepe uspehe in je bila tudi že odlikovana. Opozarjamo torej občinstvo, da naj to dejstvo pri raznih zločinih vpošteva. Prva stvar je seveda, da se kraj, kjer se zgodi kak zločin, od kolikor mogoče malo ljudi prestopi. Kajti ako ljudje tam hodijo, ne more psica sleda sprejeti in uspešno zasledovati. Isto-tako je treba vsak zločin takoj naznaniti, da se policijsko psico čimhitreje na lice mesta spravi. Na ta način se bode gotovo lepe uspehe doseglo. Opozarjamo le na čudežne uspehe, ki se jih je v drugih krajih že s policijskimi psi doseglo. Svinjarja. V Gaberjih pri Celju posilila sta fabrična delavca Franc Lampret in Janez Grofi neko devetletno deklico. Vbogi otrok je zdaj težko bolan. Obesil se je iz neznanega vzroka 17 letni kontorist Jos. Legat v Mariboru. Bržkone je mladeniča slaba družba pokvarila. Nesreča. Vojak Franc Kohtheiser iz Ljubljane hotel se je iz Maribora brez karte peljati. Ko se ga je zasačilo, skočil je raz vlaka, a prišel pod kolesa, ki so mu eno nogo zdrobila. Odpeljali so ga v bolnico. Požar. V Arndorfu pri Celju pogorela je hiša graščaka Jeschounig. Pohištvo so deloma rešili, ali mnogo vrednih predmetov so cigani pokradli. Razven celjskih gasilcev došli so tudi gasilci iz Žalca. Celjski gasilci prišli so ob 8. uri zutraj domu, ali morali so takoj zopet k nekemu požaru v Dramlje oditi. Žaloigra. Posestnica Marija Medved v Za-vodni v okolici Šoštanja imela je dalje časa ljubavno razmerje z 18 letnim bratom svojega moža. Te dni pa je možu skesano svoj greh priznala. Kmalu nato je hipoma umrla. Splošno se sodi, da se je zastrupila. Ko je njen mladi ljubček in svak Franc Medved o njeni hitri smrti izvedel, čakal je z nabasano puško na svojega brata, da bi ga ustrelil. Sosedovi otroci so brata svarili, tako da se zločin ni mogel izvršiti. Franca Medveda so orožniki zaprli. Obesil se je v Št. Jarju na juž. žel. nad-vrtnar kmetijske šole Lenart Šantelj, baje zaradi slabih financielnih razmer. Zaprli so v Innsbrucku poštnega oficianta Rudolfa Pnvouka in ga oddali graški deželni sodniji. Piwouka je pred meseci v Celju v službi poneveril pismo, v katerem se je nahajalo 30.000 kron denarja. Od tega časa vzel si je dopust in je prav lepo živel. Njegova mati in sestra sta o tatvini vedeli in so ju vsled tega tudi zaprli. Pobalinstvo. V Mezgovcu bila je posestniku Cizerl že tretjič od neznane zločinske roke konjska oprava z nožem prerezana in mu na ta način velika škoda povzročena. Orožniki so poklicali stražnika g. Fleischacker iz Ptnja, da bi ta z njegovim policijskim psom po sledovih zločinca dognal. Pes je zasledoval sled do neke viničarije, ali tam je bil vstavljen. Sled je bila že pohojena. Smrtna nesreča. Na kolodvoru v Ptnju zgodila se je pretekli torek proti večeru grozna nesreča. V slažbi stoječi premikač Breznik prišel je namreč pod železniška kolesa, ki so nesrečnežu obe nogi zdrobila. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Breznik je bil oženjen in priden delavec. Požig. V Jurivasi pri Slovenski Bistrici nastal je ogenj pri posestniku Andreja Spes. Posestnik ima za 4000 kron škode. Domačini so pod vodstvom oberlajtnanta Vošnjaka požrtvovalno delali, da vstavijo plamena. Drugi dan prišel je umobolni Bartolomej Godec k orožnikom in je povedal, da je on hišo zažgal, to pa zaradi tega, ker je bil lačen in je hotel vsled tega v ječo priti. Požigalca so oddali sodniji. Požar. V Dramljah pri Celju nastal je ogenj in vpepelil hišo posestnika Štora. Gasilci iz Celja, Gaberja in Laškega so plamena pogasili in sosedna poslopja rešili. Pogorela hiša jo bila zavarovana. Samomor. V gozdu v Studenicah pri Maribora se je obesil železničar Johan Kamer. Neka ženska, ki je drva nabirala, je moža opazovala, ko je delal priprave za samomor. Ali mislila je, da se le šali. Ko je prišla pozneje tja, vidila je, da je revež že mrtev. Kamer imel je pred kratkim v službi nezgodo. Bil je hudo ranjen in se je bal, da ne bode nikdar več ozdravil. Ta bojazen ga je gnala v smrt. Vlom. V mestni parni pralnici v Ptuju vlomil je neki Tomaž Wrigth iz Argentinije in ukradel čes 84 K denarja, 1 revolver, 1 flobert-pištolo, 1 par čevelj, ter pobegnil. Doslej ga še niso zasačili. Pr Iz Koroškega. Napredni poslanec Nagele podal je v državnem zboru nujnostni predlog, v katerem pravi m. dr.: Dne 10. avgusta t. 1. padala je zlasti v občinah Št. Peter in Raden v okraja Velikovec toča, ki je povzročila na žetvi veliko Škodo. Prizadeta škoda znaša v občini Št. Peter 80.000 kron, v občini Raden pa 120.000 kron. Poleg tega je mrčesje v teh občinah zlasti na mrvi in otavi veliko škodo napravilo. Kmetski posestniki so v nevarnosti, da bodejo morali zaradi pomanjkanja krme število svoje živine znižati, kar bi bilo zanje pri današnjih nizkih živinskih cenah jako slabo. Z odpisom davka pa ni kmetom dosti pomagano. Od toče prizadeti kmetje nimajo nikakoršnega denarja, da bi si pomagali. Vsled tega predlagajo poslanec Nagele in tovariši, da naj vlada dovoli prizadetim kmetom v omenjenih občinah primerno državno podporo. — Upamo, da bode vlada uvidila nujnost te zahteve. Poslancu Nagele pa gre za njegovo marljivo delo vsa zahvala! Cesarjeva milost. Kakor znano, bila sta posestnika Šimon Pristovšek in Janez Oraže v Selah zaradi znanega šolskega štrajka obsojena vsak na en teden zapora. Cesar jima je to kazen odpustil in se jima je spremenilo zapor v 100 kron globe. Upati je, da bodeta imela zdaj več srca za našega presvitlega cesarja, nego za — srbskega Petra. Pa tudi to upamo, da se ne bosta pustila od gotovih prvaških hujskačev več našnntati v protipostavne neumnosti. Podpeca pri Črni. Piše se nam: Kaj to pomeni? Tako poprašuje nam dobro znani do-pisun v zadnjem „Šmiru" ; menda se mu nekako čudno zdi, da se po njegovi milosti titu-lirani „nemškatarji" v Helenegrabnu prav nič ne zmenimo za njegovo otročjo politiko. No, da gospodine ne bo mislil, da smo mogoče že vsi pomrli al» pa bogve kako daleč kam zabandrali, mu hočemo na kratko pojasnit celo stvar: Ko bi Vinkotova politika imela le količkaj upliva pri tukajšnem prebivalstvu, ozirali bi se tudi mi na njega. Ker je pa le z vsakim političnim korakom za eno blamažo bogatejši in ga sploh razumni ljudje le pomilujejo, drugi pa se mu zopet posmehujejo, tako tudi nimamo vzroka, razburjati se. Da pa hodi par svetohlincov in tretjerednic na Vinkotove sejme dolg čas prodajat, to nas še vendar ne more spravit iz ravnotežja in nam razburit našo mirno kri. Da bi pa hodili vaše itak brezpomembne shode motit, no za tako nizkotne nas pa vendar ne 8 imeti. Trditev, da bi se kdaj list „Štajerc" k brezplačno vsiljeval, je pa že precej en „pantofel", ki ga je Vinko gotovo po svoji pomeril in na klerikalnem kopitu sfabri Kajti mi pač nimamo onih čebelic, koje iz jo revnemu ljudstvu zadnji vinar iz žepa, potem porabi za gratis-papir. Usodepolna nesreča. V Tulčniku pri cu se je neki posestnik spri s svojim 8i Naposled je posestnik vzel sekiro in jo vr sinom. A sekira ni zadela sina, pač pa uči co Ano Filafer iz Glanhofena, ki je ravno sobo stopila. Težko ranjeno učiteljico so ljali v bolnišnico, surovega posestnika pa v Težka nezgoda. 15 letni hlapec J Alesch v Beljaku vozil se je na kolesu.-HI Janko Pintarič mu je prišel z vozom nasp in je nalašč konje udaril, da so se splašili da je prišel Alesch pod voz. Fant je bil si nonevarno ranjen. Krivega hlapca so sodniji i znanili. Pobalinstvo. V Radenthenu prerezal je i zaani zločinec v fabriki magnezita dva veli jermena in napravil na ta način za 300 škode. Ako bi ta zločin pravočasno ne opai zgodila bi se bila lahko tudi velika nesreča Grozna smrt. V Mežici prišel je pri radr. kn kovač Jožef Lessiak pod električne vozom ki so ga v hipu raztrgali. Bil je takoj mrtev Konj splašil se je trgovcu Pöllinger Strassburgu. Trgovec padel je iz voza in so mu možgane pretresle, tate da leži zdaj smr nonevarno bolan. Njegova mati bila je la ranjena. Hlapec pa je iz voza skočil in si nogo zvil. Požar. Pri Spittalu pogorelo je gospod sko poslopje posestuika Egger. Bržkone je nek do nalašč zažgal. Škode je za 900 kron. Velika delavska nesreča se je zgodila Flattachu na tamošnji planini Wollinitzen. lavci so tam les podirali in se je večja skup drevja nanje zvalila. Pri temu so bili trije c lavci takoj mrtvi in sicer: Martin Ladin M hael Wadlegger in Leopold Dionys. Delavi Alojz Strieding bil je težko ranjen, delavec Jož Pacher pa lahko. Pazite ne deco! Kočarica Elizabeta Rindli v Mühldorfa pustila je svoje otroke same sobi. Otroci so se igrali z užigalicami. Ko prišla kočarica nazaj, bil je njen Vh letni otn v plamenih. Pogasila je sicer plamena, ali otr je bil tako težko opečen, da je moral umre Vlom. V Velikovcu vlomil je neki tat p urarju Mairitschu ia ukradel zlatnine za 60(1 kron. Tatova oziroma tatove doslej še nii dobili. Tatvina. Pri mesarjih Frautschnigg Ploper v Feldkirchenu vlomili so neznani tata in ukradli prvemu 1170 kron, drugemu pa kron denarja. Kot sokrivca so zaprli dimnika skega učenca Blaha. „Smrtni greh." 16 letni hlapec Rado Gferer v Gendorfu zagrešil se je nad neki 9 letnim dekletom. Prepovedal je dekleta, bi o temu komu kaj povedala, češ da bi bil „smrtni greh." Otrok je tudi molčal. Ali drn^ ljudje so stvar odkrili in orožniki so nesrani neža zaprli. Detomor. Pri Rotenturmu vrgla je nefc ženska svojega novorojenčka iz vlaka. Zdaj i govori, da so detomorilko v Švici prijeli in soi niji izročili. Samomor. Zaradi domačega prepira šla j v Mdlnicu žena delavca Krölla v vodo. Mrlifi so šele čez par tednov iz vode potegnili. Pokvarjeni deček. Učenec Johan Granei ukradel je svoji teti na Danaju 140 kron i odpotoval potem k svojemu stticu v Granitztal Tam pa so mladega tata dali pod ključ Požig ? V Ettendorfa pogorela je Ninau* koča. Ogenj je spravil tudi bližaji gozd grofi Henckel v veliko nevarnost. Sami se, da je nek do nalašč zažgal. Posestnik koče Joh. Koli« trpi veliko škodo, k£r ni bil zavarovan. Umor pred 26 leti. Leta 1887 bil je posestnik Pröbstl v Untereberndorfu ponoči v svoji sobi z nožem umorjen in oropan. Njegova sestra je spala poleg. Cula je brata klicati. A koje šla tja, pahnil jo je nekdo nazaj in ji zagrozi s smrtjo. Vkljub temu je šla sestra skozi okn k sosedom po pomoč. Ali ko so ti prišli, naši ko sp me pc na ce gi' se na ('■ sa za na ja vc \n Ije bc V v Zc Dč n; ¡mrtvega posestnika. Zdaj, čez 26 let, pa prli bivšega posestnika Gregorja Reinhart. ga tega roparskega nmora in imajo baje ovolj dokazov, čeprav Reinhart taji. ma krfima Ustna V0ÖS17 Gospodarske. ■ Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Btcex zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo-■jirezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) ' pomenijo letne in živinske sejme). ■ Dne ■Grade ■ pri S Dne 11. novembra pri Sv. Martina pri Slove-(Gradcu**;v Marenperku**; v Bukfeldu; v Gleisdor-Jpri S*. Martinu** okr. Dcutschland^berg; v Re-J»rgu, okr. Feldkirch; pri Sv. Ani am Aigen, ckr. Kg: v Deutsch-Feistritzu, okr. Frohnleiten; v Stalini'*, okr. Voitsberg; v \Valtersdorfu**, okr. Hart-v Upnici; v Spodnjih Hočah* okr. Maribor; pri Jaitinu na Paki, okr. Šoštanj; v Rottenmannu*; v Smei'; v Ormožu**; v Ormožu (sejem s š:et naiji); Kaicii*; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Laškem**; Klinu*, okr. Murau; v Obcrw0lzu**; v Stallhofenu**, ■ Voitsberg; v Koflachu**, okr. Voitsberg; ■ Dne 12. novembra v Ptuju (sejem s Ščetinarji); Rriboru*; v Imenem (svinjski sejem) okr. Kozje. ■ Dne 13. novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski ■i): v Gradcu (sejem z rogato živino). Tbne 14. novembra v Rogatcu (sejem s ščeti-■: v Gradcu (z zaklano klavno živino). ^ Dne 15. novembra v Burgau* okr. Fursten-Fiiedbergu ; v Poilau** ; v Arvežu (sejem z drob-I; v Poličanah**, okr. Slovenska Bstrica; v Središču**, I'i Ormož; v Radgoni"; na Vranskem**; pri Sv. Ru-P, okr. VVeiz; v Brežicah (svinjski sejem). I Dne 16. novembra v Gomil ci, okr. Upnica. Dne 17. novembra v K Daoi° , pa ctlo patrono z užigalno opremo I Zažiganje se lahko zvršuje z navadnimi uzigalicami. dr°oMKadar pa nam je zažigati več nabojev hitro zapored, da sram-se prvi ne razpoči, preden smo gotovi z zadnjim in se nemo umakniti, je treba, da vzamemo užigalice, ki ljivo gore tudi v vetru. Da se ogenj laže prime , • «jgalae vrvice, jo blizu konca nalomimo in za 2 cm IaJ 80'na dolgo prerežemo, da se pokaže smodnik. Ko so vsi 1 SOd-gboji prižgani, stopimo za kakih 50—100 korakov na ¡stran in počakamo, pa se razpočijo. Priporočljivo je sla je M posamezne eksplozije, da vemo, če so se razpočili Vlrlič«75' naboj;. V slučaju, da bi kteri izostal, je najbolje, da ga pustimo v miru. Najdalje v treh dneh se vsebina pa-uone in užigalne kapice pokvari vsled zemeljske vlage unert :n je s tem odstranjena vsaka nevarnost. Ce hočemo >n in doučno mesto vendarleraz streliti, naredimo novo luknjo tztal. kakih 20 cm vstran od prejšnje. Navadno se pri opisanem rigolanju na površju učinek komaj pozna, zlasti če smo polagali naboje pre-QaUf " cej globoko. Poskušnja z lopato pa nam kmalu pokaže, |da so spodnje zemeliske plasti raztrgane in zrahljane nek- 10-20 cm globlje, kakor je segala luknja. Na isti na-čollerp se prepričamo, kako na široko je segel učinek, h teh poskušenj, potem uravnamo globino posameznih lu-jkenj, njihovo medsebojno razdalje, in lahko določimo 9 pO- množino lazstreliva (število patron) za vsak posamezni 8V°j| taboj. Prav na isti nač n rigolamo brežinast svet za na-lestra pravo novtga vinograda, samo da zadostujejo 50—70 tO je cm goioke luknje v razdalji 1—l1/, m, kakoršnajepač Troz||Jremija. Za vsak naboj vzamemo po eno patrono s 50 ali največ s 100 grami dinamona. h povedanega je jasno, da z razstrelbo lahko n&ŠUJrigolamo skoraj vsako zemljišče in da to delo lahko po-ibco uiavrin.o po ran.tnu in po kakovosti zemlje. Po »Kmet.« neki okno ; našli , Obisk nemškega cesarja. Pred kratkim obiskal je zopet nemški cesar Viljem II. našega vladarja in prestolonaslednike. Naj-prve je obiskal prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda na istega gradu Konopišt, kjer so se v krasnih tamošnjih revirjih izvršili veliki lovi. Potem se je peljal cesar Viljem II. na Dunaj in obiskal v SchOnbrunnu našega sivolasega vladarja. Od tod se je zopet vrnil. Ves obisk je bil jako prisrčen. Na kolodvoru v SchOn-brunnu sta se cesar Viljem in cesar Franc Jožef I. večkrat poljubila. Obisk je nov dokaz, da je zveza med Avstrijo in Nemčijo vedno ednako trdna in zvesta. Saj je cesar Viljem dokazal svojo zvestobo v naj resnejšem času, ko je Balkan Avstriji z mečom grozil .. . Naša slika kaže zgoraj grad Konopišt našega prestolonaslednika, spodaj cesarski grad Schtinbrunn, v sredini pa slike nadvojvode Franca Ferdinanda, cesarja Viljema II. in cesarja Franca Jožefa I. Zum Besuch KaiserVVilhelms lUnOesrerreicfi, Rudarska smrt. Poročali smo že o velikanski rudarski nesreči, ki se je zgodila v jami „Universal" pri Cardiffu na Angleškem. Vsled razstrelbe strupenih plinov nastal je v jami požar, ki se je grozovito hitro razširil. Poskusili so napraviti hitro zidovje, da bi s tem podzemeljski požar zadušili. Pa brez uspeha. Nesreča je bila tembolj usodepolna, ker je razstrelba uničila tudi vse priprave za izvažanje ljudi. Več sto rudarjev je našlo v podzemeljskem ognju svojo smrt in le nekaj popolnoma sežganih mrli-čov so potegnili na beli dan. Pred jamo so se odigravali grozoviti prizori. Na stotine rudarskih žena in nedolžnih otrok je čakalo pred rovom na vrnitev mož in očetov, pa večinoma zaman. Naša slika kaže prostor pred jamo, v kateri se je zgodila ta pretresljiva nesreča. Ali si že der UngliicKsgrube bel Cardiff,. naročil? Ako ne, stori to takoj! Vojne mornarice. Naša slika kaže razmerje med vojno mornarico posameznih velevlasti. Iz nje vidimo, da je Anglija na morju najmočnejša; njena vojna mornarica ima prostora za 1,873.075 ton. Takoj za njo pride Nemčija, potem Združene države severne Amerike, potem Francoska, za njo mala Japonska, ki pa s svojo mornarico vendar prekosi Rusijo, za Rusijo pride Italija in za njo Avstro-Ogr-ska (170.000 ton). Slika bode cenjene čitatelje gotovo zanimala. 9f76 GroRbrifonnien 1873075 to. SfaMsHK der vvichHgsren KriegsfloNen 1913/m. Deutschland 888 760 to. '/ereinigte Staaten 789 790 to. Frankfeich §| 533 707 to. M Japan > RuMand 276020to. Italien Oesterreich-Ung. 270 670 to 170100 to NT Zahtevajte v vseh trgovinah. gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčeve" u ž i g al i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri „Lan d er ban k", Dunaj L drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAVVITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Vdovec, 40 let Btar, štirikratni posestnik v vrednosti okoli 80.000 K, z lepo gostilno v najlepšem okraju na Spodnjem Štajerskem, blizu mesta in tovarn, želi se oženiti z gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti od 30 do 40 let in zahteva najmanj 12.000 K. Slike in ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Štajerca." 1074 lim ni Mflfi drugače denar mi! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prsa dobite pri rabi 1094 med. dr. A. Rix kreme za prsa. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. Kosmetisches Dr. 1. Rix Laboratorium Dunaj DL Beiasse 17iH. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ,.Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v dišavi A. Kauč, in „Adria Drogerie. Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za branitev autom. žepne pištole, precizno pristreljene v zistemih „Browning", „Steyer", „Mauser" in „Bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri že od K 6*60 naprej. Flobert-puške in karabinerji, d v o- ■ Wit t iA VU «• v- —------ X-------- --- --------------• J cevne Lancaster-lovske-puške od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd Cenik zastonj in franko 34 Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prot slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K — Tekočina za prsa in pljučc, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — Caj proti gihtu k 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek k 120 K. Prašek proti odvajenju krvi ▼ živalski vodi k 160. — Izvrstni strup za podgane, m®, ščurke k K l'—. Razpošiljate? L. Hflrbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Proti koščine, reumatizem in ishias je najboljše Beckovo pravo perilo iz velblodnje žime! 1010 Tovarna za pletenino z električnim obratom, športne jope, sveatri, lovske in športne oprsnike, rokavice, hlače, suknje, nogavice kakor tudi vsako drugo obleko za lov, zimski šport in za turiste. M. B e c k, Dunaj 19, HauptstraBe 30/48. K saisoni: Karlsbad, Marienbad, Franzensbad. Slikani cenik zastonj in franko. ! - samo K 5 - Da napravim mojo firmo posod znano, odločil sem se, oddati 20000 parov usnjatih _ čevelj na žnore moderne fagije- in dobrega usnjatega podplata, ki drugače 12 K koŠtajo, samo za izdelovalno ceno K 5'— za par. Vsak naročnik teh čevelj je z njimi tako zadovoljen, da postane gotovo moj stalni kupec in me v svojih prijatelskih krogih naprej priporeča. Se dobijo v vsaki velikosti za gospode in dame. Pošlje po povzetju export ARNOLD WEISS, WIEN, XIII., Ameisgasse 13/S. Gospodinje ! Previdnost!! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN 99 UNIKUM 66 1106 MARGARINE preiskusili. „UNIKUM" ni rastlinska margarina. „UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) z velcpasteurizirano smetano in ima vsed tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. „UNIKUM" ni umetniški izdelelek, temveč najcistnejài natarni produkt. UNIKUM" SCyj ciHe^a navat*n* puter garant'ran0 mnogo izdatnejša. SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. :ovi $ (Ovi jjio >dm Ijne Dim Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIPs „UNIKUM"-MAliGARI1S 0 Se dobi povsod. Posikušnje gratis in franko. Združene fabrike za margarino in puter, DUNAJ XIV. Hranilnica (Spaiiassa)^©^ vlad. državnega mesta Ptuj ••• Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zayod. mm m priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla e avst. ogersko banko. Strankam »e med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka cadeva pojasni in po vsem r z vstreže. ===== m m $ Občenje $ ^ z avst. ogersko $$ m bauk°- • m m m m Ravnateljstvo* ta» Vstanovljena leta 1802. m m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. m m m Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 8 50. Zaradi vstavljenja plačil raznih večjih tovaren se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podla ga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koŠtajo samo K 850 Pošlje po povzetju. S. Lustig, eksport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 1100 Obrobek zagospode. Ura, verižica, vžigalo z 6 kresili samo K 485. Pošljem vsakomur, da seznanim mojo tvrdko, krasno fanta z. srebrno remontoar-uro za gospode, najboljšo ploščato in bogalo kinčano ohišje, z zelo dobrem za-pinjačnim kolesjem, natanko idoča, 3 letna garancija z elegantno amerikansko duble-zlatno verižico in novodobno nikelnasto žepno vžigalo z 6 reservnimi kresili, ki zadostujejo za eno leto, vse skupaj samo K 4 85 po povzetju. Vsak odjemalec tega obrobka je gotovo tako zadovoljen, da ostane za zmiraj moj odjemalec in me bode dalie priporočal v kropi svojih prijateljev. Eksport ARNOLD WEISS, DUNAJ XIII, Ameiagasse 13/S. 1070 veliko trgovino Johann Koss, Celje ki pipo zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, ka) kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke* čevlje, sploh obutalo, Strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na--grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ^—