USTZASLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICOlM~PRAVIPff STEV. (No.) 16. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. FEBRUARJA 1922. NOVI PAPEŽ PIJ XI JUGOSLOVANSKE NOVICE. "Habemus papam". "Imamo očeta!" Imamo novega papeža. Danes 5. februarja dopoldne je bil izvoljen novi papež nadškof Milanski in bivši nuncij Poljske, kardinal Achile Ratti in si je privzel ime Pij XI. Novo ministerstvo. Za " Edinost" L. Kuhar. IZ DELAVSKIH KROGOV. CHICASKE STAVBINSKE HO-MATIJE. Te dni se je poročalo, da bodo vse delavske stavbinske razmere urejene še ta mesec. Govorilo se je tudi. da bodo vsi delavci sprejeli odločbo sodnika Landisa glede delavskih plač in da bode sodnik le nekaj malega spremenil, kakor je preje določil. Toda mizarji so sklenili, da vstrajajo odločno na svoji zahtevi, da se jim plača Si.io na uro. Ta sklep mizarske unije je zopet razpršila vse veselo upanje, da se bo prišlo do sporazuma. Mizarska unija je šla pred sodnika Sullivana in zahtevala injunkci-jo, to je ustavljenje sklepa "Odbora meščanov", ki skuša doseči sporazum in ki skuša na vse mogoče načina pripraviti delavstvo, da bi sprejelo Landisovo odločitev. Toda sodnik jo je odklonil. Velika škoda, da se ne more ta točka urediti, ko bi vendar tako pomagalo do normalnih razmer. Bojevito katoliško časopisje, je med nami največja potreba. KONEC RAZOROŽEVALNE KONFERENCE. Danes so se sešli vsi zastopniki raznih vlad in delegatje za razorože-valno konferenco k zadnjemu zasedanji in k poslovitvenemu shodu. Predsednik Harding se je poslovil od njih. Razoroževalna konferenca je bila prvotno miselj in predlog ranjkega sv. očeta papeža Benedikta XV. ki je šel v večnost predno je bila konferenca končana. — Veliko je sveti oče upal od te konference. Toda ako pregledamo njeno delo in se vprašamo, kaj se je doseglo je težko najti odgovora. Kakor prva mirovna konferenca, tako se je sedaj razoroževalna konferenca sešla in razšla, pa dosegla bore malo. Posvetovanja so se vršila na napačni podlagi in na napačnih principih. Dokler pa državniki ne bodo postavili svojega delovanja na prava načela, je vse delo zastonj. Naredite človeka nazaj v človeka, pk ste ga razorožili. Dokler pa ostane človek brez vere, to je zver, tako dolgo pa bo vedno kazal svoje zobe proti tistemu, ki mu je na poti in mir je nemogoč. VENDAR ENKRAT BESEDA. PAMETNA Paris, 21. januarja 1922. Razumljivo je. da nas zanimajo politične spremembe v tujih državah i le v toliko, v k-dikor imajo svoj vpljiv na našo domovino. Amerikanski bratje so v bolj delikatnem položaju ,ker morajo slediti političnim dogod-kam po svetu prvič kot Amerikanci, arugič pa kot Jugoslovani. Velika sprememba v političnem.kurzu Francije z nastopom Poinca- ----ireJa Je že dobila sv°j odmev iz Amerike. Amerikanski narod jo je karak- Sodnik Marcus Kavanagh je imel Iteriziral kot polom mirovnega stremljenja in zmago militaristične in im-v hotelu Morrison v Chicago govor iperijalistične struje. In ker je Amerika položila vso svojo ljubezen v delo za pomirovljenje sveta, v razorožitev narodov, se ji ta prizor v Parizu ni dopadel. Z eno besedo, neprijatelji, ki jih ima Francija v >Zed. Državah so triumfalno pokazali na to nositeljico sovraštva in njeni prijatelji so osupnjeno umolknili. Xaj ima prav amerikansko javno mnenje! Amerikanski narod, nov, mlad. silen, vidi jasneje in čuti iskreneje, kot mi na starem kontinentu. Stari kontinent že šteje tisočletja starosti, je aobil že sive lase in se odloči z veliko večjo težavo, kot nov, mlad in žilav narod onkraj morja. Velike inicijative v političnih in socijalnih vprašanjih bodo prišle iz Novega sveta, stari narodi smo preokoreneli za velika dela. Pa vendar nas morajo Amerikanci vzeti take. kot smo. skeptične in počasne. Skeptične napram vsem lepim besedam o miru in o bratstvu, ker nam zgodovina na vsaki strani daje dokaze, da so pesmi o miru bile uspavanke, s katero so močnejše države zazibale v spanje slabejše, da so jih potem lažje uničile. Izkustvo ima Evropa in odtod sklepa. Sive lase se naj respek-tira. Počasni smo v sklepih, ker moramo biti previdni. Med narodi 111 odkritosti in besede, ki jih govore na konferencah njih zastopniki, niso odkrite. To je velika napaka na našem telesu, lažnjivost naše civilizacije. \ zemite nas take, kakoršni smo! Kot Amerikanci bodo torej naši slovanski bratje tam obžalovali politični preobrat v Franciji in bodo majali 7. glavami, kot mladenič nad otročarijami sivega starčka. Bodi! Kot Jugoslovani, kot člani naroda ob Adriji, Italijo ob strani, Nemca nad seboj, bodo morali soditi drugače. Vživeti se nazajv našo evropsko previdnost in skepso, v našo neodkritost in zakrknjenost. Poslušajte! Kot mora je vedno ležalo na angleški politiki vprašanje slovanstva. Biti po slovanskih plemenih, je njena tradicija. Zgodovina Mirovne konference (Gdansko, baltske države, Poljska, Carigrad, Adrija, egejsko morje, Sibirija) nam je dala čutiti ost angleške protislovanske politike. G. Trunk bo vedel o njej pripovedovati v Koroškem plebiscitu. Nemčija za Anglijo nima več nevarnosti: Ni, brodovja, ni kolonij! V ostalem ji je simpatična bila in bo ) ostala. Zato je Anglija bila ženirana, da obstoja v njeni bližini vedno zevajoče nasprodstvo med Nemci in Francozi in ji tako brani zasledovati pot protislovanstva v Rusiji, kjer so tako vabljive prilike. Začela je zvoniti zvonček miru in peti pesem o bratstvu in slogi in ljubezni med narodi, da uspava francoski srd in omami bolečine oplenjene dežele. Ko bo mir med Parizom in Berlinom, potem se brez skrbi lahko poda angleški trgovec v Rusijo, da io gospodarsko podjarmi in politično osužnji. In ču-c.a, francoska politika je sledila temu očarajočemu petju iz Londona. Briand je začel popuščati, tiho in neopaženo se ie začel trgati verzajski mir v prilog Nemcev in, kakor pravijo Angleži — v prilog svetovnega brat-v prilog Nemcev in, kakor pravijo Angleži—v prilog svetovnega bratstva. To. je šlo tako dolgo, dokler nevolja naroda ni izbruhnila in se o-tresla teh pijavk, zagnala Brianda in poklicala Poincareja, da brani narod :n ne, da ga izdaja. Vlaao hoče imeti, ki bo ščitila vdove in sirote, ki bo zopet obnovila opustošene pokrajine na škodo tistega, ki jih je razrušil. — Pripeljal sem se v to puščavo lani majnika. Odvedli so nas globeje v deželo, da nam "pokažejo" mesto Bon (15.000 preb.) "Sedaj smo na mestu!" nam pravi vodnik. Gledamo in ne vidimo druzega, kot nekaj razorane zemlje. "Kje je mesto?" — "Tu!" — Pred nami kol, na koln deska, na deski napis: Tukaj je bilo mesto Bon. — Naj vpostavi te domove oni, ki jih je krivično porušil. Zato so vrgli staro ministerstvo. Poincare, njegova osebnost morda ni simpatična — pooseblja politiko narodne brambe, ki pravi: t. Nemec me bo plačal, 2. Nemec ne sme nikdar več pustošiti naše dežele. Globoko so se oddahnili po celi deželi, ko je prišlo do novega mini-sterstva. In oddahniti se moramo tudi mi Slovani, ne zaradi tega, ker bo morda sablja rožljala, ampak radi tega, ker Anglež in Nemec še ne bosta (Nadaljevanje na 2. strani.) pred obilno številnim občinstvom kjer je rekel te le besede: "Zločin-stvo ni delo razuma, temveč delo srca. Zato je popolnoma napačno mnenje raznih proučevalcev zločin-stva med narodi* ki trdijo, da so zlo čini posledica pomanjkljivega človeškega razuma in inteligence. Tako napačno trdi Ferri, Ellis, Garofolo in drugi enaki kriminalisti. Vera je najmočnejša in edino vspešna sila na svetu za dobro. Vera je edina si la, ki mora stati za vsako postavo in za vsako reformo. Če hočete p.reno viti svet, če hočete omejiti zločine, imate zato samo eno sredstvo na razpolago — vero. Zato vidimo, da kjer se polnijo cerkve, tam se praznijo v enakem razmerju tudi ječe in nasprotno, kjer je praznijo cerkve, tam sc polnijo ječe." To je rekel, ne kak duhovnik, ne kak fanatičen verski prenapetež. To je rekel mož. ki proučuje kriminali-stiko vsaki dan v svoji službi kot sodnik prav pri korenini. "Prosvetarji", kaj po vi pravite na tor Mr. Molek, napiši par meteori-tov o tem. Katoliški Slovenci, vse vaše jednote. vsa vaša društva, vse bo šlo rdečkarjem v roke, če ne boste imeli močnega časopisja na svoji strani. Katoliški časnik je tvoj služabnik. Zdravila iščejo. Bograjsko "Vreme" se pritožuje raci pokvarjenosti, ki se je razširila med šolsko mladino. — "Tega ne pišemo radi moraliziranja". — pravi "Vreme" — "naš namen je. pokazati pristojni oblasti veliko nevarnost, ki preti moralnemu življenju naše prestolice, zdravju bodočih generacij in našim rodbinam. V nevarnosti je — mladina. Zdravniki pripovedujejo, da se širijo med šolsko mladino — nalezljive bolezni. Ako bi se to statistiko obelodanilo, bi izvala pre senečenja. "Vreme" zatrjuje, da je zakrivila širjenje prostitucije po Beogradu — tako-zvana sanitetna komisija, ki je pod"-kupljiva in korumpirana. _ "Vreme" kliče oblasti, da naj pravočasno m s pametnim postopanjem zajezi nevarno lavino nemorale. Dosedanja praksa ne velja, to je očividno. ! o problem se naj rešuje po vzgledu velikih, modernih držav. Če hočemo našo mladino rešiti, je treba hitro in odločno poseči vmes. Tako "Vreme". Mi pa pravimo: Ti ljudje iščejo zdravila, za nevarno bolezen pri čevljarju. Moralizirati nočejo, ker to dandanes ni — moderno. Danes je nemoderno, ako oklepaš mladino v "verige" krščanstva m krščanske morale. Bolje je. da postane svobodomiselna. Tako pravijo naši liberalci. Tako pravijo in tako delajo. Pravega in edinega zdravila — krščanske etike in morale — pa ne marajo. Kam bomo PnšIi?! (Straža št. 4.) C Nadaljevanje na 3. str.) HLEBEC KRUHA NA RUSKEM 15 TISOČ. Kako krasna so nebesa, katera so prinesli boljševiki nesrečni Rusiji, kaže dejstvo, da stanje v Rusiji en hlebec kruha petnajst tisoč rubljev. Uzrok tej draginji je dejstvo, da je bolj ševiska vlada razdala zopet na milijarde papirnatega denarja, ne da bi imela zanj pokritje. Ta mesec je mesec katoliškega tiska! Vsa naša moč je — katoliški časnik. Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močneji smo mi. PREDSEDNIK UNIJE MUZI-KANTOV. Predsednik unije godbenikov je bil pretekli petek po seji glavnega odbora unije trikrat z nožem zaboden za vrat. Vendar ni nevarno. Kaj je bilo uzrok napada in kdo ga ie napadel, noče povedati. Tudi vsi navzoči nočejo govoriti. Kaj si že sklenil, da boš naredil ta mesec za katoliški tisk? DENARNE POŠIUATVE VAŠ DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone: 500 kron ..........$1.95 1,000 kron ........... o gr, 5.000 kron ........... 18.25 io,ozo kron ........... 35.50 Za italijanske lire: 50 lir ...............$ 2.75 100 Kr ............... 5.00 50O lir ...............22.75 1000 lir ...............45.50 Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po $1.00. Za večja na kazila računamo po 2. centa od vsakega dolarja. Vse pošiljatve naslovijajte na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd Sx\, Chicago, 111. »flOOOOOOOOOOOi EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111. Entered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Kako dolgo še? Da iz soda, kjer je nesnaga ,ne more teči čisto vino, je priznana resnica. Da uredniki listov, ko imajo nesnažno pamet in pokvarjeno srce ne moreje pisati pošteno, je tudi ravno tako priznana resnica. To se kaže posebno jasno pri nesrečnem listu, dnevniku, ki je že toliko nesnage raztrosil med ameriškimi Slovenci po celi Ameriki, — pri Glas Naroda. Sicer ta list hinavsko zakriva svojo nesnago in ima napisano zunaj na "sodu", da je notri čisto vino. Pa kadar se pipa odpre, vselej se pokaže takoj, da to ni res, pokaže se takoj vsa nesnaga, ki vlada v dušah teh nesrečnih mož, ki te liste pišejo, od Saksarja do ginjenega Trčka. Pred dobrim mesecem smo morali z V30 odločnostjo in ogorčenjem protestirati proti temu listu, ker je nesramno napadel versko resnico, ki je najvišja čast Marije, matere vsakega katolika, ki je tako draga vsakemu katoliku, kakor njegova očesna punčiča. Danes moramo vnovič dvigniti svoj glas in z največjo odločnostko in največjim ogorčenjem protesetirati proti njegovi nesramni pisavi o rajnkem častitljivem starčku, svetem Očetu Benediktu XV., o papežtvu in katoliški hierarhiji. i Ko so brezpomembni in veri sovražni listi, kakor je "Prosveta" in "Glas Svobode" in te baže <4cunje", pisali sramotno o vsem tem, kdo se jim je čudil? Čitatelji teh listov so bili pripravljeni na izbruhe smrtnega protikatoliškega fanatizma. Te liste noben katolik niti ne naroča. Toda "Glas Naroda" se pa štuli tudi po slovenskih župniščih, se hlini tudi slovenskim katolikom, ima vsaki četrtek tudi emblem presvetega Srca natisnjenega v svojih kolonah. Če pa tukaj beremo kaj takega, imamo pa sveto dolžnost, da v imenu stotisoč katoliških Slovencev v Ameriki protestiramo in zakličemo: Sram vas bilo! Proč! Pustite našo vero pri miril ! Ce ste vi vrgli od sebe to sveto vero, če ste vi enkrat versko propadli, vedite pa, da je velika večina ameriških Slovencev še vedno udana tej sveti veri in jo ljubi s celo dušo in si ne bo pustila sramotiti teh svojih najdražjih svetih stvari! Opozarjamo pa na to pisavo We one katoliške Slovence, ki imajo še vedno naročen ta list. Katoliška naša vera mu je samo še "vera Vatikana", namestnik Kristusov s svojo velikansko misijo ljubezni, katero vrši v imenu Božjem na zemlji, mu je samo "politika", mu je samo "kardi-nalska ambicija", mu je samo srednjeveški "humbug." Da, kako podlo je to! Ves svet je žaloval ob mrtvaški krsti tega velika apostola miru in bratovske ljubezni! Cel svet je sklonjen v žalosti obžaloval zgubo tega moža ravno v času, ko bi ga tako potrebovali! Vsi nasprotniki drugih narodnosti so lepo pisali o njem! Vse občuduje stališče in blagodejni vpljiv papežtva. Milijoni sirot molijo zanj, ker jim je v največji stiski pomagal in poskrbel za nje. Milijoni lačnih blagoslavljajo njegovo ime, ker jih je nasitil, milijoni strganih ga proslavljajo s hvaležnostjo, ker je poskrbel za njih odelo — da, milijoni jokajo ob tem grobu — samo eni podleži so na svetu, ki clasi sami katoliki, sami njegovi otroci, če tudi žalibog njegovi hudobni in pokvarjeni otroci — mečejo kamen in blato na njegov grob. In to je ravno, kar naj podlejše! Katoliki pa tako pisati!! * * * Sicer pa ni čudno! Tam v Minn, so prav danes položili v hladno zemljo največjega moža med ameriškimi Slovenci, in enega izmed največjih mož. kar jih je kdaj slovenska mati rodila, pa če pogledamo nekoliko let nazaj — ali ni bil tudi ta veliki naš apostol predmet izbruhov Sakserjeve-ga sovraštva do vsega, kar je katoliškega, pred vsem do katoliške duhov- .ščine in katoliškega episkopata? * * * Ameriški Slovenci ,kako dolgo b omo trpeli to posirovelost med nami? Kako dolgo bodo taki-le listi dobivali plačano za take izbruhe grdega fanatizma in grdega sovraštva do sv. cerkve v obliki naročnine od katolikov samih?! (Nadaljevanje z 1 strani.) mogla na slepo podjarmljati onemoglega slovanstva. Oddahniti tudi mi Jugoslovani, ki le preradi pozabljamo, da je bil Nemec včeraj naš gospod in da bomo spet njegovi sužnji, v trenutku, ko bomo iskali njegovega prijateljstva. Ostanimo zvesti v skepticizmu stare Evrope! Nemec in Anglež sta naša narodna nasprotnika ,četudi nam darove ponujata. Prijateljstvo se bo sklepalo med Slovani in Nemci, kadar bomo mi kulturno in politično močnejši. To pa še nismo in še dolga leta ne bomo. Po mojem mnenju nas mora osamosvojitev Francije veseliti. In pristavil bi še to: Hodimo mi s katoliškimi narodi! Na vsak korak srečujem tukaj sledove katoliške civilizacije. Ako nas German in protestant ljubita, nas ljubita, da nas izlemata, katoličan ljubi nesebično. In prazno bi bilo trditi, da se tudi v današnji na zunaj brezverski državi ni ohranilo nekaj krščanske nesebičnosti kat. posledica tisočletnega delovanja katoliške kulture. Iz slovenskih naselbin. kaj je vse temu vzrok? Če neboste nikomur povedal pa Vam povem. Ta vzrok je samo moj, vsako leto in še za sedem mesecev naprej "prisrčni" prijatu Pavle Zgaga.- Oh, ubogi revček, kolko mora on sedaj prestati, vsak bi ga mogu spoštovati, kot pristnega od fare, ne pa tako ga žaliti. Prav gotovo semu "raztoži" do dna srca ko bere dopise da ga morate vstran "odbrenkat" od Edinosti. O trdosrčna srca tafcih ljudi, tako je slabo povsod, nikjer se nemora delo dobiti, in sedaj da bi ga postav-li na cesto v taki zimi? No, no, tega pa že ne. Oblečen je res dobro, to mora vsak priznat ki vidi njegovo sliko v Edinosti. Ali kedar prav ta tanka piše takrat prepiše tudi njegov "burnus", toraj imejte usmiljenje vsi naročniki ''Edinosti" z njimu, nekratite mu veselja, to mu še lahko škoduje morda bi še "preč pršu" kaj se ve? In kaj potem? Potem bi pa sam njegov brat Peter "kokodaskov" po New Yorku, kedo ga bo potem "v ščipnu" če boste Pavlet "laufpos" podpisal ? To se nesme zgoditi, upam da se tudi ne bo, jaz pa Pavleta tako "lajkam" da bi pri volitvi tudi tisoč, in še tri glasove "odbrenkov" za njega. Tudi za ministra bi ga volu, namreč za "šumo ali rudo" že kar bi mu blo bol všeč. Vidiš, Pavle, kako imaš dobrega prijatelja na St. Clair ave.. želim Ti še veliko taceh potem se Ti ni treba bati, da bi Te pri volitvah stran "od en ga vel" od Tvoj ga požišna. O Pavle, kako si Ti "fle-ten", večkrat pregledujem Tvojo sliko v Edinosti, in sem prepričan da se marsikatera "grinarca" oblizuje za Tebe. ko Te vidi na "kontrafi" potem če Te že pogleda navzgor ali navzdol ali pa od strani, naj Te obrne kakor hoče ves si "bjutiful" (Hertonik) menda naravnost iz Pariza "štelaš" ki Ti tako lepo z mirom "frizura" stoji. Iz oči Ti sije sama milina in prijaznost, kakor kaki punci, ko stopi v "svitsekstin." Zobe r-maš malo redke no panato se dost negleda. "Nekstojm" okol vrata i-maš še precej dobro zadrgnen. Mi-relo imaš pa tako veliko kot v starem kraj kakšen lectar. Klobuk imaš menda pa iz sedemindvajsete številke, ki je tako strašno velik, v Cleve-landu, še "bušl" ni tako velik, no včasih že prav pride če kaj kupuješ od kakega "petlerja" ti lahko kar v "ce-linder" natrese. saj veliko več ne drži, kot en bušel. Oprosti mi Pavle! Samo še en vprašaj, zakaj imaš pa tako dolg rekelc odzad? Glih tako zgleda, kot da imaš kakšen "ploh" od zad na rekelc pribit. Jaz si pred-stavlam dve stvari, nevem pa če sem jih "potuhtov" prav ali ne? Včasih si mislim, da morbit nimaš kov-tra in se pokrivaš stistim dolgim re-kelcem, A v drugič si mislim pa drugače, da imaš tisti ploh od zad za blato street kedar je blatna cesta da ne "frči" predaleč blato nazai če sem uganu, piši: Ostani pozdravljen Pavle. "Naročnik Vaših listov." soč, bo pa 135 milijonov. Po kakšni poti jih bo pa on dobil? Da, sami vaši ta rdeči grabijo milijone, tega pa ne veste nikdar povedati in sicer grabijo jih na sleparski način. Kaj ne, to ni pa nič! Ako pa kak katoličan s trudom in varčnostjo po pošteni poti pridobi par dolarjev potem hoče Chicaš.brezznačajnežem same jeze žolč počiti. Zadnje čase so kolektali tudi za ruske sirote. Kolikor se je nabralo, kam bo šlo? Naj-brže po isti poti, kakor je šlo za slovenske. Zdaj zopet kolektajo za Pro-letarca. Backi za backa. Le daj, !e daj, uboga slovenska rdeča para, le daj, če ti sam tudi lakote pogineš! Sedaj pa še dopisniku iz Caroopo-lisa. Ta mož stresa svojo veliko modrost in naprednost in priporoča nekake "napredne" liste. Jaz bi pa rad vedel, da bi mi ta dopisnik povedal, kateri so ti napredni listi, ki so toliko dobrega storili za narod ali za delavca? Ti ubogi rdeči bacek, kako so pa prej ljudje živeli, dokler ni bilo teh nesnažnih cunj v Chicago? Ti, modrijan, ako si bil tukaj pred 25. leti v tej deželi, ko ni bilo druzega lista kakor Amerikanski Slovenec in Glas Naroda, misliš da so ljudje ob zid tolkli? Pa se je drugače živelo, kakor se sedaj. Nadalje se zaletujc g. dopisnik v duhovščino, da samo laži oznanujejo. Vprašam te. ti prijatelj. kaj pa vi ta-rdeči preroki oznanjate? Ali ne samo laž in nemo-ralnost? Ali si še kedaj slišal, da bi bil veren katoličan zapustil svojo ženo in otroke, ali da bi verna katoliška žena pustila svojega soproga in svoje otročiče? Koliko je pa rdečih, ki so to storili, ki so bili zapeljani od vas ta rdečih prerokov, ki oznanjate tako naprednost in proslavljate to kot svobodo, kot nekaj lepega? Vprašam te, g. M. L., malo pomisli nazaj na mlada leta, ali nisi bil bolj srečen, dokler si veroval, kakor si sedaj, ko te je zastrupila ta nesnažna cunja iz Chicage? iZakaj sam sebe po zobeh tolčeš? Ko ti bo pa prišla zadnja ura, boš pa ti prvi, ki boš kričal po duhovniku. Saj imamo toliko takihle zgledov. John Golobic- Veš, Pavle, vreme bi tukaj še bilo, samo, ko bi ta salemenski veter tako ne pihal in pa, ko bi sneg ne šel, te bele mušice niso prav nič prijetne za ušeša, za nos je že še, ker dol visi, saj če ne bi, bi gotovo protestiral kadar bi medel sneg. Vsem čitateljem in čitateljicam tega lista, posebno dekletam in fantom, de bi dobile lepe fante in fantje pa lepa dekleta, v sedajnem luštnem pred-pustčasu. Vam g. urednik pa želim obilo vspeha in mnogo novih naročnikov. Torej ne pozabite Pavleta Zgaga. Fr. Mramor. Cleveland, Ohio. — Dragi mi u-rednik! — Sprejmite pozdrave iz slovenske metropole Clevelanda. Posebnih novic ni sedaj tukaj, vse se bolj po stari navadi vleče. Vsaka mala stvar me dosti nezanima, ali talca stvar kot sem jih bral zadnjič v enih številkah Edinosti me pa tako vzpobode in "prerahla" da sam nevem kaj bi štoru. Nimam nobenega teka do jedi, spati £nemoram, zebe me bol kot ponavadi, in "ajno" vsaki dan mi prav gotovo sedem lasu Gospod urednik! Ali veste osivi. Pittsburg, Pa. — Zopet se oglasim s par vrsticami v nam priljub Ijenem listu "Edinost". Zopet mi je danes prišel v roke nesramni list iz Chicage ,ki se mu pravi "Prosveta", in kateremu sam peklenšček ne da miru, ne po dnevu ne ponoči, da bi ne napadal tega, kar mu nič mari ni. V Meteorjih se zaganja v po^ kojnega velezaslužnega moža, kardinala Gibonsa iz Baltimore. Ta n sramni tat poštenega imena ne m re pustiti še v grobu ljudi pri mirti Ta nesnažna cunja mu očita, da fe zapustil 135 tisoč dolarjev. Mislim, da se mu prav sline cedijo po njih. Vprašam te, brezznačajnež, koliko si mu pa ti dal? Dal pa za onih 60 tisoč, ko ste jih nabirali od vbozega delavca pod krinko, da jih boste poslali v stari kraj za sirote? Dajte odgovor vi, poštenjakoviči, koliko sirot ste nasitili, aH oblekli v starem kraju za teh šestdeset tisoč? Ko bo pa vaš bacek, ata Kristan, zapustil svoje premoženje, pa ne bo 135 ti Milwaukee, Wis. — Spoštovani g. urednik: — Ker se iz te naselbine tako mafo oglašajo, zato se oglasim jaz, kot Vaš novi naročnik. Ker ste že zadnjič pisali zaradi Pavleta Zgage naj Vam tudi jaz nekaj povem od njega ob kratkem. Pavle je res "zauber" fant zato Vas prosim privoščite mu vedno kakšen kotiček. De pa neboste te moje vrstice v koš vrgli Vam tudi jaz eno rfbinško povem, ker je Pavle Ribničan, bom pa še jaz donez, sej tudi vem kjej je Ribnica. (Vi se motite. Pavle vedno trdi, da je rodom "Ižanec". Op. ured.) Nekoč sta šla oče in sin na lov, kar na enkrat pa zagleda sin veverico, kako pridno obira smerekove veje in se njima umiče, ker pa nista imela nič druge puške, kakor vsak svojo palico, ste-četa hitro za živalico, veverica seveda smukne na smereko; splezata za njo in seveda puške pustila rra tlah. Prideta nekako do polovice smereke, veli oče sinu, ti, pojdi pa naberi dračja pa zakuri in pripravi dober ogenj, jaz bom ta čas pa veverico vjel in potem jo spečeva za kosilo. Sin uboga in odide. Oče pa pleza in pleza, ter konečno pripleza soko v vejevje. Ko veverica ni mogla več kam, spretno skoči na bližnjo smereko. Ko oče to vidi, prav modro reče: "Krouta če ti, ki si ta-ku majhnu lehku teku delec skočiš, boum jaz tjudi." Zatem se požene da bo skočil na bližnjo smereko, sew veda pritem je padel na tla in se hudo poškodoval. Kaj potem? Sin ga je čakal in čakal, ker pa očeta le ni bilo tako dolgo, gre iskati svojega očeta. Najde ga vsega krvavega pod smereko in kaj mislite, da si je sin mislil. Da je oče veverico kar kosmato pojedel. Zato ga je še pošteno okregal, češ: "Še tulku niste mogu počakat, da b je bla spekla in skupaj snela." Tako in enako vidiš, Pavle si mi tukaj preganjamo dolg čas. Willard, Wis.—Naše altarno društvo cerkve sv. Družine je imelo pred kratkem svojo letno sejo. Dohodkov je bilo zadnjo polovico leta $165.18 in izdatkov pa $31.55. Preostanek v Blagajni je bil koncem leta $j33-63. Iz tega izkazila je razvidno, da je naše društvo zelo lepo napredovalo kljub slabim časom, ki nas nadlegujejo že precej časa. Dolžnost me veže, da se Mrs. G. Seliškar v imenu našega društva prav iz srca zahvalim za njeno veliko požrtvovalnost, kajti veliko koristnega je storila za naše altarno društvo, kot njena predsednica. Kadar koli se jc šlo za korist cerkve, je bila vedno med prvimi in delovala neumorno za prospeh cerkve, kolikor je mogla. Kolikokrat je posegla v svoj žep, sumo da je blagajni pripomogla. Naj ji bo zato njeno požrtvovalnost c-bilni plačnik vsegamogočni Bog. Ko smo imele volitve na letni seji smo bile vse da bi Mrs. Seliškar ostala še nadalje za predsednico društva, toda, ker je v resnici zelo odaljena ni mogla sprejeti. Na njeno mesto pa je bila izvoljena Mrs. M. Artač, kot bodoča predsednica našega nl-tarnega društva. Tudi ona je vedno vneto delovala za napredek naše cerkve in je zelo priljubljena med ženami v naši župniji. Zato ji kličemo že v naprej, naj Bog blagoslavlja njeno delo za naše altarno društvo. Me druge članice altarnega društva pa glejmo, da bomo storile svojo dolžnost in njej pomagale pri njenem delu. Delujmo složno, kajti le v slogi je moč. Društvo šteje 52 članic, pa upamo da bo nas kmalu še več. \ eliko je bilo dopisov zadnje leto iz Willarda v "Prosveti." G. urednik gotovo ste mislili, da je Willard eno veliko gnezdo samih socijalistov. Altarno društvo pa naj bo dokaz, da je v W illardski naselbini še mnogo zavednih katoliških Slovencev. Zeleč vsem veselo in srečno novo leto 1922., da bi jih novo leto osrečilo posebno farmarje, da bi dobili za svoje pridelke vsaj polovico več, kakor pa so v minulem letu. Mrs. Perovšek. Kdor te brani, ali ni ta tvoj dobrotnik? — To^ dela tvoj katoliški časnik. — Mu ne boš pokazal nekoliko svoje hvaležnosti ta mesec ? Keewatin, Minn. — Vaše stenske Kolendarje sem prejela in se Vam za nje najlepše zahvaljujem, ker so v resnici pravi okrasek za vsako krščansko hišo. Bog naj blagoslovi Vaše Bogu dopadljivo delo in Marija naj bo Vaša pomočnica pri Vašem delovanju za obstoj naše sv. vere. Le tako naprej, da bo naše rdeč-karje še bolj bodlo v oči. Ker ste dali Pavleta Zgago na glasovanje, se tudi jaz oglasim 3 svojo glasovnico v korist Pavletu. Tega pa že ne, da bi Pavleta "auf-kindali." posebno pa ne sedaj po zimi. Saj je revež že itak ves sključen, kakor bi ga vedno zeblo. Ako bi mu res kaj munšajn pomagal, kakor je to omenila Mrs. Bevc, mu ga lahko tudi mi preskrbimo par kvar-tov, samo, da bi lepše zgledal in hodil po koncu. Ampak Pavle le naj nikar ne obupa, le krepko naj agiti-ra in zmaga bo njegova. Pozdravljam vse katoliške Slovence sirom Amerike in Vam g. urednik pa želim obilo božjega blagoslova, da bi Vaše delo rodilo veliko vspeha. Marija Kolar, \\ "EDINOST V NEDELJO POPOLDNE. TEDENJSKI KOLEDAR. 12. Nedelja. — Septuagesima. — Evangelij o delavcih v vinogradu Gospodovem. S to nedeljo se začno nedelje, v katerih bo mašnik pristopil k oltarji v vijolčni spokorni barvi. V nekaterih krajih je bila namreč navada, da so začeli 40danski post s to nedeljo, ker se niso postili Več kakor štiri dni v tednu. Mi imenujemo te tri nedelje pred postom predpustne nedelje. 13. Pondelek. — Sv. Katarina Ri-či, dev. 14. Torek. — Sv. Valentin, muče-nec. 15. Sreda. — Sv. Faustin in Jovi-ta muč. 16. Četrtek. — Sv. Juliana dev. 17. Petek. — Sv. Donat in tovariši muč. 18. Sobota. — Sv. Simeon škof in muč. 19. Nedelja. — Quinquagesima. 2. predpustna nedelja. PRVI ČLAN APOSTOLSKE VERE: O BOGU. Verujem v Boga Očeta, vsegamo-gočnega Stvarnika nebes in zemlje. V prvem članu vere spoznavamo vero v enega samega Boga, v pravega. živega Poga; ki je vstvaril svet. Mi vemo, neodvisno od vere, vsled naše pameti, vsled našega razuma, da mora biti Bog, in sicer en sam Bog, ki je vstvaril nebo in zemljo. Če pogledamo v svetovje, nam vsakemu pove že pamet: Kjer je postavljena hiša, tam je moral biti stavbenik ; kjer je ura, tam je moral biti urar itd. Toliko bolj moramo pri-poznati, če se oziramo na vesoljni svet in red v njerti, da mora biti nekdo, ki vse to vlacia in to vodi, in ta je Bog! In kar vemo po svojem razumu. to nas uči tudi naša sv. vera, da biva vsegamogočen Bog, ki je vstvaril nebo in zemljo. Kaj je Bog? V soglasju z razumom nam odgovarja vera: Bog je Stvarnik, je Gospodar, je Vrhovni Vladar neba in zemlje, on je izvor našega zveliča-nja in naše najvišje dobro. 1.—Bog je Stvarnik, ker je napravil nebo in zemljo iz ničesar, vsemu stvarstvu dal je bivanje in življenje. 2.—Bog je Gospodar, ker je (1) vesoljstvo njegova last, kakor je na primer delo last delavca; (2) ker ima on pravico, da ukazuje stvarstvu, kakor ukazuje vladar svojim podanikom, in stvarstvo je dolžno, da je poslušno svojemu Stvarniku. 3.—Bog je Vrhovni Vladar, ker (1) imajo vsi zakoniti predstojniki svojo oblast od Boga, (2) ker vlada celi svet s svojimi zakoni, katerim se moramo mi vsi podvreči, (3) ker bo poplačal vse, ki spolnjujejo njegove zapovedi, in kaznoval vse, ki jih prestopajo. 4.—Bog je izvor našega zveliča-nja, ker nas je vstvaril zato, da bi se zveličali, in ker nam daje pomo-čke, sredstva, da bi to zveličanje tudi dosegli. Te pomočke, ta sredstva imenujemo "milost", ki prihaja od Boga na naše molitve, kakor prihaja voda iz neizčrpljivega vrelca. 5-—Bog" je naše najvišje dobro, to se pravi: edino dobro, po katerem hrepeni naše srce. Mi imamo nenasitno željo po sreči, in tej želji hočemo zadostiti. Toda vse bogastvo celega sveta te želje ne bo nasitilo. E-dino Bog, za katerega je naše srce vstvarjeno, bo nasitil želje in upokojil naše hrepeneče srce. To je blaženost ali popolna sreča, katero da Bog občutiti že na tem svetu onim, ki ga ljubijo, in katero jim bo dal v vsem obsegu še le v večnosti. Zato pa služimo Bogu zvesto, da bomo tudi mi dosegli to večno srečo, za katero smo vstvarjeni. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje.) Ely, Minn. — V Edinosti sem videl razpravo gleae Pavleta Zgage, od več dopisnikov. Jaz sem o tej zadevi že davno mislil pojasniti svojo sodbo, pa sem mislil, da ne bo še treba. Sicer meni ni toliko o vsebini v kateri se piše, ali boljše bi bilo, da bi se pisalo v pristni slovenščini, ker pačenje kakega slovenskega narečja, ki ga rabijo v gotovem kraju na kranjskem, ni umestno za katoliški časnik. Jaz cenim list kot tak za pre-vzvišen, da bi prinašal enako vsebino. Jaz sem prepričan, da enaka vsebina ni nikomur za izobrazbo. Če ravno hočejo čitatelji nekoliko šaljivega gradiva, se jim naj to ugodi v kaki drugi obliki. Jaz bi priporočal, da bi urednik Edinosti naročnike seznanil s životopisom naših slovenskih pijonirjev duhovnikov, kakor n. pr. Friderick Baraga in dr. potem pa razne kronike. Želeč obilo vspeha vašim listom, o-stajam udani Jos. J. Peshel, zastopnik. (Opomba ured.: — Slične razprave, kakor jih vi priporočate so bile objavljene že več ali manj skoro v vseh slovenskih časopisih. Zato se nam ne vidi umestno objavljati stvari, ki jih je javnost že mnogokrat ču-la. Sicer pa, bomo skušali dati našim čitateljem vedno raznovrstne tvarine.) Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako pa vedno raste in že brusi nož na te? S tem ga ne boš odpodil, če ga nočeš videti. Cleveland, O. — V zadnjič ko sem Vam pisal, sem popolnoma pozabil glasovati za našega kandidata Pavleta Zgago. Zato sedaj glasujem, da naj Pavle še za naprej ostane v listu Edinosti, da bo nam od časa do časa kako veselo povedal. Človek potrebuje tudi humorja, da se razveseli. Vsem tistim, ki so proti Pavle-tu bi jaz kar kratko povedal, da ga naj pa ne bero Naj bero pa drugo čtivo, ki jim bolj ugaja, saj ga je dosti v vsaki Edinosti Jaz pa vedno najprvo preberem Pavleta, ker me vedno razveseli kadar ga najdem v Edinosti Jaz glasujem, da se naj naš Pavle oglasi stalno vsak teden po enkrat Ti Pavle pa primi junaško zastavo in podaj se hrabro v boj proti našim verskim nasprotnikom. Obrni svojo ost proti njim, in pokaži se, da si Slovenec — junak! Za danes končam pa prihodnjič zopet kaj več. Ob sklepu pa prav prisrčno pozdravim našega Pavleta, kateremu želim pri volitvah najsijaj-neše zmage. S prijatelskim pozdravom, Anton Cek. JUGOSLOVANSKE NOVICE. (Nadaljevanje z 1 strani.) Verska neenakost. "Narodna Politika" z dne 10. t. m. piše: "Finančni minister objavlja proračun za leto 1922. Iz proračuna je razvidno, da dobijo pravoslavni za versko upravj in šole 147,745758 K več nego katoličani Prosvetno poverjeništvo v Zagrebu je izdalo naredbo, da se odslej ne sme poučevati na sledečih praznikih: Sv. Save, na drugi dan pravoslavne Velike noči in na drugi dan pravoslavnih. Binkošti, Ukinjajo se pa sledeči šolski prazniki katoliškega značaja: Markovo, Svečni-ca, Vseh vernih duš dan in praznik sv. Alojzija. Dva dni pred pravoslavnim Božičem je izšel v zagrebških listih službeni komunike, v katerem se zapoveduje, da se ima pra-vosl. Božič praznovati kot — praznik. V vojašnicah silijo katoliško moštvo k praznovanju krsne slave. \ Sarajevu je občinska uprava na Štefanovo zaukazala katoliškim delavcem neka javna dela. Na katoliški Božič je zasedal zakonodajni odbor parlamenta ter reševal važne zadeve, ki se tičejo pretežnega dela katoličanov, in pri tem se nihče ni oziral na katoliške poslance in ka-tol ičane v splošnem. Katoliški možje in žene boste na stara leta morali od kakih rdečkarjev beračiti podpore, ako ne boste s časopisjem o-branili te svoje centke, katere ste znesli s tolikimi žulji skupaj. Glejte, saj se to že nekaterim godi! Škofovski kandidati. Versko ministrstvo se bavi z vprašanjem o izpolnitvi izpraznjenih škofovskih mest v Sarajevu, Sibeniku. na Kr-ku, Splitu, Beogradu in Subotici. Kot škofovski kandidati se imenujejo : dr. Sarič, za Sarajevo, dr. Novo-sel, župnik v Vinkovcih, msgr. Vi-das za Krk, dr. Benefačič iz Krka, prof. Truta, dominikanec Bačič, dr. Srebernič in beograjski župnik Vag-ner za Beograd. Katoliška društva, kaj boste storili za katoliško časopisje ta mesec? Holy Name možje in fantje, boste ta mesec roke križem držali? Boste slaker-ji? KDO HOČE?. Kdor nam tekom meseca februarja pošlje dva nova celoletna naroč- nika na list "Edinost" poslali mu bomo krasen križ, ki po noči sveti Nekaj novega je ta križ. Ako ga obesite na steno, ko bo temna, bo« ste naenkrat na steni opazili čudno svetlobo. Cela slika presvetega Telesa Križanega se bo začela svetiti da jo boste prav lahko v največji temi prav razločno videli. V resnici nekaj krasnega! Križ je nekaj dragocenega in stane, ako ga kupite v prodajalni $3. Tu ga dobite zastonj, ako nam pridobite dva naročnika na list "Edinost/* Na d^elo! Za tako krasen dar se pa že splača, nekoliko se potruditi, vsaj vi dobite nekaj, kar je skoraj toliko vredno. In to velja za celi mesec februarij. Vse vaše žulje v katoliških društvih in jednotah bodo dobili rdečkarji v roke, ako ne boste imeli obrambenega močnega časopisja, ki vam bo branilo te vaše žulje. Ali nimate že dovolj žalostnih skušenj? & & & J* A & & & in farme. Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage. MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, I1L ir & & & & w* & & tr V r. f. kompare SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago. Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue. Telephone: So. Chicago 0599. Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: 1101-19. Telephone: Central 8610. Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599. w. f. kompare SLOVENSKI NOTAR Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino. 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L Phone: So. Chicago 0599. Novi škof za severno Dalmacijo Novi škof za severno Dalmacijo Panteljič, bo 21. t. m. slovesno u-stoličep v Sibeniku. Škofijo so premestili iz Zadra v Sibenik. TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj ii slovenskih angleških slovnic". Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, da si isto naročite takoj dokler ne poide. r Knjiga stane s poštnino $1.00. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS. 1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL. ALI STE SE PRIPRAVILI ZA RAZŠIRJEVANJE KATOLIŠKEGA lES; ; -TISKA? . .-.j JM Mesec februarij je določen od vseh amerikanskih katoliških škofov za razšiijevanje katoliškega časopisja. Kaj bomo skušali narediti v tem oziru mi katoliški Slovenci? Na to vprašanje naj dajo koncem tega meseca odgovor naša dejanja, ki naj bodo taka, da bo vsak naročnik pridobil listu "EDINOSTI", "AVE MARIA" ali pa "GLASNIKU P. S. J." vsaj enega novega naročnika. Katoliški Slovenec, ako si KATOLIK S CELIM SRCEM, boš to storil! Vaša dejanja bodo govorila in pričala koncem tega meseca, koliko je vam za VAŠO VERO, Slovenec pokaži se, koliko ljubiš KATOLIŠKO ČASOPISJE, KI BRANI TVOJ BISER IN TEBI NAJDRAŽJO SVETINJO, SVETO VERO! Od novih naročnikov za list "EDINOST" je razpisana na drugem mestu v tem listu posebna nagrada. Zato potrudite se da dobite lepo nagrado, ki vas bo spominjala, kedaj da ste vršili Bogu dopadljivo delo in pomagali kovati svetle meče uma za srce. « 1849 WEST 22nd STREET EDINOST" a CHICAGO, ILLINOIS -E D l N O S T" jesti tebi in tvojemu otroku? Kdo ti pa da? Ali ne jaz? Moj posel je toraj edino, s čemur se imaš pečati. Razumeš me starec?" ___ "Ali jih bo za nas dosti?" se obrne Pavel k svojim spremljevalcem. "Če ne moremo dobiti več, moramo biti zadovoljni s tem", pravi Tel. "Poskusite vse eno", se oglasi Filip, "bili smo še srečni, da smo jih dobili toliko. Silno dragi so. Ali niso zahtevali od začetka štirideset zlatnikov za vprego? Toda zmotili so se. Pokazal sem jim, da jih poznam. Od para so dobili le trideset. Ta Rim je pa res grda luknja in zraven tega še nevarna. Tu mora biti človek vedno oprezen. Najrajši bi šel z vami." "Kako je pa z moštvom, Filip?" "Tukaj v bližini so, mladi gospod. Ako želite, vas peljem k njim." "Dobro, rad bi jih videl. Pokaži nam pot!" Stari služabnik skrbno zapre hlevna vrata in vodi malo družbo k ta-koimenovanem "Termopilu", krčmi, ki je bila prav blizu. Filip odgrne zagrinjalo in možje vstopijo v le slabo razsvetljeno klet, iz katere se je razlegalo glasno vpitje več oseb. Pri dolgi jelovi mizi je sedelo deset mož, na vsaki strani po pet. Bili so sami vojaki. Pred vsakim je stala visoka ilovnata skledica ,"kupa" imenovana, napolnjena z navadnim vinom, ki se je točilo v takih krčmah. Po vpitju bi vsak sodil, da so precej marljivo pogledavali v skledico, zakaj tudi obrazi so jim goreli, kakor da bi bil vsak izmed s svojim nasproti sedečim v smrtnem prepiru, tako preteče so bile kretnje, tako blizu je prišla iztegnjena roka in stisnjena pest licu drugega. A o vsem tem ni bilo niti govora. Dobri ljudje so bili le z vso svojo dušo zatopljeni v še zdaj med italijanskim ljudstvom tako priljubljeno igro "moro" imenovano, ki se je pa takrat imenovala "mikare digitis". Igra je bila takrat približno na isti duševni višini, kakor igra z kamenčki med današnjo šolsko mladino in cela umetnost je obstojala v tem, da je uganil, koliko prstov ima na naprej stegnjeni roki stegnjenih, in koliko stisnjenih in je sam pokazal toliko prstov, kolikor jih je manjkalo k izgovorjenemu številu. Pri nenadnem vstopu predstojnika je hipoma nastala tolika tihota, da Sledilo je kratko pojašnjenje in Pavel, ki se je prepričal, da so še vsi trezni, jih je prijazno nagovoril in jim priporočal, da naj bodo vsak čas je bilo za omikanega rimljana prvi hip skoraj nerazumljivo, pripravljeni na povelje za odhod. Cela družba je na te besede veselo vskliknila. Niso še ti štirje možje zapustili krčme, že se je tako iz nenada pretrgana zabava z nova začela ravno tako glasno in hrupno. Glasni "duo! quinque! tres!" se je zopet razlegal v tiho noč. "Sedaj pa k glavni stvari" zakliče Pavel in začne stopati po zloglasni Suburi. Niso hodili dolgo časa, ko so dospeli na levi do velikih napolzaprtih vrat. Ko se je Pavel za trenutek vstavil, da bi se prepričal, če se morda ne moti, začela so se vrata od znotraj zapirati z velikim truščem in pri tem se je skozi odprtino deloma videla visoka, suha postava postarnega moža. Pavlu se je zdelo, da je po suhem, rumenem obrazu z dolgim zakrivljenim nosom in košatimi črnimi obrvi spoznal juda, katerega je iskal. Upre se precej krepko v težka visoka vrata, katera se je sedaj Hebrejec zastonj prizadeval popolnoma zapreti. Zaman mu je pa tudi mladi vitez -klical, da naj pusti njega in njegove tovariše notri. "Poberite se, kričači! Pojdite okoli ogla, tam najdete krčmo!" kriči prestrašeni jud v enomer. "Vi ne veste s kom imate opraviti", odgovori Pavel. "Mi smo poslani od visoke osebe." "To reče lahko vsak potepuh !" kriči jud. "Pomoč, pravični Bog! Hočejo mi ulomiti!" Cela družba se ni mogla ubraniti smeha zaradi žalostnega glasu skopuha. "Seveda te hočemo olajšati za en del tvojih zakladov", pravi Pavel nejevoljno, "pa ne na tak način, kakor ti misliš. Poglej, stari, ali poznaš to-le?" In skozi odprtino mu pokaže majhen predmet. "Pri prerokih!" zakliče jud, ko si je ogledal predmet pri majhni svetilki, ki je stala zraven njega na tleh, "to je prstan cezarja Germanika! Ta dva pa vendar moram poznati prstan in cezarja!" pravi režaje se in široko odpre vrata. "Ustopite presvetli gospod z vašimi prijatelji in oprostite svojemu služabniku! Ustopite gospodje in pojdite za menoj!" Vsi ustopijo. Nahajali so se v prostorni umetniško obokani dvorani na čigaver steni ni bilo opaziti nikakoršnega izhoda. Eleazar zapre in zapahne duri, vzame svetilko v roko in z drugo pri tisne na gumb na desni steni in takoj se pokaže odprtina, v katero povabi svoje goste, naj vstopijo v njo in jih pelje po dolgem s cesto uspored nem hodniku. Potem gredo po stopnicah doli. korakajo skozi vrata, ka tere Eleazar odpre in zapre, po drugem medlo razsvetljenem hodniku, dokler ne pridejo skozi druga vrata v pravo dvorano hiše, ki je bila v pritlič-iu. Bila je tlakovana z marmorjem in razsvetljena z visečo svetilko. S ceste sem se je razlegalo divj§. kričanje razburjene množice. "Čudno poslopje!" zamrmra Pavel Telu. Toda jud ga je slišal, pa pravi: "Čujte, gospodje, previdnost, previdnost v Suburi. Nimamo več Julija Cezarja!" # S ponižno kretnjo povabi svoje goste, naj mu sledijo. Pripelje jih v prostorno sobo. Na sredi je stala velika miza na težkih nogah. Pri tej je sedela s hrbtom obrnjena proti prihajajočim stara upognjena postava z volnenimi srebrnimi lasmi, starček, ki se je sklanjal nad nekaterimi na mizi ležečimi pergamenti in se ni zmenil za nič, kar se je godilo okrog njega. Ob njegovi strani je stala mlada deklica, skoraj še otrok, nežna, eterična postava, ki je ravnostoječ začudeno opazovala pozne goste. Ob gornjem koncu stoječe sveče so metale svetlobo na njene deviške poteze, ki so izraževale skrajno pozornost. Deklica je najbrž ravnokar vstala s divana, na katerem je pustila svoje pričeto delo. Pavel je pregledal ta sam na sebi zanimiv prizor z enim pogledom: častiredna glava starčka, zraven te pa nežni in o nenavadni nadarjenosti pričajoči obraz ljubke device na tem kraju so ga iznenadile. "In ta bojevnik, ta junak med tisoči, ta zvesti služabnik Najvišjega, ravno ta Juda Makabej je bil tvoj in moj praded— njegovega rodu sva — njegove krvi!" je s ponosom govoril starec deklici. "Praded sem ali tje. Kaj si se. zopet zaril v svoje norije", vpije Eleazar grobo in iztrga starčeku pergament iz rok. "Ali da tvoj praded kaj RAZNOTEROSTI. "Ni še temu dolgo", pripovedoval je predstojnik Šolskih Bratov v Belgiji", ko sem se peljal z enim svojih redovnih bratov z Bruselja v Ant-werpen. Zeleznični voz je bil natlačeno poln. Nama nasproti sta sedela dva elegantno oblečena "gospoda", za katera se pričetkom nisem brigal. Najina redovna obleka ju je morala jeziti, in svojo jezo sta takoj pričela kazati. Glavno besedo je i-mel "gospod", ki je sedel ravno meni nasproti. Začel je govoriti o "lenih", "neumnih" menihih, ki ne delajo drugega, ko sleparijo ljudi. Jaz se za to nisem brigal, ampak mirno gledal skozi okno in sukal — kakor imam že navado, levi palec okoli desnega. Vedel sem, da ga moj molk jezi. Naenkrat se je obrnil k meni in rekel: "Častiti gospod, vi ste videti jako razumen mož in prava izjema med kutarji." "Kako to?" sem vprašal in ostro pogledal v njega; zdel se mi je namreč jako znan. "Kar časa vas gledam", je rekel, "su-čete levi palec okoli desnega. Ni li to jako duhapolno?" "Da, to znam", sem pritrdil, "znam pa še nekaj več. Sučem tudi lahko desnega okoli le- okolici, skozi katero se sedaj peljemo grozen zločin. Zločinec — takrat še jako mlad — je bil vjet in obsojen na deset let ječe. Takrat sem bil guverner v Antwerpnu m sem kot guverner dotično sodbo, podpisal; in ta zločinec ste bili vi!" — Grobna tišina je nastala v želez-ničnem vozu. Mož je obledel — in na prvi postaji izginil . . . vega." "Ste pa res učenjak", je rekel mož, "preklicujem svojo trditev, da so menihi nevedneži." "V prejŠ njih letih znal sem še vse kaj drugega", nadaljeval setn mirno, oči sem imel pa vedno v njega uprte. "Kaj pa je bilo to?" vprašal je radovedno. "Pred tridesetimi leti", rekel sem in vstal, "zvršil se je v ravno tej sem NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR! Prosimo vse nase naročnike, da v slučaju preselitve nam takoj nazna nijo svoj novi naslov. Poleg nove ga pošljite nam tudi svoj stari na slov, stem nam prihranite mnoge nepotrebnega dela. Mi želimo vsakemu naročniku do staviti vsako številko našega lista Velikokrat se pa kdo oglasi, čez me sec dni po svoji preselitvi in se pri tožuje da lista ni dobival in seved? pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato j* važno za nas i vas, da nam tako; naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista. Uprava "Edinosti." -TkosmaoT r 18O4 W. 22nd St., Chicago, I1L Rojakom se priporočam pri nakupi raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in xno traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! Za bolezni sn bolečine