150
Dopisi.
Iz Koroškega.   /.   (3.   zbor  koroških  učiteljev.) Zadnji zbor koroškega  učiteljskega društva,  v kterem
151
se je zbralo okoli 80 učiteljev iz vseh strani naše dežele, bil je v Celovcu in je trajal 2 dni. Ko je predstojnik društva končal nagovor in sporočilo o delovanji društva, se je začel govor o prvem predmetu, namreč: „Kaj bo učitelj kot svetovalni ud prihodnjega krajnega šolskega svetovalstva pomogel šolstvu"? Govorili so o tem učitelji: Jan. Zima, Pet. Benedikter in B. Nikl. Povedalo se je, da naj učitelj posebno za to skrbi, da si v občini (srenji) pridobi spoštovanje in ljubezen, da svoje socijalno stanje vkorenini, da se čedalje bolj iz-urja in samo sebi pomaga na tem polji kar le more, da mu ne bo treba tu stati kot Marius na razvalinah Kartagoških. — Potem se je govorilo o uČnini ali tako imenovanem šolskem denarji. Vsi so bili za to, da se odpravi ta nadloga, ktera učiteljevi blagaj-nici veliko sitnosti dela, šolo z stariši otr6k v sovraštvo pelje, dragi šolski čas trati itd.; naj se učenik plača kakor uradnik iz kake deželne kaše. Tudi našemu deželnemu zboru se bo ta resolucija izročila. — Govorili so o tej točki učitelji Seper, Pošl, Benedikter, Hofbauer, Lah. — Ustanovil se je konečno tudi odbor za izdelovanje novega abecednika po novejši odgojni in didaktični poti in posebno za Koroško. Na posled je bila volitev predstojnika in odbornikov za 3 leta. Volili so za predstojnika zopet dosedanjega gosp. S o le-a, za podpredstojnika g. Pošl-na, za denarničarja g. Griin-wald-a, za tajnika g. Benedikter-ja, za odbornike so bili izvoljeni gg. Beniš, Z i 11, Wiistner, Zima, Buchacher, Jank, Dragotin, Piron, RagosnikinNikl. — Prihodnji zbor bo zopet v Celovcu, pri kteri priložnosti se bojo tudi dela učencev iz različnih koroških šol in posebno orodje za nauk razstavili, da se bo videlo, kako stojimo, kakošen je napredek, kaj nam manjka in kako je temu v okom priti.
Iz Gradca 10. maja. —v—. Gotovo bo marsikoga čitatelja „Novic"zanimalo izvedeti, daje c. k.ministerstvo nauka prof. dr. Kreka imenovalo „izpraševalnega komisarja za slovansko jezikoznanstvo in slovstvo kandidatom učitelj stva za više realke". Kakor slišimo, izdeluje marljivi gosp. profesor neko veče delo za našo „Matico slovensko".   Dobro!
V Pulji 7. maja. J. P. (Nova trdnjava.) Zopet se tukaj nova trdnjava staviti hoče, in sicer — slovanska čitalnica —ktera bo prav na pravem mestu proti sili italijanski na zemlji slovenski. Vpisalo se je že mnogo udov v novo čitalnico, med njimi tudi c. kr. okrajni glavar grof Atems, in nadjati se je, da pristopi veliko število vrlih Slovanov v to društvo. Presvitli škof porečki obljubili so novo čitalnico podpirati s hrvatskimi knjigami. Posebne zasluge pa o tej koristni napravi ima častiti g. auditor Sušnik, ki se marljivo prizadeva za ustanovo. — Včeraj ob 7. uri zvečer je francoski vojni parobrod, iz Reke prišedši, princa Napoleona sem pripeljal. Danes je obiskal orožnico našo (arsenal) ter je ogledal tudi novo suhaljo (Trocken-Dock); izvrstno delo mu je zel6 všeč bilo.
Iz notranjske Bistrice 10. maja. — Danes je bila tukaj delitev premij za govejo živino. Veliko ljudstva in posebno kmetovalcev se je zbralo; to kaže, da narod naš ni nečimern za to napravo, ki ima povzdigniti rejo domače naše živine. Pripeljali so 7 bikov, 19 telic in 21 krav, v vsem skupaj tedaj 47. Komisija, ktero je vodil podpredsednik družbe kmetijske gospod dr. Costa, priznala je enoglasno premije tako-le:
Za bike. Prvo premijo je dobil Jakob Dekle v a iz Selc, drugo Anton Meden iz Senožeč, tretjo Anton Bizjak iz Grobš. — Očitno pohvaljen je bil bik Jakoba Vrha iz Ratečega brda.
Za tel i c e. Prvo premijo je dobil Marka Hrva-tin iz Matenje vasi, drugo Jožef Lican iz Bistrice in Janez Dekleva iz Bistrice. — Očitno pohvaljene so bile telice Miha Vrha iz Bistrice, Luka Oražma iz Matenje vasi in Jakoba Brgoča iz Že]. Telica Blaža Bo le-1 a, švicarskega rodii, je komisiji posebno všeč bila; al premije jej zato ni mogla dati, ker ta rod ne spada v vrsto tistih, kterim se premije delijo.
Za krave. Prvo premijo je dobil Luka Oražem iz Matenje vasi, drugo Janez Tomšič iz Petelin. — Očitno pohvaljene ste bile druga telica Luka Oražma in pa Janeza Tomšiča iz Bistrice. — Izvrstno lepo kravo miricodolskega rodii je na ogled postavil predstojnik poddružnice kmetijske in dekan Anton Grašič; al ker je bil ud komisije in po postavi tedaj ni zahteval premije, mu je komisija posebno hvalo in zahvalo izrekla.
Iz Kalca. (Pivski tabor na Kalcu.) Vkljub ne ravno ugodnemu vremenu privrelo je ljudstva od dalječ in blizo, iz južne in severne, iz zahodne in izhodne strani v prvi ta tabor na zemlji kranjski, da se ga je nabralo nad 9000. Srce je rodoljubu veselja igralo videti vihrajoče zastave s stotinami ljudi pomikati se proti taborišči. „Sokola", ki se je udeležil v obilnem številu, pozdravila je v Zagorji gospodičina Lavrenčičeva in in mu poklonila v imenu tamosnjih rodoljubov krasen venec in svetinje v spomin na pivški tabor. Presrčni sprejem ostane gotovo vsacemu v dobrem spominu. Naprošen od ustanoviteljev tabora začel je dr. E. H. Costa zborovanje z govorom, s kterem srčno pozdravlja taborite, rekši med drugim, da kakor so predniki branili se v starodavnih časih v taborih proti sovražniku telesnemu, se zdaj v taborih branimo duševno proti protivnikom narodnih pravic. Konča pa govor svoj s živio-klicem cesarju Franc Jožefu L, in ti-sočerni živio-klici zbranega naroda se odmevajo po Kalcu. Ko še predstavi gosp. Globočnika, c. kr. okrajnega glavarja v Postojni kot ces. komisarja, in omeni, da mora tabor svojega vodjo imeti, se čuje le en glas: gospod dr. Costa, naš poslanec, naj bode naš predsednik! — Zahvalivši se za častni posel ome-nivši, da gosp. dr. Lavrič ga bode namesto val takrat, ko bode sam govoril, pozdravlja taborite v imenu društva „Slovenije" in bere telegrame in pisma, ki so došle taboru iz mnozih dežel. Potem so so začele razprave. Navdušenost za blagor domovine kazala se je pri vsakej priliki tako živa, da menda v nobenem taboru še tako. A vse se je vršilo tako mirno in v tako lepem redu, da se je videlo očitno, da narod slovenski razume častitljivost taborov. Drugi pot o govorih več.
Iz Ljubljane. (Iz deželnega odboraj Važnejše reči, ki jih je sklenil odbor v seji 1. in 8. t. m., bile so sledeče: Nova pogodba z usmiljenimi sestrami zarad oskrbovanja bolnikov v tukajšnji bolnišnici na podlagi obširnih in natančnih prevdarkov je bila sklenjena in je že 1. t. m. moč zadobila. — Ravnatelj prihodnje gozdarske šole v Sneperkuje odboru v razsodbo poslal prošnje posebno dveh gozdnarjev za učiteljsko službo v tej šoli; odbor se je odločil za nekega gospoda iz Hrvaškega. — O rokopisu, ki ga je gozdnar Moric Schever družbi kmetijski poslal za natis pod naslovom „Navod, kako naj ravnajo posamesni kmetje in cele soseske z gozdom", in ki ga je družba z veliko pohvalo izročila deželnemu odboru, je bilo sklenjeno , naj se te res prav dobre knjižice, ki ne bo samo dobro došla šoli, temuč tudi vsem posestnikom gozdov, natisne 2000 iztisov in en iztis prodaja po prav nizki ceni, to je, po 10 novih kraje; gosp. Scheyer-u,
152
ki je zložil   ta  poduk  in  skrbel  za prav umevno prestavo v slovenski jezik, je pa  deželni  odbor zahvalo izrekel. — Na vprašanje c. k. deželne vlade: ali bi ne bila za Dalmacijo osnovana postava o razdelitvi občinskih   zemljišč  in   pogozdevanji   občinskih gozdov tudi kranjski deželi ugodna,  je  odbor odgovoril,   da  ne,  kajti  razmere  dežele  dalmatinske, kjer je 3 četrt delov vse zemlje občinska lastnina, so zelo drugačne kakor pri nas,  in  nikakor se ne vjema to, da bi se v eno in isto postavo dalo razdeljevanje občinskih zemljišč in pa zasajanje gozdov; deželni zbor kranjski pa je tudi že osnoval postavo za razdelitev so-pašnikov, in posebna po c. kr. deželni vladi poklicana komisija je osnovala novo gozdarsko postavo.    Ako se potrdi deželna postava  za razdelitev pašnikov,   utegne se sem ter tje porabiti iz dalmatinske postave kaj, kar spada v izpeljavo  omenjene postave. — Dovolila se je naprava posteljne oprave   za  200  najdencev  (špita-larjev), kedar se dajo v rejo na deželo. — Ker od julija  meseca   naprej   se   imajo  v  ljubljansko  p o silno delavnišnico jemati  tudi  ženske,   se je  dovolila priprava obleke in perila za te ženske. — 7000 listkov, ki se rabijo za spričala zdravniška pri cepljenji k6z,  se je po zahtevanji c. k. deželne vlade dalo natisniti, in za ljubljansko mestno gosp6sko se je naročilo iz Št. Florijana na Štajarskem   cepiva kravjih  koz,   s kterim se cepijo ljubljanskim otrokom k6ze in to na tej poti pridobljeno cepivo  pošilja  zdravnikom  na  deželo. — Volitev  dr. J. Razlaga  za   deželnega poslanca v Kranj i je bila preiskana,  in  ker se je našlo,   da se je v vsem vršila postavno in pravilno, je bilo sklenjeno, da deželni odbor predloži prihodnjemu zboru to volitev ^v potrjenje.   —  Ker je mestna gosposka za revne mestne bolnike  v tukajšnji   bolnišnici  že  okoli 15.000 gold. dolžna,   pa tega dolgd,   zarad   kterega  bode   še pravice iskala pri visi državni sodniji, ne more plačati na enkrat, je deželni odbor vslišal prošnjo njeno,   da poplačuje  ta   dolg v obrokih   in   sicer julija meseca letos 2000 gold., septembra 1000, decembra 3000 gold. in tako naprej;   temu pa,   naj   bi  deželni odbor se za prihodnje znižanje tega plačila na 2 petinki obrnil do deželnega zbora, se ni pritrdilo, ampak reklo, naj mestni z&stop se za to sam obrne do deželnega zbora. — Vsled povabila c. kr. deželne vlade, naj deželni odbor v komisijo,  ki se bo  posvetovala o osnovi postave za napravo in vzdržanje obrtniških nadaljevalnih šol,  pošlje 2 zastopnika svoja,  je odbor odločil gosp. dr. Bleiweisa  in  gosp. Dežmana.   —   Sklepe pomnoženega odbora   kmetijske  družbe  zarad denarne podpore kmetijstva iz državnega zaklada (glej poslednji list „Novic" na str. 145), ki jih c. kr. deželno predsedstvo poslalo deželnemu odboru v prevdarek, je odbor potrdil popolnoma.   —   Na  željo   c.  kr. deželne vlade, naj deželni odbor svoje mnenje izreče o vodni postavi, je odbor, ne spuščaje se v stvar na drobno, pritrdil osnovi,   ktera  deželnim zborom prepušča, kar deželnim zborom grč, in to tem raji, ker ona pravila, ki jih je kranjski deželni zbor izrekel 1866. leta, se večidel nahajajo v osnovi vodne postave,  ktere res potrebujemo; postava za ribstvo se deželnim zborom predloži sama za-se. — Za zidanje mostu čez Mirno je odbor vsled sklepa deželnega zbora iz deželnega zaklada dovolil 1800 gold.,  to je,  tretjino  stroškov. — Da se ogleda naprava Grosupeljsko-Krške ceste in njenega podaljšanja do Novega mesta, Črnomlja in Metlike,   pošlje deželni  odbor svojega zastopnika v komisijo z dotičnimi cestnimi odbori. — Ker Stajarci ne marajo   za   cesto Črno   m nam cesta samo  na   kranjski strani ni za nič, ako se s cesto na štajarski strani ne sklene, je odbor po predlogu kamniškega cestnega
 odseka in kamniške mestne županije sklenil, prihod- njemu deželnemu zboru nasvetovati, naj se popolnoma  opusti ta cesta. — Za prihodnje leto 1869/70 je deželni odbor ljubljansko gledišče prepustil družbi nekterih meščanov in glediščinih prijatlov brez subvencije iz stanovskega zaklada, prepusti jej pa deželne lože proti temu, da vsak mesec eno nedeljo brezplačno odstopi dramatičnemu društvu za slovenske igre.
— (Prihodnja delitev premij za govejo živino) je v Kostanjevici   14.  dan t. m.    Voditelj komisiji je gosp. Jožef Zevnik kot zastopnik družbe kmetijske; poleg predstojnika poddružnice kmetijske gosp. dekana P o lak a v Leskovcu, in gosp. župana kostanjeviškega Severja  so  sodniki   v tej komisiji gosp. Juli Jom-bart, gosp. Avgust Paulin in gosp. France Grego r i č. — V Idriji je delitev premij   19. dan t. m.; voditelj komisije  je  zastopnik  kmetijske družbe gosp. Jože Debevec; udje komisije so: župan g. Hochtl, predstojnik poddružnice kmetijske gosp. fajm. Maj ni k in trije drugi izvedenci. —  V Žužemberku je delitev 20. dan t. m. Komisijo vodi gosp. Fr. Šolmajer, zastopnik kmetijske  družbe;   udje   komisije  so:   gosp. Jan. Vehovec, župan žužemberški, gosp. Ignaci K leni enčič,   predstojnika-namestnik poddružnice Treban-ske, gosp. Ld. Schaffer, gosp. Janez Zupančič in pa gosp. Franc Peha ni.
-— Družba kmetijska si je letos naročila iz Goriškega žensko, ktera je popolnoma izvedena v reji svilnih črvičev. Odbor družbeni je naznanil to vodstvoma bogoslovskih šol in pa preparandije, ker se gospodom bogoslovcem in pripravnikom lepa prilika ponuja opazovati pravo ravnanje s svilnimi črviči od prve do zadnje dobe.
— (Štirinajstletna občna skupščina   kat  rokodelske družbe ljubljanske,)    Po sporočilu prečastitega gospoda prof. dr. Vončine,  ravnatelja katoliškega rokodelskega društva, 2. dne t. m. je pristopilo k tej družbi preteklo leto samo 23 rokodelcev, tako, da jih je zdaj — o začetku  15.  družbenega leta  — vseh  skupaj 42.    Tako malo jih   ni   bilo   dosle   še  nikoli,   kar  družba   stoji. Le-tej, se v6 da neprijetni prikazni se — kakor je poročevalec   po  pravici   povdarjal   —   nikakor   ni  čuditi glede bodi-si na  splošno politično in socijalno gibanje, bodi-si na  posebne kraj ne ali mestne okoliščine, ktere so družbam s takim namenom,  kakor  ga imajo ravno kat. rokodelske družbe, to, kar je suhoparni veter rastlinam.   Zraven teh družeb pa peša in hira tudi rokodelstvo  leto   za  letom tako,   da   se   vidoma zgublja stan pravih rokodelskih pomočnikov.   Živi dokaz temu je med drugim to, da se je preteklo leto oglasilo tukaj samo   30   popotnih   rokodelskih   pomočnikov iz druzih družeb, izmed kterih so samo štiri tukaj ostali.    16 tukajšnjih družbenikov je slov druge kraje, šest je zapustilo družbo,  trije so bili izobčeni, večidel zarad prepirov,   ki  so  dvakrat  družbi  mnogo  sitnosti prizadjali.    Od druge strani   pa  se je  ravno   o  priliki teh prepirov pri   obilni  večini  družbenikov goreča ljubezen do družbe  in   skrb,   da se odvrača vse,   kar bi utegnilo biti družbi v škodo in v sramoto, tako lepo  in tako živo razodevala, da, kakor poročilo v resnici trdi, ne more biti z lepa konec družbe, ktera je družbenikom to, kar je rojstni dom otrokom. — Častnim udom, kterih je bilo 7, so prirastli4mladi mojstri, namreč: gospodje: Bitenec pas&r, Kaiser puškar, Kohrer strugar in Mulič čevljar. — Razun petja pod vodstvom  pevovodja narodne čitalnice in organista pri stolni cerkvi gosp. For-sterja so imeli družbeniki lepo priliko slišati in prihraniti marsikaj lepega  in  koristnega,  kar  sta jim teden za  tednom  iz   natoroznanstva in   iz  zgodovine pripovedovala gosp. profesor Konšek, ki se že trinajsto
153
leto z blago vnemo trudi v prid družbi, in gosp. prof, Gnjezda, ki je ob enem tudi ravnatelja namestnik. V postu je začel podučevati družbenike, ter jih s posebno zadovoljnostjo podučuje v risanji realkin profesor g. Grlobočnik. — Akoravno je bilo preteklo leto prvikrat, pa gotovo tudi zadnjikrat — morebiti zavoljo lepšega, kakor je gosp. poročevalec šaljivo opomnil — okoli 25 gold. več stroškov kakor dohodkov, vendar so denarne družbine zadeve dosti ugodne, kajti družba ima pri družbi za pomoč obrtnikov v gotovem denarji naloženih blizo 1050 gold., 350 gold. pa v obligacijah. — V svojo hranilnico so družbeniki vložili zadnje leto okoli 420 gold., izplačalo se jim je blizo 300 gold.; vsega denarja pa, ki ga imajo družbeniki shranjenega v družbeni hranilnici, je okoli 800 gold. — Preteklo leto se je v bolj gotovo in zdatno pomoč bolnim družbenikom vpeljala posebna blagajnica, v ktero sleherni 5 soldov na mesec vlaga in si s tem pridobiva pravico, da v bolezni dobiva prvih 8 tednov po 2 gld. na teden, drugih 8 tednov po 1 gold. na teden, potem pa po pol goldinarja. — Po vsem tem je družbe ravnatelj k koncu svojega sporočila pričujoče družbine dobrotnike in odbornike pač lahko vnel k daljni stanovitni srčnosti, ki je je toliko treba zlasti v zadnjih okoliščinah; in potrdili so mu pričujoči odborniki in družbeniki tem rajši, čem boljši jih je s svojim srčnim nagovorom navdušil dva večera pred slavni ravnatelj dunajske katoliške družbe, profesor dr. Gruša, kteri vrnivši se iz Rima je v prekrasnem govoru izročil blagoslov, ki ga je rokodelskim družbam posebej podelil preblagi zlatomašnik, naš neumrli sveti oče Pij IX. in očividno navdušil ne le pričujoče mlade in stare rokodelce,  temuč tudi drugo gospodo,  ki je bila pričujoča
ta večer.
—• Gosp. Jožef Perše pride za ces. državnega pravdnika v Novomesto, ker deželne sodnije svetovalec Henrik Zajic iz Novega mesta gr6 v Celj; dr. Andrej Vojska ostane pri c. kr. okrožni sodniji novomeški svetovalec deželne sodnije.
—  Gosp. Peter Grazeii, lastnik in izdajatelj „ Triglava", zavoljo sestavka „Naši nemški liberalci" na 5 tednov v zapor obsojen, je 6. t. m. prestal kazen.
—  (Prve češnje) v Ljubljano iz Goriškega smo dobili danes 11. dne t. m.
—  (Ljubljansko telovadsko društvo „Sokolu) zborovalo je izvanredno dne 8. maja. Preselilo se je društvo o sv. Jurji v novo svojo telovadnico v Gradišče v gosp. Cvajarjevo hišo, ktera je prav okusna, prostorna in svitla, tako, da more s zameno prav zadovoljno biti. Izvolila sta se 2 nova odbornika: gg. Fr. Kadilnik in Fr. Vrtnik. Sklenil se je zastop društva pri vsacem slovenskem taboru; prvi društveni izlet bode skorogotovo v Dol v ljubljanski okolici. — Nadaljevalo se bode izdavanje nauka o telovadbi, tako, da konec šolskega leta imel bo tudi slovenski narod svojo knjigo o telovadbi. Konečno naj dostavljam še to, da društvo jako dobro napreduje; od onega časa, ko je presvitli cesar bil v Ljubljani in je„Sokoi" se odlikoval na kolodvoru, pristopilo je čez 50 društve-nikov; po pravici pričakujemo, da vsa naša omladina se vvrsti temu narodnemu društvu.
—  (Pa se je le spet na limanice vsedla „Laibache-rica"!) Iz Postojne je prinesla o Kalškem taboru „original-telegram". Res prav „original" je ta telegram, kajti to, kar se ima sklepati še le v pondeljek na Vižmarskem taboru, je „Laib." prinesla že kot sklepe Kalškega tabora! Ce že dopise fabricirate v Ljubljani, imejte milost saj s telegrafom, da ne obešate na-nj laži, kterih o n ni kriv. Potem se pa tudi lahko sodi, koliko resnice je v številki 4500!
— Izkaznice za železnico so se poslale čitalnicam, in na krajih, kjer teh ni, posamesnim rodoljubom, kteri so naprošeni skrbeti za to, da jih dobi vsaki, kdor se hoče peljati v tabor na Vižmarje blizo Ljubljane. Veljajo od 15. do 19. maja in ako bi jih kje zmanjkalo, naj se nemudoma piše društvu „Sloveniji" v Ljubljano.