Številka 16. Trst v sredo 16. januvarja 1907 Tečaj XXXII Izhaja ra&fcl dan M c5 itatllai i Dimitll &a 5. nri. ca joieiflitiB ob 9. ari snu«'.. anione Šteriike procajaio po 3 nvč (6 Btotink) :.DOtar tobaferrnac v Tr-tu in okolici. Ljubljani. Gorici, •jo. Petru, Sež&ci. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini. Poatoini. Dombergu. Solkanu itd. 4 e" - 0y-ae0T Fe računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke mm t; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; Ofemrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov =•0 stot. Za oglase v tekstu iista do 5 vrst K 20, vsaka najina vrsta K 2. Mali ogU>?i po 8 st. beseda, najmanj p» po ^0 stot. — Oglase sprejema icseratni oddelek uprave Bitnost". — Plačuie se izključno le upravi „EdiooBti" Edinost S asilo poetičnega društva „Edinost4' za Primorsko Y edinosti je tao naroči!-:- brer dorrslAre nnročnino 3e uprava ne ozira Vsi doni-i i na: es nosljajo na iredni?tvo liflta. Nefrankov*? pisma ae do sprejemajo in rokopisi *e ne vračajo-Naročnino. OK-ia-iO in reklamacije e uošiljati na uuravo "ii?. UREDNIŠTVO; u I CAorzlo fialattl 18. (Narodni doia1 Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La?t-f konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konao'~r lista Edinost" v Trstu, ulica Oior^io Galatti St. 18. r PogtBo-brar.HnTfnl račnn St. 841.652, - 1'ELEroS itov. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u BRZOJfiUNE UE5TI. Avstrijska poslanska zbornica DUNAJ 15. Zbornica je danes nujnim potoni razpravljala poročilo ustavnega odseka o imunitetnem zakonu. Predlog gre za tem, :a se predsednika poslanske zbornice pooblasti. ivljenje. Ljudstvo je pobegnilo iz hiš in se vtnborilo na planem. Potresni sunki trajajo dalje. — Dementi srbske viade. BELIGRAD 15. (Uradno) Poročilo nekaterih inozemskih listov, češ, da namerava vlada predložiti upokojena polkovnika Mašina :n Popoviča v izvolitev za izpraznjen^ mesta državnih svetnikov, je popolnoma br^z vsake podlage. Dementi glede papeževe nuncijature v Petrogradu. RIM 15. Iz dobrega vira se dementuje •oročilo nekega francoskega lista, češ, da se • ršijo med ruskim diplomatičnim zastopnikom in sv. Stolico pogajanja zaradi ustanovitve nuncijature v Petrogradu. &kod francoskih škofov v Parizu PARIZ 15. Na današnji škofovski shod e došlo 78 od 85 francoskih Škofov. Šest »kolov je opravičilo svojo odsotnost radi bolezni. PARIZ 15. Z ozirom na začetek današnjega shoda se govori, da želi papež, naj bi škofje med drugim izdali skupno odredbo, ki bi Škofom dovoljevala, da smejo podpirati ubožneje škofije. V to svrho naj bi se izvolil odbor, sestoječ iz členov različnih škofij, ki bi imel nalogo, razdeljevati denar. Nadalje je papež priporočil, naj bi se izvolilo komisijo, ki naj bi glede splošnih vprašanj ter glede denarnih daril iz inozemstva stalno občevala z Vatikanom. PARIZ 15. Početkom shoda so papežu poslali škofje brzojavko, v kateri so ga zagotovili svoje zvestobe in pokorščine. PARIZ 15. Zborovanje škofov je bilo , v gradu Muette, ki se nahaja v gozdiču Boulogne otvorjeno ob 10. in pol uri dopo-. ludne. Na stotine radovednežev je gledalo, ko so se dopeljali škofje, katerih ie 80. Po odpevanju „Veni Creator" v kapeli je pričel shod pod predsedstvom kardinala Lecotu svoje delovanje, ter se razdelil v odseke. Vsako popoludne se bodo vršile plenarne seje. Nova doba in naš naoij onalizom. Naj se sodi že o volilni reformi, kakor se hoče ; naj ima ista še toliko hib na sebi; naj je tudi stokrat resnično, da volilna reforma ni to, kar bi morala biti ; naj je tudi neopo-, rečno dejstvo, da se čutijo hudo prevar j ene ravno oni, ki so najželneje pričakovali te politične reforme, uverjeni, da prinese ista zmago principa politične in socijalne enakosti in s tem povzdigo do stopiije enakopravnosti in enako veljavnosti njih, ki so bili doslej potlačeni pod tisto stopinjo, na kateri se začenja pravica do sogovora v političnem življenju v državi : naj je torej tudi res, da volilna reforma, kakor sta jo po hudih bojih vsprejeli obe zbornici našega državnega parlamenta, ne odgovarja pričakovanjem ravno najiskrenejih prijateljev absolutne politične in socijalne enakosti vseh državljanov — ostaja vendar dejstvo, da vsprejetje volilne reforme je dogodek zgodovinskega pomena. Vsprejeta volilna reforma ni čisto delo. Princip politične enakosti je moral pretrpeti mnogokatero težko amputacijo : pre-strižen je zelo. Vsprejeta volilna reforma se nam predstavlja kakor kompromis med teženjem sodobnega modernega in demokratičnega duha, težečega po vzravnanju vseh razlik med človekom in človekom, in med več nego naravnim prizadevanjem starih tradicij in privilegijev, da bi se ohranili! Ce tudi — kakor rečeno — vsprejeta volilna reforma ne pomenja še demokratizo-vanja našega parlamentarnega in političnega življenja v obče, vendar je gotovo, da je ista prvi velik korak do takega demokratizo-vanja. V bodoči parlament izvoljeni na podlagi volilne reforme pridejo novi elementi, ki prinesejo vanj tudi nove ideje. Če je že doslej socijalno vprašanje sililo v parlament tako rekoč skozi okna, pa vstopi v prihodnji skozi široka, odprta vrata. Na pragu smo torej velikih evolucij in sprememb na polju delovanja naše zakonodaje, a te spremembe bodo brez dvoma preobraže-valno delovale na vse naše politično in strankarsko življenje in stremljenje. Stare strankarske borbe bodo izginjale, oziroma se spreminjale, in navstajale bodo nove. Že sedaj, pod utisom dejstva, da je volilna reforma vsprejeta, vidimo tudi v nas Slovencih, kako vsi občutijo potrebo, da se pripravijo za bedoče nove razmere in potrebe. Vse je in-tezivno na delu. Dosedanje stranke sklicujejo zaupne shode in hite, da se z revidiranjem svojih programov in pomlajenjem svoje organizacije pripravijo za prihodnje delo in prihodnje borbe; a ob enem se snujejo tudi nove stranke. Naravno je to, kajti stranke, ki so okostenele in nimajo sposobnosti za akomodacijo novim razmeram, so že obsojene v politično brezveljavnost. Ali to sedanje vrvenje v nas Slovencih spravlja tu pa tam na dan tudi zelo čudne pojave — nove misli, nova gesla, ki bi utegnila — ako bi se splošno uveljavila — nav-stati naravnost usodna za narodni obstanek naroda slovenskega. Kdor javno zasledi je pisavo našega lista, mora biti uverjen, da i.p smatramo za nikako zlo, ako se v našem političnem in strankarskem življenju pripravljajo nova stremljenja in skušajo priti do veljave. Nasprotno : mi smo odločno proti monopoliziranju načel starih strank in obžaljuje-no trdovratnost, ki bi novim — elementom ne j hotela priznavati besede in veljave novim lju j dem z novimi nazori. Vsem bodi priznana primerna veljava, vsem bodi dana svoboda za uveljavljanje svojih nazorov. Tako tekmovanje vpliva blagodejno, spopolnjuje skupno sliko želja in stremljenj naroda, prinaša dobrega sadu in velike koristi za narodno skupnost : povspešuje politično dozorevanje naroda. Navstajanje novih strank kaže na vzbujanje novega življenja in se jim moramo le veseliti. Ali to naše veselje je skaljeno po nekih pojavih, po nekih novih parolah, obrnjenih naravnost proti nacijona-1 i z m u, proti narodni i d e j i, ki hočejo rušiti fundament vsej dosedanji politiki Slovencev. Neki novi list je rekel n. pr. kar naravnost, da so se narodne stranke preživele! Kaka je vsebina našega nacijonalizma, kaka je svrha našemu narodnemu boju ?! Priboriti hočemo svoji narodnosti in svojemu jeziku popolno enakopravnost na vseh poljih javnega življenja in stremimo po tisti formi narodnega življenja, ki jedina more dati na-, rodu popolno jamstvo, da bo izključen za bodočnost vsaki atentat od strani drugih narodov na podlage našemu samosvojemu življenju : stremimo po narodnem z j e-dinjenju veno upravno celoto,! po narodni samoupravi. Ti cilji naši gotovo ne involvirajo na-j rodnega šovinizma, ki ima res nekaj barbarskega, nemodemega in nedemokratičnega na sebi. Naš nacijonalizem tudi nikakor ne prejudicira reševanju družili modernih političnih in socijalnih problemov. Tudi najodločneji socijalni demokrat ne more opravičeno odklanjati tacega nacijonalizma, ki stremi za izvojevanjem pravic naroda. Nacijonalizem je bil doslej fundament slovenski politiki. In to mora ostati že iz j e d n o s t a v n e g a razloga, ker ni še dosegel svojega cilja. Vsako oddaljevanje slovenske politike od te temeljne podlage bi spravilo bodočnost naroda v nevarnost. Vprašanje je za nas povsem jednostavno : ali se hočemo ohraniti kakor narod ali ne?! Če hočemo to, mora naša politika ostati nacijonalna vse dotlej, dokler nismo ustvarili vsa jamstva za narodni obstanek. Kajti dispozicije na tistih straneh, ki ustvarjajo nevarnost za našo na-j rodno ekzistenco, se niso spremenile čisto nič: sovražne so nam, kakor so nam bile. Pri narodih, ki so si svoj obstanek že zagotovili in tudi izvršili svoje narodno ujedinjenje, v katerih je torej prenehala potreba borbe za narodni obstanek in narodno bodočnost, v takih narodih se more opravičeno govoriti, da se je nacijonalizem preživel. Pri nas pa, ki ne le da nismo še dosegli svojega narodnega ujedinjenja, ampak se moramo boriti še le za najelementarneja prava : pri na> .it' potreba borbe akutna. Zato kaže pri nas izdavanje gesel, naperjenih proti nacijonalizmu : ali da dotičniki |ne poznajo položaja svojega naroda in pa nevarnosti, ki grozi njegovemu obstanku, ali pa da so direktno izdajice. Nacijonalna borba je pri na3 neizogibna potreba — seveda taka, da ne kolidira /. drugimi modernimi stremljenji. Dobro in neizogibno je, da se tudi v našem narodu pojavljajo nove moderne ideje, socijalne in narodno-ekonomne naravi, in dobro je, da navstajajo struje, ki propagujejo te ideje. Ali temeljne podlage naši slovenski politiki se ne smejo dotikati : mi moramo ostati n a c i j o n a 1 n i v smislu borbe /a pogoje svojemu narodnomu obstanku. Drobne hrvatske vesti. Govori se, da bo namesto Adama Man-drovića imenovan intendantom hrvatskega gledališča Andrej Fijan, ta zvezda hrvatsko Talije. — Vladar je sankcijoniral hrvatski zakon o vspostavi porote, ki jo je svojedobno grof Khuen zrušil, da je mogel kratkim in sigurnejim potom kaznovati vsaki svobodomiselni in rodoljubni pojav v Hrvatski. Pangermanizem v Slavoniji postaja rak-ranu na telesu Hrvatske. Čujte tudi to : V slavonskem mestu Virovitici dobila je sedmo l ira kalvinskih otrok svojega posebnega kateheta. V njihovem nemškem katekizmu čitamo tudi to-le molitev : ,.Lass deine Gnade gross werden iiber ieinen Knecht Ivaiser \Vilhelm. u n s e r e n K o n i g u n d K e r r n. und -ein ganzes konigliclies Haus!" Dalje se moli za nemško mornarico in vojsko in za detitsrhe^ Reich ! Srijemski pangermani pa imajo celo svojega zastopnika v hrvatskem saboru ! ! Črnagora. Kneževska vlada je obvestila narodno skupščino, da že koncem tega meseca predloži proračun državnih dohodkov in troškov za leto 1907. — Zdravje kneginje Milene gre na bolje. Kneginja je odšla se svojo rodbino na Reko, da tu preživi zimo v blažji pomorski klimi. — Knjazinja Jelena, hčerka kralja Petra, je dospela na Getinje iz Rima. kjer je bila v gostili pri italijanski kraljici Jeleni. Dogodki na Ruskem. Novo leto. Iz Petrograda poročajo, da je minulo novo leto v polnem miru po vsej državi. VVitte obsojen na smrt? Petrograjski list „Rječ" poroča, da >o reakcij onarci obsodili grofa \Vitteja na smrt ter da je izvršitev te obsodbe poverjena dvema članoma. Ročna pisma carjeva. Iz Petrograda poročajo : v danes priobče-nem ročnem pismu na ministerskega predsednika Stolipina, omenja car najprej čas. v katerem je bil isti imenovan ministerskim predsednikom, ter mu je bila izročena težka naloga, da vzpostavi zopet javni red. Tekom 5 in pol mesecev je ministerstvo Stolipinovo z energičnim postopanjem imelo uvesti očitno zboljšanje razmer z ozirom na javni red \ /lic predrznemu nastopanju revolucij onarcev in ponavljanju zločinov, ki imajo namen, d; zmešajo vladajoče kroge. Car omenja pot« m zakonskih načrtov, ki jih ministerstvo pri- PO D LISTEK. M liipsloTOtem Pijemontu. Popotni utrinki iz Srbije. Piše Franjo Krasovec. VI. Kosovo! To je pusto tužno polje, na katerem skoro ni travčice, ni cvetice, ni gradiče črne zemlje, ni drevja, ni kamena, ni praška, ki ni bil obilno napojen ljudsko nrvjo. Narod srbski hrani vse svoje nevolje, m žalosti na tem polju. Neštevilna kakor pesek v pustinji leže po tem polju srbska srca in pokrivajo ono zemljo, kjer je uničil ;n upropastil en nesrečen dan srečo stoletij. srečo, silo in slavo utemeljeno od Nema-nirev in carja Lazara. To polje je posuto grobovi kakor po/.eta njiva snopovi žita. v vsakem grobu leži junak, ki je, padši. zadal roda svojemu ljuto rano. Slegli so se oni grabovi na Kosovem in vzravnali se zemljo, m čas tolikih stoletij je zacelil rane : samo ena. iiujljuteja, ni zarastla, ona rana, ki jo je izdajstvo Brankovićevo zadalo vsemu srbskemu narodu ! Tužna majka domovina oplakuje neumrle svoje sinove, poginivše na Kosovem in prebolela bi jih, da ne peče Vukova ljuta rana, ki je — podoba je — neozdravljiva. Ziv spomin padlih na Kosovem in zajedno živa in kleta nesloga, ki še dandanes vlada med Srbi, kali zrcalo jasnih izgledov po vesoljni jugoslovanski zemlji, po kateri povsodi gnezdi pelin med sladkim grozdjem, raste črni plevel med belico-pšenico in povsodi jad ogorčuje ljubav bratsko in nesloga zastruplja bratsko slogo. V neslogi samo smo složni. Ena kri teče nam po žilah, ena nam je slava, ena nam je minolost, skupna nevarnost, skupna nevarnost, enim govorimo jezikom! Zakaj nismo tudi enega duha ? !... V zadnji dobi se je tudi na jugoslovanskem horizontu začelo svetlikati ; dal Bog in sreča junaška; da ni to varljiva fata morgana ! Imel sem priliko razgovarjati se znamenitim srbskim historikom in on je trdil, da izdajstvo na Kosovem spada v svet izmišljotin, da ni nikakor historično dokazano, da bi bili Srbi na Kosovem vsled izdajstva izgubili bitko. Ampak turška premoč je bila tako velika, da se S. bom navzlic največji hrabrosti ni bilo možno vzdržati ; tako ogromni turški premoči, da so Srbi morali podleči. Srbski narod pa, da se ni nikakor mogel vživeti v dejstvo, da bi bil premagan : in da si olajša svojo tugo, si je izmislil izdajstvo. Navajam torej izrek srbskega zgodovinarja brez komentarja, pripominjam pa. da sem pozneje imel priliko pogovarjati se z mnogimi srbskimi inteligenti o Kosovem in večina teh je bila mnenja, da je izdajstvo na Kosovem narodova izmišljotina. Preidimo iz teh historičnih reminiscenc aa današnje stanje srbskega naroda v svobodni kraljevini Srbiji. Dolga stoletja je ječal narod srbski pod turškim jarmom, dokler ga ni ohrabril 1. 1804 Karagjorgje ter ga osvobodil. Politična situacija Srbije zadnjih dveh desetletij je malo utešljiva. Preveč razporov ter strankarstva in premalo složnosti. Od oktobra 1. 18s0 je imela glavno besedo v Srbiji takozv. „napredna stranka'4, ki se je začela tako nazivati šele začetkom l. 1881, ko so se v Srbiji zorganizovale 3 stranke : radikalna, naprednjaška in liberalna. Dosti časa je bila naprednjaška stranka spojena z radikalci v eno, ali na povelje kralja Milana, ki je hotel upliv najmočnejše narodne stranke (radikalne) oslabiti, oddelili so se nekateri in stvorili novo stranko „naprednja-škoM. Napredujaki so vladali nekoliko let, ali pogubnim vplivom njih prijateljice — Av- strije povzročil i so v Srbiji .,Zaječar-ko buno*4, o čemer sobili po zaslugi Niko! Krističa, starega krv oločnika, mnogi radikal i v Zajčarju postreljeni, čez 300 pa jih je bilo obsojenih v ječo. Nikola Kristič, vodja na* prednjakov, je nastopal jako ostro proti ra-dikalcem, vsled česar je postala imenova-buna ..bana". Ko sta kralj Milan in Nikola Kristić uvidela, da njiju politika je slaba, poklicala sta za voditelja Miljutina Garaša-nina, ki je 1. 1H84 povzročil nesrečno „srb-sko-bolgarsko vojno", v kateri je bila Srbija žalostno poni/ana. Srbsko-bolgarska vojna je postala vsled tega, ker so se Bolgari spojili z vstočno Rumelijo, kar je proglasil kralj Milan za kršenje mednarodnih dogovorov in napovedal vojno, ki je, kakor znano, končala mirom v Bukarešti dne 3. sušca 188b. Začetkom 1. 1886 je spregledal kralj Milan svojo zmoto in poklical v Niš konferenco načelnikov radikalne stranke (okolo 80) na dogovor, hočejo-li nadaljevati vojno in mu pomagati. Radikalci so bili pripravljeni za nadaljevanje vojne, ali samo pod lastno „vlado", zahtevajoči, da zamorejo vojno nadaljevati na svojo pest. V to, seveda. Milan ni privolil. Edino, kar so radikalci v tej konferenci izposlovali, je bila osvoboditev političnih zločincev iz 1. 1883. (Pride še). Stran IT. »EDINOST« žtev. 16 V Trstu, dne IG. jamivarja 19 ) pravlja za dumo in odredb, ki so potrebne, da jih minister stvo izvede še preden se duma estane. Car se potem zahvaljuje Stolipinu in vsemu ministerstvu ter izraža nado, da bo po sestanku dume in državnega sveta Stolipinovo ministerstvo istotako izvajalo carjeve načrte kakor doslej. Car Nikolaj je poslal tudi finančnemu ministru Kokovcevu ročno pismo, v katerem je omenil zaslug ministra za uredbo finančnih sredstev države in izlasti vspešno izvedbo državnega proračuna za leto 1906. Drobne politične vesti. Nova poslanska zbornica. V parlamentarnih krogih se govori, da pride v novo poslansko zbornico komaj polovica členov sedanje zbornice. Bolgarski državni proračun z a 1907. Kneževskim ukazom je odobren proračun Bolgarske za tekoče leto. Glasom tega proračuna znašajo redni prihodki 121,983.000 levov, stroški pa 121,969.44] levov. Sprememba na perzijskem prest o 1 u. Londonski listi poročajo, da je izključeno, da pride povodom spremembe na perzijskem prestolu do nemirov. Vse ugledne osebe različnih plemen, pri katerih se je bilo bati nemirov, so se že poklonile novemu šahu. Nova srbska stranka na Ogrske m. Budimpeštanski list rMagyar Hirlapu javlja, da je stara srbska narodno-liberalna stranka, kateri načeluje dr. Polit, sklicala skupščino v Novi Sad. kjer sklene svoj razpust. Istočasno se bo organizovala v novo stranko z novim programom. Središčem1 stranke bo Nova Kikinda, kjer je že pričel delovati dr. Banko Granič. Program .bo sličen programu srbske samostalne stranke na Hrvatskem. Tirolski deželni zboi. Z Dunaja poročajo : Neki trentinski poslanec je izjavil, da se Tirolci potegujejo za sklicanje tirolskega deželnega zbora na normalno zasedanje. Poslanec ie rekel, da se Trentinci ne bodo upirali, ako bo to zasedanje res normalno, ter se bo na istem razpravljalo tudi o vseli vprašanjih, ki pripadajo po pravilih v področje deželnega zbora, torej tudi politični problemi, ki se posebno tičejo južne Tirolske. Dokler pa nemški Tirolci trdovratno izključujejo vse te probleme iz programa delovanja deželnega zbora, ne bo možno imeti rednega zasedanja. Trentinci pritrde k večem v izredno zasedanje s programom, ki se omeji na pomožno akcijo za kraje, ki so trpeli vsled povodnji in drugih elementarnih nesreč in za razpravo predlogov glede javnih del. Španska vla d^a in anarhisti, iz Pariza poročajo : Španska vlada je naprosila evropske vlade, naj pazijo na mednarodne anarhiste povodom krsta prvega orroka španske kraljevske dvojice. Španska policija je bila obveščena, da se je osnovala anarhistična zarota, da vrže v zrak stolno i erkev v Madridu, v kateri se bo vršil shod. Sprememba na perzijskem prestolu. Londonski „Daily Mail" poroča iz Teherana : Karavane, ki prihajajo z juga, poročajo, da je del vojske proglasil šahom tretjega sina pokojnega šaha Muzafer Edina. Salar ed Dauleb. ki da hoče nastopiti proti -vojemu starejemu bratu. Pomorske šole na Kitajskem. 1/. šangaia poročajo, da je vojno ministerstvo sklenilo ustanoviti pomorsko akademijo! Tiensinu, ter pomorske šole v Nankingu, Vučangu. Fučanu in Kantonu. Na teh šolah s-' bodo izobrazovali častniki za kitajsko Hoto. Na teh šolah oodu poučevali angleški in japonski iiiatruktorji. Z^cvne ir^ti. Tržaški mestni svet je imel sinoči sv jo prvo letošnjo sejo. Seja je začela ob 7.! uri in 20 minut. Prisotnih je bilo 46 svetovalcev. Naši zastopniki -.o bili v polnem števila. Predsedoval je župan dr. Sandrinelli. Vlado je za-topal vladni svetnik A. Lasciak. Po prečit anj u in odobrenju zapisnika prejšnie »eje in pred prehodom na dnevni red. se je •jiasil za besedo svetovalec g. Gerdol« Povedal je o tovarni za konserviranje rib Kiiuk A Lauer v Barkovljah. Ta tovarna da zli a vodo, v kateri se nahajajo odpadki o> i-čenih rib, v jarke, a ta voda da prov-zroča grozen, neznosen smrad. Tovarna se u :!iaja uprav blizu šole in dogodilo se je, da s morali v Soli radi smradu zapreti okna. iJrosil je, naj se ukrene potrebno, da se od-1 pomore proti temu nedostatku. Ljudstvo v B; kovljah je vse razburjeno radi tega, ker — kakor rečeno — je smrad v resnici neznosen. Župa n je dejal, da se bo o stvari informiral. Svet. dr. V e n e z i a n je pa svetovalcu idolu ugovarjal, češ, da se ni obrnil na pravi naslov. V obrtnih stvareh odloča sedaj druga oblast, a ne mestni zastop. Aludiral je 1 - tem na odvzetje prenešenega delokroga. I'< tem odvzet ju ima namreč novovstanovljeni <■. kr. namestništvenosvetniški urad v rokah obr;ne stvari. Svet. Gerdol je dejal, da mu je to dobro znano. Znano da mu je pa tudi — in to je doznal iz ust samega predgovornika — i da mestni magistrat lahko mnogo stori v tem oziru, vsled česar on priporoča : naj se stori, kar se more. Za tem je bil sprejet predlog mestne delegacije za zboljšanje plač osobju javne snage. za kar se je odobrila svota 35.000 kron. O 4. točki dnevnega reda: „Predlog zdravstvenega odseka glede podpore društvu za pobijanje tuberkuloze", se je vnela jako živahna in dolga debata. Društvo je namreč prosilo podpore v svrho vstanovitve nekakega zavoda, ki bi skušal preprečati razširjenje tuberkuloze. V dotični spomenici je rečeno, da bi zavod izvajal svojo delavnost v začetku izključno v šoli. Zdravstvena komisija je dovolila podporo, in sicer v večjem znesku, kakor je zahtevalo društvo, ali pod pogojem, da se šola izključi iz polja delovanja društva. Od tod debata, v katero so posegli svetovalci! dr. Depiera, dr. Morpurgo, Rusca, Brocchi.: Mrack, Ravasini in drugi Slednjič je obveljal predlog svetovalca Brocclii, naj se črtajo iz predloga zdravstvene komisije besede : „da se šola izključi iz polja delovanja društva" ter nadomestijo z besedami : ,.da se delovanje društva ne raztegne na šolo kakor bojno polje' ter da se isto bavi z vsemi slučaji bolezni brez razlike starosti". Ta debata je trajala skoro do 10. ure zvečer, tako, da se ni mogel mestni svet baviti z ostalimi točkami dnevnega reda. Imenovanje sodnijskih tolmačev. Med sodnijskimi tolmači, ki so bili na novo; imenovani, sta tudi Simen Miki za slovenski jezik(?) v Celovcu in Josip Sulec za slovenski jezik(?) v Konjicah na Štajerskem. Večni Pogatschnig večno na ..dela '. Slovensko zveni njegovo ime, kar pa ne ovira, da ne bi bil mož velik in udan sin velike matere Germanije. Ni je nemške demonstra- i cije ali manifestacije v Trstu in v sosednjih krajih, kjer ne bi nastopal ta Pogatschnig kakor zastopnik tržaškega nemštva. To vam je pravi potovalni agent nemštva ob Adriji in poleg tega tudi agent piovocateur. Nobene prilike ne opušča, da ne bi se svojo osebo po svoje doprinašal v večo čast. slavo in — širjenje nemške velemisli. Tako ni manjkalo tega moža na shoduv nemške ljudske stranke v — Ljubnem na Stajarskem. V debato je; posegel tudi (»n v imenu tržaških Nemcev. | Povedal je, da ni še nič določeno, da-li Nemci tržaški postavijo svojega kandidata na prihodnjih državnozborskih volitvah, na vsak način pa bodo glasovali proti kandidatom irredente. Govoril je zbranim gospodom o potrebi, da se v Trstu osnuje nemška banka ter se izrekel proti ustanovitvi italijanskega i vseučilišča v Trstu. No, ne zanima nas tu toliko, kaj je govoril, ampak nas zanima dejstvo, da je bil j mož tudi v Ljubnem. Ce smo prav poučeni, ta Pogatschnig ni le velik sin Germanije, ampak tudi — c. kr. poštni oficijal. Zato bi pa res radi vedeli, kako službo opra v-i 1 j a ta oficijal, da mu preostaja toliko časa za potovanja v bližnje in daljnje kraje na nemške politične prireditve ? ! To bi bilo jedro. Drugo vprašanje je še bolj kočljivo. Ali res soglaša c. kr. poštna uprava s tem, da ta nje podrejenec sodeluje na takov prononsiran način na nemških političnih manifestacijah politično-agitatorične naravi?! Ne moremo prav umeti te svobode, ki jo uživa ravno ta in menda jedino ta gospod, ko vemo, da bi slovenskemu uradniku, ki bi se drznil kaj takega, takoj poklicali v spomin, da to ni pristojno za c. k. uradnika in bi mu bržkone tako posvetili, da bi mu — za-t e m n e 1 o pred očmi tako, da ne bi našel nikdar več poti na kako politično zborovanje. Kako so torej stvari s tem c. k. poštnim oficijalom in — velenemškim propagandistom ? ! Piccolova* tožba proti pok. ministru Hartelu. Ob smrti bivšega naučnega ministra Hartela toži „Piccolo", da je bil pokojnik sicer jako ljubeznjiv nasproti Italijanom in da ni tudi štedil z lepimi obljubami. Ali grenko jih je razočaral, ker ni znal ali; ni hotel nič storiti za uresničenje italijanskih postulatov. Vemo : -Piccolo" misli na italijansko vseučilišče v Trstu. Naj se potolaži: če Italijani niso mogli dobiti vseučilišča, pa mi Slovenci v Trstu nismo mogli; priti pod Hartelom niti do jedne borne ljudske šole! Kaj pa naj rečemo mi ? ! Z naših pošt. Iz Za vel j nam pišejo: Pri nas raznaša pisma neki Giovanni Spa-gnul — Italijan, ki ne zna niti besede slo- j venski. Velika večina prebivalstva pa je tu slovenske narodnosti. Je-li to pravično nasproti temu ljudstvu, in ni-li to tudi proti interesom poštne službe same, da se važno delo raznašanja pisem ooverja človeku, ki ne zna s tem ljudstvom občevati. Vrhu tega ima ta človek še to gotovo ne dovoljeno navado, da izroča — kadar se mu ravno zljublja tako — pisma neki drugi osebi v dostavljanje: porta questa lettera a ) omenjene, ki so neporabne postale, more občinstvo za nove zamenjati pod istimi pogoji, kakoršni so določeni za poštne vrednotnice. Dokler se ne izdado nove brzojavne golice, dofoljeno je rabiti za zasebne oziroma pristojbini podvržene državne brzojavke golice, ki so bile doslej v rabi, pod pogojem, da se i za vsako brzojavko prilepi na tako golico znamko za 2 stotinki. Ceh zvezki golic (zvezek po 50 komadov), kakoršni so se doslej prodajali v prodajalnah poštnih vrednotnic po 30 stotink, se lahko zamenjajo na vseh poštnih in brzojavnih uradih za drugovrstne poštne vrednotnice iste veljave, toda le do vštetega 31. prosinca 1907. Posamezne liste tacih zvezkov zamenjujejo poštni uradi na ta način, da dajejo za 5 tacih listov poštnih vrednotnic v vrednosti 3 stotink. Za izmenjavanje se ne zahteva nikake pristojbine. Z današnjim dnem odpravi se v internem avstrijskem prometu pristojbina za lokalne brzojavke. Besedna pristojbina za brzojavke v lokalnem prometu oziroma v prometu mej kraji, za katere se je rabila doslej lokalna pristojbina, izjednači se toraj s tem dnem z besedno pristojbino brzojavk na večje daljave in znaša najmanjša pristojbina za oboje vrste brzojavk odslej 60 stotink. Drugoredna telefonska postaja na Opčinah. Javna telefonska govorilnica na poštnem in brzojavnem uradu na Opčinah je spremenjena v drugoredno centralo telefoniš-kega tržaškega omrežja ter je odprta občinstvu od 1. t. m. Zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. Z današnjim dnem stopijo v veljavo zvišane poštne in brzojavne pristojbine. Nove telefonske pristojbine stopijo za sedanje naročnike v veljavo še le 1. julija. Jugoslovanski ekscesi v Pragi in „Adrija". V čeških listih čitamo sledeče „Poslano" : Člani slov. akadem. društva „Adrija", zbrani na svojem II, rednem letošnjem občnem zboru soglasna in kar najodločneje obsojajo nočne ekscese in škandale, ki so postali v zadnjem času sp°t žalostni: navada gotovega dela jugoslovanskega d;ia-štva v Pragi. Podobni nastopi zamorejo postaviti vse jugoslovansko dijaštvo, torej tudi to. ki se nikakor ne strinja s temi nastopi, v slabo luč pred češko javnostjo, na k'j< sodbi nam je in nam mora biti mnogo ležeče. Med jugoslovanskimi dijaki je gotovo pretežna večina takih, kateri so si v svesti velikih nalog, katere nanje čakajo in z eksce-denti nimajo ničesar skupnega. Da pa damo izraza svoji nezadovoljnosti z dogodki zad-njega časa, proglašamo, da bomo postopal-brezobzirno proti takim tovarišem, kater bodo s svojim neakademičnim ravnanjem oškodovali dober glas jugoslovanskega dijaštva ju prijateljske simpatije češke javnosti ter jih bomo družabno bojkotirali. Češko žurnalistiko pa prosimo, da v podobnih slučajih navaja vedno polna imena in ne generalizira, kal. r se godi prav pogosto. Za slov. akadem. društvo „Adrija" v Pragi: teh. .los. Pavlin, predsednik, — pravu. Jos. Goljevšček, tajnik. Na otvorjenju nove dvorane kon sumnega društva v Rojanu dne 20. bo sodelovala tudi tamošnja čitalnica. Sv. Ivan. Da hi vzbudili spečo podružnico sv. Cirila in Metodija k novemu, čil« šemu življenju, so se zbrali v četrtek v prostorih naše „Hranilnice" zastopniki svetoivan-skih društev. Na tem posvetovanju so javili nabiratelji, da so nabrali čez 100 novih udo\. od katerih je plačalo celoletno udnino že 61. To je že lep prirastek. Sklenilo se je nabirati novih udov še 14 dni. Na prih. sestanku pa se določi dan in kraj občnega zbora. Na.; bi ne bilo nobene svetoivanske narodne družine, ki bi ne bila upisana v prepotrebi. » družbo sv. Cirila in Metodija l TEŽAŠKA MALA KV DNI JLA. Tatvina na železnici. Neki skladišč i državne železnice pri sv. Andreju je dal predvčerajšnjim malo pred poludne aretovati 21 -letnega voznika Frana G., ki stanuje pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, ker ga je zasači . ko je skupaj z dvema drugima uzmovifiem.i ki sta pobegnila — ukral iz nekega železniškega vagona dva kosa litega železa, v vrednosti 152 kron. Ta dva kosa železa s-> bili uzmoviči položili na voz Frana G. in ju potem pokrili s kamenjem. Odveden na policijo, je Fran G. priznal, da sta bila ona dva kosa litega železa ukradena. Povedal je, d.. sta ona dva. ki sta pobegnila, nameraval, prodati ukradeno železo nekemu cunjarju \ ulici deli' Arcata po (J stotink kg. Dejal j da on nima s pobeglima tatovoma nič skupnega : ona dva sta mu imela plačati le vožnjo. Bil je vzet na zapisnik in potenj izpuščen. Roparski napad. Mizar P»laž Klavčnik, stanujoči v ulici Vittorio Alfieri št. 15, j šel predsinočnjim kmalu po polunoči iz me»t. proti domu. Ko je bil na trgu della Barrier:; vecchia, so ga likratu obkrožili trije zlikovci, ki so ga pritisnili k zidu in mu hoteli preiskati žepe. Na njegovo srečo sta pa ravm« v isti hip prišla mimo dva policijska agenta, ki sta — videča prizor — takoj skočila nad napadalce. Posrečilo se jima je prijeti dva, a tretji je pobegnil. Aretovana napadalca sta bila odvedena na policijo in tam vzeta na zapisnik. Sicer pa ju na policiji že dobro priznajo : eden je 18-letni Marij Fasel, stanujoči v ulici Rigutti, ki Je pod posebnim policijskim nadzorstvom, a drugi je zloglasni 53-letni uzmovič Alojzij Benčina, znan pod priimkom „Gigi de montagna". Prvi je prizna-storjeni zločin, drugi se je pa delal pijaneg; in je trdil, da se ne spominja ničesar. Gled tretjega njiju tovariša, sta pa oba trdila, d niti ne vesta zanj ter da sta bila sama. Seveda sta bila djana pod ključ. Ukral je suknjo vredno 5 kron strojevodji Della Venezia in vsled tega je bil are-tovan 20 letni kočijaž Fran N.. prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Vzgleden sin je 20-letni dninar Anton E., stanujoči z roditelji v ulici della Fontana Spri se je bil spri z očetom in je tega začel biti s pestjo. Vdaril ga je s tako silo, da ga je ranil pod levim očesom. Mati je dala malopridnega sina aretovati. Na policijskeu. komisarijatu v ulici Luigi Ricci so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Neznani tatovi. Trgovska tvrdka An t. Do Silla, ki ima svoje pisarne v ulici Ce i-lija. je dala prijaviti na policiji, da je neznan uzmovič ukral nje štirikolesni voziček, vreden 60 kron. — Težaku Benjaminu Siega, ki je v službi pri tvrdki R. Maccari v ulici della Fonderia, je neznan tat blizu obokov di Chiozza ukral z voziča skoraj 3 kg težak kos masla. — Čevljarju Antonu Schenk, ki iaiu svojo prodajalnico v ulici del Belvedere St. 2., je nekdo ukral iz prodajalnice 2 par i čevljev, vrednih 30 kron. — Edvardu Žigon, lastniku hiše štev. 530 v Škorklji, so ukradli svetiljko. ki jo ie imel pred hišo in ki je bila vredna 10 kron. Za krono. Služkinja Ivanka Gregorič. stanujoča v ulici della Madonnina št. 30, je prijavila predvčerajšnjim popoludne na redar- V Trstu, dne 16. januvarija 1907 »EDINOSTc štev. 16 »Stran Up -tveni stražnici v ulici Giuseppe Parini, da jej je v trgovini se slanino v isti ulici neka ženska ukradla eno krono, ki jo ie bila ona položila predse v rečeni trgovini. Dotična ženska je bila takoj pozvana na stražnico in •am je Ivanki Gregorič vrnila krono in jo prosila, naj prekliče ovadbo, kar je C-rregorič i udi storila. Smernica. Pretiran sodnik. — Sodnik obtožencu : Obtožen ste. da ste gospodu županu ukral prašiča, ki je tehtal dva kvintala. Kaj pravite na .o? — Obtoženec (žalostno): Kaj naj porečem na milostljivi gosp. sodnik ko se mi vsaka malenkost deva tako na tehtnico. Zamenjava začetnice. Jaz v hudi jezi opsoval sem ženo. a ona psovki zmenjala je eno le eno črko : psovka pa regij ati začela je. da moral sem bežati. (Rešitev prejšnje : TAT.) Koledar In vreme. Danes: Marcel, papež; . --.tezivoj : Tmislava — .Jutri: Anton, opat; Rati--lav : Deša. Temperatura včeraj : ob 2. uri • ; opoludne -j- 5 '»° Ceizius. — Vreme včeraj : ! Društvene vesti in zabave. Vsem slavnim društvom preko širnih gajev slovenske domovine! Letos ob-aja pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku pri Trstu dvajsetletnico svojega obstanka. Dvajset let bode kmalu minulo, kar se je zazibala prvič pesem ,.Hajdriha" tja preko sinjih valov, čarobne Adrije. Prvič so takrat, pred davnimi leti odmevali glasovi našega Iruštva ob pečinah bregov krasnega morja, : - r naznanjali svetu: rbuči, buči morje drijansko, bilo si in boš slovansko". Slovenci — dragi bratie ! Letošnjo jesen, bodi velika narodna slavnost na Prošeku. Takrat pokažimo tujcu, da za velikanski uost — od „rajba" do naše Adrije — primanjkuje tal — kjer bi mu postavili zadnji 3teber. Svet vedi takrat da ob krasnih bregovih Adrije — biva še krepak narod — narod slovenski Slavna društva! To naznanjamo že se-laj, da Vaai bode mogoče se pripraviti in »dločiti k sodelovanju. Slavnost se bode vršila 8. septembra 1907. Vsa društva so zaprošena, da nam že sedaj naznanjajo svoje sodelovanje. Slovenci pridite takrat k nam na obrežje čarobne Adrije, kjer se objameta — brata — sin planin in juga sin ! Vse slovensko časopisje je naproseno, da ponatisne ta naš poziv. Za odbor pevskega društva ..Hajdrili" na Pi-oseku. Alojzij Gori up Drago Komae t. č. predsednik. t. č. tajnik. Posredovalni Odsek ,.Trg. izobr. društva" rabi takoj mladeniča za trgovino stvin, starega 18 —20. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu vabi - svoje gg. podporne člane, pevce in pevke . tamburaše, na redni občni zbor ki se „o vršil dne 20. t. m. ob 2. uri popoludne. društvenih prostorih, ul. S. Francesco št. •i. 1. nadst. Veliki ples „Slovanskega pevskega u>tva" vršil se bode prihodnjo soboto 19. .nuvarja 1907 ob H1/- tiri zvečer v Narodni domu. Plesovodja g. J. Umek. Svira ojaški orkester. Odbor plesa ..tržaških gospa*' prosi \ g. vabljence, katere je odbor pogrešal na •Šotnem plesu, da se blagovolijo spomniti - kako malo odškodnino ter tako pripomoči emenitemu namenu ki si ga je odbor nadel • Darove sprejema pokroviteljiča plesa g.a. Roža dr. G r e g o r i n o v a, Via Giorgio 'Ti.latti št. 18 II. „Narodni dom". K ženski podružnici družbe sv. Ci riia in Metodija sta pristopili kakor novi ] . linji na posredovanje g.e Franje Ferjančifr : za. Marija Dolenc in g.a Matilda Turk. Naj našle mnogo posnemovalk ! ■ ■ ■ Veats iz Kranjske. Srbska čitalnica v Ljubljani. Pred m; letoma ustanov la se je v Ljubljani .Srbska čitalnica", ki si je v tem kratkem - i svojega obstoja znala pridobiti iskrene ..•.;>••.!5je tukajšnjega narodnega občinstva.! T<> v pričal tudi Silvestrov večer, katerega j je priredilo to društvo predsinočnjim v zgor-' rili prostorih ..Narodnega doma". Udeležilo se "a je mnogobrojno občinstvo, a vse je premalo prisrčno veselje in ona radost, ki je; i le med rodnimi brati. Duša večera je pl. Sladovi ć, izboren solist na tu-r v j. grotesken komik in muzikalen fantast. /< \ je burno pohvalo, into tako tudi gg. Barjaktarovic in Dragu tino vic kot odlična deklamatorja. Pevski del večera z znano preciznostjo izvršilo društvo „Slave ". Župan Hribar jc udeležnike iz Prage brzojavno pozdravil. Dramatične predstave na Notranjskem. Neka hrvatska gledališka družba pod Istvom g. Stoj kovica, sestoj eča iz 14 reb, priredila je zadnje dni več gledaliških redstav. v hotelu „Ilirija" v Ilirski Bistrici. Pr 1 slavij ali so se med drugim Freudenrei-hovi ..Graničari", igrokaz „Lola" in drama .. -jido". Občinstvo je bilo s predstavami prav zadovoljno. Včeraj je družba odšla v Pogojno. kjer tudi namerava prirediti nekoliko predstav, potem pa odide na gostovanje v Trst Nova čitalnica. V Ilirski Bistrici se je te dni ustanovila „Narodna čitalnica". Predsednikom novega društva je bil izvoljen trgovec Vinko S k e t, njegovim namestnikom pa I okrajni sodnik B e ž e k : v odboru so nadalje : trgovec in posestnik Domladiš, sodni pristav dr. Grasselli, davčni pristav Pern«' in tovarnarja Valenčič in Žnidaršič. Za botanike. V zanimivi študiji o nekaterih vrstili, sorodnih z okroglolistnato zvončico, poroča prof. Vitasek o novi zvončići, v učenjaških krogih znani pod imenom „Campanula Justiniana". Rastlina je dobila ime po nadučitelju Rajku Justinu, ki jo je t našel v škocijanski okolici na Primorskem., Posamezni eksemplari so se našli tudi na Na- i nosu. Premembe v davčni službi. Novoimenovani davkar Alojzij Podboj je v službovanje prideljen davčnemu uradu v Ilirski Bistrici, novoimenovani davkar Bogomir Z a-z u 1 a pa davčnemu uradu v Litiji. Davčni kontrolor Jakob D r o 1 je iz Podbrda premeščen v Postojno. Slovenski pesnik, župnik Anton Med- j ved, se je podal v ljubljanski Leoninum, da si utrdi svoje slabo zdravje. Vesti iz Istre. V Veprincu se je konstituiral novi občinski za«top. Zupanom je bil izvoljen jekleni Hrvat in rodoljub gospod Ivan Ba-j č i č. Vesti iz Goriške. Iz Koprive. Kruta smrt nam je pograbila iz naše sredine, moža, gospoda Josipa Batiča, ki je bil v najlepši moški dobi 42 let. Pokojnik jo ponesrečil dne 9. t. m. zve-! čer na Gradišču pri Prvačini. padši po stop-j nicah tako nesrečno, da si je zadal smrtni udarec v glavo ter je naslednjega dne ob 7. uri zjutraj mirno, brez bolečin, v Gospodu zaspal. Društvo „Zarja" v Koprivi izgubilo je ž njim najvrlejšega uda, ki je podpiral društvo se svojimi modrimi nasveti, ki ostanejo udom „Zarje" v neizbrisljivem spominu. A v spominu ostane tudi našemu kmetu, saj je on prinesel marsikaj poučljivega za njega s kmetijskega potovanja po daljni Švici. Mož ni imel veselega živlienja ne v otroški dobi, ne v mladcniški, ne v moški. Čeravno je bil moralno potrt, vendar ni izgubil upanja v boliše čase. Kamor je prišel, povsod in v vsaki družbi je bil sprejet z odprtimi rokami, ker je bil mož dobrega in plemenitega značaja. Zato nas je njegova tragična smrt globoko pretresla. Lahka naj ti bo zemljica na prijaznem griču v vipavski dolini, a tvoj duh naj živi v naši „Zarji" in med tvojimi znanci ! Vesti iz ECoroške« Komičen dogodek se je pred nekaj dnevi pripetil v Smohorju. Tamošnji župan Gasscr je namreč poslal domačo deklo k brivcu, ki se piše Pardon, rekoč : „Pojdi k Pardonu, in reci, da naj me pride obrit!" Dekla je te besede narobe razumela ter je šla mesto k Pardonu, k baron u, okrajnemu glavarju, kjer je potem povedala županovo; naročilo. Seveda je okrajni glavar vsled tega bil skrajno razburjen ter je vkljub pozni uri naročil komisarju, da se mora občinski svet takoj sestati na sejo. Ko so bili začudeni občinski odborniki z županom vred skupaj in se j je začela seja, še le tedaj so izvedeli, zakaj da so bili sklicani, namreč radi deklinega naročila. Tu se je pa pojasnila vsa stvar, na kar je bila seja zopet takoj zaključena. Radi dekline zmote je mislil okrajni glavar, da ga župan vleče za nos, vsled česar je v svoji baronski ošabnosti sklical občinske odbornike. Vrbsko jezero je od 10. t. m. popolnoma zamrznilo. Že nekaj dni prej je pa tudi zamrznilo Osoisko jezero. Vesli iz Štajerske. Šovinizem in narodna nestrpnost nemškega profesorja na celjski gimnaziji. Pred par dnevi se je dogodilo na celjski gimnaziji nekaj naravnost nečuvenega. Neki slovenski dijak je imel pred seboj svojo učno , knjigo, ki jo je bil (da jo bolje zavaruje); zavil v poseben papir ter je napisal na zavitek : „Zgodovina". Profesor zgodovine, Lex, je zapazil slovenski napis na zavitku in ta edina slovenska beseda : „Zgodovina", ga je tako razkačila, da je osorno in razburjeno skočil nad dijaka ter mu izjavil grozeče, da slovenski napis na zavitku ni dovoljen. Dijak je pač mislil, da je to le takozvan slab dov-tip, kajti svojo knjigo sme pač vsakdo označiti kakor mu drago. Drugega dne je prišel z isto knjigo in z istim napisom zopet v šolo. Ko je prof. Lex to videl, se ni mogel več brzdati, planil je nad dijaka ter mu kratko in malo prepovedal, da ne sme svoje knjige označiti s slovensko besedo, da mu to enkrat za vselej prepoveduje ter da je vajen, da se-njegovim poveljem vsakdo brezpogojno pokori. Dijak je pa moral zavitek s slovensko besedo : „Zgodovina" takoj odstraniti. Ta dogodbica priča povsem jasno, kakov duh da veje na c. ki*, viši gimnaziji v Celju, kake ideje vodijo in oživljajo profesorje na tem zavodu in kako tu odgajajo slovenske dijake.; Celjska gimnazija je v prvi vrsti namenjena Slovencem, ker je Slovencev v celjskem okraju ogromna večina in bi se ista ne mogla vzdrževati brez njih vkljub temu, da vlačijo na ta zavod nemške dijake od vseh možnih vetrov. i „Slovensko trgovsko društvo" v Celju priredi dne 2. svečana 1907. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju plesni venček na korist fondu za ustanovitev trgovske bolniške in podporne blagajne za Spod. Štajersko. Gospodarstvo. Predloge o pomorski plovbi. Kakor poročajo z Dunaja, se vrše v finančnem ministerstvu posvetovanja, kako bi se oba zakona o podpori trgovinske mornarice in o plovbi v Dalmaciji predelalo, da bi ju zbornica vsprejela. Pogodba z Lloydom pride pred zbornico najbrž prihodnjo soboto in sodi se, da bo vsprejeta. Potem bo vlada v prvi vrsti delala na to, da zbornica razpravlja zakon o podpori trgovinske mornarice, ker je dosedanji zakon nedostaten. Na zakonu se spremene še nekatere točke in meni se, da reši zbornica ta zakonski načrt še pred zaključkom zasedanja. Toda razpravljalo se bo tudi o dalmatinski plovbi in nade je, da reši zbornica tudi to predlogo. Predloga o zagotovljenju"! plovbe v Dalmacijo in o združitvi brodovlastnikov. ki preskrbujejo promet z Dalmacijo, v delniško družbo, je našla, kakor znano, mnogo nasprotnikov. Pogajanja se vršijo sedaj v zmi-slu, naj bi se aporte, ki jih prinesejo v družbo posamični brodovlastniki, primerno znižalo. Na vrednosti glavnic teh ladij naj bi se odpisalo 15%. S tem bi bilo od glavnice 600.000 kron na razpolago. Poleg tega naj bi se vplačalo nadaljnjih 600.000 kron nove glavnice Družba bi torej imela skupno 1,200.000 kron nove glavnice in s tem bi bila podana možnost, da se število ladij pomnoži z enim ali dvema novima parnikoma. Podružnica avstro-ogrske banke v Zadru. Te dni bo otvorjena v Zadru podružnica avstro-ogrske banke. Do sedaj je imela ta banka svojo podružnico samo v Splitu, a Dalje nr. 4. strani. Gospodarsko društvo v ^ojanu registrovana zadruga z omejenim porostvcm vabi na svoj redni občni zbor ki ga priredi v nedeljo dne 27. januvarja ob 10. uri predp. v društvenih proatorih. DNEVNI RED: 1. O lobrenje letnega računa. 2. Volitev novega odbora in nadzorništva. 3. Razni nasveti in predlogi. ODBOR. fGiulio Zanolla krojačnica TRST — ulica Tor rente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Si Točna izvršitev. — Cene zmerne. i Zdravnik dr A. Zahorsky \ S == ulica Torre Blanea štev. S - C ulica Torre Rlanea štev. 8 \ Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. t Telefon štv. 1384. Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vepre-jema vsakovrstne transporte od v-ake strani in na vsako stran. Ulaga bhigo, uplaČuje cariuo in daja posojila na b!a.;0. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik: Fi clier & Reelisteinfr nasl. Zastopstva : Benetke, Milan. Bupto Arsizio, Verona, Como, Chiass■> . — —--Turin. Luino, Mannheim. — — — m ^ffp^ w ^ Trgovina z manufakturnim blagom 5S.oss.ii & Saucich Naulednifti LnUi Rieci-ja Trst - ulica Malcanton št 1 O - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe ... od nvč. 60 napra ribelin ,r „....„„ 90 „ F Listanji žametasti novi vzorci „ ,, 20 „ s križnim tkanjem n. „ „ „ 28 „ navadni novi vzorci . „ „ 20 „ ,, mešani ,, „ 22 „ VELIKANSKA ZALOGA maj, nngovic, volnenih rut, Bnnelnih šalov, volnenih in svil^ziih prerez Trgovina z manufakturnim blagom 'Mtf&Bsii & Saucicli Nas.euuiti Luigl Kiccl-ja Trst - ulica Ma canlon št. 1 O - Trst komisijonar in zastopnik * ulica CHlOSZA 45 Gianoisi Ckiovanni Izključno zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetiljk Graetzin. - liicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna luč, takozvani električni plin, lOO sveč svetlobe, prihrani so 40° 0 na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. — Zaloga popirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamnoseke. jfdor želi m dobro ksulišec namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino Mrsko, desertno vino iz leta 1897; šumef i refošk. zadarski maraskin, Ink-sardo itd. — tropinovec, pristno olje !z oljk, likvorjev in špirita, naj se obrne na Zalogo, uSIca Farneto 3 „AlPro^resso Balmato" Tovarna pohištva lAlmtLBiiii ulica fšsHa £csa št. Z A L O G A : Piazza Rcsario št- l & Katalogi načrti in proračuni SČŠT NA ZAHTEVO. ^Sg $ Posrečilo se nam je sestaviti | spopulnjen in patentiran brzi stroj za nogovice PARIZ velika nagrada in zlata medalja. — — ]] s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domačo obrt s proizvajanj en. 3 nogovic in sličnih predmetov. Trideset-1 krat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. I Uporabo stroja „THE TICTORIA" je možno g naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v na-ših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poštnine prosto. — Odpošilja centrala : 7he Uictoria Stoeking~£o@m I C®. ? TRST, Corso Št 17. f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso t- 1 - — - ~" - • i I TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARM10 5. KATALOG! BREZPLAČNO. Btran IV »EDINOST« štv. IG. V Trstu, dne januvarij HOTEL BALKAN 70 sob. elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne. pecfcaj & 3C5gl HOTEL BAIjKA - sedaj so se gospoda na Dunaju spomnili tudi glavnega mesta Dalmacije — Zadra. Zabeležen bodi torej tudi ta simptom dunajske naklonjenosti nasproti Dalmaciji, če prav prihaja v dobi reševanja dalmatinskega ..pro-vizorijuma". _______ Razne vesti. Leopold Wolfling hoče postati zopet nadvojvoda „Berliner Tage-blatt" poroča iz Curiga, da je Leopold \Viil-fling (bivši nadvojvoda avstrijski) naročil enemu najuglednejih odvetnikov v Curigu. naj prouči juridični problem, ako bi zamogel zopet postati nadvojvoda, ko se loči od svoje sedanje soproge, bivše šansonctke Adamovič. Obe stranki sta uložili prošnjo za ločitev zakona. Tozadevna razprava se bo vršila v Ženevi. Napiti na francoskem denarju. Pr»d nekoliko dnevi je uradni list francoske vlade objavil naredbo linančnega ministerstva, da bo francoski zlati in srebrni denar v bodoče imel ca robu napis : ^Liberte, egalite, fraternite", mesto dosedanjega: „Dieu pro-tčge la France". — Do Ludovika XVI. je imel francoski denar napis : ,.Domine salvum tac regem" (Bog ohrani kralja). Ko je bila ustanovljena republika, izginil je ta napis. V IX. letu' republike (1802—03) je bil napis premenjen v „Bonaparte, premier consul*4 (Bonaparte, prvi konzul). V istem času je bil uveden napis na robu „Dieu protege la France", ki je sedaj odpravljen. Za kulturno jedinstvo Hrvatov in Madjarov. Madjarski odvetnik dr. Ema-nuel Fenes je izdal v Budimpešti brošuro, v kateri dokazuje potrebo madjarsko-hrvatskega kulturnega jedinstva. Ogrska mora dati Hrvatski vsako svobodo v okvirju celo skupnosti, da se zamorejo v Hrvatski razvijati zdrave razmere, Hrvatska bi pa od svoje strami morala stremiti za tem. da pride do kulturne skupnosti med obema narodoma. Hrvatski sabor bi moral skleniti, da se na hrvatskih srednjih in visokih šolah predava madjarski jezik ter skupna zgodovina Hrvatov in Ma-djarov, nadalje bi morali po možnosti biti zakoni za obe deželi jednaki itd. Na ta na-čin da bi se dosegel velik cilj kulturne skupnosti. Rockefellerjevi dohodki. Intimni Rockefellerjev prijatelj, milijonar Rogers, je povedal, da je imel Rockefeller v minolem letu 240 milijonov kron dohodkov, kar znaša na dan 660.000 in vsako uro po dnevi in po noči 37.500 K. vsako minuto pa 460 K. Potemtakem zasluži vsako uro ministrovo letno plačo. Rockefellerjevi dohodki bi lahko pokrivali letne potrebščine cele švedske kraljevine, pri tem bi lahko še daroval za dobrodelne namene 20 milijonov in še vedno bi mu ostalo 20 milijonov. Ako bi mu prišlo na misel, lahko bi obdaroval vsakega prebivalca v velikem znesku, kakor je Hamburg, z 2000 K, ali bi zgradil 1000 cerkev ali 400 velikih bolnišnic. Ako bi se njegovi letni dohodki spremenili v zlato, bi bila to teža dveh modernih lokomotiv ali 2000 ljudi. S cekini bi se lahko tlakovala pešpot na tri ure daljave. Ako pa bi se ta denar zmenjal v bakreni drobiž, naložili bi z njim 17 km dolg vlak. Madjarski dnevnik v Osjeku. — Madjari v Osjeku, katerih je precejšnje število, nameravajo tamkaj izdajati madjarski dnevnik, ki bo Ogrsko objektivno ohveščeval o dogodkih na Hrvatskem. Posrefina Ščuka V Bodenskem jezeru so ribiči ulovili ščuko težko 20 kg. V njenem želodcu so na>li človeško roko s tremi zlatimi prstani. Zdravstveno stanje črnogorske kneginje Iz Cetinja poročajo, da je v zadnjem ča>u kneginjo Mileno večkrat napadla mrzlica in bolečine v ledvicah. Te dni se te bolečine ponehale. Iz Rima je bil pozvan na Oetinje poseben specijalist. Cilinder propada. Pariška tovarna za cilindre je prosila uredništvo „Timesa". naj prepreči v svojih podlistkih norčevanje iz cilindrov. Satirični podlistki so tako uničili trgovino s cilindri, da je padla njihova produkcija v zadnjih letih od 22 milijonov na iest in tri četrtine milijona. Nov plovni kan^l namerava zgraditi Srbija v Požarevcu. Kanal bo vezal Donavo in Moravo. Gradnja bo stala 7 milijonov kron. Homanje v Meko Iz Carigrada poročajo. da je dospelo v Džedo 90.000 ro-marjev. namenjenih k grobu preroka Mohameda v Meko. — Toliko romarjev ni bilo tamkaj od pamtiveka. Da je letos toliko romarjev, temu utegne biti vzrok, da je bilo zn časa rusko-japonske vojne in za časa zadnjih nemirov v Kavkazu romanje zaustavljeno. Poleg tega je bila letos odpravljena v v Indiji tudi kvarantena. Važna iznajdbi- Iz Pariza poročajo: Veliko senzacijo vzbuja i/.najdba rizika d' Ar-govala in zdravnika Moiterja, s katero se žile čistijo s pomočjo električnih tokov tako, da bo odslej ozdravljivo poapnenje krvnih žil. Plavž je eksplodiral v Pittsburgu. I/med 34 delavcev so bili trije ubiti, sedem p?, nevarno ranjenih. Kaj se je zgodilo z ostalimi ni znano. Boje se, da so zgoreli v raztopljenem železu. Streljanje proti toči V Italiji in Franciji so se v letih 1902—1906 vršile sistematične posku-nje/glede zabranjenja toče s pomočjo streljanja, in sicer pod nadzorstvom znanstvenih mož. Streljanje se je pokazalo brevzpešno, tako da se je sklenilo to stvar popolnoma opustiti. Plašč bivše cesarice Evgenije Že osem dni je v trgovini bratov Fraenkel v Frankobrodu izložen na prodaj plašč bivše francoske cesarice Kvgenije, ki ga jej je bil svoječasno za ioo.ooo trankov kupil pokojni soprog Napoleon III. Plašč je iz enega komada, tri metre visok, nad tri metre širok, ves iz Aleconskih čipk. a vrbce so obvezane zlatom. Izdelan je v mešanem stilu baroku in Ludovika XVI. Na obeh krajih stoje medaljoni s začetnimi črkami cesarice. Ta dragoceni ,plašč" je bil namenjen za kronanje, ki se pa ni nikdar vršilo. Cesarica je oblekla ta plašč samo enkrat, leta 1869, povodom otvoritve sueškega kanala. Malo pozneje je bil ta plašč ukraden in poslan v Atene, odkoder je prišel v Ameriko; ko so ga zopet ponudili cesarici, je ona ponudbo odbila in ga ni hotela kupiti. Novoodkrite freske v Avignonu V palači papežev v Avignonu je tamošnji mastni župan odkril v sobi, v kateri je bival papež Klement VI. (1342—1352) odlomke krasnih slik na presno, ki so bile pobeljene z apnom. Slike so iz 14. stoletja. Male in velike parcele s bi-ami ob cesti v bližini mesta, so na prodaj po ucodnih cenah. Naslov pove ,.In?eratni oddelek Edinosti". I SUnna ii l!i ^Iko hočete kupili Dobro in cm otrobi, ovsa, moke iti \5 ObČ€ Sita, obiščite skladišče Vin i Marin Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M, ud. ZERQUBM31 iilica Lniji fla Paiastriiia 2 (osel nI. C) kv Slovenci! v TRSTU, ulica Vittorio Alfieri št. 10 Lastniki krčm, gostiln, his in stanovanj, mrežice in druge predme za plinovo razsvetljavo v prodajalnici <> o MALI OGLASI. Carlo Setla Detla v Trstu, via S. Sebasiiano 1, II. nad. PISARNA za posredovanje nepremičnin, posojil, —^^T zakupnin, zamen irz^irzr: in sploh trgovskih poslov. Uradne ure od 10. do 1. pop. in od 4. do <3. popol. Tapecirarska delavnica Albert© Sencich trs!, via Čiziano Veceilio št. 4 vsprejema vsako tapecirarsko delo in tndi popravljanja. ===== CENE NIZKE. - grmimo Mtet^f. Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst kjer najdete najprimerneje cene in trp< » :>! . Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo: raaatnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 atotink. riača se takoj. ===== fe ______xJt FRANCESCO S. DONAT! elektrotehnik TRST. ulica deli* Ac<|iiedotto 2 » Aiitorizovaaa elektrotehnična tielalaica s \ mehanično delalnico Sprejema vpeljavo el"Tttriene razsvetljave, ».voii t, r telefonov, strelovodov, kakor tudi mehanična <1- ! fl so v zvezi 7. elektrotehniko, kakor poprave «Hn»:.iii"-Ig nih laotorjev in preoanove svetiljk sistema. Franc Suc (ulica Barriera veechia štev. 5) Razprodaja lončevine in kuhinj • ske opreme. Zmerne cene._ Uonr ČI/rHlo (ulica Raffineria 5t. 3). Tovarna nci!l. OlVlUld gladčič, konfetur in kauditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo. 361 rinhrn ena 5ivilja izdeluje plesne oblete za UUUlU g0S pe jn gospodične priporoča se dobrim gospem. Naslov pove ,.Inger. odd. Edinosti44. 45 Gospodična slovenskih ?tarišev, ki je dovr-, fila 8-r azredne meščanske šole zmožna slovenskega, deloma italijanskega jezika si želi zboljšati službo. Naslov pove „Inserami oddelek Edinosti'*- 39 onn L|q£i zemljišča je na prodaj na le-OUU Klal l. pem prostoru na Opčinah. Več se poizve v trgovini R a ž e m na Opčinah. (41 ——— ge 0(jdasti takoj dve sobi. Ilica V najem S. Francesco 15., I. n. (40 si želi premeniti službo za kakega to-» idldl varniškega vratarja. Naslov pove „Iu- Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovara tovarna sodov izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, Uodisi za viuo, Špirit, likere, tropinovec, olje, alivovec, maraškin itd. Jamčin za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram TRST, ulica S, Francesco 44. Velika zaloga istrijanskega in dalmatinskega viEa. belega in črnega i? najboljih kleti, maršala I. vrste na debelo in drobno Pošilja na doni brezplačno v^ako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. Ul. G4ov. Boooacclo 11 FEATELLI de GIOI&, Trst seratni oddelek Edinosti' MfoHo iirinuo brez otrok' ,ePe Zl,nauj°sti; midUa UUUVd službo za governantko, ali hi^no gospodinjo. Govori slovensko, laško in nemško. Ponudbe pod Mlada udova ' na ..Inseratni oddelek Edinosti". 1450 illirilliom ^^l0 hišo z vrtom, ako možno v IVUpUJCill Skorklji. Hiša ne sme biti stara, mora imeti vodnjak z zdravo vodo. Največ lO-OOU kron. Ponudbe na ..Inseratni oddelek Elinoeti" H i S a 5 T. 15C0 nUO Hruvini (akllPn« « iščeju za i'e- UVC UI UAIIII bruvar ali avgust) dve stanovanji (5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod ..D. D. 8U na rInseratni oddelek Edinosti". 17O0 Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča parije vdove Salarsisi Ponte della Fa&ra 2 I ul. Poste Nuove 5 (vogal Torrente). | „Alla Cittd di Londra Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angieški). Specijaliteta: blago tu- in inozemski!, ovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši Uiodi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah Dunajska prodajalnica slanine Cene ]ako zmerr.e in izvršitev popainr.. D GIOKttlO HI TTEK ^v^N^vTRST — ulica della Caserma št. 19 Palača Vianello poleg Kinematografa ED'SON, Prodaja prekujenega in svežega mesa, vsake vrste salamov iz Modene, Bolonjc, Vcrone in Ogrskih. — Klobase Neustadter in Kranjske. — Velika zaloga svežih konserv in konserv v žkatljali. omake in sir vsake vrste. Zastopnik in zalagate}j odlikovane tovarne konserv „MONDO" Prodajalnica je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena natančna. je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. EHBHHEISBEflBBH se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3" K v odlikovani lekarni PREKOINfi Pošiljat ve po poštnem povzetju Zaloga dalmatinskih vin lastni pridelek v Kuai pri Trpanj i Marko Orbanoulc Trst — via della Sani ta Stev. is Prodaja na debelo: v sodčkih, damižanah in steklenicah. Pristno olje. . . ' . ških vaj in kontrolnih shodov, . brovoljstvo, ženitbs. dosezanje 4 ugodnosti glede prezenčne službe ■ .-piv A v vojaške šole itd. itd. ' 3 B Pooblaščena je zastopati stranke ^ upravnimi obla^tnijami. " Posreduje v najtežavnejih «lu: l 10. —is. oji ; i j ^ajn ^aa^ ^ _ a F^an Kociančič, Trst via Carapanile št. 11 (P. Ponteros Naznanjam vsem slovenskim družinu m . ricum, da aem prevzel ¥eiiko trg^vseig jestvira z mešanim blagom blago prve vrste po jako nizki • Pošiljam blago tudi od b kg uaprej : : <;• povzetju ter se priporočam za mnogo. Vsako zo"bobol, vsako neprijetno odstranjuje hitro ia trajnu b^lzamiriin voda za usta, čisteča istočasno zobe, '0 zobno meso, učvr^ćujoća in zabran_':ij zob. 1 etekleničica 40 nvč., h poŠto -0 l om Dobiva -e samo v lekarni 3>KAXTYTAB"S d u e mor i'.l TRST. Municipalna pa!;<