delovnega kolektiva SOZD Iskra — 28. decembra 1987 — številka 46 Pesem namesto uvodnika Zadnji dan v letu vse najbolje želimo si na svetu. Ljubimo čas, v katerem živimo, po sreči in zdravju vsi hrepenimo. Kako bi lepe trenutke snovali vsak v sebi in sebe spoznali. Saj ni mogoče pesmi peti brez posluha, kaj imeti. Leta-hitijo, pred nami v neskočnost vsi si želimo le lepšo bodočnost, kot bi poslušali modre preroke za srečno in zdravo si stisnimo roke. Srečno '88 Vse, kar čakamo, da doživimo posebno, kar najbolj si želimo, naj Iskra naša bo vedno goreča, za vse skupaj pa zdravje in sreča. Julij Kožuh Iskra SOZD Peta seja KOS SOZD Iskra Sanacijski programi morajo realno radikalno zarezati! Položaj Telematike je težak in kritičen, kar pa ne pomeni, da ni rešljiv. V naslednjem letu pričakujejo, da bodo zmanjšali izgube kar za 30 do 40 odstotkov. Na torkovi seji Iskrinega sindikata je glavni direktor delovne organizacije Telematika Andrej Polenc že uvodoma na široko orisal stanje in kritične elemente delovne organizacije in pri tem predvsem opozoril na velike viške delovne sile. Tako je predstavil tudi rešitve in akcije, ki so si jih začrtali že s sanacijskim programom za preseganje kritičnega položaja, v katerem se že nekaj časa nahaja ta Iskrina delovna organizacija. Andrej Polenc je omenil tri nosilne programe, ki bodo nosilci sanacije v naslednjih letih. Od programa Iskra 2000 in programa Terminalov si v Telema-tiki obetajo dobre rezultate že v prihodnjem letu, medtem ko bo potrebno program Velikih javnih sistemov še dodobra oživiti. Poleg ukrepov, ki bodo morali biti v bodoče bolj usmerjeni v ekonomiko poslovanja, bodo v delovni organizaciji, kjer so pred kratkim uspešno izvedli referendum za enovito delovno organizacijo, velike probleme predstavljali prav ogromni viški delovne sile. Pri ukrepih, ki bodo zajemali vse od predčasnih upokojitev, dokupa delovne dobe pa do premeščanja in prestrukturiranja, bodo vsekakor pazili, da delavčev socialni položaj ne bo prehodno prizadet. Tako so tudi v razpravi člani sindikata odpirali vprašanja glede viškov delovne sile, pomoči družbe pri sanaciji in investicijah pa o reševanju celotnega sklopa Telematike in ne samo telefonije. Govorili so tudi o njenem tržnem položaju tako v Jugoslaviji kot v svetu pa o sodelovanju z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci telefonije. Tako je tudi glavni direktor Telematike na vprašanje glede izbire licenčnega partnerja odgovoril, da so pri odločitvi licenčnega partnerjatemelji-to in strokovno analizirali vse vidike odločitve o licenci in da so strokovno odločitev z njihove strani že prinesli. Ob zaključku te točke dnevnega reda je Koordinativni odbor Iskrinega sindikata zahteval polno odgovornost poslovodnih in strokovnih delavcev za predvidene rezuh tate investicije, kar bo v bodoče tudi nenehno spremljal. V nadaljevanju seje je predsednik Poslovodnega odbora SOZD Iskra Franc Šifkovič na kratko predstavil trenutni položaj Iskre in se pri tem dotaknil nekaterih elementov, ki negativno vplivajo na celotno stanje in poslovanje Iskre. Tako je pri tem omenil obračunski sistem pa protiinflacijski program in opozoril na premajhno vlaganje v lastna sredstva in na tendenco zoževanja tržišč v celi Jugoslaviji. Ko je ocenil prioritetne naloge, je Franc šifkovič dejal, da ne smemo pozabiti na dejstvo, da se Iskra glavni nalogi, to je planu izvoza v letu 1987, vse bolj približuje, da se je razmerje med konvertibilnim izvozom in uvozom izboljšalo pa da so bili narejeni pomembni premiki na kadrovskem področju, z postavljenimi kriteriji pa smo uredili tudi področje naložb. Pri tem pa je opozoril še na vedno nerešen problem celovite kakovosti in odprto nalogo novega izdelka. Ko je spregovoril o nalogah v naslednjem letu, je povedal, da bo plan za leto 1987 januarja že pripravljen. Najprej je treba pregledati vseh dvanajst programov in to predvsem z vidika trga. Kadrovska politika bo v naslednjem letu ostala nespremenjena, potrebno pa bo začeti s spreminjanjem poslovne in samoupravne organiziranosti celotne Iskre. Vseh izgub, ki jih bodo Iskrine delovne organizacije prenesle v naslednje leto, Iskra sama ne bo mogla pokriti. Zato bo po besedah predsednika Poslovodnega odbora dobila nekaj sanacijskih kreditov, ampak samo za saniranje programov, ne pa tovarne. Beseda je tekla tudi o 2700-ih strokovnjakih v Iskri, ki so razbiti po posameznih delovnih organizacijah, zato pa je treba te razvijalce vzpodbuditi na osnovi programov in jih združevati na osnovi projektov. Člani Iskrinega sindikata so tudi nakazali na problem odhajanja strokovnjakov in odliv znanja izde-lovnih kolektivov, ki v današnjih razmerah predstavlja vsekakor nezanemarljivo težavo. Zato so predlagali, da bi treba te stvari začeti tudi zakonsko urejevati. Torkovo sejo so člani Koordina-tivnega odbora zaključili s pregledom potrebnih evidentiranj za organe na nivoju SOZD Iskra ob volitvah v letu 1988. VŽ Področni kolegij za organizacijo in informatiko Postopno oštevilčenje Iskrinih izdelkov Iskrina računalniška mreža, Iskra-borza in uvajanje JANA in drugih BAR KOD so tri prednostne naloge, ki jih bodo Iskrine delovne organizacije v naslednjem letu skupno financirale po sedaj veljavnem sistemu. Skupna vrednost teh nalog je 250 milijonov dinarjev. Ko so na sredinem področnem kolegiju za organizacijo in informatiko pregledovali predlagane projektne naloge za naslednje leto, so delovne organizacije dale prednost zgoraj naštetim nalogam, hkrati so tudi vsi podprli predlagane programe dejavnosti INDOK in STANDARDIZACIJE in se dogovorili, da bodo druge projektne naloge financirali z interesnim združevanjem. Poleg tega so sklenili, da naloge, za katere posamezne delovne organizacije iščejo zunanje ponudnike, da pač v bodoče te naloge predlagajo na samem kolegiju in tako dajo možnost tudi Iskrinim izvajalcem, da pripravijo ponudbo. V nadaljevanju seje je beseda tekla tudi o označevanju Iskrinih izdelkov in stališče organizatorjev in informatorjev glede uvajanja Iskrinih standardov za materiale in izdelke je, da se ti standardi uveljavljajo postopoma, pač tako, kot se bodo odločale posamezne delovne organizacije. Pripombe in predloge pa bodo posredovali temeljni organizaciji STANDARDIZACIJA. Člani kolegija so govorili tudi o uvajanju bar kod na Iskrine izdel- ke, ki bo v prihodnjih letih postalo nepogrešljivo, če bomo hoteli izvažati naše proizvode. Toda nekatere delovne organizacije se tega še ne zavedajo in zanemarjajo pomembnosti črtnih kod. Na kolegiju so sklenili, da bo Iskra pristopila k bar kodam, do petega januarja pa bodo počakali, da se bodo še nekatere delovne organizacije odločile glede uporabnosti črtnih kod. Iskrini organizatorji in informatorji so se seznanili tudi z novostmi v računalniški mreži Iskre, ki že zelo dobro deluje in vključuje kar veliko subjektov, od Iskrinih delovnih organizacij, ki so v skupnem računalniškem centru, in Univerzitetnega računalniškega centra, pa do Instituta Jožef Stefan in slovenske narodne banke. V sklopu tega so pregledali tudi delo na projektu izvoznega poslovanja (ISIP). V naslednjem letu bodo pripravili nov predlog tega projekta (ISIP 2), kjer bodo skušali odpraviti nekatere tehnološke in vsebinske pomanjkljivosti. T ako bodo skušali doseči večjo uporabnost projekta pri dobaviteljih, zboljšati računalniško izmenjavo podatkov s poslovnimi partnerji, m omogočiti večjo dis-tribuiranost računalniške obdelave podatkov. Ob koncu seje pa so člani kolegija pregledali program projekta »vpogled v stanje dinarskih računov Iskra banke«. VŽ _ Novoletni pogovor s Francem Šifkovičem »Zelo težko bi bilo oceniti, da je bilo letošnje leto izrazito slabo, še težje pa, da je bilo posebno dobro. Kazalo bi oceniti najprej tisto, kjer smo se kolikor toliko približali zastavljenim planom za letošnje leto. Na prvo mesto bi postavil izvoz, kjer smo se močno približali 300 milijonom dolarjev. Odstotek povečanja za lansko leto je sicer majhen, zato pa izrazito odstopa izvoz na konvertibilno področje, kjer smo dosegli za 12% boljše rezultate. V letošnjem letu smo dalje vendarle uspeli umiriti zaposlovalno politiko in malenkostno izboljšati izobrazbeno strukturo naših delavcev. Žal so nas dogajanja na tem področju prehitela, kajti Iskra se je v letošnjem letu prvič morda odkrito spoprijela s problemi tehnoloških presežkov, z zahtevnimi problemi spremembd sestava, z zamenjavo programov, z uvajanjem novih programov. In tretjič — dosegli smo nekatere premike ha področju naložb predvsem v tem, da smo postavili sistem selekcioniranja naložb in prioritete ter sprejeli odločitve za vse pomembnejše naložbe v prihodnjem letu. Omenim naj tudi da smo letos uspeli opredeliti strateške cilje Iskre, ki bodo veljali najmanj do konca tega petletnega obdobja, prepričan pa sem, da bo večina teh ciljev ostala v veljavi tudi" do leta 2000.« Ali bi morda malo podrobneje spregovorili o teh strateških ciljih, oz. prihodnjih opredelitvah Iskre? »Opredelili smo šest strateških ciljev in z njimi ter drugimi nalogami in usmeritvami Iskre bomo v prvih mesecih prihodnjega leta seznanili vse delavce Iskre tako, da bo vsak vedel, kakšna je usmeritev Iskre, kaj Iskra hoče in za čem Iskra teži. Seveda pa smo se v letošnjem letu spoprijemali z ogromnimi težavami in problemi, pretežna večina pa je bila sistemske narave. V prvih mesecih, skupaj pol leta, smo se ubadali s problematiko plačevanja v tujino, neprestano smo imeli težave s pomanjkanjem plačilnih sredstev in ta problematika se je proti koncu leta še zaostrovala. Obračunski sistem, za katerega smo še ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega ocenjevali, da bo nevtralno vplival na poslovno dogajanje v Iskri, je v drugi polovici leta pokazal svoje slabe plati in na nek način vplival tudi na velike izgube, ki smo jih imeli v devetih mesecih in, ki jih bomo imeli tudi v vsem letu 1987. V drugi polovici |eta je močno izstopal problem zoženja trgov. Gre za zoženje jugoslovanskih trgov. Naša ocena je, da ne gre za »politično zapiranje« tržišč posameznih predelov Jugoslavije, ampak da gre bolj za očitno upadanje kupne moči prebivalstva pa tudi naložbenih sposobnosti delovnih organizacij po vsej Jugoslaviji, kar vse seveda močno vpliva na rezultate, ki jih Iskra dosega na do- Iskra mora sama najti lasten izhod in rešitve Tik pred novim letom smo obiskali našega predsednika PO SOZD IsKra Franca Sifkoviča in ga naprosili za krajši razgovor ob tej priložnosti. Naš sogovornik se je rad odzval prošnji uredništva in je na prvo vprašanje, češ, da je ob koncu slehernega starega leta običaj, da se ozremo na minulo leto in ga skušamo oceniti, takole odgovoril: mačem tržišču. Gospodarska reforma, ki se je je lotila Sovjetska zveza pa tudi na nek način ostale deleže SEV, je prav tako močno vplivala na dogajanje v Iskri, saj nam je izvoz v te dežele izpadel kar v višini nekaj deset milijonov dolarjev, kar posebej velja za kranjsko Telematiko. Proti koncu leta so se začele pojavljati težave s plačili naših izdelkov v nekaterih deželah v razvoju, in krog le-teh se vedno bolj širi. Tudi to je eden izmed objektivnih problemov, s katerimi se je Iskra soočala letos.« Brez dvoma pesti skoraj vse naše delovne organizacije pomanjkanje lastnih sredstev, ki postajajo izjemno pomemben dejavnik, predvsem zato, ker obresti, ki jih plačujemo na izposojena sredstva, postajajo vedno pomembenjši strošek, ki ga marsikatera naša delovna organizacija enostavno ne zmore prenesti. Kaj pa protiinflacijski program, ki je sedaj v polnem teku? »Seveda ne morem mimo protiinflacijskega programa, ki je močno prizadel večino delovnih organizacij Iskre. Ocenjujem, da v zadnjih mesecih letošnjega leta cenovna politika, ki jo vsebuje protiinflacijski program, še ne bo učinkovala s polno močjo, izrazito pa bo vplivala na poslovanje celotne Iskre v zače- tku prihodnjega leta. Ta cenovna politika je v trenutku vzela Isrki več kot 120 milijard dinarjev, res pa je tudi, da jih nekaj dobimo nazaj, v kolikor bodo devalvacijski učinki trajali tako kot so zastavljeni v tem trenutku. Dogovorjeni smo, da bomo šli v nekaj smeri: — ko sem govoril o tem, da nam bo protiinflacijski program pobral ogromno denarja, sem pozabil omeniti, daje vendarle devalvacija, v kolikor bi njeni rezultati trajali še v prihodnje, za Iskro ugodna v tem smislu, da vendarle postavlja izvoz v nekoliko boljše materialne pogoje in zato ocenjujemo, da moramo vse sile v prihodnjem letu napeti za dosego vse večjega izvoza. To je edini izhod, s katerim lahko ublažimo negativne učinke protiinflacijskega programa in tudi učinke reševanja jugoslovanskih tržišč — domače prodaje. Izvoz bo absolutno v prvem planu. Seveda pa bo za učinkovit izvoz potrebno še zagotoviti tekočo proizvodnjo in uvoz repromaterialov, kar je še vedno odprto vprašanje. — znova oceniti v vseh delovnih in temeljnih organizacijah pa tudi v celotni Iskri programe z vidika tržne usposobljenosti. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da je trg tisti, ki v končni fazi odreja, kaj bomo delali, predvsem pa, koliko bomo delali. Tržni kriteriji so še vedno marsikje zapostavljeni in zato tudi v marsikateri naši delovni organizaciji prihaja do težav, torej odločno tržno preverjanje vseh programov. — preveriti bomo morali tudi 12 programskih usmeritev, ki so zapisane v dokumentih o razvoju Iskre do leta 2000, če ni to le morda nekoliko preširok spekter programov, ampak ta naloga je nekoliko bolj dolgoročna. — izdelati moramo varčevalne ukrepe na področju energije, surovin, repromaterialov, polizdelkov. — glede kadrovske politike se stanje ne more bistveno spremeniti od tistega, ki ga je sprejel centralni delavski svet v letošnjem letu. Še vedno bomo vodili restriktivno politiko zaposlovanja in krepili ter večali obseg znanja, ki je za uresničevanje Iskrinih programov nujno potreben. Začeli bomo z nekaterimi naložbami, ki bodo dogovorjene v Iskri. Na dolgi rok moramo začeti temeljito zmanjševati družbeno režijo nasploh, od režije v TOZD, DO in v celotni Iskri, seveda pa tudi v DPO. Kljub malce črni podobi sedanjosti nas le zanima, kako ocenjujete perspektive Iskre, oz. njenega poslovanja, v prihodnjem letu in kako smo pripravljeni, ne samo na izziv sodobne tehnologije in razvoja v svetu, temveč tudi, ali smo sposobni odločneje stopiti na pot v prihodnje tisočletje, na katerega pragu smo že ta hip? Iskra v tem trenutku zahteva, da naj bodo gospodarska politika in njeni ukrepi znani vnaprej, kajti le na tej osnovi je možno napraviti solidne načrte poslovanja za prihodnje leto. Danes so nam znane razmere predvsem za prvo polovico prihodnjega leta, torej so nam znani protiinflacijski ukrepi, neznano pa nam je, kako se bo gospodarstvo znašlo in v kakšnih razmerah v drugi polovici leta. Ne glede na to pa seveda ne gre čakati na celovit koncept gospodarske politike za leto 1988. Iskra mora najti lasten izhod in rešitve.« In še zadnje vprašanje, kakšne so vaše želje za prihodnje 1988. leto? »Glede želja v novem letu pa bi rekel naslednje: želel bi, da se vsi delavci Iskre zavedamo, da smo kljub vsem težavam in problemom, s katerimi se Iskra sooča, socialno varnejši v Iskri kot pa če bi ne bili združeni. V letu 1988 bo gospodarska kriza pokazala tudi Iskri še ostrejše zobe, vendar Iskra od svojih razvojnih načrtov ne bi smela odstopiti, obdržati mora »rdečo nit«, ki jo ima in za katero sem prepričan, da je še posebno pomembna v kriznih razmerah, kakršne so današnje. Osebno pa želim vsem sodela-vkamln sodelavcem čimveč zdravja, uspešnega dela, sodelovanja pa tudi strpnosti, ki bo potrebna pri reševanju posamičnih pa tudi naših skupnih problemov.« DUŠAN ŽELJEZNOV Iskra SOZD IX. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra Novi protiinflacijski ukre pi — novi izgubaši! Potem ko je ob devetme-sečju pet Iskrinih delovnih organizacij ugotavljalo izgubo, se bo zaradi protiinflacijskih ukrepov Zveznega izvršnega sveta to število morda že v bližnji prihodnosti podvojilo. Ukrepi so neugodno vplivali predvsem na Videomatiko, Elektroakustiko, Antene, Rotomatiko, Avtoelektriko, ERO in Kibernetiko. Zadnje zasedanje delavskega sveta celotne Iskre v letu 1987 ni bilo nič praznično: ponovno je opozorilo na številne probleme, Žal smo na seji pogrešali večino direktorjev Iskrinih delovnih organizacij, ki bi lahko v takšnem položaju, kot se je dogajal na tokratnem, pa tudi na mnogih prejšnjih zasedanjih s svojimi stališči olajšali odločanje delegatom in pospešili delo. Njihovi delegati prihajajo nam- reč na seje z izdelanimi stališči svojih delovnih organizacij, kar seveda v določenih primerih onemogoča takojšnje odločanje. Na tej zadnji seji v tem letu se je zgodilo celo to, da si nekateri kršenje samoupravnih dogovorov v Iskri, pa letnih sporazumov, obveznosti, itd, razlagajo kot svojo samoupravno pravico... Po pregledu izvajanja sklepov prejšnjega zasedanja delavskega sveta, so delegati poslušali poročilo o poslovanju Iskre v prvih devetih mesecih. Poročilo, ki ga je podal član KPO SOZD Iskra Vito Osojnik, so sprejeli, delavske svete po posameznih delovnih organizacijah, zlasti tistih, ki ne poslujejo najbolje, pa pozvali, da spremljajo uresničevanje operativnih načrtov. Vito Osojnik je poslovanje Iskre v nadaljevanju povezal z znanimi ukrepi zvezne vlade. Med drugim je opozoril, da obstaja nevarnost, da se bo zaradi teh ukrepov znašlo v rdečih številkah še več Iskrinih delovnih organizacij. Posebno neugodni so ti vplivi v tistih tovarnah, ki imajo v strukturi cene večji delež Sklepi 9. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra 92) Na osnovi podane obrazložitve sekretarja DS SOZD Jasta Marcona in predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov 8. zasedanja DS SOZD z dne 23.9.1987 in korespondenčne seje z dne 13. 11.1987 ter pri tem ugotavlja: — sklep št. 71 je realiziran — odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1988 sestavljajo naslednji delegati: Telematika — Fajmut Franc, Iskra Delta — Herman Tomaž, Kibernetika — Tepina Jure, Električna orodja — Poljšak Igor, Elek-trozveze — Kopitar Tanja, Merilna elektronik^.— Pušnar Mojca, Elek-trooptika — Krevelj Majda, Avtomatika — Strukelj-Kavčic Marija, Elemejiti — Fajdiga Vesna, Mikroelektronika — Mlinar Danica, Antene — Zgavc Nada, Elektroakustika — Renčelj Rajmund, Elektromotorji — Benedičič Minka, Videomatika — Cvetek Jože, Rotomatika — Lapajne Nadja, Avtoelektrika — Jelinčič Ludvik, Kondenzatorji — Težak Vida, Baterije Zmaj — Orlandič Edino, Iskra Commerce — Borko Franc, Iskra Servis — Remškar Dragan, IKM — Simonič Anton, ZORIN — Trojar Marjan, Invest servis — Stembal-Jereb Aleša, Sredn[a šola — Založnik Dragica. — sklep st. 74 še vedno ni realiziran v celoti, ker še vedno ni obvestil o rezultatih sprejemanja SaS o spodbujanju izvoza v SOZD Iskra iz sledečih DO Kibernetika, Elektrozveze, Elementi, Elektroakustika, Videomatika in IKM, — sklep št. 90 je realiziran ter potrdi predloženo listo arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra. Le-ta se objavi v glasilu Iskra. 93) Na osnovi podane obrazložitve člena KPO SOZD Vita Osojnika in predloženega gradiva ter predloga delegacije Telematika sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v obodbju od 1.1. do 30. 9.1987 s predlogi sklepov za izpolnjevanje planskih obveznosti in sanacijo kritičnih točk. DS obvezuje delavske svete DO, da na podlagi že sprejetih akcij spremljajo operativne načrte za njihovo uresničevanje v vsaki posamezni DO iz SOZD Iskra. Programi za racionalnejše poslovanje se morajo pripraviti tudi za skupne in združene dejavnosti SOZD. Le-ti naj se predstavijo oz. sprejmejo v okviru sprejemanje programa dela teh dejavnosti za leto 1988. DS sprejme na znanje oceno vpliva ukrepov ZIS na poslovanje SOZD Iskra. 94) Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Vita Osojnika, predloga odbora za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987 ter predloženega gradiva sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednji sklep: DS sprejme poračun sredstev za dejavnost marketinga v višini 262,5 mio din s tem, da 20% teh sredstev zagotovi DO Iskra Commerce, ostalih 80% pa DO Iskre po ključu, ki velja za združena sredstva dejavnosti skupnega pomena v letu 1987. 95) Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Vita Osojnika in vodje DSSS SOZD Jasta Marcona, predloga odbora za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987, predloženega gradiva ter podane pripombe delegacije DO Kibernetika in soglasij ostalih delegacij sprejme DS naslednji sklep: DS ugotavlja, da je predlog poračuna za DSSS SOZD Iskra v višini 199.782.000 din sprejet, če se od delegacije DO Kibernetika v ponovnem usklajevalnem postopku v roku enega tedna pridobi soglasje glede višine spornih postavk t. j. dela sredstev za sklad skupne porabe in tistega dela materialnih stroškov, ki nastajajo odvisno od DSSS SOZD. 96) Na osnovi podane obrazložitve članka KPO SOZD Vita Osojnika in predloženega gradiva, podanih pripomb delegacije DO Antene, Avtomatika, Kibernetika, Elementi, Elektromotorji, Elektrozveze in ERO in podanega predloga v razpravi sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS ugotavlja, da je potrebno za delovanje organizacij skupnega pomena in izvajanje nalog skupnega pomena zagotoviti kontinuiteto financiranja od 1.1. do sprejetja Letnega programa za leto 1988. Zato soglaša, da podobno kot v preteklosti, poteka financiranje v prehodnem obdobju na osnovi programov iz Letnega programa 1987, upoštevaje mesečne zneske v višini 1/12 vrednosti iz leta 1987 povečane v obdobju I-III/1987 za 37%. Po sprejetju Letnega programa SOZD Iskra za leto 1988 pa se izvede poračun na osnovi delilnika v skladu s Samoupravnim sporazumom o izvajanju srednjeročnega plana 1986—1990 v SOZD Iskra na področju dejavnosti skupnega pomena, poštevaje metodoligijo kvartalnega prilagajanja. DS predlaga, da se pospeši z izdelavo letnega programa za leto 1988 tako, da bi lahko predlog sprejeli najkasneje do konca februarja. 97) Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra banke Cirila Dragonje, predloga odbora delegatov podpisnic SaS o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov SOZD Iskra in predloga odbora za finance ter predloženega gradiva sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednji sklep: DS sprejme predlog za revalorizacijo združenih sredstev naloženih v prioritetne projekte SOZD Iskra z dne 11.11.1987. 98) Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Jožeta Godca, predloga odbora za tržništvo in predloženega gradiva sprejme DS soglasno soglasno naslednji sklep: DS sprejme predlog Pravilnika o interni prodaji Iskrinih izdelkov delavcem SOZD Iskra z dne 2.12.1987. Pravilnik se objavi v naslednji številki glasila Iskra. 99) Na osnovi predloga predsednika KPO SOZD Franca Šifkoviča ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS_ pooblasti v skladu s 38. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra za čas do imenovanja namestnika oz. pomočnikov za zastopanje SOZD Iskra z enakimi pooblastili kot jih ima predsednik kPO SOZD elana KPO SOZD za ekonomiko, finance in investicije Vita Osojnika in člana KPO za družbenopravne zadeve, kadrovsko politiko in izobraževanje ter družbeno samozaščito in SLO Jožeta Godca. 100) v Na osnovi pdane obrazložitve člana KPO SOZD Jožeta Godca ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme poročilo o aktivnostih v zvezi s pobudo za dokup delovne dobe ter predlaga da se z ozirom na nastalo situacijo zadevno pobudo sproži tudi na zvezni ravni. 101) Na osnovi podane obrazložitve namestnika predsednika razpisne komisije Avguština Ciuhe in predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS imenuje za člana KPO SOZD Iskra za namensko proizvodnjo Fe-dorja Gregoriča za dobo 4 let. 102) Na osnovi podane obrazložitve predsednika KOS SOZD Avguština Ciuhe ter predloženega predloga KOS SOZD oz. predsedstva KZS SOZD sprejme DS soglasno naslednja sklepa. 1. DS imenuje Domicilni odbor partizanskih delavic 99b in koroških partizanov v naslednji sestavi: Kobe Miloš, | opravljenih nakupih svojih delavcev in jo ob zaključku akcije posredoval ti i OZD prodajalki. c) Cene 10. člen Cene izdelkov v interni prodaji sr i oblikujejo v skladu s samoupravnim splošnim aktom o oblikovanju cen p osamezne OZD. Cene v interni prodaji se sprerr linjajo v skladu s spremembo cen izdelkov iz redne prodaje. 11,, člen Cene izdelkov v interni prodaji sis i oblikujejo tako, da se od oblikovane cene iz redne prodaje, odvzame najin nanj delež za pokritje stroškov prometa na debelo. IZ-.člen Glede na vsakoletne tržno-prodr ij ge razmere in zaloge se OZD prodajalka lahko s posebnim sklepom odi' odi tudi za višje odstotke znižanja ravni cen iz prejšnjega člena, vendar na/' več do vrednosti, ki jo predstavlja pre-nešena vrednost v izdelku. It: I. člen Prodajne cene, oblikovane v skl adu z 11. in 12. členom tega pravilnika, so osnova za obračun prometnec) a davka v skladu s predpisi. Obračun in odvajanje ustrezh i h prometnih davkov od opravljenega prometa se opravlja ob koncu me1! sečnega obračunskega obdobja na temelju evidence o opravljeni intern i prodaji izdelkov. Prodajna služba je dolžna posredovati evidenco službi, i odgovorni za obračun in plačilo pormet-nih davkov, ki izvede obračun in | olacilo v skladu s predpisi. d) Plačilni pogoji 1 4. člen OZD prodajalka lahko v skladui s predpisi določi ugodnejše plačilne pogoje, kot veljajo za isti izdelek v r e ;dni prodaji. Ugodnejši plačilni pogoji se določijo zlasti kot prodaja na obro ke, prodaja na potrošniški kredit, znižanja obrestne mere ter na druge nci čine. III. IZVAJANJE PRAVILNII KA " 15. člen Nadzor nad izvajanjem določi i'tega pravilnika opravlja Odbor za tržništvo pri DS SOZD Iskra. Odbor lahko posamezni organ’ izaciji prepove izvajanje interne prodaje znotraj SOZD Iskra, če ugotovi k ršitev določil tega pravilnika. Ukrep prepovedi interne prodaje se lahko i zreče za obdobje od 6 mesecev do 2 let. 16. člen Zoper ukrep o prepovedi o p ra- v Ijanja interne prodaje iz prejšnjega člena, je v roku 30 dni od prejema takega sklepa dopusten ugovor na delavski svet SOZD Iskra. Ugovor zadrž i sklep odbora iz prejšnjega člena. Delavski svet SOZD Iskra mo r a o ugovoru odločati v roku 60 dni od prejema le-tega. V primeru molka delavskega t sveta SOZD Iskra se šteje, da izrečeni ukrep prepovedi interne prodaji 3 ni bil sprejet. 17. člen Informacije o interni prodaji s;< 3 objavijo v glasilu Iskra. IV. KONČNA DOLOČBA 18. člen Ta pravilnik je sprejet za ned (iločen čas in velja od dneva objave v glasilu Iskra. Predsednik DS SOZD Iskra v Parizu Nastop Is kre na »Salonu elementov« Čeprav se mednarodni! sejem elementov seli vsako leto med Muenchnom in Parizom, nič ne izgublja n la pomembnosti. V teh dneh sredi novembra 1987 je bilo kar 1311 razstavljalce sv iz vseh koncev sveta. Pričakalo jih je lepo toplo jesensko vreme, veliko obisl kovalcev in neizprosen konkurenčni boj. Kako velik pomen ima elektronika za Francijo se vidi že iz tega, ker je sejem sestavnih delov »Salon International des Composants« odprl sem ministerski predsednik J. Chirac. Dokaz, da je mikroelektronika pri tem vodilna pa je bila podelitev Oskarjev za mikroelektroniko s strani ministra za industrijo Alaina Mode-lina. V okviru sejma so se odvijale še seminarske prireditve, posvečene polprevodniškim čipom in polprevodnikom pa tudi klasičnim pasivnim elementom, ki se kljub prodoru mikroelektronike prilagajajo novim razmeram in se vztrajajo. Prireditelji so organizirali še okroglo mizo o kvaliteti in za popestritev povabili velike uporabnike elementov izven elektronike, kot so avtoindustrija, medicina in agro-prehrambeno področje. Iskra je nastopala s sestavnimi deli iz DO Avtomatike, Kibernetike, Elektromotorjev, Rotomatike, Kondenzatorjev, Merilne elektronike, Elektroop-tike, Mikroelektornike ter Elementov, posredno pa tudi z eksponati iz Te-lematike in Mi pota ter Iskre France. DO Elementi je nastopala z eksponati iz 10 TOZD z novostmi iz Polprevodnikov, Specialnih elektronskih materialov, Feritov, Keramike, Uporov, Fli-pot, Kostanjevice, Magnetov in Elektrolitov. Poseben poudarek smo na Iskrini stojnici polagali na miniaturizacijo elementov za tehnologijo s površinsko montažo SMD. To je bilo tudi opravičeno, saj je sejem kazal pretežno ponudbo v smeri, ki se v svetu hitro uveljavlja. Ob tej ponudbi je bil sejem posvečen tudi meritvam in elektronskemu preizkuševanju, kjer sta s strani Iskre nastopali Kibernetika in Merilna elektronika. Okrog 50.000 obiskovalcev, med katerimi je bila cca 6.000 tujcev, je moralo kar krepko poseči v žep, saj stane večkratna karta, opremljena s posebnim svetlobnim zapisom v kodirani obliki 120 Ffr (blizu 27.000 din). Prištejte še vožnjo po hitri podzemski železnici, ki pripelje kar na sam sejem, v višini 33 frankov v eni smeri pa boste razumeli zakaj so obiskovalci na precej visokem profesionalnem nivoju. Iskra je nastopila tudi z devetimi vrstami elementov za površinsko montažo (SMD) Novosti pri sprejemu obiskovalcev. Bedži z črtastim kodnim zapisom omogočijo ob obisku na sejmu prek svetlobnega svinčnika hitro prebiranje-vseh bistvenih podatkov, ki jih obiskovalec vnese v popisni list ob nakupu vstopnice. Na enkranu jih nato razstavljalec prečita in dobi avtomatski izpis ter vnaša dodatne želje, kaj naj še pošlje na obiskovalčev naslov. Posebne šifre pa omogočijo »globlji« obisk. Ob vhodu izrisujeta dva računal-i nika načrte vsake od štirih hal, če van-j u vnese zaželene podatke, kaj želite \ /ideti in koga obiskati. Take stojnice s so nato označene z razpoznavnimi t larvami. Obiskovalec dobi vizuelno h litro podatke o nahajališčih tistih, ki ji h želi v obširnih halah na 70.100 k, vadratnih metrih obiskati. Zopet nastopamo edini iz Jugosla-vi' je pa gre za sejem, ki je na našem pi odročju najpomembnejši v Evropi, iz d; aljne Koreje je 14 razstavljalcev, iz Ti ajvana 33. Elementi pa se hitro razvijajo in dobi avljajo energijo za tretjo industrijsko re volucijo. Elementi so izvor za ino-vs icije, motor za nove tehnologije. Novosti pri proizvodih. Vsak razšla' vljalec se je potrudil in razstavljal no ive izdelke in vsak od nas obisko-va Icev in razstavljalcev je drugače vic lel najbolj izstopajoče razvojne do sežke. I Na področju pasivnih elementov-up orov in potenciometrov, keramičnih i kondenzatorjev itd. je prevladovala s strogo poudarjana SMD usmeritev, za činjena z visoko profesionalizacijo, kvi aliteto in miniaturizacijo izvedb ter niž jimi cenami. f Embalaža na traku Ammo, v kateri so bili potenciometri firme Bourns, orr logoča postavljanje 120 elementov , z avtomatom za površinsko montaž o na tiskano vezje, v minuti. Zato so vezja in izdelki v SMD tehnologiji lah ko za polovico manjši, močno pa ta 'tehnologija zmanjša obseg potreb po n,okvalificirani delovni sili in znižuje c i eno končnega proizvoda. "• Trakanje je pomembno, saj omo-goi či vstavljanje 1 miliona kosov ele-me mtov na teden na tiskana vezja že na enem samem programiranem av-ton natu. Pohod v informacijsko družbo omogočajo vse hitrejše mikročipi. f Procesor juPD 70632 integrira 38I 5.000 tranzistorjev v 1.5 mikrometer! ski tehnologiji z linearnim spomi-nor n, 4Go. Sistemske napake opravljajo i paralelna vezja v notranjosti, ki pot rezuje 5 notranjih avtonomnih ene it. >V,i|inx ponuja logično programabil-no vezje v familiji, ki ima 2000 do 900 i0 vrat z izvedbami v CMOS (C met al oksidna silicijeva tehnologija) 1,21 mikrometerski tehnologiji z dvemi kovi inskima površinama s 30 MHz hi-tros ti, napoveduje 1 iin 0.8 mikoro-meti rsko tehnologijo s hitostmi 40-50 MH; i. Pi rocesor DP8344 firme National Serr liconductors omogoča direkten prist op 64Kx16 bit spomina za navodila in 64Kx8 bit naročniškega spo- SMD keramični multilier konden -za tor omogoča s svojo konstrukcijo žilavo odpornost, široka območja kapacitivnosti, različne dielektrike in odlične VE karakteristike mina. Namenjen je za terminalne koncentratorje, osebne računalnike, za tiskalnike in je IBM kompatibilen. Firma Tektronix ponuja med prvimi komercialna mikroelektronska vezja v tehnologiji na galijevem arzenalu AsGa. Ta prekaša hitrosti v silicijevih elementih za nekaj 10 krat in ji prerokujejo pot v umetno intiligenco. V konkretni izvedbi gre za površinsko tehniko z injiciranjem molekul 0,3 mikrometre globoko. Aplikacije omogočajo današnjo ponudbo elementov z dobavami v treh mesecih za hipervi-soke frekvence 18 in 40GHz za med-satelitske komunikacije, radiorelejne naprave, naprave za vodenje raket itd. Vezje TQ 3000 ima največjo urno hitrost 1 GHz (milijardo nihajev v sekundi) za 8 bitne besede 64 vhodnih/izhodnih vrat z 132 priključki za SMD montažo, hitrost po izhodu vrat 7psec in logično podporo že obstoječih aplikacij iz obstoječih silicijevih tehnologij. To vezje je uporabno v prenosu, informatiki, instrumentih za kontrolo integrirnih vezij itd. in vojaški vesoljski tehniki. Vezje je v enem čipu. Spomnimo se nazaj, ko je ogromni Siemensovi računalnik »Zuse«, ki je bil pred leti razstavljen na sejmu sodobne elektronike v Ljubljani, na magnetnih principih spomina z obročki, stal toliko kot 80 avtomobilov Volk-svvagen, zmogel pa je komaj 5 Kx8bit spomina ob urni hitrosti daleč pod 1MHz. Vse večja je tudi ponudba elek-trooptičnih elementov. Firma Melcor nudi nove frigočipe FCO-XX-05, ki se uporabljajo za miniaturizacijo toplotnih elementov (na osnovi Peltierove-ga efekta). Poleg uporabe v elek-trooptičnih ohišjih služijo za hitro ohaljevanje s tokom 0,8 A in več in vzdrževanje konstantne temperature, za kolorimetre, spektrofotometre, hi-pervisoke frekvence, medicinske inštrumente, toplotne slike, sisteme za vodenje projektilov, kalibracijske inštrumente, analizatorje plinov, itd. Zaradi zaščite vse bolj uporabljane elektronike v vozilu pred prenapetostmi, ki se porajajo ob Startu vozila, je Siemens razvil metaloksidni vari-stor. Opazno je bilo vse večje povezovanje tujih firm v zahtevnejših razvojnih projektih in iz tega izhajajoča ponudba elementov. Primera povezave nudita velikana Philips in Sony (Nizozemska in Japonska) na 12 cm diskih za laserski zapis in Motorola in Fair-child na izmenjavi mikroelektronskih vezij, vse v cilju dopoldnitve ponudbe z vse manjšimi razvojnimi in tehnološkimi stroški. Westinghouse, Mitsubishi in General Electric so ustanovili Powerex Evropa novo silo na področju močnostnih polprevodnikov. Domačin Thompson je prikazal 10 eolski prikazovalnik s tekočimi kristali. Matrični krmilniki so vodili prikaze letalskega instrumentarija za položaj aviona, raster 30 vrst samih črk vsako v svoji barvi, grafike,risanke, diagrame... Televizija v obliki barvne razglednice ni več daleč, Japonskih razstavljalcev je bilo 53. Imeli so marsikaj novega, tudi prikaz napredka v supraprevodnosti. Pojavljajo se povsem nove firme na področju pasivnih elementov. vse več je ponudbe filtrov za odpravo motenj v standardiziranih ohiš- m > □ \ w rH 1:, I X :! r X ' Francoski Thompson prikazuje na 0,3 um na As tehnologiji čip vezje za prenose Informacij v frekvenčnem pasu 3,5 — 40 GHz jih, da ščitijo občutljivo%lektroniko pred vplivi okolice. Sonde nudijo firme vedno bolj v obliki aplikacij. Z merilno sondo na 40 KHz ultrazvok izmeri merilni instrument razdalje do stene, od tal do stropa itd. Dajalnik hitrosti zraka na osnovi Hallove sonde uravnava z dodatno elektroniko izmenjavo zraka, temperaturo lokalov in idealno toplotno bilanco. Optični dajalci kontrolirajo prisotnost, obliko predmeta, barvo žic na tiskanih vezjih, itd. Element za kompletno močnostno krmiljenje vrtenja enosmernega motorja, ki združuje Hallovo sondo s polprevodniškim vezjem, je predstavila firma Sprague. Vsebuje sondo za pozicijo, logično kontrolo, močnostno kontrolo, izhodni NPN tranzistor, izhodno varovalno diodo, termično zaščito in zaščito prenapetosti, vse v malem ohišju DIL 8. Rast kvalitete je ponazarjala na panojih mednarodna ustanova IECQ na svoji stojnici. Francija šele sledi angleškim kupcem, ki zahtevajo vse dobave elementov z deklaracijo po teh standardih. Iskrino počasno prilagajanje lahko privede do tega, da nas bo razviti svet izločil. Ob odhodu z letališča Orly ni bilo potrebno iti skozi vrata »Za potnike s potnim listom izven EGS«, vsi smo si bili enaki. Pri vstopu je drugače, vstopna viza je draga, glasi se: profesionalna kvaliteta, nizka cena, absolutna točnost dobav in stalno prilagajanje proizvodov na razvojne dosežke, ki jih trg nudi. Pazimo, da nam ne poteče! Vladimir Murko __________Iskra Elektromotorji. Prednovoletni pogovor s Tonetom Rakovcem Za prihodnje 1988. leto že prodano 80% proizvodnje v tujino Naša delovna organizacija Elektromotorji iz Železnikov trenutno sodi med številnimi Iskrinimi DO med naše letošnje najuspešnejše delovne organizacije tako glede finančnih kot tudi izvoznih rezultatov in uspehov. Ker pa sodi hkrati tudi med tiste naše DO, ki so jih protiinflacijski ukrepi prav s podražitvijo energije in surovin tudi najbolj prizadeli, smo se obrnili na glavnega direktorja Toneta Rakovca, da bi nam ob izteku leta najprej spregovoril o letošnjem poslovanju železnikarskih Elektromotorjev. ..V letošnjem letu, je začel raz- namreč do sivih cen, kjer je na uradno ceno nabit še kup denar- govor naš sogovornik smo v prvih devetih mesecih dosegli sorazmerno dobre rezultate, čeprav so bili pogoji gospodarjenja slabši kot prejšnja leta. Upamo, da do konca leta izgube ne bodo večje, vendar nam že mesečni negativni rezultat kaže, da dohodek pada in stroški se večajo. Kljub temu pa mislim, da je bila rezerva, ki smo jo ustvarili v prvih mesecih letošnjega leta, tolikšna, da bomo poslovno leto 1987 zaključili pozitivno. Plan za leto 1988 bomo v kratkem predložili našemu delavskemu svetu in zanj mislim, da je pravilno zastavljen, količinsko je za od 8 do 20% večji, predvsem pa se veča izvoz — gre za fizično povečanje izvoza, pa tudi za to, da smo vanj vgradili manj začasnega uvoza, tako da bo absolutna številka dosti večja. Izvoz za prihodnje leto imamo v 80% že pokrit z naročili in to je precej bolje kot prejšnja leta, vendar pa je v ozadju vsega tega še veliko negotovosti. Tu mislim predvsem na protiinflacijske ukrepe, konkurenco na evropskem in svetovnem trgu, ki je vedno večja in tudi zmanjševanje cen pri konkurenci je vedno večje. Za razliko od prejšnjih let gre tudi zato, daje dolarsko področje še bolj konkurenčno, ker vrednost dolarja pada in lahko na dolarskem področju že vsakdo danes konkurira. Vprašujete, kako so nas prizadeli protiinflacijski ukrepi? Kar precej. T reba se je zavedati, daje naša tovarna izrazito predelovalna tovarna, temeljni material so baker, železo in aluminij, ki so se najbolj podražili, prisotna pa je še podrazena energija. Imamo pa tudi kooperacije, kjer smo dogovorjeni tako, da od nas prejmejo motorje, oni pa nam dajejo aparate. Za te aparate so na jugoslovanskem trgu cene zamrznjene in jih zato moramo prodajati po cenah, veljavnih na dan 1.10. tega leta. Še huje pri vsem pa je to, da povečane cene materialov še niso prave cene, danes prihaja ja, ker pač proizvajalci bakra in aluminija pravijo, da so s podražitvami dobili premalo, ker je pač jasno, da se je podražila tudi energija. Če hočemo torej dobiti od njih potrebne materiale, nam določijo sive cene — gre za dodatne stroške, ki sicer v statistiki niso nikjer vodeni, za nas pa je to ponovno še večji strošek.« Kakšna je torej vaša strategija v teh, zelo težavnih razmerah? »Naš dogovor je, delati za vsako ceno, predvsem s stališča, da nimamo kakšnih posebnih pogojev, ker do 80% izvažamo količinsko. Kakor hitro ne bomo več izvažali, bomo izgubili kupce, in tudi, če se bodo pogoji nekoč izboljšali, teh kupcev ne bo več k nam. Če hočemo torej obdržati kupce, fizični obseg proizvodnje in zaposlenost, potem je pač naša naloga izvažati za vsako ceno. Koliko bomo dobili od tega izvoza, še ne vemo natančno, čeprav vsi pravijo, daje danes izvoz nekaj pravega. Gre namreč za tole: kolikor smo povečali vrednost denarja pa je na drugi strani izvozna stimulacija skoraj odpadla. Za izvoznika, ki pretežno izvaža na zahodna tržišča in če hoče še obdržati ta trg, je to, kar dobimo od izvoza, zelo malo. Gre za to, da so izvozne stimulacije manjše, tudi prihajajo z veliko zamudo, prihajajo menice, in z njimi denar čez pol leta. Tako, če vse to seštejemo, ostane izvoz še vedno nestimulativen in se zato vsak, ki lahko prodaja v Jugoslaviji, raje drži doma. Če bi bil naš izvoz res tako stimulativen, kot vsi govorimo o njem, potem bi začeli zagotovo vsi izvažati. Danes pa se nasprotno vsi trudimo, da bi čimveč prodali na jugoslovanskem trgu in seveda tudi čim-več zunaj, na koncu leta pa seštevamo le dinarje.« Kupna moč doma upada, vi pa končno le izdelujete širo- kopotrošne izdelke. Kako čuti' ■ te te posledice? Za naše izdelke je specifično , da so širokopotrošnega značaja .. Tako imamo tovarno v Retečah i, ki dela samo gospodinjske apa -rate. Če bo kupna moč naših ljuti II tako globoko padla kot pričaku -jemo, se zna zgoditi, da bo naši a tovarna v Retečah lahko imeli a samo velike težave. Tam je zaposlenih 350 ljudi, k :i delajo večinoma za Elektromo -torje, vsi ostali pa montirajo gos -podinjske aparate. Kooperacijski izdelki so ostali; z zamrznitvijo na istem, vendar ps i je tukaj možnost, da v petih me^ -secih dobimo nove aparate z no- ■ vimi lastnostmi in dizajnom in la- • hko zamenjamo modele, v Retečah pa kaj podobnega ne moremo storiti.« In kaj si obetate v novem, 1988. letu? »V prihodnost ne gledam preveč črnogledo, ker upam, da bo naša gospodarska politika vendar enkrat postala pametnejša. Če bomo hoteli vrniti naše dolgove in tudi, če bo hotela Iskra imeti devize, potem bi morali izvažati vsaj tisti, ki imajo za to možnosti. Dolgoročno pa upam, da bomo investirali načrtovani program, ki je zanimiv in tržen za zunanje trge in ga Iskra še obvlada. Mi danes vemo, da delamo skupaj Tone Rakovec neke sisteme in visoke tehnologije, ki pa jih žal, ne obvladamo. Veliko govorimo in pišemo o tem, vlagamo veliko denarja in energije v to, finančnega efekta pa do sedaj ni bilo nobenega. Iskra v Železnikih ima kljub temu nekaj progiamov iz klasičnega repertoarja, ki se nenehno spreminja glede na zahteve trga. In v te programe bo morala Iskra še več vlagati, in jim bolj pomagati s krediti m investicijami, država pa s stimulacijo izvoznikom, da bomo ustvarili v Iskri res toliko deviz, kot jih potrebujemo. V Iskri in v naši družbi pač ne moremo vsi izvažati, kdor pa ima možnost za to, naj se je oprime, tako kot smo to počenjali mi in bomo tako tudi v prihodnje,« je končal naš razgovor Tone Rakovec. D. Ž. w-.wSs M j? fc ,.r Tf SU* 'S I . ;?iji ■ ;,x r # Iskra Avtomatika Osemnaj sta podelitev nagrad »Vratislava V četrtek, 10. decembra j e bila v prostorih Izobraževalnega centra delovne organizacije Avton natika 18. podelitev »Nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča«, ki jih z s i doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področja sisil temov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščitne in stiskalne ti ehnike, podeljuje delavski svet delovne organizacije Avtomatike. Nagrade podeljujejo vsako leto v špic 'min na ustanovitelja in prvega direktorja Tovarni ie električnih aparatov, prof. dr. Vratislava Be c ijaniča, namenjene pa so doktorjem in magistre ti m elektrotehničnih znanosti ter diplomantom j ji igoslo-vanskih elektrotehničnih fakultet, ki so s vt oja dela zagovarjali s področja sistemov, nap 'rav in elementov avtomatizacije, zaščite in s st tkalne tehnike. Omenjene nagrade so edina tovrstna i priznanja, ki vključujejo vse elektrotehnične f e ikulte-te v Jugoslaviji. Zakaj smo se prava aprav odločili, da nagrade poimenujemo prav (so ustanovitelju ene izmed TOZD Avtomatiko . Prof. dr. Bedjanič ni bil samo ustanovitelj tova rne in njen prvi direktor. Bil je predvsem v zoren znanstveno-pedagoški delavec na Ijub lj lanski elektrotehnični fakulteti, ki se je veliko ud< 3 jstvo-val tudi v industriji. O tem dovolj zgovorno c jovori del njegovega zapisa, datiran z dne 22.6. 1959: »Leta 1948 sem prisostvoval zagonu v1 obra- tovanje 1. agregata HE Mariborski otok. Eli il sem avam, ki priča težavam, Ki jih je povzročalo poman j kanje relejev. Zato smo ponudili dne 16.8.1! 948 v imenu Glavne direkcije elektroindustrije,1 i ;i sem jo tistikrat vodil zveznemu ministrstvu e' I ektro-gospodarstva FLRJ, naj bi prevzela repi j bliška elektroindustrija izdelavo relejev za vso c liržavo. Zvezno Ministrstvo elektrogospodarstva I je ponudbo sprejelo. Toda Ministrstvo za industrijo v Ljubljani je bilo na osnovi nasveta ne Aiaterih strokovnjakov proti tej produkciji. Zato i me je zvezno Ministrstvo elektrogospodarstvi a pokli- calo, naj pod njihovim okriljem prevzamem vodstvo tovarne za releje. Temu pozivu sem se odzval in začel nemudoma organizirati tovarno, ki je dobila ime — Tovarna električnih aparatov TELA. Združenja elektroindustrije FRLJ bi naša tovarna izdelovala še stikala za visoke amperaže, kajti za druoa stikala so pripravljene zadostne kapacitete, kakor npr. Iskra, Rade Končar, Elip, Obod in drugi. Ustrezno tej stimulaciji bomo morali ravnati pri iskanju posojil za naše podjetje. S tem pa naj ne bi bilo rečeno, da bi morali ostati tovarna malih serij. Brž ko nam bodo to dovoljevala razpoložljiva sredstva, bodo za nas zanimive tudi večje serije, bodisi da bomo poiskali ustrezne artikle, bodisi da bomo s standardizacijo naših sestavnih delov povečali njihove produkcijske serije. Dne 7.4.1949 je izdala, na zahtevo predsednika Borisa Kidriča, Zvezna planska komisija odlok za takojšen začetek gradnje tovarne relejev v Ljubljani. Dne 29. 6.1949 je maršal Josip Broz — Tito podpisal odlok o osnovanju Tovarne električnih aparatov v Ljubljani. Naš program v državnem merilu je fiksiran s produkcijo relejev. V smislu dogovorov v okviru S tem bi zaključil svoje poročilo, ki naj bi pokazalo v glavnih potezah problematiko pod-jetja.« Če se povrnemo na letošnjo, že 18. podelitev, lahko dodamo; delovna organizacija Iskra Avtomatika s svojo programsko zasnovo uspešno nadaljuje, širi in inovira pionirsko delo slovenskih strokovnjakov elektroindustrije in se tudi glede na dosežene rezultate (npr. v letošnjem Prvi namestnik ministrstva za stroje; g iradnjo ZSSR, Vladimir Petrovič Kledrov in ge n neralni direktor instituta ENIMS, Vasilij Sergeje 1 nč Bje-lov, sta v času zasedanja delovne grupe ; ta strojegradnjo med SFRJ in ZSSR, ki je bilo > t Banja Luki, obiskala tudi Iskro. V delovni orgij nizaciji Avtomatika in na SOZD Iskra, kjer sta t > ila v torek, 8. decembra, ju je spremljal Zvonf; o Špel-jak, generalni direktor Mašinosaveza. V delovni organizaciji Avtomatika, J |ih je v imenu glavnega'direktorja sprejel Jože Pukl, direktor TOZD Razvojni institut s sodelavci. Okvirni razvojno-programski predstavitvi je sledil pogovor, v okviru katerega sta se sovjetska strokovnjaka še posebno zanimala za področje strojegradnje. Področje nikakor ni naključno, saj se je sodelovanje med Iskro in sovjetskim Ministrstvom za strojegradnjo, ki poteka že več kot deset let, pričelo pravi na podlagi znanstveno-tehničnega sodelovanja med institutom ENIMS in delovno organizacijo Avtomatika. Morda ob tej priložnosti ne bo odveč še informacija, da ima Avtomatika v tem letu podpisane pogodbe za sisteme Liumo v višini 14,5 mio CL $ in da so celotne obveznosti že realizirane. Do zaključka letošnjega leta pa bodo izvršene že predobave iz pogodb za 1988. leto v višini 4 mio CL $. Za 1988. leto pa so že podpisane pogodbe v višini 12 mio CL j, ki pa bi se glede na že omenjene predobave in možnosti v Avtomatiki lahko dvignile na 15 mio CL $. Drugi del delovnega obiska pa je bil namenjen ogledu Projektivno-razvojnega centra in demonstracije Ljumo CNC. Kot je bilo rečeno v nadaljevanju pogovorov na SOZD Iskra, ki jih je vodil Aleksander Mihev, član poslovodnega odbora za proizvodni program in tehnologijo, je Iskra, oz. njena delovna organizacija Avtomatika zainteresirana za dobavo omenjenih sistemov Ljumo CNC, ki so bili v oktobru uspešno preizkušeni prav v Sovjetski zvezi. Kot zanimiv pa se ponuja tudi program prosto programabilnih sistemov IPK, ki jih proizvajata delovni organizaciji Avtomatika in kibernetika. Omenjena problematika bo skupno s preostalo blagovno menjavo med ZSSR in Jugoslavijo vsekator še dorečena v protokolarnem zasedanju delovne grupe v Banja Luki. Za zaključek še prenašamo pohvalo sovjetskih gostov sodelavcu v predstavništvu Iskra — Moskva, Ljubu Gliboti za izredne organizacijske sposobnosti pri urejanju in usklajevanju medsebojnega sodelovanja. Š. D. Bed ja niča« letu bomo dosegli za cca 38 mio $ izvoza), uvršča med najpomembnejše delovne organizacije v okviru SOZD Iskra. Zavedamo se, kako pomembno je glede na dane pogoje gospodarjenja vedno tesnejše sodelovanje neposredne proizvodnje z visokošolskimi ustanovami in znanstvenimi institucijami. Le na ta način bomo lahko tudi v prihajajočem obdobju svetovnega razvoja obdržali in razvijali že sedaj relativno visoko razvojno-tehnološko samostojnost in neodvisnost od tujih znanj in licenc. Zavedamo se, da postaja znanje vse bolj pomemben produkcijski faktor, ki mu je potrebno dati pravo mesto v delovni organizaciji in v celotni družbi, zato ga moramo pravilno vrednotiti in racionalno koristiti. Vključno z letošnjo podelitvijo je bilo izroče-nihuže 133 nagrad m priznanj: 22 za doktorske disertacije, 46 za magistrska dela in 65 za diplomska dela. Od tega je bilo nagrajenih 16 del, ki jih je predlagala Elektrotehnišna fakulteta iz Beograda, 65 iz Ljubljane, 6 iz Sarajeva, 34 iz Zagreba in 1 iz Tuzle ter 10 Univerza v Mariboru. Na podlagi odločitve komisije v sestavu: prof. dr. Anton OGORELEC, prof. dr. Milan ČALO-VIČ, prof. dr. Nedat PAŠAČIČ, Jože PUKL dipl. ing., Jože PODLIPNIK, dipl. ing., in dr. Anton ČIZMAN dipl. ing., so letošnje nagrade prejeli: Doktorska disertacija: Vladimir BLAŠKO: Analiza i sinteza reguli-ranog elektromotornog pogona vozila s auto-nomnim izvirom električne energije. Predlagatelj: Elektrotehnički fakultet Zagreb, mentor: Prof. dr. Nedat PAŠALIČ. Magistrska dela: Damir KLIKIČ: Sistem regulacije tiristorske lokomotive. Predlagatelj: Elektrotehnički fakultet Zagreb, mentor: Prof. dr. Nedat PAŠALIČ. Damir NOVOSEL: Podfrekventno rastereče-nje elektroenergetskog sistema. Predlagatelj: Elektrotehnički fakultet Zagreb, mentor: Doc. Sej id TEŠNJAK. Martin TERBUC: Programska oprema por-talnega robota. Predlagatelj: Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta, VTO Elektrotehnika, računalništvo in informatika, mentor: Prof. dr. Karel JEZERNIK. Diplomska dela: Peter ANTUNOVIČ: Razvoj vmesnikov in ustrezne programske opreme za računalniško vodenje laboratorijske pilotne naprave. Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, mentor: Prof. dr. France Bremšak. , Etbin GREGORČIČ: Tranzistorski pretvornik. Predlagatelj: Fakulteta za elektroteniko Ljubljana, mentor: Prof. dr. Rafael ČAJ H EN. Tanja KOCJAN: Kinematika robota IVR — 10. Predlagatelj: Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta, VTO Elektrotehnika, računalništvo in informatika, mentoj: Prof. dr. Karel JEZERNIK. Mateja MIHELČIČ: Sistemi za razpoznavo vzorcev v transformatorski postaji. Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehnikov Ljubljana, mentor: Prof. dr. Anton OGORELEC Nagrajence in prisotne goste, med katerimi so bili tudi mentorji nagrajencev in dekan Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana prof. dr. Peter Jereb je v imenu delovne organizacije Avtomatika pozdravil Jože Pukl, direktor TOZD Razvojni inštitut. O življenjski poti prof. dr. Bedjaniča je spregovoril prof. dr. Anton Ogorelec, v imenu nagrajencev pa se je za priznanja in nagrade zahvalil Damir Klikic. Š. D. V petek 27. oktobra je bila v okviru praznovanja 29. novembra, dneva republike, v prostorih restavracije novih poslovnih prostorov v Stegnah, delovne organizacije Avtomatika, slavnostna podelitev priznanj jubilantom v SOZD Iskra. Iz ljubljanskih temeljnih organizacij in delovne skupnosti je tokrat prejelo priznanje 113 delavcev za desetletno, 32 za dvajsetletno in 25 za tridesetletno delovno dobo v Iskri. Zbranim jubilantom je v imenu vodstva delovne organizacije spregovoril Drago Trbanc, v.d. vodje delovne skupnosti za skupne zadeve. (Š. D.) Iskra Elementi JožeSurc Leto improvizacij tudi za Elemente »Čeprav smo pred letom dni, ko smo pripravljali gospodarski načrt naše delovne organizacije za leto 1987, vedeli, da nas čaka leto polno preobratov, pa si le nismo mogli misliti, da bo potrebno toliko različnih improvizacij,« je v oceni leta, ki se izteka, uvodoma dejal član kolegijskega poslovodnega organš v DO Elementi, zadolžen za ekonomiko in finance Jože Šurc. »Marsikaj smo napovedovali, toda tolikšne inflacije, tolikšnega porasta cen in osebnih dohodkov, tolikšne nelikvidnosti in takšnih protiinflacijskih ukrepov pa tudi ne. Znano je, katere parametre je treba upoštevati med pripravami gospodarskega načrta, poleg vsega pa nas je zbegal tudi novi sistem prikazovanja in izračunavanja rezultatov poslovanja in sploh obračunskega sistema. Vse to je vnašalo negotovost, kakšni bodo pravzaprav pravilno prikazani rezultati in če bodo primerljivi s preteklim obdobjem. Novo leto 1987 se je začelo s starim deviznim zakonom, ki ne spodbuja izvoznikov, z nepravilno ovrednotenim tečajem dinarja, s popolno zmešnjavo pri izračunavanju osebnih dohodkov in še z nekaterimi drugimi ostanki leta 1986. Vse to je vplivalo na, morda včasih tudi čudne, poslovne odločitve, pogosto improvizirane in tudi hitro sprejete. Kljub temu je prvo polletje v Elementih potekalo kolikor toliko normalno: proizvodnja je tekla, izvoz je bil normalen, tudi konjunktura na domačem tržišču je bila zadovoljiva, osebni dohodki so rasli vzporedno z inflacijo, fi- nančni rezultat pa je bil v skladu s planskimi predvidevanji. Za razliko od prejšnjih let pa se je začelo zatikati po poletnih dopustih. Že septembra je začela konjunktura naših izdelkov na domačem tržišču upadati, vse bolj pa nas je začela pestiti tudi likvidnost: slabe plačnice so postale nekatere Iskrine delovne organizacije, v Jugoslaviji pa se je število naših dolžnikov razširilo na tričetrtine države. Z rastjo nelikvidnosti je konjunktura upadla za 30 do 40%. Ob vsem tem, pa so ostajali naši proizvodni stroški skoraj enaki kot prej, ob tem, da so se osebni dohodki poviševali, s tem pa se je večal razkorak med prodajno in lastno ceno. Seveda je prišlo zato tudi do slabših finančnih rezultatov. In navzlic temu smo prvih devet mesecev kljub splošnemu nezavidnemu položaju kot delovna organizacija zaključili kolikor toliko uspešno: akumulacija se je sicer nekoliko zmanjšala, ogromno denarja je šlo v revalorizacijske prihodke, povečal se je poslovni sklad, nadpoprečno pa so se dvignili osebni dohodki. Med temi .znamenitimi' protiinflacijskimi ukrepi' sta nas v tem zadnjem kvartalu zelo prizadela tudi podražitev energije in prevoza. Ta podražitev pomeni 50% inflacije, sedanje stanje mirovanja pa gre samo na račun tega cenovnega skoka, saj se nam bodo naši izdelki podražili najmanj za toliko. Elementi so namreč z nekaterimi svojimi tovarnami velik potrošnik energije, hkrati pa imajo na primer Magneti in Feriti tudi velike prevozne stroške. Našega sogovornika smo seveda zaprosili tudi za oceno poslovanja posameznih tovarn v tej delovni organizaciji. Za Elemente je namreč značilno, da imajo močne tovarne, nikogar pa ne preseneča tudi to, da so investicije, in Elementi med vodilnimi v Iskri po številu naložb, leto ali dve po zaključku precej veliko breme za Industrijska elektronika iz Kostanjevice na Krki je med boljšimi v Elementih. tistega, ki se je podal v gradnjo in nakup sodobnejših naprav. »Elektrolitom^ v Mokronogu,« je povedal Jože Šurc, »se je letos odprlo sovjetsko tržišče, zaradi zagotovljenega tržišča, zagotovljene materialne osnove ter prostorskih in strojnih kapacitet, bo njihov rezultat dober. Za Ferite bi lahko rekel, da so v zadnjem desetletju permanentno dobri. Računamo, da bodo glede na konjunkturo in dobro organiziranost ter stalnost vseh parametrov kljub nekaterim tržnim nihanjem uspešno zaključili leto. KEKO iz Žužemberka je tovarna, ki še vedno dosti dobro prodaja svoje klasične elemente, v zadnjem času pa je uspešna predvsem s prodajo opreme za proizvodnjo večslojnih keramičnih kondenzatorjev, ki jo konstruirajo in izdelujejo sami. Keramika v Stegnah je prebolela zagonske težave po investiciji, menim pa, da bo dobro poslovala že prihodnje leto. Magneti imajo perspektiven program, zato gremo tudi v ponovno posodobitev proizvodnje. Kažejo se tudi možnosti za trajnejše sodelovanje s tujimi partnerji. Orodjarna je konstantno dobra. Ker je ravno prav velika, se lahko tudi lažje prilagaja položaju na tržišču. Polprevodniki iz Trbovelj so pred zaključkom večmilijonske investicije. Naložba se je nekoliko zavlekla, težave pa imajo predvsem zaradi velikih stroškov kapitala. Prepričan pa sem, da bodo Trboveljčani spet kmalu med bolj uspešnimi v Iskri in v Elementih. Specialni elementi imajo tržno zanimiv in kakovosten spekter izdelkov. Končujejo investicijo, ki pa jim, upam, ne bo na začetku prinesla večjih težav. Upori se trenutno borijo z modernizacijo svojih izdelkov, poleg tega pa gredo tudi v nove programe. V Elementih menimo, da Bodo šentjernejčani že kmalu splavali iz težav. H1POT, še do pred nedavnim izredno uspešno tovarno, je pred meseci za nekaj časa zavrla odpoved prodaje Telematiki, zdaj pa se že preusmerja na druga tržišča. Kostanjeviška Industrijska elektronika lahko praktično dela vse. Menim, da so našli dober program in da bodo tudi v prihodnje uspešno poslovali.« Dr Iskra Električna orodja Leto 1988 bo za nas leto celovite kakovosti Osemintridesetletni ekonomist Boris Kerstein je začel svojo pot v Iskri pred dvajsetimi leti kot strojni tehnik, vmes je izredno študiral in danes je direktor komercialnega področja v DO Iskra-lndustrija za električna orodja v Kranju. Med svojim dvajsetletnim nepretrganim delom v Iskri se je dodobra spoznal s problemi proizvodnje, potem je delal v planski službi, 1982. leta pa je postal finančni direktor DO ERO. S prvim januarjem letos pa je postal komercialni direktor področja, v katerem so združili področji za nabavo in prodajo. Na prvo vprašanje, kako se je izkazala v nekem smislu nova organiziranost na komercialnem področju v ERO, nam je sobesednik odgovoril: »V začetku je bila naša organizacija takšna, daje bil nabavni sektor v proizvodni funkciji. To je imelo dobre in slabe lastnosti in ob dobri analizi smo ugotovili, da je možno združiti nabavo skupaj s prodajo na komercialnem področju. To pa predvsem zaradi tega, ker imamo mnogo kooperacij — zunanjih in notranjih, imamo iste kupce in dobavitelje repromateriala, izredno pomembna pa je bila tudi cenovna politika v tej inflaciji. Zaradi vsega tega smo ocenili, da bi združitev prinesla samo pozitivne premike. Najprej smo postavili komercialno področje, za kar so zadolžili mene. Z novim vodstvom v ERO smo poskušali koncipirati novo politiko za panoge ročnih orodij tako, da ne razmišljamo več samo o ERO, temveč razmišljamo tudi o branži, v katero združujemo tudi dve naši proizvodni točki v tujini: Perles v Švici in EMEC v Ekvadorju. Naš največji kooperant v domovini je Dalmacija, Dugi Mat, ki dela brusilce, ki smojih prenesli iz Švice ob sanaciji Perlesa. Pozabiti ne. smemo naše inozemske točke, ker je ERO pretežno izvozno usmerjena firma. Vse to kot celota pomeni branžo in vse to bomo tudi v planiranju in strategiji načrtovali in kontrolirali. Ko smo pogledali, kako je videti trženje na domačem trgu in v izvozu, smo ugotovili, da je na domačem trgu čudovito prepletena tržna mreža, bodisi prek Iskre Commerce (50% blaga), ostalih 50% pa prodamo prek SaS velikih trgovinskih hiš in vsako leto s podpisom teh samoupravnih sporazumov določimo pravice in obveznosti, tako nas proizvajalcev, kot trgovine. Menimo, da je to zelo dobra povezava. V tem položaju, ki je včasih na trgu precej kritičen, se trgovina večasih umakne korak nazaj, kar sicer ne bi bilo potrebno. Za servisiranje prek naše DO SERVIS v celoti prodajamo rezervne dele. Naše izdelke servisira več kot 50 Iskrinih servisov po vsej Jugoslaviji in prav politiki dobav in servisiranja smo v delovni organizaciji dali izredno velik poudarek, ker menimo, da delamo za trg, da delamo za potrošnika in da moramo izdelke na njegovo zahtevo tudi takoj popraviti.« Izvozna dejavnost je pomemben del vaše strategije. Kako je torej z izvozom? »Pri izvozu imamo več kot 10 mio dolarjev realizacije. Večino tega izvoza poteka prek naših inozemskih točk (Francija Belgija, Nemčija, Anglija, Italija, Švica, Ekvador), poleg tega pa imamo še kooperacije z nizozemsko firmo SKIL, s Češkoslovaško in Poljsko. Torej, trg imamo razdelan in s tem osnove za trženje tako, da na temelju tega lahko samo dograjujemo naprej. Produkt je srce tržnega spleta. V preteklosti smo imeli težave z novimi izdelki, zamujali smo, vendar vemo, da se naša firma kot tudi ostale jugoslovanske firme lahko rešijo samo z izvozom. Zaradi tega smo oblikovali programski svet, ki ga vodi direktor. V programskem svetu, ki je interdisciplinaren, smo postavili filozofijo trženja do leta 1990 v svetu in na domačem trgu. Na osnovi tega smo razmejili, kaj naj bi se razvijalo v Jugoslaviji in kaj naj bi prek raznih mednarodnih kooperacij dopolnjevalo naš program. Imamo tudi nekaj novih mednarodnih kooperacij. Na osnovi te programske usmeritve do leta 1990, v kateri bi proizvajali samo tri skupine izdelkov v velikih količinah, ker le tako lahko mnogo pridobimo stroškovno, smo izdelali tudi investicijski projekt. Ta projet je šel skozi več faz v daljšem obdobju, danes pa že potekajo razgovori s kreditodajalci iz Iskra banke in SOZD. Projekt je dobil zeleno luč, ker je izvozno usmerjen. Računamo, dabis 1.1.1989, ker je dobavni rok za opremo celo eno leto, bistveno povečali proizvodnjo. V preteklosti je bilo bistveno več povpraševanja po izdelkih, kot smo jih mogli proizvesti, nismo imeli velikih problemov s trženjem, vendar pa je situacija v Jugoslaviji — bodisi zaradi kupne moči potrošnikov, ali pa zaradi industrije, ki je tudi naš velik potrošnik, nekoliko težavna. V izvozu pa še vedno ne moremo iz-dobaviti vsega, kar tuji trg zahteva. Da pa bi na področju trženja dobro zastavili svojo strategijo, smo se povezali s svetovalsko firmo ITO v Ljubljani in se dogovorili za izdela- vo celotne strategije trženja, tudi v posmeznih segmentih.« In kako bo v prihodnjem, 1988. letu? »Kako bo v letu 1988 sprašujete? Protiinflacijski program nam je povzročil velike probleme. Naredili smo načrt, v katerem smo proizvodnjo povečali za prek 20%, vendar smo pozneje ob analizi problematike ugotovili, da bi kljub naporom in angažiranju proizvodnjo lahko povečali največ za 15%. Protiinflacijski program nam je z zamrznitvijo cen s 1. 10. dovolil samo 11,8% povišanje cen našim proizvodom, dočim je raznim dobaviteljem surovin in polizdelkov omogočil različna povečanja, kar pomeni, da bomo imeli težave z dohodkom. Kako to rešiti? Mogoče je, ali povečati proizvodnjo, kjer imajo določen vpliv fiksni stroški, ali pa izdelati program ukrepov, ki jih bomo sprejeli za posamezna področja in poskušali tako iztisniti še tiste rezerve, kijih imamo na vseh področjih. Leto 1988 bo leto kakovosti tudi za nas, in to ne samo v pojmu kvalitete, ampak v celovitosti poslovanja, od kvalitetne nabave pa do najboljšega trženja. Ocenjujemo, da bomo z nekaterimi novimi izdelki in kooperacijami poskušali kompenzirati razliko v cenah, na drugi strani pa ob izdelavi gospodarskega plana računamo in upamo, da bo ekonomska politika po prenehanju sedanjih ukrepov tržno naravnana, kar pomeni, da bo vzpodbujala izvoz. Za nas je izredno pomembno, da dobi vzpod budo tudi gradbeništvo, ker je program gradbene industrije z nami tesno povezan. Določena bo tudi finančna konsolidacija, tako bank, kot tudi republik in bo dana možnost, da bomo lahko tržili po vsej Jugoslaviji. EFiO je specifična delovna organizacija, ki ni zaprta v Slovenijo, saj doma prodamo 27%, vse ostalo pa po naših ostalih republikah in pokrajinah.« Kako pa poteka vaša prodaja zdaj, ob koncu leta? »V četrtem kvartalu imamo nekaj težav s prodajo, predvsem na področju široke potrošnje, prav tako v industriji, ki sama išče rešitve. S podaljšanjem plačilnih rokov, z dodatnimi rabati smo poskušali približati naše blago potrošniku, da bi bilo cenejše zanj. Pri kvaliteti naših izdelkov letos nismo imeli posebnih problemov. Pojmu kvalitete smo prav zaradi naše izvozne usmerjenosti dali poseben poudarek in praviloma naše blago ne sme iti iz naše proizvodnje, če ni povsem brezhibno, tako za jugoslovanski trg, kot za izvoz. Ocenjujemo, da je to velika prednost naše delovne organizacije. Za vsako od teh točk imamo narejene poslovnike medsebojnih odnosov. Sodelujemo zelo dobro. Potrebna bodo verjetno še nadaljnja nadgrajevanja pri politiki cen. V teh nekaj letih, ko je ERO postala iz temeljne organizacije združenega dela delovna organizacija, je storila velik korak naprej, ne samo na lokaciji Kranja, ampak tudi v Iskri Emec, napredek je v odnosih do Perlesa in do inozemskih točk. Ker dobro poznamo problematiko preteklih let, vidimo, da so problemi v naši delovni organizaciji v Jugoslaviji veliki, vendar ostanimo optimisti. Kljub vsem težavam bodo preživeli le najboljši. Ni vse samo problem makrosistema, ali ekonomske politike Jugoslavije, kjer bo treba verjetno še bistveno dodelati, vendar pa se moramo sami zazreti v našo problematiko, od kvalitetnega razvoja do večje produktivnosti. Kakšna bo naša prihodnost pa je odvisno od sedanjosti. Tako kot si bomo sedaj zadali naloge, načrtovali politiko, takšne rezultate bomo poželi čez nekaj let. Ocenjujem, da ima vodstvo strategije in prave poti, zato računamo, da bi čez nekaj let lahko postali bistveno večji proizvajalci, kot smo danes in pomenili tudi v svetu takšnega proizvajalca orodja, ki bo pomenil še mnogo več kot do sedaj,« je zaključil naš razogo-vor Boris Kerstein. D. Ž. Iskra Avtoelektrika V Iskri Bovec so skromno, a prisrčno »Izreden napredek jebil dosežen v teh tridesetih letih. Iz stare barake, v kateri je nekaj delavcev na odsluženih stiskalnicah pričelo izdelovati drobno kovinsko galanterijo, smo zgradili sodobno tovarno z moderno strojno opremo. Kovinsko galanterijo so zamenjali izdelki na visoki tehnološki in kakovostni ravni, da jih prodajamo po vsem svetu. Iskrina proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo predstavlja pomemben delež tudi v evropskih razmerah, saj so naši izdelki vgrajeni domala v vsa evropska vozila.« To je nekaj uvodnih misli, ki jih je na skromni, a toliko bolj prisrčni slavnosti izrekel Mitja Ko ko ve, direktor Iskre Bovec kolektivu, ki se je zbral v bovškem hotelu Alp, da bi proslavil 30 let obstoja in delovanja tovarne vžigalnih tuljav, temeljne organizacije novogoriške Iskre Avtoelektrike. Da, trideset let je minilo, ko je bilo ustanovljeno kovinsko podjetje Trenta, ki je daljnega leta 1957 in pozneje vsaj nekoliko omililo brezupne razmere na Bovškem, ko dela sta bila potrebna, da je razvoj stekel in premagal trnovo pot. Vem, da ne gre povsem primerjati tedanjih in današnjih časov. Tehnologija, oprema, tržišče, vse je bolj zapleteno, vse bolj odvisno od znanja in izkušenj. Pa vendar, ali nam ne primanjkuje včasih delček tistega zanosa in nemirnega ustvarjalnega duha, kot so ga imeli v tedanjih časih. Nekateri pionirji naše tovarne so še danes med nami, še danes delajo, vseh trideset let. Večkrat se po pogovoru z njimi zamislim, še vedno je prisoten tisti odnos do dela, pošten in vesten, kot v prvih dneh. Prav gotovo, bi se v tem pogledu lahko zgledovali po njih in prevzeli njihove navade. Naloge, ki so pred nami v naslednjih letih, so zelo velike in težke. Novi izdelki, povečanje proizvodnje in hitra rast izvoza bodo osnovna značilnost Iskre v prihodnjih letih. Dosežena stopnja tehnološkega znanja, opremljenosti in načrtovana nova vlaganja so osnova za Direktor Mitja Kokove med pozdravom kolektiva uresničitev naših načrtov. Na nas delavcih Iskre pa ostane, da jih zagrabimo z obema rokama in jih tudi dejansko izkoristimo. Na slavnosti v Bovcu, sta Rajko Komac, predsednik DS in Mitja Kokove, direktor podelila posebna priznanjajubilan-tom dela. Za 30 let zvestobe kolektivu so bili nagrajeni: Matija Černuta, Karel Piuzi, Stanislav Stres, in Edi VVojcicki; za 20 let: Izidor Kavs in Jožefa Rot; za 10 let: Ana Berginc, Draga Berginc, Matilda Colija", Marija Čarga, Joso Drlič, Cvetka Kašča, Franc Kemper, Darij Klavora, Olgica Kverh, Jolanda Melihen, Mirka Mlekuž, Anton Predavek, Ana Rot, Pierina Rot, Tadea Sta-nišič in Vlado Stanišič. Prisrčno so se poslovili tudi od sodelavcev, ki so odšli letos v pokoj. možnosti zaposlitve v domačem kraju praktično ni bilo. Ljudje so morali daleč iz doline v nepoznan, tuj svet po preživetje. Danes je drugače, tudi po zaslugi Iskre Avtoelektrike Nova Gorica, ko se je leta 1974 takratno podjetje T renta priključilo Iskri kot temeljna organizacija. To je poudaril tudi direktor na sobotni slavnosti, sicer pa prepustimo mu besedo: »Po priključitvi v Iskro so se odprle nove možnosti v obliki programa, posodabljanja opreme, hitrejšemu pridobivanju znanja. Ta korak je bil prav gotovo eden izmed tistih, ki je odločilno pospešil naš razvoj. Vse te možnosti pa bi ostale le mrtev kapital, če ni bi bilo vas, pridnih delavcev, ki ste uresničili dane možnosti. Pomislimo na začetek v stari baraki, brez znanja in izkušenj. Kakšna volja in kako vesten odnos do IIIMmil »ZiAtiiMt:*:-; % ....... v, . .JtobZ . "F mm*. " Domala ves kolektiv seje udeležil lepe proslave ob 30-letnici obstoja in delovanja TOZD proslavili 30-letnico obstoja V kulturnem programu sta sodelovala moška pevska zbora Iskra in Trenta Znova se vračamo na isto ugotovitev, da so ljudje tisti odločilen dejavnik, ki omogoči napredek. In ti ljudje niso nihče drug kot mi, ki smo nocoj tukaj zbrani. Poznamo se, vemo kaj zmoremo in zato sem tudi prepričan, da bomo zmogli in, da nam bo uspelo. Na koncu, bi se rad zahvalil vsem, ki so pripomogli k napredku v teh tridesetih letih. Posebno pa moje iskrene čestitke vsem tistim, ki danes slavijo ob tridesetletnici tovarne, tudi tridesetletnico dela v njej.« Slavnosti sta prisostvovala tudi predsednik sindikata v DO Miloš Vodopivec in glavni_direktor Av-toelektrike Robert Žerjal, ki je zbranim članom kolektiva čestital ob visokem jubileju in med drugim dejal: »Izredno sem zadovoljen, da sem spet med vami, bovški Iskraši, saj me veže na vas dolgoletno sodelovanje, vedno sem naletel na pridne delavce ter korektne tovariše v vašem kolektivu. Jubilej praznujete sicer v izjemno težkih razmerah, vendar z odprto možnostjo, da boste nastale težave prebrodili z znanjem, ki ga imate. In kot smo že začrtali v osnutku plana, prihodnje leto bo za vaš kolektiv prelomno, pri čemer mislim na pozitivno poslovanje, brez rdečih številk. Za odpravo motenj so vsekakor lepe možnosti, novi obrat v Soči ima svetlo perspektivo s specializirano proizvodnjo avtomobilskega releja. Izredno pomembno je tudi, da čutimo vsi mi, ki smo danes tukaj, da kolektiv ni sam v dobrih, ali slabih časih, da poizkušamo s skupnimi močmi prebroditi težave in se hkrati skupaj veseliti doseženih rezultatov. Solidarnostna pomoč s strani Avtoelektrike je bila vseskozi prisotna, mislim, da ste jo tudi vi delavci občutili, ali če povem drugače, tudi v delovni organizaciji vlagamo maksimalne napore, da bi vi izšli iz težav. Tudi v najtežjih trenutkih smo našli možnosti in načine, da smo šli v tehnološko posodobitev vaše proizvodnje, kar dejansko čutite vsi vsakodnevno z uvajanjem novih tehnologij in novih strojev ter z zelo pogumnim in hitrim razvojem novih izdelkov. To je izjemno važno za ves kolektiv, za počutje v njem ter, da prav skozi to 173 Direktor TOZD pozdravlja dve generaciji — upokojence in štipendiste utrujujete pripadnost Iskri v Bovcu, Avtoelektriki v Novi Gorici in Iskri kot celoti. Kajti jasno je, da bomo le s skupnimi močmi v tako vihravih časih kot so stabilneje poslovali in laže kljubovali težavam. Želim vam še veliko uspehov v nadaljnje ter plodnega sodelovanja v okviru Av-toelektrike«, je zaključil Robert Žerjal, kolektiv pa ga je nagradil z burnim aplavzom. V kulturnem programu sta sodelovala kar dva pevska zbora in sicer domačini »Iskra« Bovec ter moški zbor »Trenta« pod vodstvom Daneta Škerlja. Pozneje, v sproščenem zabavnem programu pa so navdušili člani ansambla Globina iz Bovca. To so fantje (med njimi je tudi Iskraš iz Bovca Mirko Božja) ki igrajo predvsem komercialno glasbo poznani pa so daleč prek »primorskih meja, saj nastopajo celo na vsakoletni Iskrini prireditvi »Zlate slušalke« v Kranju. Največji Uspeh so dosegli pred leti, ko so jih poslušalci Zlate slušalke nagradili s 3. mestom. Družabni večer se je tako raztegnil v pozne, ali zgodnje ure... Sicer pa so se prireditve v okviru praznovanja 30-letnice pričele že prejšnjo soboto, 5. decembra. Ta dan so pod geslom »Krajani, praznujte z nami«, odprli vrata za vse, ki jih zanima, kaj dela ta 300 članski kolektiv. Obisk je bil v mejah pričakovanega, še največ pa je bilo osnovnošolcev. Ta dan sta se srečali tudi dve generaciji, na obisk 'so namreč prišli upokojenci in bodoči strokovnjaki, njihovi štipendisti. Sprejel in pozdravil jih je direktor Mitja Kokove. Potem, ko so se pogovorili o najzanimivejših delovnih temah, so nam Robert, Filip, David, Maksim, Uroš, David, Branko in Mitja povedali, da hodijo v šolo na novogoriško poklicno, na strojno fakulteto v Ljubljano, srednjo računalniško, strojno tehnično, skratka na take šole, kakršnih znanje bodo potrebovali za delo v bovški Iskri. Torej se za bodoče strokovnjake ni bati... Še nekaj moramo zapisati, saj je bilo tako navdušujoče in pristno, da res zasluži pozornost. Ker sta tamkajšnja osnovna šola in Iskra z rokov roki, so se z učenci dogovorili, da narišejo motive iz njihove proizvodnje in jih potem razstavijo. Tako so bile teden dni te čudovite risbice na razstavi v bovškem hotelu Alp, človek pa je nehote pomislil, da gleda in občuduje stvaritve priznanih umetnikov... Poleg teh nedolžnih risbic pa so pripravili tudi slike z motivi iz njihove tehnologije dela, vmes pa so bili objavljeni intervjuji z delavci, ki so ga pripravili učenci osnovne šole. Res domiselno, skromno, a zelo bogato, kot se za 30-letnico obstoja in delovanja spodobi. Marko Rakušček RAZPIS NAGRAD: prva nagrada 6.000 din, dve drugi nagradi po 4.000 din, pet tretjih nagrad po 2.000 dinarjev. Rešitve pošljite do 16. januarja 1988, na naslov: Uredništvo glasila Iskra, 61000 Ljubljana, Gregorčičeva 23 s pripisom: Novoletna nagradna križanka. Iskra Mikroelektronika Druga prodajna konferenca Iskre Mikroelektronike V novembru 1987 je imela Mikroelektronika v stolpnici Iskre PPC svojo drugo interno prodajno konferenco. Prva konferenca je obdelovala predvsem področje proizvodnje, cilj druge pa je bil obdelava prodajnega dela. Plan prodaje vezij v 1988 je glede na povedano naslednji: Domači trg: Vezje Okrov Kupec Količina 1001 K 40 P ITK 20.000 1002 E 24 P IAM, EMPA 13.000 1005 A 24 D ITK 40.000 1005 B 16 D ITK 4.000 1201 C 16 P/K IAM 20.000 1315 24 D IAM 600 1317 14 D IAM 600 131517 24 CP IAM 1.500 1400 A 40 D IAM 100 1400 B 24 D IAM 100 1401 A 18 P IAM 23.000 14574 xHS IAM 1.500 1404 B 40 K IKB 7.100 1405 B 40 K IKB 600 1406 A 40 K IKB 800 1408 8 P IAE 100.000 1409 B 8 P IKB 10.000 1410 B 8 D IKB 50.000 1411 B/SR1 16 K SRB 50.000 1413 28 D ISZ 100 1414 28 D ISZ 100 1415 A 28 P RKZ 20.000 1416/SR2 28 K SRB 1.000 1420 28 P ISM 1.000 1422 D 28 P ITK 150.000 2402 XT IKB 50.000 2560 A 18 P ITK 50.000 A-73A (GALEB) x K RČB set 3.700 HC x H IST, ICE 1.500 1427 16 P IAE 1.000 ULA 1 w ? 25 ULA 2 w ? 25 ULA 3 w 7 25 ULA 4 w ? 25 Izvoz: Vezje Okrov Kupec Količina 1001 F 40 P OAK 15.000 1201 C 16 D RSF 5.000 2402 x T SIL 50.000 2560 A 18 P ITA, FACE, MEX 430.000 ITT w ITT 400 1427 16 P GOB 50.000 Okrovi: P — plastika HS - herastrat D — cerdip CP - cerpak K — keramika T - čip W — rezina Kupec: ITK - Telematika EMPA - Empa ITA — Italtel IKB — Kibernetika SRB - Slavko Rodič FAC - - Face IAE — Avtoelektrika RKZ - Rade Končar OAK - -OAK IAM — Avtomatika RČB - Rudi Čajavec SIL — Sielox IVM — Videmoatika RS F - RSF ISZ — Elektrozveze GOB - Gobo ICE — Elektrooptika ITT - ITT IME je v letu 1987 šla skozi težko fazo prilagajanja recesiji na trgu. To smo dosegli s povečanjem izplena, kakovosti vezij, osvajanjem novih vezij in osvajanjem novih tehnologij. Učinki vsega tega se bodo pokazali predvsem v 1988 in pozneje. Žal v naših predvidevanjih ne moremo zanesljivo upoštevati domačega tržišča, ki je še vedno v recesiji. Domača industrija (naši kupci) zelo malo vlaga v nove razvoje in se bolj oklepa starejših programov — čeprav je to zelo kratkoročna politika. Poleg tega nastopa kot nezanesljiv faktor politika ZIS, ki čez noč bistveno lahko spreminja pogoje gospodarjenja. Poleg proizvodno-prodajnih naporov je bil letos zelo aktiven tudi inženiring. Obdelal je mnogo novih potencialnih kupcev: med njimi so Energoinvest, D. Bakovič, Mehanotehnika, Tehtnica, Elektrovod, ipd. Zelo smo se trudili tudi pri že vzpostavljenih stikih, npr. pri R. Končarju, S. Rodiču, Kibernetiki, Avtoelektriki, ipd. IME je v 3. četrtletju tudi dokončno uspela osvojiti proizvodnjo sklopa vezij po programu Galeb (JLA), kar nam dohodkovno veliko pomeni — seveda pa je to tudi referenca za nadaljnje sodelovanje z JLA. Delovna osnova prodajne konference je bila planirana prodaja vezij v 1988. Osnovna ugotovitev je, da se proizvodnja letošnjih vezij prenaša tudi v naslednje le- to. Nekaj bo tudi novih vezij. Poudarek je na vezjih za Telematiko (1001,1005,1422), Avtoelektriko (1408) in JLA (Galeb). Trudimo si pridobiti tudi (zanimivi) naročili za R. Končar (1415) in S. Rodič (1411). Žal nam pa upada prodaja telefonskega vezja EMS 2560, ker postaja vse bolj zastarelo in izgubljamo kupce. Izdelovali bomo vezja, vendar v manjših količinah, tudi za Avtomatiko (1401, 1201) in Kibernetiko (1404, 2402). Računamo tudi z izvozom. Vezje 2042 bomo izvažali v ZDA, 1201 v Nemčijo/Avstrijo, procesirane rezine v Nemčijo (ITT) in Avstrijo (Semcotec). Pripravljamo tudi proizvodnjo vezja za te-lekomande (1250); po uspešni Povezovanje s tujino Ena izmed pomembnih strateških usmeritev DO Mikroelektronika je povezovanje z razvitim svetom. Vzpostavljenih imamo več poslovno-tehničnih sodelovanj s proizvajalci mikroelektronških vezij in tudi z uporabniki. Uspešno lahko proizvajamo mikroe-lektronska vezja le, če jih proizvajamo enako kvalitetno in uspešno, kot ostali proizvajalci v razvitem svetu. Primerjati se moramo z najboljšimi in naš cilj je, da dosežemo enake rezultate. V intenzivnejše spogledovanje s tujim trgom nas je prisililo tudi naše nezadostno razvito okolje uporabe mikroelektronske tehnologije doma. Posledica tega nerazvitega okolja uporabe je, da domači uporabniki ne koristijo dovolj proizvodnih zmogljivosti naše DO. V letu 1987 smo izvažali naše proizvode v Italijo, Mehiko, Avstrijo, ŽR Nemčijo in ŽDA. Obseg izvoza bo 900.000 $. Po obsegu je bil največji izvoz vezja za telefonski aparat, ki smo ga dobavljali italijanskima firmama italtel in Face. Za to vezje smo bili tema firmama drugi dobavitelj za SGS in dosegli enake prodajne cene kot koncem SGS. V letu 1987 smo dobavili tema italijanskima firmama prek 700.000 teh vezij za telefonski aparat. Do sedaj še nismo prejeli nobene reklamacije glede kvalitete, niti glede dobavnih rokov. Firma Italtel je izredno zadovoljna z dobavami in želi nadaljevati sodelovanje. Dogovorjeni smo že za enak obseg dobav v letu 1988 tega vezja, dogovarjamo pa se tudi o tehničnem sodelovanju. Firma Italtel se zanima za skupen razvoj nove družine mikroelektron-skih vezij za telefonski aparat. Zanimajo se za mikroelektronske vezje, ki lahko nadomesti vso elektroniko telefonskega aparata in omogoči impulzno m tonsko izbiranje ter realizacijo vseh funkcij, ki jih zahteva italijanska pošta (izbiranje 32 številk, spomin). Dogovarjamo se, da bi tako vezje specificirali, načrtali in izdelali v sodelovanju v skupnem razvoju Italtel, Mikroelektronika in Telematika. S sodelovanjem s firmo Italtel si lahko pridobimo veliko sistemskega znanja s področja telefonskih terminalov saj je Italtel največji proizvajalec telefonov v Italiji (cca 2 milijona letno). Manjše količine telefonskega vezja smo dobavili tovarni v Mehiki, ki je vključena v koncern ITT. Zelo pomembno in uspešno je naše že večletno poslovno-tehni-čno sodelovanje s firmo ITT Semi-conductors iz Freiburga z ZR Nemčiji. Uspešno smo osvojili procesiranje dveh različnih vezij iz proizvodnega programa ITT. Firma ITT je kvalificirala naš proces in v letu 1987 smo sprocesirali in dobavili ITT 1000 rezin. ITT nam je dal priznanje za izredno kvaliteto in iz-plen, kije celo boljši kot so ga dosegli v ITT. V letu 1988 bomo še razširili ooslovno-tehnično sodelovanje. Že v letu 1987 smo osvojili proizvodnjo novega vezja (oddajnik za daljinsko upravljanje Tv aparata). To vezje bomo proizvajali za ITT in za potrebe Iskrine DO vi-deomatike. V doseženi višini izvo- za v ITT bomo od ITT nabavili potrebna vezja za komplet mikroelek-tronskih vezij za daljinsko upravljanje TV aparatov, ga dopolnili z vezjem, ki ga bomo proizvajali sami in dobavljali DO Videomatiki. Na osnovi poslovno-tehničnega sodelovanja z ITT bomo v bodoče dobavili za potrebe jugoslovanskih proizvajalcev TV aparatov komplete mikroelektronških vezij za digitalne TV sprejemnike. Za potrebe dveh kupcev v ZDA smo načrtali in uspešno izdelali dva 4 bitna mikroračunalnika. V ZDA smo izvozili tudi večje količine tabletk vezja SEZAM za nadzorni sistem. Avstrijskemu kupcu že dve leti uspešno izvažamo mikroelektron-sko vezje za merilno letev. Vzpostavljene imamo stike z več mikroelektronskimi firmami v svetu: AMI, SGS, Intel, Hitachi, Toshiba, Marconi. Prek teh vzpostavljenih stikov bomo lahko izvajali usmeritev DO Mikroelektronike kot tehnološkega centra, da lahko izpolnimo vse zahteve uporabnikov v Jugoslaviji z lastnimi viri, ali zunanjimi viri (tuje mikroelektronske firme). S sodelovanjem s temi tujimi firmami lahko omogočimo kvalitetno dobavo proizvodov teh firm z morebitno dodano novo vrednostjo za potrebe uporabnikov v Iskri in širše v Sloveniji in Jugoslaviji, lahko pa tudi uspešneje izrabljamo usluge teh firm. V DO Mikroelektronika se zavedamo, da lahko uspešno vzdržujemo osvojeno tehnologijo in razvijamo ter osvajamo nove zahtevnejše tehnologije le z aktivnim sodelovanjem s tujimi firmami in s prisotnostjo na tujih zahtevnih trgih. Uspešni bomo le, če bomo delali tako kot delajo najuspešnejši. Milan Mekinda osvojitvi ga bomo izdelovali in izvažali v velikih količinah — okoli 500.000 kosovo letno (na začetku). Prodaja bo imela zelo veliko dela v zadnjem letošnjem mesecu. Zaradi krize namreč le redki vedo, kaj in koliko bodo proizvaja- li v 1988 — zato tudi nam še nočejo dati naročil, oz. podpisati pogodb. Analiza prodaje v 1988 kaže naslednjo sliko: Kupec Št. vezij % Iskra % Skupaj Vrednost % Iskra % Skupaj Telematika 264.000 48,49 42,49 1.736.000.000 52,15 20,91 Avtomatika 54.400 10,06 8,75 639.400.000 19,21 7,70 Kibernetika 118.500 21,92 19,07 430.500.000 12,93 5,18 Avtoelektrika 101.000 18,68 16,25 204.250.000 6,14 2,46 ISEZ 1.000 0,19 0,16 162.800.000 4,89 1,96 CEO 700 0,13 0,11 140.000.000 4,20 1,69 Semič 1.000 0,19 0,16 16.000.000 0,48 0,19 Skupaj 540.600 100,00 87,00 3.328.950.000 100,00 40,09 Kupec Št. vezij % Izven % §kupaj Vrednost % Izven % Skupaj Empa 6.000 7,43 0,97 60.000.000 1,21 0,72 Uniš S. Rodič 51.000 63,20 8,21 914.000.000 18,38 11,01 Rade Končar 20.000 24,78 3,22 300.000.000 6,03 3,61 Rudi Čajavec 3.700 4,59 0,60 3.700.000.000 74,38 44,56 Skupaj 80.700 100,00 13,00 4.974.000.000 100,00 59,90 Skupaj domači trg: št. vezij — 621.300 kosov vrednost — 8.302.950.000 din. Izvoz skupaj: št. vezij — 550.400 kosov vrednost — 1.261.800.000 din (701.000 $ x 1.800) Izvoz Domači trg Št. vezij 46,97% 53,03% Vrednost 13,19% 86,81% Iskra Iskra Elementi — Feriti Zaradi razširitve obsega poslovanja in uvajanja novih programov ter nove tehnologije v proizvodnjo feritnih materialov in induktivnih elektronskih sklopov vabimo k sodelovanju delavce za opravljanje raznih vodstvenih in strokovnih del Vodjo tehnologije za vodenje in koordiniranje tehnologije, konstrukcije in izdelave specifične opreme POGOJI: visoka izobrazba strojne, ali elektro stoke z ustreznimi delovnimi izkušnjami, od tega 3 leta na podobnih delih smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih Razvijalce za razvijanje feritov POGOJI: visoka izobrazba kemijske tehnologije, metalurgije, ali fizike, 3 leta delovnih izkušenj Pomočnika vodje službe kakovosti za strokovno delo na tem področju POGOJI: visoka izobrazba elektro stroke, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Tehnologe za analiziranje, organiziranje in oblikovanje delov-I nih mest in postopkov pri proizvodnji feritov in navitih komponent ' POGOJI: visoka — višja izobrazba strojne, ali elektro stroke, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Konstrukterje za konstruiranje procesnih postrojenj, naprav in orodij POGOJI: visoka, višja in srednja izobrazba strojne Vodjo izmene v pripravi mase POGOJI: metalurški, ali kemijski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju skupin Novim sodelavcem nudimo ustvarjalno in zanimivo delo ter možnost strokovnega izpopolnjevanja- OD je stimulativen — glede na delovne uspehe Delo združujemo za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: ISKRA ELEMENTI - FERITI, Stegne 19, Ljubljana. Informacije v zvezi z objavo dajemo po telefonu št ■ 576-928. 19. šfran Iskra Kibernetika Priznanja inovatorjem leta in Na slavnostni seji Občinske raziskovalne skupnosti Kranj so 3. decembra podelili priznanja Inovator leta in nagrade Janeza Puharja. Priznanja je prejelo 29 inovatorjev iz kranjskih delovnih organizacij, nagrade Janeza Puharja pa je prejelo 7 raziskovalcev, štirje za diplomske naloge in trije za doktorske disertacije. Med nagrajenimi je bilo kar 15 Iskrašev. Priznanje za inovacijo I. stopnje Priznanje Inovator leta občine Kranj I. stopnje je prejela Skupina razvijalcev iz Iskre Kibernetike: Marjan Štrukelj, mag. elektrotehnike, Marko Zivlakovič, mag. elektrotehnike in Jernej Gortnar, dipl. ing. strojništva je prejela priznanje Inovator leta občine Kranj I. stopnje za razvoj diskovne enote IGD 3510 (3,5” 1 Mbyte). Razvojne rešitve so originalne in Kibernetiki omogočajo trženje diskovne enote na vseh trgih. Glavna konkurenca so japonski proizvajalci. IGD 3510 je nov dosežek, ki bo delno prenovil proizvodnjo v Iskri Kibernetiki in tako vplival na družbenoekonomski položaj delovne organizacije. Diskovna enota bo prinesla 100 novih delovnih mest. Tudi v Iskrini tovarni elektromotorjev v Železnikih bodo za enoto izdelovali pogonski in koračni motor. Nova diskovna enota je rezultat lastnega znanja, zato je tržno povsem neodvisna in bo tudi zaščitena s patentom. Izdelek je namenjen predvsem izvozu, tudi pri nas v celoti nadomešča diskovne enote tujih proizvajalcev. Razvili so jo v Razvojno-razisko-valni enoti s podporo prototipne delavnice Razvojno-tehnološke-ga centra in Orodjarne. Izdelava diskovnih enot zahteva čiste in klimatizirane delovne prostore ter visoko stopnjo avtomatizacije. Priznanje za inovacijo II. stopnje Priznanje II. stopnje je prejel ekonomist Daniel Burnik iz Iskre Telematike za računalniško podprt koncept investicijskega elaborata. Investicijska zasnova zahteva veliko različnih variant predračunov, virov financiranja in ekonomskih predračunov. Računalniško podprt koncept izračuna vseh ekonomskih kategorij prinaša naslednje rezultate: — ponovljivost vseh izračunov — konsistentnost podatkov — skrajšanje časa za 90% Inovacijo v Telematiki uspeš- no uporabljajo od septembra 1986. Zanjo se zanimajo tudi druge OZD. Metoda je dobila priznanje republiške komisije za oceno investicij. Ekonomski učinek inovacije je odvisen od več parametrov konkretne investicije. Po grobi oceni lahko do 50 odstotkov zmanjša stroške za pripravo investicijskega elaborata. Priznanje za inovacije III. stopnje Skupina orodjarjev iz Iskre Kibernetika je prejela priznanje III. stopnje za izpopolnitev tehnologije za izdelavo orodij za izde- Skupina inovatorjev iz Telematike je prejela priznanje lil. stopnje za novo obliko in konstrukcijo vrat za telefonske centrale. Jana Černe, dipl. ing. kem. tehn., je prejela nagrado Janeza Puharja Ladislav Bevk, Zlatko Štular in Marjan Korenčan iz Kibernetike so za diplomsko deloiermična mobilizacija mulja iz kalilnice. prejeli priznanje Inovator leta III. stopnje za izpopolnitev tehnologije za izdelavo orodij za izdelke iz bakelita. nagrade Janeza Puharja Ike iz bakelita. Ladislav Bevk, Zlatko Štular in Marjan Korenčan so dosegli naslednje izboljšave na orodjih za izdelke iz bakelita: — izboljšava orodja za menjavo vložkov — menjava žigov na bakelitnem orodju — predelava orodij, ki je pocenila izdelavo vložkov — menjava vložkov orodij — predelava grelcev in zamenjava z domačimi — izboljšava izmetačev — inovacija na prebijalnem orodju — galvanska zaščita orodij itd. Naštete tehnološke izboljšave prinašajo prihranek pri ceni orodij in izdelovalnih časih ter zamenjavo tujih sestavin s kakovostnimi domačimi rešitvami. Priznanje tretje stopnje je prejel tudi Jože Krevs, orodjar iz Iskre Telematike, za racionalizacijo upravljanja spajkanja in porabe visokotemperaturne spa-jke. Na avtomatu za spajkanje priključkov releja je pogosto prihajalo do zastojev zaradi slabe kakovosti spajkanja in zaradi velikega izmeta spajke. Tudi z uvoženimi spajkami se stanje ni izboljšalo. S konstrukcijo novega vložka in s preklopom motorja za pogon mešalca na regulator obratov je avtor dosegel naslednje prednosti: — uporaba domače spajke; — poseg v spajkalni banji je potreben le enkrat tedensko; delavci sedem do desetkrat redkeje čistijo tulke, zato je njihovo zdravje bistveno manj ogroženo; — manjša poraba spajke. Priznanje tretje stopnje je prejela tudi skupina inovatorjev iz Telematike za novo obliko in konstrukcijo vrat za omare telefonskih central. Anton Primc, Slavnostne podelitve priznanj Inovator leta občine Kranj in nagrad Janeza Puharja so se poleg delegatov raziskovalne skupnosti in inovatorjev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in OZD, v katerih delajo nagrajeni strokovnjaki. Lojze Bertoncelj, Lojze Žumer, Andrej Šavs, Marko Trdina in Karel Kejžer so zasnovali novo izvedbo vrat za omare telefonskih central, ki ima naslednje prednosti: — uporaba tanjše pločevine — možnost uporabe tudi nekoliko valovite pločevine — prijetnejši estetski videz — znatni prihranki pri teži izdelka in izdelavnih časih. Nagrado Janeza Puharja za diplomsko delo je letos prejela Jana Černe, dipl. ing. kem. teh., za delo Termična imobilizacija mulja iz kalilnice. Nagrajenka je zaposlena v RTC Iskre Kibernetike. Želela je ugotoviti možnosti ekološke sanacije odpadnega mulja, ki nastaja pri razstrupljanju odpadnih solnih kopeli v kalilnici Iskre Kibernetike. V mulju so po razstrupljanju še vedno prisotne škodljive snovi, predvsem cianidi, ki se zopet pojavijo v prosti obliki. Zato je bilo treba poiskati tehnološki postopek za razgradnjo strupov, ali predelavo v obliko, ki ni nevarna za okolje. Rešitev je inženirka našla v okviru opekaraste tehnologije, oz. v mešanju odpadnega mulja z glineno maso pri izdelavi opeke. Na ta način se cianidi zaradi visokih temperatur razgradijo in njihova koncentracija pade pod dopustno mejo. Dodatek mulja v majhnih količinah ne vpliva na kakovost in izgled opeke. Alojz Boc Daniel Burnik iz Telematike je prejel priznanje II. stopnje za računalniško podprt koncept investicijskega elaborata. Iskra In vest servis Poslovanje prilagojeno razmeram Že v navadi je, da nam na koncu leta spregovori najodgovornejši predstavnik Invest servisa in nas tako »iz prve roke seznani z okvirnim poslovanjem organizacije in problematiko v minulem letu. Zato smo naprosili Štefana Volovska, dipl. inž. in individualnega poslovodnega organa, po domače direktorja organizacije, za kratek nevezan razgovor. Dejal je približno takole: »V prvem trimesečju smo poslovali z izgubo. Razlogov za to je bilo več, poglavitna pa sta bila le dva: neplačevanje računov in nov, spremenjen obračunski sistem. V drugem trimesečju smo takoj uresničili nekatere sanacijske posege in se rešili izgube, toda dobička je bilo bolj malo. V tretjem trimesečju so se že pojavili vplivi težkega gospodarskega položaja v Iskri. Le z največjo težavo smo dosegli normalne cene in periodični poslovni obračun je pokazal, da smo poslovali na robu, kjer naj bi se že prevesilo poslovanje v rdeče številke, vendar je rezultat še pozitiven. V tričetrt leta praktično nismo imeli akumulacije. Namesto normalnih 70 do 75% smo zbrali le 38,5%, kar ni niti polovica. V devetih mesecih je imela SOZD že za 24 milijard novih dinarjev izgub, kar je odsevalo v poslovanju zadnjega, četrtega trimesečja. Nekatere delovne organizacije niso plačevale storitev, druge so krepko zamujale, kar vse je povzročilo velike likvidnostne težave. Tako smo se morali kljub pozitivnemu stanju na našem internem dinarskem, računu zadolževati zunaj Iskre, da smo lahko izplačevali obveznosti do naših dobaviteljev in osebne dohodke. Interna banka se je sicer trudila, vendar ni zmogla neprestano zagotavljati ustreznih sredstev za normalno poslovanje. Če se bodo take razmere nadaljevale, potem bomo kljub velikemu prizadevanju delavcev celotnega Invest servisa in ob doslednem upoštevanju notranjih rezerv težko zaključili poslovno leto s pozitivnim rezultatom. Sicer pa je v današnjih razmerah zelo težko gospodariti. Na vseh koncih pada poslovna morala. Vzlic besedam, da bodo obveznosti pravočasno poravnane, se to ne zgodi. Sama obljuba nima več tiste veljave, kot jo je imela nekoč. Znotraj Invest servisa smo začeli z reorganizacijo. Prilagodili smo organiziranost potrebam SOZD Iskra. Tako smo od junija nehali na novo zaposlovati in vztrajno iščemo notranje zaposlitvene rezerve, kar je pri naši tako pisani dejavnosti zelo problematično. Delavcev namreč ne moremo preprosto razporejati na druga delovna mesta, ker so zvečine ozko strokovno usposobljeni. Skoraj vse delovne organizacije Iskre imajo višek zaposlitvenih zmogljivosti. Delavce skušajo zaposliti tudi na tistih delih in nalogah, ki smo jih dosedaj opravljali mi. To je seveda gledano z njihovega zornega kota do neke mere razumljivo, vendar je neizpodbitno dejstvo, da so našo delovno organizacijo ustanovile Iskrine delovne organizacije in, daje bilas tem prevzeta tudi odgovornost za socialno varnost približno 400 članskega kolektiva Invest servisa. Naša organizacija iz teh razlogov ni bila nikoli opredeljena niti organizirana za posle zunaj Iskre. Zato bi bilo prav, da bi v teh težkih časih posegala navzven. Delovne organizacije Iskre zmanjšujejo vse vrste stroškov, med katere sodijo tudi naše storitve. Edina možna pot je dogovor z našimi ustanoviteljicami, da prevzamejo tudi nekatere naše delavce, seveda če bodo hotele določene naloge opravljati same. Vsaka druga pot bi bila nehumana in nekorektna do delavcev Invest servisa, ki za relativno majhen zaslužek pošteno opravljajo svoje delo in ga bodo tudi v prihodnje. Razumljivo, da so organizacije skupnega pomena najprej na rešetu v teh težkih razmerah. Za Invest servis pomeni torej poslovati v letu 1988 na bistveno višji kakovostni ravni. To pa bo največje zagotovilo za naš bodoči status v Iskri.« Nedvomno se nam obetajo težki časi! Marjan Kralj Štefan Volovšek Iskra Izobraževalni cpnter Iskre Področje kakovosti V skladu s programom izobraževanja na področju kakovosti razpisujemo seminar na temo Organizacija sistemov za obvladovanje kakovosti proizvodov in storitev 15. 2. - 18. 2. 1988 — razvoj organizacije sistemov in njihovo sedanje stanje pri nas — elementi sistema, ki vplivajo na kakovost — organizacijske osnove za obvladovanje kakovosti — projektiranje organizacijskih modelov za obvladovanje kakovosti in problemi, ki izvirajo iz naše organiziranosti Seminar je namenjen vodjem služb kakovosti, organizatorjem in poslovodnim delavcem v OZD, ki se želijo seznaniti z možnostmi razvoja organizacijskih modelov na področju kakovosti. Program seminarja je tako prilagojen, da bodo udeleženci kot seminarsko vajo ocenili lastni organizacijski sistem in imeli možnost spoznati druge rešitve in pri okrogli mizi izmenjali poglede na to silno prisotno problematiko. Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing. Čas in kraj: 15.2.1988 ob 9. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Prijavnice pošljite na naslov: Iskra DSSS, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3. Informacije lahko dobite na tel.: 222-212. Z insulinom se začne njen dan Za naše upokojence se kaj malo menimo. Enkrat na leto — ponavadi ob koncu decembra — jih povabimo na srečanje z zakusko in jih skromno obdarimo. To je vse. Pa so veliko prispevali s svojim minulim delom k današnji podobi organizacije. Zaslužili so precej več, kot jim poštar odšteje pokojnine. Albina Lenaršič je naša upokojenka, njo smo izbrali iz seznama upokojencev za razgovor na njenem domu. Z18. leti se je zaposlila v tovarni Šumi in delala bonbone. Že čez štiri leta se je poročila z zidarjem Francem in rodila šest otrok, skoraj vsako leto enega. Takrat na Slovenskem še ni bilo otroških vrtcev in varstva kot danes, zato je ostala doma, gospodinjila in vzgajala. Šele ko so otroci odrasli, se je znova zaposlila, stara že 53 let. V Iskri je bila snažilka, sprva v Iskri Commerce, potem v Invest servisu. »Dela je bilo veliko«, je povedala, »snažilk je vedno manjkalo skoraj polovico, delo pa je bilo treba vselej opraviti tudi za manjkajoče. Sicer so se tudi tedaj snažilke menjavale kot le kaj. Nekaterim je bil poklic odvraten: samo pospravljati za drugimi. Vzdržale so le toliko časa, da so si našle drugo zaposlitev, po možnosti dopoldansko. Meni delo ni bilo nikoli odvratno.« Pospravljala je najprej v Kotnikovi ulici, nato v stolpnici v medetaži in nadomeščala manjkajoče v vseh nadstropjih. Mimo tega je razdeljevala še sredstva za čiščenje. Takrat jih je nadziral Čopič. Zavzel se je za njihove plače, če delo ni bi- lo narejeno tako kot treba pa je bil zelo hud. Pri tem ni izbiral besed. Kadar Čopiča ni bilo, ga je nadomeščal Henrik Marolt. Sedaj od sodelavk delata samo še Barbara in Pavlica, drugih več ne pozna, ker so prišle pozneje. Pred dobrimi devetimi leti je bilo. Slabo se je počutila in žejalo jo je. Stopnic skoraj ni več zmogla in spila je takšne količine vode, da bi ji lahko napeljali kar cev iz vodovodne pipe v želodec. Šla je k zdravniku in odšla od njega z diagnozo sladkorne bolezni ter očitki, zakaj ni prišla že prej. Devet let je jemala tablete daonil, ko pa niso več pomagale, je prišel na vrsto insulin. Vsako jutro si vbrizga pod kožo dve vrsti injekcij insulina. Tega ne pozabi nikoli, saj je življenjsko odvisna od zdravila. Dopoldne se ne oddaljuje od doma, ker jo rada zgrabi hipoglikemija. Zaradi morda neznatno prevelike doze insulina nastane namreč pomanjkanje sladkorja v krvi in posledica tega je, da ne vidi nič, ne sliši nič, glavo ima prazno in daje jo občutek popolne ne- moči. Takrat mora imeti pomoč nekoga od domačih, ki se spozna na njeno bolezen in ji potisne v usta kocko sladkorja, vendar nezavestna ni, kot se to primeri drugim diabetikom. Spominja se primera, ko se je vratar doma upokojencev zgrudil zaradi pomanjkanja sladkorja. Nezavestnega so ga našli ljudje in poklicali reševalce. Ti pa so ga, misleč, daje mrtev, odpeljali v mrtvašnico. Šele zdravnik, ki bi moral napisati mrliški list, je odkril, da je živ. Dal mu je injekcijo glukoze, zatem pa je vratar sam odšel domov — novim dogodivščinam naproti. Za 15 let službene dobe dobi dobrih šest starih milijonov dinarjev pokojnine in še pet milijonov varstvenega dodatka. Mož ima 200 tisoč starih dinarjev več, ker je delal 25 let, nato je bil invalidsko upokojen. Skupaj imata 24 milijonov starih dinarjev pokojnine. Samo za hrano porabi skoraj vse. Kje pa je še kurjava — drva in premog? Če ne bi pridelala vse zelenjave in drugih povrtnin doma, bi tenko piskala. Tako ji gre za silo in se ne pritožuje. Vrta ima 500 m2 in še eno njivo v najemu. Dovolj za razgibavanje od pomladi do pozne jeseni, kar vse koristi tudi sladkorni bolezni. Poleti in v jeseni rada gobari. Takoj za hišo so v jeseni rasle najboljše gobe — karželjni. Sedaj so bolj redki, ker so jih iztrebili. Tudi jurčke ima rada pa golobice in dež-nikarice. Včasih še najde možke, ki jih napačno imenujejo mavrahi in lisičke. Tudi borovnice rada nabira in jih spravi v zmrzovalno skrinjo. Pozimi, ko zmanjka vitaminov, ji pridejo zelo prav. Prav pri nabiranju gob se ji je primerilo. S hčerko sta napolnili košaro z gobami, ki jih je odnesla hčerka domov. Med tem jo je nenadoma zgrabila hipoglikemija. Kaj je bilo potem, se ne spominja več. K sreči je hčerka, ko se je vrnila v hosto, naredila vse, kar je treba ob takem primeru. Pozimi, ko ni več vrtnih del, plete. Približno 25 jopic in puloverjev splete vsako leto iz prinešene volne. Za vse otroke in 11 vnukov. Tudi za tovarišice iz bližnjega vrtca jih je naredila. Vendar ročno delo ni nikoli dovolj plačano. Prej je vezla tudi gobeline, to pa je sedaj predrago, zato je delo opustila. Zadnje čase pa so ji tudi opešale oči. Obleke ne kupuje več, ker ponosi vse staro. Tudi čevljev ne, samo še kake copate. »Seveda nisem več oblečena po modi« — je hudomušno pristavila. Včasih, ko je bila še mlajša, si je mislila: ko bo upokojena, bo lepo. Delala bo le tisto, kar se ji bo zljubilo, nobenih obveznosti ne bo več. Pa je vse drugače. Starost je grda. »Če je človek še malo bolehen«, je pripomnil mož Franc, »je vse prej kot lepa.« Albina je vedre narave. Nič ne toži. Vse prenaša z zadovoljstvom in šalo, tudi bolezen. Pri Šumiju je imela opraviti s sladkorjem in tudi sedaj ima, v telesu ga je preveč. Sladkor je pač njena usoda. Na_srečanje upokojencev ne hodi več. Že dve leti je ni bilo. Bolezen jo ovira, uživa pa le dietno hrano. Pa nič zato. Dela od jutra do večera. Na smrt nikoli ne pomisli, kot da je nikoli ne bo. Tudi drugim upokojencem svetuje enak način življenja: z neprestanim delom se je treba zamotiti, ne s poležkavanjem in brezdeljem. In prav ima, naša Albina! Ob koncu razgovora mi je naročila, naj lepo pozdravim vse delavce v Invest servisu in upokojence. V novem letu jim želi predvsem zdravja in veliko, veliko dobre volje. Marjan Kralj n/) „ IS) j . ■ | sJ 1! V / V/zv-t-Ki