LETO L, št. 51 PTUJ, 18. december 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN/TA TEDEN i Ob sreimnju X dopisniki Konec leta je pred nami. Samo slabih štirinajst dni nam je preos- talo, da postorimo še vse tisto, kar smo načrtovali za letos, pa nam doslej nikakor ni uspelo uresničiti. Pohiteti bomo morali, da ne bomo šli v novo leto s starimi dolgovi. Dnevi ob koncu leta so namenjeni najrazličnejšim srečanjem: zasebnim ali poslovnim, srečanjem ljudi, ki skupaj delajo, ali tis- tih, kijih družijo kakšni drugi interesi. Prejšnji konec tedna smo se tako srečali vsi tisti, ki ustvarjamo časopis Tednik in program Ra- dia Ptuj. Veliko nas je, krepko čez sto. Res je, da ima časopisno- radijsko podjetje Radio-Tednik redno zaposlenih le nekaj nad dvajset ljudi, toda za pestrejšo vsebino obeh medijev skrbi še dodat- na stotnija in pol tako imenovanih zunanjih sodelavcev, od dopis- nikov časopisa do voditeljev radia. Nekateri se pojavijo na straneh vaše štajerske kronike ali na valovih radia redko, drugi spet tudi s sto ali več sestavki in govornimi prispevki. Vsi pa opravljajo svoje delo z navdušenjem, kajti le tako lahko razumemo njihovo vztra- janje pri stikih z bralci tudi deset, dvajset in več let. Z novim letom bo Tednik dopolnil pol stoletja izhajanja, ptujski radio pa 35-letnico. Časa za praznovanje bo še dovolj, a naj današnje razmišljanje posvetim tistim, ki se poleg nas, ki smo "v službi", še trudite za to, da bralci radi berejo Tednik in poslušajo valove Radia Ptuj. Hvala vam v imenu bralcev in poslušalcev. Hvala pa tudi bralcem in poslušalcem za podporo našemu skupne- mu delu in za vse lepe želje ter kritike, s katerimi nas vzpodbujate k še večjemu prizadevanju ^ ^ za to, da bi vam predstavi- li resnico o vašem okolju. Pa prijetne bližajoče se praznike! Zimo, zima bela ... Foto: M. Ozmec PTUJ / O UPORABNIH DOVOLJENJIH Brez uporabneati cfovo- Henia ne bo deitnmosti v prejšnjem letu so bile po hitrem postopku sprejete spremembe in dopolnitve zakona o graditvi objek- tov, ki med drugim vsebujejo določbo o tem, da bo po prvem januarju 1998 mogoče dejavnost opravljati le v poslovnih prostorih, ki bodo imeli uporabno dovoljenje, kar pomeni, da morajo uporabno dovoljen- je za prostore pridobiti vsi, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost. Kot smo slišali na petkovem po- govoru, ki ga je sklical načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah in na katerem so sodelovali Zvon- ko Furman, vodja ptujske enote Inšpekcije RS za okolje in prostor, inšpektor za graditev in urbanis- tični inšpektor, Franc Ivanuša, vodja oddelka za okolje in prostor v Upravni enoti, Silva Cerček, vodja oddelka za gospodarstvo v Upravni enoti, in Marta Berlič, urbanistična inšpektorica in inšpektorica za graditev, ne gre za novo problematiko, z njo so se srečevali že prej, podjetnikom pa so skušali pomagati v okviru za- konskih možnosti. Že dosedanji zakon o graditvi objektov je določal, da se zgrajeni objekt lahko začne uporabljati šele, ko je izdano uporabno dovoljenje. Spremembe in dopolnitve zakona o graditvi objektov iz prejšnjega leta, ki so začele veljati 9. novembra 1996, pa so zadeve močno zaostrile. Po 3. točki 91. člena zakona, ki se bo iz- vajal od prvega januarja 1998, lah- ko inšpektor za graditev prepove uporabo objekta, če ta nima upora- bnega dovoljenja oziroma če si ga lastnik ne pridobi v roku, ki mu je bil določen. Določilo se nanaša na vse objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona, razen na stanovanjske in počitniške hiše. Nadaljevanje na str. 3! - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC Prvenci 9b, fl.i 755-497.wJier 2 četrtek, 18. december 1997 - TEDNIK AKTUALNO LENART/SVETNIKI KONČALI LETOŠNJE OBVEZNOSTI ITofto shnmiiso imUi o premeditvi halteh Agoto? BO OBČINA LENART PO SEDMIH LETIH REŠILA PROBLEM IN DO- BILA DOM ZA STAREJŠE OBČANE? • SVETNIKI SKORAJ SOGLAS- NO NAVDUŠENI NAD PONUDBO PODJETNICE PEPICE GLAMUZINA IZ TRBOVELJ V Lenartu v Slovenskih goricah so liončali 30. sejo občinske- ga sveta, ki so jo prekinili po vroči razpravi o kratkoročni gospodarsld razvojni strategiji in rebalansu občinskega pro- računa. V nadaljevanju je že kazalo, da bo seja kratka, nato pa je prišla na mizo pobuda o preureditvi nedokončanega hotela Agata v Črnem lesu v dom za starejše občane. Svetni- kom jo je obrazložil podžupan Ivan Vogrin. Nato se je začela razprava, v marsičem povsem nasprotna tis- ti o pomenu turizma in prenočit- venih zmgoljivosti s prvega dela zasedanja. Očitno so prevladali interesi okoli novih delovnih mest, ki naj bi jih s preureditvijo hotela v dom za starejše dobili okoli 70. Predvsem pa so skoraj vsi svetniki (samo dve razp- ravljalki sta poudarili, da naj Agata ostane namenjena za tu- rizem, a sta ostali povsem osamljeni in na koncu glasovali za predlog preureditve) opozar- jali na nujnost razrešitve tega problema. Že sedem let traja zaplet, so poudarjali, pa se nič ne premika. Kot zanimivost naj zapišemo, da je dan pred drugim delom zasedanja občinskega sve- ta to pobudo soglasno podprl tudi odbor za poslovno politiko. Podjetnica Pepica Glamuzina iz Trbovelj si želi pridobiti kon- cesijo za opravljanje domskega varstva, pogovarja se z občino Lenart in je že ustanovila Zavod Marija Magdalena s sedežem v Ljubljani. S tem bi izpolnila vse formalne pogoje za prijavo na razpis za koncesionarja. Pogo- varja se z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in po nekaterih ugotovitvah bi lahko bilo v bodočem domu Agata (če bo do tega prišlo) okoli 150 oskrbovancev s celotnega Podra- vja. V domu bi bile še vzporedne dejavnosti, nekakšen geronto- loški center, del tržnih zmoglji- vosti bi bil za zunanje uporabni- ke (dnevno varstvo, rehabilitaci- ja, savna, Kneip metode zdravljenja, ambulante ipd.). Občina Lenart s preureditvijo ne bi imela nobenih finančnih obveznosti, v domu bi lahko odprli okoli 70 novih delovnih mest. Svetniki so podprli pred- log, da se podpiše pismo o name- ri, da občina soglaša s preuredit- vijo objekta, da podpira izdajo koncesije zavodu Marija Magda- lena, da ponuja pomoč zavodu pri pridobivanju potrebnih do- voljenj in da naj se v sistem javne zdravstvene mreže vključijo tiste dopolnilne de- javnosti v bodočem domu Agata, ki v občini Lenart doslej niso obstajale in ne bodo organizira- ne v okviru novega prizidka k ZD Lenart. Preureditev naj bi veljala kakšnih 5 milijonov DEM, Le- narčani pa bi si po mnenju svet- nikov oddahnili. Na zasedanju so podprli predloge o uporabi proračunske rezerve in se zavzeli za večjo podporo razvoju športa. Vsi svetniki so dobili pri- ložnostna darila in poslušali pri- jazno voščilo podžupana Ivana Vogrina in predsednika OS Mi- lana Gumzarja ob božiču in no- vem letu. Oba sta izrazila upan- je, da bodo tudi zadnje leto man- data uspešno opravljali naloge. O tem bodo najbrž po preteku mandata svoje povedali še le- narški davkoplačevalci. M. Teš LAPORJE / V NEDELJO BODO GLASOVALI O SAMOPRISPEVKU Na nekaterih šolah slovenjebistriške občine se še vedno ubadajo s prostorsko stisko. Nekaj podobnega je tudi v Laporju, kraju, ki leži dobrih deset kilometrov južno od občinskega središča. Prihodnje leto bodo praznovali 170. obletnico, odkar so pričeli redni pouk v kaplaniji, prvi redni učitelj pa je bil Jakob Stupan. Učenci enooddelčne popolne osemletke in dvema oddelkoma podaljšanega bivanja - vseh je 153 - imajo pouk v šestih učilni- cah šole, ki so jo zgradili 1906. ter adaptirali 1974. leta. Da bi se izognili dvoizmenskemu pouku, gostuje eden izmed nižjih razre- dov že tretje leto v Slomškovem domu, oddaljenem od šole dobrega pol kilometra, za druge- ga pa so našli prostor v učilnici tehničnega pouka v kleti šole. Da bi rešili prostorsko stisko in se v miru pripravili na čase, ko bo osnovno šolanje trajalo devet let, so v krajevni skupnosti La- porje razpisali referendum za krajevni samoprispevek, na ka- terem se bodo krajani odločali v nedeljo, 21. decembra. Če bo us- pel, bodo tričetrtine tako zbra- nega denarja namenili za prizi- dek k osnovni šoli, kjer bi ob manjkajočih učilnicah pridobili še računalniško učilnico, teh- nično delavnico, knjižnico in večnamenski prostor. Četrtino sredstev za naložbo bo po zna- nem ključu morala prispevati občina, polovico pa pristojno ministrstvo. Pod streho pre- novljene šole bo našel svoj pros- tor tudi otroški vrtec. Del denar- ja, ki se bo zbral s krajevnim sa- moprispevkom, pa bodo name- nili za najnujnejše krajevne potrebe. Vida Topolovec PTUJ / PTUJSKA BOLNIŠNICA V RDEČIH ŠTEVILKAH Upank za ptKoHv&t rezvAM LETO 1998 - LETO STANDARDIZACIJE IN KATEGORIZACIJE * KAKO- VOST STORITEV IN ODNOS DO BOLNIKOV BOSTA BISTVENO VPLI- VALA NA ŠTEVILO POSTELJE * NUJNA ŠIRITEV MAMOGRAFIJE Večina slovenskih bolnišnic letos posluje z izgubami - ob polletju kar 16 od 23. Med njimi je bila tudi ptujska s 76 milijoni izgube. Direktor dr. Lojze Arko je prejšnji teden povedal, da se je ta sicer ob koncu devetih mesecev znižala na okrog 50 milijonov, v oktobru pa še za dodatnih deset milijonov tolarjev. S podobnim stanjem so se srečevali tudi v prejšnjih letih, ko so skoraj vedno med letom ugotavljali izgubo, na koncu leta pa jim jo je vedno uspelo pokriti. Le- tos pa se bodo težko izvlekli, če jim bo to sploh uspelo, čep- rav upajo na pozitiven izid. Vzroke izgub nenehno analizi- rajo. Pri materialnih stroških so v primerjavi z republiškim po- vprečjem še vedno podcenjeni za deset odstotkov. Lani so jih z ar- bitražo uspeli z dvajset znižati na deset odstotkov. Ocenjujejo, da so vsi "ležeči" oddelki v rdečih številka, kar pomeni, da na bolnika porabijo več, kot do- bijo plačano, pacienti pa dobijo tisto, kar potrebujejo. Najslabše finančne kazalce izkazujejo v in- tenzivni negi - reanimaciji, kjer so v devetih mesecih ugotovili po 75 tisoč tolarjev izgube po pa- cientu. Zato te kazalce še posebej analizirajo in skušajo ugotoviti glavne vzroke izgube. Po izjavah ministra za zdravstvo dr. Marjana Jereba naj bi splošni dogovor o financi- ranju zdravstvenih programov za prihodnje leto sklenili že do konca leta, da bi se izognili ne- potrebnim zapletom iz prejšnjih let. S tem dogovorom naj bi se se uveljavila tudi standardizacija za bolnišnično dejavnost, s katero bi se bolnišnice poenotile po ob- segu dela in predvsem po ceni, ki je danes različna; odstopanje za enako storitev je tudi do 30- odstotno. Kot je povedal dr. Lo- jze Arko, se standardizacija pripravlja na Zavodu za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije. V odboru za pripravo stand- ardizacije sodeluje tudi sam. Ka- tegorizacija pa je področje, s ka- terim je ukvarja ministrstvo za zdravstvo. Ta tudi v novem predlogu ne prinaša nič dobrega za ptujsko bolnišnico, ki jo kljub argumentom še vedno uvrščajo med krajevne. Pri tem pa se bol- nišnica za boljši status še vedno bori sama, podpore politike ozi- roma oblastnih struktur lokalne- ga okolja nima. V bolnišnicah bo prihodnje leto prišlo do krčenja števila pos- telj na podlagi na novo izračuna- ne gravitacije, saj naj bi jih imeli povsod (razen na Jesenicah in v Izoli) preveč, v kliničnem centru pa jih primanjkuje in naj bi jih povečali za 450, čeprav v samem kliničnem centru govorijo o tem, da bodo število postelj znižali. Dejstvo je, da bo tako dobil klinični center več denar- ja. Ker bo prvo leto veljala mi- lejša varianta, bi v začetku v ptujski bolnišnici izgubili okrog 1900 bolniškooskrbnih dni na kirurgiji. Možno pa bo tudi pre- livanje števila postelj v okviru bolnišničnih oddelkov. Vse bo odvisno od dobrega dela, pou- darja dr. Lojze Arko, od tega, koliko se jih bo dejansko zdravi- lo v ptujski bolnišnici; izbira je, kot je znano, prosta. Zato bosta večja strokovnost in še boljši od- nos do bolnikov v bodoče pose- bej pomembna. V ptujski bol- nišnici poskušajo to vprašanje reševati tudi s kriteriji za ugo- tavljanje delovne uspešnosti, ki prinaša tudi večjo plačo. Med devetimi kriteriji je odnos do pa- cientov in sodelavcev na prvem mestu. Bolnišnice močno prizadeva tudi nedodelana privatizacija, saj se nihče n vpraša, kdo bo no- sil izgubo ležalnih oddelkov ob nespremenjenem sistemu finan- ciranja. Ne gre pa samo za to, gre tudi za to, da se lahko z odhodi posameznih zdravnikov s posa- meznih oddelkov ogrozi njihov obstoj in s tem tudi obstoj bol- nišnice kot celote. Zato so se na ministrstvu za zdravstvo dogo- vorili za minimum kadra, ki je potreben za nemoteno delo ne- kega oddelka. Drugače poveda- no, pri minimumu kadra podel- jevanje koncesij ne bo mogoče. PET DEŽURNIH ZDRAVNIŠKIH MEST v letu 1998 se bo poenotila dežurna služba v vseh bolnišni- cah, določila se bodo dežurna delovna mesta, ki zahtevajo zdravnika 24 ur na dan. V ptuj- ski bolnišnici imajo pet dežur- nih zdravniških mest, in sicer na kirugiji, internem, ginekološko- porodnem, intenzivnem in otro- škem oddelku, dežurajo pa še instrumentarka, rentgenski in laboratorijski tehnik ter na tran- sfuziji. Stalno 24-urno pripra- vljenost na domu pa imajo v gastroentereologiji in računal- niški tomografiji. V Sloveniji je po ocenah dežurnih delovnih mest v bolnišnicah absolutno preveč. Trenutni podatki govo- rijo o dvesto ekipah, samo v kli- ničnem centru jih je 75. Z dodatnim aneksom so ptujski bolnišnici letos priznali širitev na področju mamografije in gastroenterologije. Rak na do- jki postaja problem širšega območja Ptuja. Letno naj bi v zadnjih treh let na novo odkrili po 30 primerov tega raka, kar je v primerjavi s 700 odkritimi pri- meri v Sloveniji na leto zelo veli- ko. V ptujski bolnišnici so za zgodnje odkrivanje raka na dojki kupili s svojimi sredstvi enega najsodobnejših aparatov. Mamo- grafijo želijo v bodoče opravljati vsak dan in ne samo dva dni v tednu. Seveda pa jo je potrebno obvezno opraviti s pregledom dojk v ambulanti za bolezni dojk, ki jo vodi dr. Rosic. Kmalu naj bi se mu pridružil še drugi zdravnik z ginekološko-po- rodnega oddelka v bolnišnici dr. Šučur. Prihodnje leto naj bi se po na- povedih izboljšale tudi razmere pri čakalnih dobah, za katere se zavodi in Zavod za zdravstveno zavarovanje dogovarjajo v letnih pogodbah. Tako naj bi bili tisti, ki jih bodo skrajšali, deležni sti- mualacij in podobno. Sicer pa je novi minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb že v svojem nasto- pnem govoru napovedal skraj- šanje čakalnih dob, ni pa pove- dal kako. Ena od možnosti naj bi bil novi zakon o zdravnikih, ki predvideva stimulacije za tiste, ki bodo delali racionalneje. Tudi samoplačniške ambulante naj bi ukinili. Dr. Lojze Arko je mnen- ja, da se lahko čakalne dobe bistveno skrajšajo, če bodo v bol- nišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah naredili več, kot so se z zavarovalnico dogovorili. Problem pa je, da jim zavaroval- nica presežka dela ne plača, na drugi strani pa jim, če dogovor- jenega obsega dela na dosežejo, del sredstev enostavno odtrgajo. DVAJSET POSTEU V NEGOVALNEM ODDELKU Prihodnje leto naj bi prineslo odgovor na pobudo ptujske bol- nišnice, ki je že maja leta 1995 predlagala spremembo svojega statuta v tem smislu, da bi del postelj (okrog dvajset) namenili za negovalne in bi jih ločili od drugih "ležečih". Za ta namen naj bi uredili stari otroški odde- lek. V negovalnem oddelku bol- nišnice naj bi bilo bivanje ome- jeno na štiri mesece. Del stroškov bivanja naj bi za upora- bnike plačali svojci, del pa Za- vod za zdravstveno zavarovanje. Nikakor pa ti oddelki ne bi sme- li postati domovi upokojencev. MG STUDENICE, KEBEU / POIZVEDOVALNI REFERENDUM Osfofl želile BisitKani Na poizvedbenem referendumu o priključitvi k bodoči no- vonastali občini Poljčane - Studenice in Oplotnica oziro- ma o tem, ali želijo ostati v sedanji občini Slovenska Bist- rica, ki ga je slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar v kra- jevnih skupnostih Studenice in Kebelj razpisal za nedeljo, 14. decembra, so se v obeh primerih krajani z veliko večino odločili, da želijo še naprej ostati v občini Slo- venska Bistrica. Volivci so odgovarjali na dve vprašanji, namreč ali želijo k no- vim občinam ali ostanejo v občini Slovenska Bistrica. Na Keblju, kjer je prišlo na volišče 58,54 odstotkov volilnih upra- vičencev, jih je bilo 79,66 odstot- ka proti vključevanju v novo bodočo občino Oplotnica. V Stu- denicah, kjer je bila volilna ude- ležba veliko skromnejša, saj je prišlo na volišča le 29,20 odstot- kov volilnih upravičencev, pa se jih je proti vključevanju v bodočo občino Poljčane - Stude- nice izreklo 74,63 odstotka. Rezultate izida poizvedbenega referenduma v obeh krajevnih skupnosti slovenjebistriške občine bodo posredovali držav- nemu zboru in mu bodo v pomoč pri odločanju o velikosti obeh omenjenih bodočih občinah. Vida Topolovec TEDNIK ;e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič - Ivanuša, Martin Ozmec. (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, « 041 -669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: « (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5 tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si Epošta: nabiralnik @ radio- tednik, si PREJELI SMO Javni protest zoper odlagališie komunalnih odpadkov v Ormožu Svet KS Ormož je na svoji seji dne 6.11.1997 obravnaval prob- lematiko odlagališča odpadkov v občini Ormož in v zvezi s tem sprejel naslednje stališče: Z organiziranim zbiranjem odpadkov se je količina odpadkov, ki se odlagajo na komunalno deponijo v bližini mesta Ormož, zelo povečala. V neposredni bližini samega mesta in stanovalcev Dobrave smo tako dobili veliko neurejeno odlagališče brez potrebnih dovoljenj in soglasij. Deponija, ki deluje tako rekoč na črno, je polna in se iz dneva v dan povečuje. Izcedne vode se iztekajo v potok Lešnica in se nato preko naselja Lenta zlivajo v reko Dravo. Občasno, predvsem v poletnih mesecih, se v bližnjo okolico širi smrad, ki povzroča za najbližje sosede neznosne življenjske razmere. Ob vsem tem pa stanovalci v bližini odlaga- lišča odpadkov ne dobivajo nobene odškodnine zaradi pos- labšanja življenjskih razmer. V skladu s koncesijsko pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1994 med takratnim Izvršnim svetom in podjetjem Saubermacher, je za komunalno urejeno odlagališče odpadkov dolžna poskrbeti Občina Ormož. Le-ta pa do danes razen določitve treh predvide- nih lokacij v prostorskem planu ni naredila ničesar. Svet KS Ormož je seznanjen s prizadevanji odbora za varstvo okolja, da bi se ta problematika začela hitreje razreševati in zato podpiro prizadevanje tega odbora, da se poišče nova, primer- nejša lokacija za odlagališče komunalnih odpadkov. Svet KS meni, da širjenje že obstoječe deponije ni nikakršna rešitev za obstoječe stanje na področju odlaganja odpadkov v Občini Ormož. Zaradi navedenega svet KS Ormož izraža javni protest zaradj reševanja omenjene problematike. Svet KS Ormož zahteva odločno ukrepanje odgovornih, v prvi vrsti župana Občine Ormož in občinskega sveta Občine Ormož. Predsednik sveta KS Ormož Alofz Sok TEDNIK - Četrtek, 18. december 1997 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo SPODBUDNI REZUITATi V TURIZMU \ Na seji odbora za turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije - \ Območni zbornici Maribor, ki je bila 1 1. decembra, so govorili | tudi o informaciji o turističnem prometu v prvih šestih oziroma deve- ; tih mesecih letos v Podravju. Za Ptuj so podatki izredno vzpodbudni, i saj se je število turistov v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega \ leta povečalo za deset odstotkov, prenočitev pa za devet. Rezultati so \ toliko spodbudnejši, ker na primer Maribor, ki je v Podravju največje | turistično mesto in ima tudi največ turističnih postelj, močno zaostaja in ne dosega niti lanskoletnih rezultatov, celo za 40 odstotkov zaos- taja za dosežki v letu 1990. Ptujske Terme na primer pa presegajo vse kazalce iz tega leta. Letos bodo ustvarile čez 40 tisoč nočitev. \ Število turističnih postelj se je v letošnjem letu v SIvoeniji povečalo za \ dva odstotka, povprečna zasedenost pa je bila med 22 in 49 odstot- | ki, v ptujskih Termah čez 50 odstotkov. Najnižja zasedenost je bila | dosežena aprila, največjo pa avgusta. j ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA j UPOKOJENCE ENAKO i Kot smo že poročali, poteka te dni na Zavodu za zdravstveno za- jI varovanje Slovenije podaljševanje prostovoljnih zavarovanj za i| doplačila. V zvezi s tem na sedežih enot zavoda opažajo tudi 11 povečano zanimanje upokojencev, zato jim sporočajo, da se za za- || varovance po skupinski polici Zavoda za pokojninsko in invalidsko \\ zavarovanje glede veljavnosti prostovoljnih zavarovanj ob koncu leta || 1997 nič ne spreminja. Njihovo zavarovanje se podaljšuje v nas- 'i| lednja leta pod pogoji veljavne zavarovalne police, kar pomeni, da |i nimajo nobenih opravkov s podpisovanjem ali izpopolnjevanjem || kakršnihkoli obrazcev ali dokumentov, razen če želijo prekiniti zava- ji rovanje pri Zavodu za zdravstveno zavrovanje Slovenije. Ob pripra- ji voh na podaljševanje zavarovanj pri Zavodu niso pozabili na skupi- I; no zavarovancev, ki so zavarovani po skupinski polici ZPIZ-a. Ta po- \\ lica je bila sklenjena za neomejeno obdobje z vsakoletnim po- j daljševanjem. To pomeni, da se upokojencem, ki so zavarovani po i tej polici, zavarovanje vsako leto avtomatsko podaljša. Obstoječa iz- j kaznica prostovoljnega zavarovanja zavoda je tako še naprej vel- j javna, zavarovanci jo lahko še naprej nemoteno uporabljajo na enak j; način kot do sedaj. Enaki pa ostajajo tudi zavarovalni pogoji. i AUANA PRIMOŽIČ NOCOJ NA ŽENSKEM I VEČERU M Ijana Primožič, karituristka iz Britofa pri Kranju, nedvomno zavze- Pmma vidno mesto med slovenskimi karituristi, pa ne samo zato, ker na| bi bila v zgodovini slovenske karikature potrjena kot doslej edina karikaturistka. Ob vidnih likovnih kvalitetah svojih karikatur si zna Al- I |ana ustvarjati priljubljenost tudi z rednimi objavami v Slovenskih no- vicah in z občasnim pojavljanjem v Kmečkem glasu ter Primorskih novicah. Aljana Primožič bo gostja drugega jesenskega ptujskega ženskega večera, ki bo nocoj, 1 8. decembra, ob 1 9. uri, v mali dvo- j rani Narodnega doma v Ptuju. BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM V PTUJU Vpraznični utrip Ptuja se vključuje tudi vsakoletni tradicionalni božično-novoletni sejem, ki so ga odprli 15. decembra. Največ sto|nic je postavljenih v Miklošičevi ulici. Prvi dan je bila ponudba še bol| skromna, v teh dneh pa se bodo stojnice napolnile z na- irazličnejšimi izdelki, med katerimi bomo lahko izbrali praznična da- ■ rila. V SOBOTO NA PTUJSKI TV | o sporedu je glasbena oddaja Video-boom 40 z znanimi skupi- : nami in pevci. ; Pripravila: MG GOraR/ SE... ... DA trije dobri decembrski možje do^vorili, da pride vsak v ivojem stilu: Miklavž s svojim ro- galcem se je pripeljal z muzejskim vlakom, ki puha dim in iskre kot v fhiklu. Božiček se bo pripeljal na sa- neh, izdelanih iz lesa cerkvenih gozdov, Dedek Mraz pa, kot sin so- cializma, z delavskim avtobusom. ... DA bodo parcele juršinskih občinskih svetnikov v najbližji pri- hodnosti povezane z asfaltnimi ces- tami. Pa tudi za tem bo menda še dovolj denarja za asfaltno prevleko kake pomembne ceste. ... DA je v občinskem središču omenjene občine zmanjkalo denar- ja za reveže. Že nekaj mesecev namreč stoji ura na cerkvenem stol- pu. ... DA 10 starešine po uspeli vojaški ■vaji v Halozah nazdravili z mari- borčanom. Gre menda za dolgo- ročno strategijo privajanja vojske na mednarodno sodelovanje, ko se ne bo pilo nič domačega, temveč vis- ki. ... DA je, kot vse kaže, ormoški SOK odvrel in pognal ljudem po žilah kri, polno delitvenih ambicij. ... DA Slovenci, predvsem Ptujčani in okoličani, vse bolj slavimo ime rojaka Pu(c)ha. S tem samo pou- darjamo staro resnico, da lahko Slo- venci svoje ideje in sposobnosti pro- dajamo le na tujem. ... DA so si neko noč golobi na mestnem stolpu ugasnili del okrasit- vene razsvetljave. Medna zato, ker se neka mlada golobica ni želela kljunčkati pri luči. ... DA bodo videmski svetniki slavi- li novo leto v novih občinskih pros- torih. Pri tem jih bo župan obdaril s spominskimi tablicami, svetniki pa njega z župansko verižico. Ne ve se, ali bo vse skupaj zlato ali gre za t.i. trompetengold. ... DA se je novinarka, preseljena iz mesta med haloške hribe, sama poi- menovala "grička vještica". Zaen- krat okolico biča s peresom, ali bo začela kuhati tudi točo, pa se še ni izjasnila. PTUJ /O UPORABNIH DOVOLJENJIH LENART / O PROBLEMIH KMETIJSTVA Na Qbisku minister Cirii Smri€Qii ! Minuli konec tedna se je mudil v občini Lenart slovenski kme- tijski minister Ciril Smrkolj. Tja ga je povabil poslanec DZ in predsednik podružnice SLS iz Lenarta Janez Kramberger. Mi- nister se je najprej za kratek čas ustavil v novem vinotoču Toplak na Malni pri Jurovskem Dolu, nato pa je odpotoval v Lenart. Tam so ga sprejeli predstavniki občine,zadruge in zadružne hra- nilno-kreditve službe, pozdravili pa so ga tudi številni kmetoval- ci. Z njimi se je minister Smrkolj pogovarjal o aktualnih proble- mih slovenskega kmetijstva, o pogojih gospodarjenja in o zani- mivih vprašanjih, ki tarejo tudi slovenskogoriške kmete pred vstopom naše države v EU. Kot nam je povedal ministrov gostitelj Janez Kramberger, ki vodi lenarško podružnico SLS, so kmetje načeli številna čgoča vprašanja. Minister Smrkolj je poleg drugega opozoril na strokovno delo naših pogajalskih skupin, ki se bodo pogajale z EU, dotaknil pa se je tudi nujnih strukturnih sprememb slovenskega kmetijstva. Vlada bo morala tej gospodarski panogi nameniti več denarja. Obisk je minister Smrkolj končal pri Šikerju, kjer se je z gostitel- jem, predstavniki občine in vodstvom stranke zadržal na krajši de- lovni večerji. M. Teš (Nadaljevalce s 1, strani) Zakon predvideva tri načine pridobitve uporabnega dovol- jenja glede na starost objekta. Če so bili objekti zgrajeni pred le- tom 1967, bodo lastniki objekta pri vlogi za tehnični pregled in s tem za pridobitev uporabnega dovoljenja priložili projektno dokumentacijo in geodetski načrt z vrisanim objektom (mapna kopija); pri objektih, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano pred 27. 11. 1984, so zah- tevani dokumenti: gradbeno do- voljenje, geodetski načrt zemljišča z vrisanim objektom ter projektna dokumentacija; v primeru rekonstrukcije objekta pa je potrebno predhodno prido- biti gradbeno dovoljenje za re- konstrukcijo objekta. Udeleženci petkovega pogovo- ra so se dogovorili, da bodo pri izvajanju tega ukrepa ubrali srednjo pot, saj se zavedajo, da bi popolno izvajanje ukrepa povzročilo hudo negodovanje med samostojnimi podjetniki in gospodarskimi družbami. Zato so se tudi dogovorili za medse- bojno usklajeno delovanje, predvsem pa za razumen rok, do katerega bodo tisti, ki še nimajo uporabnih dovoljenj, te morali pridobiti. Za pridobivanje potrebne dokumentacije bodo namreč potrebovali precej časa in tudi denarja. Največ težav bodo po predvidevanjih imeli predvsem lastniki starejših stavb, v katerih se opravlja de- javnost. Kot kažejo podatki, je na območju Upravne enote Ptuj precej objektov oziroma poslov- nih prostorov, v katerih se op- ravlja pridobitna dejavnost, a brez uporabnega dovoljenja. Pripravila: MG MAJSPERK/ NA OBISKU MINISTER CIRIL SMRKOLJ Teznve v imetijstvu in pomoč države Majšperška podružnica SLS je že pred časom povabila v Majšperk ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja, da mu predstavijo težko situ- acijo v kmetijstvu in probleme na tem haloškem področju, vabilu se je odzval v soboto, 29. novembra, ko ga je sprejel tudi župan Franc Bezjak. Sledil je ogled naselij, ustavili pa so se na kmetiji Kolar, da bi tudi mi- nister, ki je bil v Majšperku drugič, spoznal, kakšne ceste imajo, kako razgibano pokrajino z vinogradi in polji in kako žalostno podobo dajejo tisti konci občine, kjer je opuščena že marsikatera kmetija. Posebej so ministru Smrkolju želeli izpostaviti problem poplavljanja Dravinje, sla- bo vzdrževane gozdne ceste in plazovita območja. Minister je svetoval, da Majšperčani skupaj s svetovalno službo poskušajo na kmetijah razvijati dopolnilne dejavnosti, za katere potrebujejo ustrezne programe. Zato so ob zaključku terenskega ogleda pripravili okroglo mizo pri Golobovih na turistični kmetiji v Stopercah in ministru temeljito predstavili proble- matiko z omejenimi možnostmi v kmetijstvu. Država si prizadeva ohra- niti poseljenost tudi v Halozah, za kar naj bi v novem proračunu name- nila več sredstev. Majšperčane je zanimalo tudi zadnje čase tako pogosto zastavljeno vprašanje, kako bo kmetijstvo v Halozah preživelo vstop v Evropsko uni- jo in kaj bo to prineslo. Pogovarjali so se predvsem o približevanju kme- tijstva EU in o spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč, tako da bi te financirali po sistemu 70 odstotkov država in 30 odstotkov občina. Minister Smrkolj je povedal, da kmetijsko ministrstvo na tem že dela, tako da bi še pred vstopom v EU uredili razmerja financiranja, sicer pa je obljubil, da v ministrstvu že vodijo posebno politiko za manj razvita in težje dostopna območja v Sloveniji. Ur SLOVENSKA BISTRICA / NA OBIS KU MINISTER DR. MARJAN SEJUR Muše prednosii so predhrsem ekonomske Minulo sredo je občino Slovenska Bistrica obiskal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur. Sprva se je pogo- varjal z vodstvom občine, nato pa so se skupno odpravili na de- mografsko in tudi drugače ogroženo območje doline reke Dravin- je med Makolami in Poljčanami. Kot je kasneje omenil, mu je pokrajina z vijugasto reko, okoliškimi hribi ter cesto, zgrajeno z denarjem prebivalcev te doline in države, ter s posebno milino, ki jo izžareva, všeč, saj ga je v mnogočem spominjala na njegovo rodno Prlekijo. Obisk v občini Slovenska Bistrica je minister Senjur sklenil v pogovoru z gospodarstveniki občine. Sam je uvodoma govoril o splošnem gospodarskem stanju v drža- vi, sprejetju proračuna in načrtih za prihodnje leto, kar ta čas najbolj zaposluje sodelavce v njegovem ministrstvu. Poudaril je, da nas bo samo hitrejši gospodarski razvoj popeljal bliže k Evropi, ki jo bomo po njegovem prepričanju z zdajšnjo gospodarsko rastjo dohiteli šele čez 25 let. Zato je sedanja 3,5- do 4-odstotna gospodarska rast pre- počasna in jo moramo v prihodnje povečati vsaj za odstotek ali dva, kar bi naš zaostanek za Evropo zmanjšalo za 17 let. Po njegovem so za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije pomembni nove naložbe in izvoz. Predvsem pri slednjem sta dve naravnanosti: izvoz v EU ter težnje, vrniti se na trge bivših jugoslovanskih republik. Ko je go- voril o našem vključevanju v Evropo, je omenil, da je naša prednost pred drugimi predvsem izpolnjevanje ekonomskih kriterijev. Ob koncu je v pogovoru z novinarji na vprašanje, katerim tržiščem dajejo v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj prednost, dr. Senjur odgovoril, da vsekakor vključevanju v EU, vendar pa se ne moremo zapirati pred tržišči bivših jugoslovanskih republik. Ne smemo pozabiti, da smo lahko most med EU ter deli bivše skupne države. Zelja Slovenije pa je, da bi se svojimi izdelki pojavila tudi drugje v svetu, tako na vzhodnoevropskih kot azijskih tržiščih. Vida Topeloave% TEDNIK - Četrtek, 18. december 1997 5 ZAMmiVOSTh KEPOKTAZe PTUJ / JESENSKA RAZSTAVA NA OS BREG Drugošoki so spoznavali gozd Drugošolci OS Breg so v mi- nulem tednu pripravili zani- miv zaključek šolskega pro- jektnega dela o gozdu z razstavo in kvizom. Štiri- najst dni so se učenci z učiteljicama Ido Majcen in Mojco Vodušek pogovarjali o gozdu, živalih in rastlinah v gozdu ter varovanju gozdov. Literaturo na to temo so iskali v knjižnici, obiskala sta jih tudi lovec in veterinar, napisali pa so za- nimiv bilten o svojem delu. Svoj "šolski" gozd z drevesi, razstavljenimi jesenskimi plodo- vi in risbami so naredili kar v svojem razredu ter ga pokazali staršem ob zaključku projekta. Razredničarki sta povedali, da so v obeh drugih razredih, kjer je skupaj 40 učencev, poskušali združiti otroške želje in pričako- vanja, hoteli so biti kar najbolj radovedni in o gozdu izvedeti Otroci so si v razredu uredili čisto pravi gozd in pripravili zanimivo razstavo. Foto:TM vse njegove skrivnosti. Preko li- terature so otroci sami iskali na- jzanimivejše podatke o življenju v naših gozdovih, nastalo je veli- ko likovnih izdelkov, zbrali so mnogo gozdnih plodov, pisali so na to temo in vsak učenec je za konec pripravil še svojo učno mapo. Nekaterim je uspelo sesta- viti križanke, rebuse in uganke. povezane s tematiko gozdov, drugošolci so sami izdelovali tudi knjižice z zanimivi podatki o gozdu, posebnost zaključka projekta pa je bil kviz, kjer so svoje znanje o gozdu preverjali učenci in starši. Več znanja so tokrat pokazali učenci. T. Mohorko 6 četrtek, 18. december 1997 - TEDNIK lAHmiVOSTI, REPORTAŽe ORMOŽ / OBISKALI SMO URARKO VERO POTOČNIK le ure, Irf HkHdtajOg Ura je kakor srce; če tiktaka, živi, če je tiho, stoji; je povedala urarka Vera Potočnik, ko smo jo obiskali na njenem delov- nem mestu, to je V njeni urarski delavnici v Ormožu. Kakor v mnogih rokodelskih poklicih tako je tudi v urarstvu malo žensk. Vera Potočnik, ki se je rodila leta 1960 na Ptuju, je ena redkih. Urarstva se je izučila pri urarstvu Matica v Mari- boru, kjer je, ko je opravila pomočniški izpit, 12 let delala kot pomočnica. Življenje naše sogovornice je dokaj pestro, že kot otrok se je morala odpovedati domu. Doraščala je pri tujih ljudeh, brez toplega družinskega gnez- da. O tem nam je povedala: "Moje otroštvo je potekalo pri tujih ljudeh. Ne morem reči, da ne bi bili dobri z menoj, toda manjkalo mi je tople družinske, materine ljubezni, že v otroških letih sem si želela, da si ustvarim družino, kateri bom lahko nudi- la materinsko in družinsko lju- bezen. Moram reči, da mi je us- pelo. Dobila sem dobrega moža Stanka, ki je prav tako vnet za družinsko življenje. V Ivanjko- vcih si dograjujemo lasten dom in lahko rečem, da sem srečna. Srečo sem imela tudi pri izbiri poklica, saj ga imam rada. Zara- di krize v družbenem podjetju Urarstvo Matica v Mariboru, kjer sem se učila pri odličnih urarskih mojstrih, sem ostala brez dela. Ker sem imela znanje in veselje do dela, sem se 1990. leta odločila za odprtje lastne urarske delavnice v Ormožu. Kot ugotavljam, je bila moja odločitev pravilna. Ljudje so me sprejeli za svojo. Kljub temu da je na trgu mnogo ur z elekt- ronskim pogonom, imam dela dovolj. Posebno sem vesela, ko ljudje negujejo stare ure, ki ima- jo mehanske mehanizme. Ura, ki ne tiktaka, nima življenja. Kot urarki mi je največje zado- voljstvo, ko obudim k življenju uro, ki je desetletja počivala. Zdi se mi, kot bi v življenje obu- dila živo bitje. Tega mojega dela so veseli zlasti zbiralci starih ur. Moje življenje je sedaj razpeto med delom v delavnici in do- mom. V obeh najdem kaj lepega. Posebno zadovoljstvo mi je, ko mi pri delu rada pomaga vsa družina, čeprav mož Stanko ni urar, pa se rad mudi v moji urarski delavnici, kjer ob meni pridobiva znanje urarstva. Za urarstvo pa se že zanima tudi hčerka Janja. Njeno veselje do urarstva mi daje upanje, da bo nadaljevala mojo tradicijo." Obiskati urarko Vero Potočnik je pravo doživetje. Stranke, ki se kar zvrstijo, so deležne prijazne besede in nas- veta. Kot smo se lahko prepričali, ni samo urarka, pač pa tudi ljubiteljica dobre volje. Vsakomur, ki jo obišče, zna na- meniti toplo besedo, tako da mu ne zatiktaka samo ura, pač pa tudi njegovo srce. Kot nam je povedala, je to sestavni del nje- nega poklica. Stranki je treba razložiti, kaj lahko pričakuje od popravila urnega mehanizma. Danes, ko so ure zelo poceni, zlasti elektronske, je popravilo dražje, kot bi kupili novo uro. Ker pa je komu ura dragocen spomin, ji je treba vrniti življen- je. To pa počne naša sogovornica z velikim veseljem. Njeno srce bije za družino in za ure, ki jih obuja k življenju. Besedilo in posnetek Ludvik Kramberger PTUJ / S POLICISTI NA AKCIJI Velikokrat sem kot dopisnik Tednika sedel v policijski avto, vendar ne zaradi kaznivih dejanj, temveč kot "raziskovalni novinar". Veliko voznikov se je pritoževalo, da so se policisti do njih nepravilno obnašali in so bili kaznovani po ne- dolžnem. In ravno te besede so me pripeljale do tega, da sto- pim v policijske vrste kot novinar. Poizkušal sem se vživeti v vlo- go policaja, vendar ne kot uradna oseba, ki ta poklici op- ravlja osem ur na dan, temveč kot človek, ki živi štiriindvajset ur na dan, saj niso roboti, da bi lahko svojo osebnost popolnoma zakrili v delavnem času. So ljud- je tako kot mi vsi. Od kar sem prvič šel z njimi na teren, se je tudi moje obnašanje v prometu precej spremenilo na boljše (vo- zim počasneje in veliko previd- neje). Veliko voznikov pa ostaja naprej "gospodarji" cest in kas- neje trdijo, da niso krivi za pos- ledice, ki jih povzročijo. Tako sem se z radarsko kont- rolo Policijske postaje Ptuj odp- ravil na cesto. Na Ptuju je samo nekaj policajev pooblaščenih za delo z radarjem in eden od njih je Gorazd Rajher, ki mi je svoje delo tudi predstavil. Prav zani- mivo je bilo ugotoviti, da pri vožnji skozi naselje, kjer je ome- jitev petdeset kilometrov na uro, nimajo radarja nastavljenega točno na omejitev, temveč tudi do deset kilometrov na uro več. Razlog je netočnost merilcev hit- rosti v naših avtomobilih, majh- na napaka radarja in velika tole- ranca do poštenih državljanov. ki ravno ne divjajo po cesti (takšen je interni dogovor poli- cistov). Pri svojem delu upo- rabljajo dva tipa radarjev: lasers- ko pištolo, kjer policaju moramo verjeti, saj je uradna oseba, in la- ser, vgrajen v avtomobil, pri čemer imajo zraven še fotoaparat (po zakonu ni predpisan) in se na fotografiji vidijo naše vozilo, hitrost, datum in čas. Hitrost meri radar v obe smeri, tako da je vseeno, na katero stran je pos- tavljen avtomobil z radarjem (beli golf "2"). Radaristi morajo biti zelo dobri poznavalci avto- mobilov, saj morajo v trenutku, ko mu radar s piskom sporoči, da je mimo njega nekdo pripeljal prehitro, sporočiti kontroli, ki čaka nekaj deset metrov naprej, tip in barvo vozila, hitrost in po možnosti še registrsko številko, saj se filmi ne razvijejo tako hit- ro. Laserske pištole pa odkrijejo tudi, ali se morda v bližajočem se avtomobilu nahaja naprava za odkrivanje radarja. Pri nas še ni zakona, ki bi to prepovedoval, čeprav naj bi novi zakon predpi- sal tudi to. Pri testiranju teh naprav so ugotovili, da edina, ki vas pravočasno opozori na radar, stane v tujini tisoč sedemsto nemških mark. Prav tako ne po- magajo cd plošče, ki visijo pri ogledalih, saj z lasersko pištolo merijo na registrsko tablico. Zgornja meja radarja je dvesto petdeset kilometrov na uro, več pa na srečo po naših cestah ni mogoče voziti. Dan je minil brez velikih pre- koračitev hitrosti, saj je bila so- bota. Vendar še en dokaz, da se s policisti lahko normalno pogo- varjamo kljub prenekateri šali o njih. Žal pa se moramo sprijaz- niti z realnostjo, da je motiti se človeško. Tako kot policaji včasih naredijo pri svojem delu napako, tako jih delamo vsi. In če torej delamo napake, jih tako moramo prenesti tudi pri dru- gih. Morda bom sam kdaj naletel na policajevo napako, vendar o tem ne bom pisal v časopis, tem- več se pogovoril z njegovim nad- rejenim. MIlan Kraint PTUJ / MODESTA MARIJA RANFL IMA DANES 90 LET Bogas9¥p [e w skromnosit Ko sem Modesto Marijo Ranfl prejšnji četrtek obiskala v nje- nem stanovanju v tretjem nadstropju bloka v Volkmerjevi uli- ci v Ptuju, je bila sicer mojega obiska vesela, ni pa bila na- jbolj navdušena, da bom del njenega skromnega, a na trenut- ke izredno težkega živ^enja predstavila javnosti. Če že mora biti, naj bo napisano malo, me je prosila. Njeno živyei\je je bilo in je še delno tudi danes eno samo predajanje. Kot sestra križniškega reda se je z dušo in telesom zapisala bolnikom. Rodila se je 18. decembra 1908 v Muretincih v dobri in skrbni družini s petimi otroki. Oče je bil tesar, mama šivilja. Mladih let se zelo rada spominja, rada je pela in igrala. Sestrski poklic je pričela pri sestrah v bolnišnici Ormož. Po končanem noviciatu so jo poslali na šolanje na klini- ko v Ljubljano. Vojna vihra jo je znova pripeljala v Ormož, kjer je mrgolelo nemških vojakov. Začelo se je obdobje "čiščenja" ormoške inteligence, kmalu je isto doletelo tudi sestre. Pet jih je moralo skupaj z njo na prisil- no delo v Avstrijo, od koder se je 1945 ponovno vrnila v Ormož. Čez tri leta je bila bolnišnica li- kvidirana, sestre so kot že večkrat v zadnjih letih s kovčki odšle na svoje domove. Kmalu je naša jubilantka dobi- la sporočilo takratnega upravi- telja doma upokojencev iz Mure- tincev Francka Krajnca, da se mora oglasiti v bolnišnici Ptuj, ker so sestre usmiljenke odšle. Začelo se je obdobje 14-unega delovnika, vmes so bila preda- vanja, šola za bolničarje, medi- cinske sestre, nazadnje pa splošni del izpita iz politike, ki jo je poslušala dvakrat tedensko v Mladiki. Učila se je ponoči. Ker ni bilo stanovanj za sestre, so dekleta spala v baraki, po se- dem jih je bilo v eni sobi. Jedle so skromno: za kosilo je bila prežganka, zraven pa polenta in solata, zvečer polenta in kava; pšenična moka je bila za bolni- ke. Precej je delala tudi na bol- nišničnem vrtu, saj je v tistih časih moral vsak narediti po 35 ur nadurnega dela na vrtu. V Marija Modesta Ranfl, ko je bila še sestra križniškega reda. Na- zadnje je službovala v ptujski bolnišnici, kjer so je leta 1971 upokojili ptujski bolnišnici je skupno od- delala 23 let delovne dobe, od tega enajst let na internem, dvanajst let pa je bila vodilna sestra na ginekološkem oddelku, od tam je šla leta 1971 v pokoj. Obdobje, ki ga je preživela z bol- niki, je bilo lepo in težko hkrati. Bolniki so jo imeli radi, še danes jih občasno srečuje. Vsem je skušala ustreči, da bi jim bili dnevi, ki so jih morali preživeti v bolnišnici, čim lepši, ne glede na bolezen. Pogosto so ji zaupali tudi največje skrivnosti, ki jih je znala skrbno čuvati. Ko je še šla v pokoj, ji je bol- nišnica priskrbela stanovanje, v katerem je še danes. Zelo rada se srečuje z ljudmi, še do lani je pridno obdelovala svoj vrtiček, obdržala je le cvetlično gredo. Če je le mogoče, se rada sprehodi, narava je njeno najvarnejše zatočišče. Tudi v cerkev nima daleč. Občasno pa opravlja tudi še del sestrskega dela, obišče bližnje sosede, in če ne drugo, jim izmeri krvni tlak. Večino dneva pa jo je najti pri knjigah. Pogosto čita pozno v noč in zelo rada prisluhne tudi politikom, ki jo včasih tudi razjezijo s svoji- mi dejanji in obnašanjem. Še vedno pa tudi vzdržuje stike s preostalimi sestrami križniškega reda, kolikor jih je še. Današnji praznični dan bo preživela skromno, tako kot je vsezkozi skromno živela. Nikoli ni bila vajena praznovanj. Zado- voljna je z življenjem, kot ga živi. Dolgost življenja povezuje s tem, da je vedno znala pomagati bližnjim, še posebej staršem. Prepričana je, da se dobrota obrestuje. Na splošno pa je njena želja, da bi bilo med ljudmi manj prevzetnosti, danes smo ji priče skoraj na vsakem koraku. Mladi- no in s tem družbo pa preveč razjedajo alkohol im mamila. Zdravje je največje bogastvo vsa- kega posameznika in tudi družbe. Žal se tega prepogosto prepozno zavemo. Modesta Ma- rija Ranfl to najbolje ve, saj je današnji 90. jubilej dočakala čila in zdrava ter bistrega duha, za kar ji upravičeno lahko zavidajo veliko mlajši. Čestitamo! MG i.^.]:ii:<.w:i:<:ii[rr.vj:i[^.« Knjige lahko razdelimo na dve vrsti: na tiste za eno uro in tiste za vse čase. John Rusktn Med knjige za vse čase sodijo PRAVLJICE Frana Milčinskega, ki jih je v novi izdaji poslala na knjižni trg založba Karantanija. Dvesto dvaindvajset strani knji- ge zajema 36 pravljic, spremno besedo Tanje Šoštarič in sez- nam del Frana Milčinskega. Pisatelj se je mladim bralcem prikupil s humorno pripovedjo Rički brez gnezda, nič manj pa niso popularne njegove pravlji- ce Tolovaj Mataj in druge slo- venske pravljice. Glavna odlika literarnih del Frana Milčinskega je humor, ki je precej redek ele- ment med izvirnim slovenskim branjem. Pravljice Frana Milčinskega so enako privlačne mlajšim in sta- rejšim bralcem, saj odkrivajo majhne in tudi večje osebnostne slabosti, ki jih sicer skušamo ljudje prikriti ali pa jih opazimo le pri drugih. S humorjem je prežeta tudi kratka pravljica PSST!, ki jo je izdala založba Učita iz Tržiča leta 1996. Julie Sykes opisuje Božičkovo obdarovanje, ki po- teka nekoliko nevsakdanje. Božiček je izredno dobre volje in rad prepeva, a preglasno. Tako ga jelenček, muca, snežak, kuža in drugi spremlje- valci venomer opozarjajo: »Psst! Zbudil boš otroke.« Pa ni samo petje Božička preglasno. Božiček je tudi sila neroden. Pri razdeljevanju daril se spotakne, ropota in kiha. Kljub vsemu uspešno zaključi obdarovanje in utrujen zaspi. Zdaj Božičkova mala miška opozarja druge: »Psst! Božiček spi!« Slikanico je ilustriral Tim VVarnes, prevedel pa Jurgen Kovačič. ČE KLOVN REČE NE je čudo- vita novost založbe Kres, ki jo odlikujejo zares izvrstne slikani- ce. Klovn in drugi najznačilnejši cirkuški junaki odpovedo pos- lušnost cirkuškemu direktorju. Cirkuške živali s klovnom na čelu se odpravijo v svet in skušajo svobodno zaživeti. Toda brez dela ni jela, zato us- tanovijo cirkus po lastnih željah. In kadar je neko delo opravlje- no s srcem, je to odlično delo. Novi cirkus zanje same pohva- le. Slikanico sta ustvarila Mischa Damjan in priznani ilustrator Jožef VVilkon. Knjigo je prevedel Uroš Kalčič. Dve imenitni slikanici sta izšli tudi pri založbi Slovenska knji- ga. Obe je ilustrirala Maria Jose Sacre, ki jo slovenski mladi bralci že dobro poznajo (Bratec za Jožefino, Rumeno čudo). Pravljico ČAROBNI ŠAL je napi- sala Ingrid Mylo in pripoveduje o deklici Maji, ki jo je nepresta- no strah. KJE PREBIVA ČAS je pravljica Vladimira Škutina, ki opozarja odrasle: »Vzemite si čas za otroke!« Obe knjigi je prevedla Milena Žnideršič. Tudi vi, dragi bralci Tednikove knjigarnice, si vzemite čas in preberite katero izmed predstavljenih knjig. Pomagale vam bodo k prazničnemu vzdušju in vas popeljale v čarobni svet lepih besed in slik. Llllana Klemenili TEDNIK - Četrtek, 18. december 1997 7 KULTURA, IZOBRAZiVANJE AIESEC - MEDNARODNA ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA MmifUB wmišmn pa^eliu? POL STOLETJA MEDNARODNE ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE AIESEC • MEDNARODNA IZMENJAVA STROKOVNIH PRAKS • ODPRIMO VRATA ZNANJU ste kdaj pomislili, da bi v svojo organizacijo sprejeli tuje- ga praktikanta? Vzemite si nekaj minut in spoznajte, kako to počnemo v AIESEC-u. Ste vedeli, da mednarodna štu- dentska organizacija AIESEC, ki združuje vse, ki se zanimamo za ekonomijo in organizacijske vede, v svetu deluje že pol stolet- ja? študentje današnje Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor so se skupini pridružili pred 35 leti. Danes v pisarni v Mariboru, eni izmed 741 v 87 državah, aktivno deluje 40 čla- nov. Glavni namen študentske or- ganizacije AIESEC je, pomagati pri razvoju dežel ter izboljšati mednarodno sodelovanje in razumevanje med narodi sveta. In prav program mednarodne iz- menjave študentov je najpo- membnejše orodje za doseganje tega globalnega namena. PRILOŽNOST ZA PODJETJA Najtežje je prepričati odgovor- ne, da ti prisluhnejo. Kako si pridobiti svojih 5 minut v preveč natrpanem urniku vodilnega v podjetju? Trd oreh in izziv, stal- nica vseh, ki v času svojega štu- dija delujemo v AIESEC-u. Vse premalo se naša podjetja zavedajo priložnosti, da s spreje- mom študenta, ki prihaja iz dru- gačnega tujega okolja, dobijo sveže ideje in poglede na tekoče poslovanje. Tako lahko študent pomaga pri izboljšanju komuni- kacije s tujimi partnerji, kvali- tetno razišče tuje tržišče, poma- ga pri izvedbi različnih projek- tov ... Hkrati s svojo drugačnost- jo pozitivno in stimulativno vpliva na klimo v podjetju. Že res, da gospodarsko stanje ni v razcvetu, a to ne bi smel biti izgovor. Pa podjetja preveč rada počno prav to. In ko študent - član AIESEC-a - potrka na vrata, ta vse prepogosto ostanejo zaprta. Razlogi, zakaj se podjetja vključujejo v program, so različni, možnosti in koristi, ki jih ponuja mednarodna izmenja- va strokovnih praks, pa mnogo. Vedno lahko le pridobimo: - tujci prihajajo iz tujega okol- ja, primerjajo razmere v podjetju in na trgu, opazijo prednosti in pomanjkljivosti, ki jih mi ne moremo, ter dajejo koristne predloge; - današnji študentje so bodoči poslovneži, ki se bodo glede na vtis o nas in naši državi odločili o poslovnem sodelovanju z nami; - pritok znanja iz tujine s tuji- mi praktikanti in praktičnih izkušenj slovenskih študentov, pridobljenih v tujih podjetjih; - za nastanitev praktikanta in vse administrativne postopke poskrbi AIESEC; - dolžine praks so od 6 do 78 tednov, program pa poteka vse leto. Zakaj tudi vaše podjetje ne bi odprlo svojih vrat in medse za nekaj tednov ali leto dni sprejelo praktikanta iz države, s katero si želi poslovati ali pa so stiki že navezani? Izkušnje preteklih let dokazujejo, da naš trud ni za- man. Odločitev o sprejemu štu- denta pozitivno ocenjujejo tudi podjetja. "Z AIESEC-om Mari- bor uspešno sodelujemo že vrsto let, kar je bila za naše podjetje bogata izkušnja," pravijo v Zava- rovalnici Maribor. A še zdaleč niso edini. Vsako leto se jim pridružijo novi: Terme Zreče, Alupak, Probit... In prav njiho- vo zaupanje nam daje novih moči in energijo za delo v pri- hodnje. Vsi, ki smo del mednarodne študentske organizacije, na svojo prihodnost mislimo že danes. Zavedamo se sprememb v družbi in želimo v njih aktivno sodelovati. A uspešnost našega dela ni odvisna le od nas samih. Prisluhnite nam, da bomo sku- paj stopili v 21. stoletje! Za vse nadaljnje informacije nas najdete med 11. in 13. uro na naslovu: AIESEC Maribor, Razlagova 14,2000 Maribor, tel.: 062 22 90 218, faks: 062 22 70 56, E-mail: aiesecŽuni-mb.si, Inter- net: http:www.uni-mb.si/(aie- sec/. PTUJ / AKTIV LIKOVNIH PEDAGOGOV V PTUJSKEM MUZEJU člani aktiva likovnih pedago{>ov s področja Ljutomera, Ormoža; in Ptuja so se na pobudo Pokrajinskega muzeja Ptuj v ponedel- jek, 8. decembra, sestali na ptujskem gradu. Ptujski muzealci smo jih sprejeli v pedagoški sobi, ki ji rečemo tudi otroška soba, igralnica, risalnica in čitalnica. Želeli smo jim pokazati prijazen in topel prostor, ki jim je na razpolago ob vsakem času za relične dejavnosti, predvsem pa za tiste s področja likovnega ustvarjanja. Predstavili smo jim tudi razstave, za katere smo domnevali, da so lahko za likovne pedagoge in učence osnov- nih šol v decembru zanimive za og- led ter navdih za ustvarjalnost na li- kovnem področju. Direktorica muzeja in umet- nostna zgodovinarka Marjeta Cigle- nečki je likovnike peljala po razsta- vah, ki so postavljene v grajskih prostorih. Ob ogledu glasbene zbir- ke se je likovnim pedagogom predstavilo tudi podjetje Ptujske ve- dute, ki opravlja vodstva v muzeju. Ob kavi v topli pedagoški sobi je kustodinja pedagoginja Majda Fridl predstavila posebne pedagoške prog- rame, ki jih v muzeju izvajamo za učence osnovnih šol. Trenutno so najaktualnejši tisti, ki so povezani z glasbeno zbirko. V preteklosti se je izkazal kot otrokom zelo zanimiv in igriv program "Na gradu je bilo življenje". Pogovarjali smo se tudi o različnih možnosdh sodelovanja šole in muzeja ter povezovanjujpreteklos- ti s sedanjostjo, da bi nam bila pri- hodnost lepša. Stanka Gačnik, kustodinja gale- ristka, je v Miheličevi galeriji pred- stavila razstavo grafičnih del France- ta Miheliča. Ob ogledu filmov o Mi- heličevem življenju in ustvarjanju je stekel pogovor o načrtih galerije v prihodnosti, o razstavah, ki prihajajo v letu 1998, ter možnostih sodelo- vanja galerije s šolami. Srečanje smo zaključili z ugotovit- vijo, da nudi muzej obilo vsebin, ki bi jih učitelji lahko vključili v likov- ni pouk. Istočasno so poudarili fi- nančne probleme. Učenci vedno težje plačujejo vse tisto, kar naša brezplačna šola zahteva. Zato smo v muzeju obljubiH, da bomo ponovno uvedli abonma ter tako omogočili oglede muzejskih zbirk in razstav za naše redne obiskovalce po nižji ceni. Ma/da FrIdI Marjeta Ciglenečl^no vzdrževanje. Že pleskanje bi veli- ko prispevalo k drugačnemu vzdušju, tega pa, če je verjeti podatkom, niso opravili zadnjih dvajset let niti enkrat. Ženske pravijo, da bo tudi njihove potrpežljivosti enkrat ko- nec. Vedno jih potiskajo na stranski tir. Čeprav se hudujejo, za časopis niso želele posebej govoriti, prav tako se niso želele fotografirati. Napovedi o tem, da bodo končno uredili nove prostore ženskega dispanzerja letos, se niso uresničile. Sicer pa je bilo napovedi v zadnjih letih že ne- kaj, letošnje pa so bile toliko bolj uresničljive, saj so po večletnih prizadevanjih uredili prostore dispanzerja za mentalno zdravje, zatem pa naj bi prišel na vrsto ženski dispanzer. Najnovejši od- govor dr. Henrika Žlebnika, di- rektorja Zdravstvenega doma Ptuj, je, da se zaveda, da gre za resnični problem, da pa ne gre za enostavno rešitev. Vse je namreč odvisno od tega, kakšno politiko bodo v mestni občini dorekli glede zasebništva na Ptujskem oziroma katere dejavnosti se ne bodo privatizirale, dogovorili pa naj bi se tudi o politiki glede ob- jektov, v katerih in pod kakšnimi pogoji naj bi se v bodoče opravljala zdravstvena dejavnost v okviru zasebništva in v katerih dejavnost javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Prizadevanja gredo v smeri še večje koncentracije zdravstva na Potrčevi ulici. "Ce ne vemo, s čim bo v bodoče razpolagal javni zavod, tudi nimamo osnove za investicije v prostore zunaj enos- tavne reprodukcije. Gre za ne- majhno investicijo, ki bo veljala 30 milijonov tolarjev. Za to bi angažirali sredstva, ki jih zavod pridobiva na prostem trgu in so plod dodatnega angažiranja naših zaposlenih, ki za to pričakujejo tudi neko nagrado, pa četudi je ta v obliki boljših delovnih standardov. Zagotovo pa ni naš interes, da bi se preživljali z rento na ta način, da bi prostore oddajali. S tem naj se ukvarjajo drugi, naša naloga je izvajanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Aktivnosti pri pridobivanju projektne do- kumentacije pa ne glede na vse dileme nadaljujemo in bodo kmalu končane," je pojasnil dr. Žlebnik. Odgovor na ta prizadevanja naj bi bil znan že kmalu. Kot je znano, v mestni občini oblikuje- jo strategijo razvoja primarnega zdravstvenega varstva v mestni občini Ptuj, ki naj bi odgovorila tudi na to zahtevo. MG Nič boljše ni v obeh ambulantah ginekologov dr. Tatjane Kolar Rop in dr. Ivice Sokoliča. Skromna čakalnica Je vse prej kot prijetna 14 - PO NAŠIH KRAJIH 18. DECEMBER 1997 - TEDNIK CIRKOVCE / OBMOČNO SREČANJE TAMBURAŠKIH ORKESTROV Smme S9 zapele ^ Zveza kulturnih organizacij i*tuj in Prosvetno društ>o C irkovce sta bila organizatorja nedeljskega območnega srečanja tambu- raških orkestrov s Ptujskega. Občinstvu se je na lepo okrašenem prazničnem odru s skrbno izbranim programom predstavilo šest tamburaških skupin, ki imajo v tej ljubiteljski dejavnosti že dolgoletno tradicijo. INastopili so tamburaši: KUD Vitomarci (otroška in odrasla skupina), PD Gorišnica, KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, PD Cirkulane in domačini - PD Cirkovce. Cirkovčani se kot letošnji gosti- telji srečanja tamburaških orke- strov lahko pohvalijo z več kot 75-letno tradicijo ljubiteljskega druženja v kraju, ki ima tudi uspešno folklorno skupino Vinko Korže. Orkestri, ki so tokrat nas- topili, so znova potrdili, da se tamburica kot značilen ljudski instrument še ohranja v krajih, kjer so nanjo vezani že nekaj de- setletij. Vitomarški otroški orkes- ter je tudi tokrat vodila nekdanja učiteljica Vida Toš, odrasla tam- buraška skupina PD Vitomarci pa deset let dela pod vodstvom Marjana Horvata. Tamburaštvo je v tem koncu Slovenskih goric neprekinjeno delovalo dobrih 70 let. Nastopili so tudi letošnji ju- bilanti - tambturaši iz Gorišnice, ki so pred kratkim praznovali 100-letnico svojega delovanja, vodi pa jih Boštjan Polajžer. Prav tako Boštjan Polajžer vodi tamburaško skupino Cirkulane, ki deluje v okviru PD Franček Kozel, Cirkulane. Skupina je znova pričela delati leta 1995, ko so mladi vzeli v roke tamburice in pokazali, da ostajajo zvesti ljudskemu izročilu. Njihov način igranja na te inštrumente je pove- zan z ljudskim petjem in člani tamburaške skupine se odločajo v prvi vrsti za ljudske melodije. V Cirkovcah se je z novimi melodi- jami predstavil tudi tamburaški orkester iz Vidma pri Ptuju, ki je s trietrt stoletja delovanja prav tako jubilant med tamburaškimi skupinami, od leta 1995 pa jih vodi Jože Šmigoc, ki nadaljuje večdesetletno delo Maksa Vaupo- tiča. Uspešno se je na srečanju predstavil tudi cirkovški orkester pod vodstvom Draga Kleina, ki je srečanje zaključil s prijetno priredbo božične klasike Jingle Bells. Ob koncu je prijetno vzdušje sklenila strokovna sodelavka ZKO Ptuj Nevenka Gerl, ki se je zahvalila vsem tamburašem za nastop, za ohranjanje ljubiteljske kulture in odlično pripravljen program, vodje tamburaških sku- pin pa so ob tej priložnosti prejeli tudi priznanja v spomin na srečanje. T. Mohorko Na srečanju tamburaških orkestrov Cirkovcah - orkester iz Cirkulan, ki ga vodi Boštjan Polajžer. Foto: TM VIDEM PRI PTUJU / VSA FARA JE SLAVILA Je čas dela in čas, ko si človek obriše potno čelo, se ozre na sa- dove svojega dela in se veseli, ko je delo dokončano. Nadvse slo- vesno pa je, če se lahko množica ozre na farno cerkev in s pono- som reče: 'To je sad naših prizadevanj in našega dela." Obnovljeno cerkev je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger Prav to se je 7. decembra zgodi- lo v Vidmu pri Ptuju, kjer je ma- riborski škof Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno cerkveno fasado in na novo postavljen križ ob cerkvi. Kot je povedal tam- kajšnji župnik p. Emil Križan, so skupaj z župnijskim svetom ob- novitvena dela načrtovali že pred časom, vendar je bilo potrebno najprej poravnati stroške, ki so se nabrali pri obnavljanju cerkvene strehe pred dvema letoma. Letos v začetku poletja pa so se načrti končno lahko začeli uresničevati. Najprej je začela dobivati novo podobo kupola na zvoniku, po- tem pa si je, kakor se je poletje prevešalo v jesen, celotna cerkve- na zunanjost počasi nadevala "novo obleko." "Kamen na kamen - palača; to- lar na tolar - nova cerkvena fasa- da," so si rekli videmski duhovni- ki, farani in obrtniki ter vsak po svojih močeh prispevali k obnovi. Kdor je mogel, je dela finančno podprl, drugi pa so zavihali roka- ve in se lotili dela. In cerkev sv. Vida je ob spodbudah duhovni- kov in njihovem skrbnem bdenju nad deli s finančno podporo fara- nov, med katerimi je tudi 11 obrt- nikov, ki so darovali nad 30.000 SIT in so želeli ostati anoninmi, s prispevkom občine Videm, ki je poskrbela tudi za razsvetljavo cerkve, in z delom mnogih delav- cev dobila novo podobo. Tako so, kot se je izrazil škof Franc Kram- berger, v Vidmu obrnili nov list v skoraj šeststoletni zgodovini tam- kajšnje cerkve in prihodnjim ge- neracijam pripravili obnovljeni dom - dom brez hišne številke, v katerem je dobrodošel vsak člo- vek. Obenem pa so s tem delom vnesli v zgodovino cerkve delček kulture današnjega časa. Zdenka Hliš CIRKULANE / POHORJA NIMA SAMO MARIBOR Poznate Muškatni breg? Marsikdo iz bližnje in daljne okolice Ptuja in Maribora pozne le eno Pohorje - to je Pohorje pri Mariboru. Vendar je tudi v občini Gorišnica oziroma v krajevni skupnosti Cirkulane Po- horje - namreč vas s tem imenom. Katastrsko območje Pohorje leži ob meji z republiko Hrvaško. Nova cesta po dolini Paradiž je omogočila krajanom tega področja povezavo z avtobusnimi prevozi, po dolini Slatine pa minibus prevaža šolske otroke v osnovno šolo Cirkulane. Vas Pohorje je zadnja pri pro- jektu izgradnje vodovodnega omrežja Pristava - Slatina - Okič - Pohorje v dolžini 14 km pri- marnega voda in dveh vodohra- nov, ki ga investira občina Gorišnica. Malo je krajevnih skupnosti na področju Haloz in Slovenskih goric, ki se lahko pohvalijo, da končujejo vodo- vod in da se uresničuje dolgolet- na želja, da bo v vsako gospo- dinjstvo pritekla zdrava pitna voda. Izvajalci del, Komunalno podjetje Ptuj, pridno polagajo cevi za glavni vod, predstavniki občine Gorišnica pa obljubljajo, da bo projekt dokončan v letu 1998. Na področju vaške skupnosti Pohorje se je v letih 1996 in 1997 pospešeno razvilo telefon- sko omrežje in skoraj v vseh go- spodinjstvih je zazvonil telefon in nas povezal s svetom. Predstavniki občine Gorišnica in vaške skupnosti Pohorje si prizadevamo, da postopoma moderniziramo vse vaške ceste, saj je to edina rešitev, da voda ne odnaša gramoza v dolino, ceste pa postajajo neprevozne. Razvoj infrastrukture je edini pogoj, da bodo mladi ostajali v teh krajih in poskušali tem kra- jevnem vrniti življenje oziroma poseljenost v človeka vrednem življenju. V Pohorju pa je še ena zanimi- vost: hrib z imenom Muškatni breg, ki leži nad domačija družine Žumbar. To ime za hrib najdemo že na katastru občine Ptuj na geodetski karti iz prejšnega stoletja, saj je to po- sestvo spadalo nekoč v sklop ve- leposestnika Firšta iz Ptuja. Za- kaj ima hrib takšno ime, seveda ni težko uganiti. Na njem je namreč odlična lega za rumeni muškat, ki ga pridelujejo Zum- barjevi. Že nekaj generacij dela v vinogradu in prideluje vino, ljubezen do haločke zemlje pa vcepljajo tudi najmlajšim, tako da ni bojazni, da bi Mušatni breg izgubil svojo znamenitost. TŽ Muškatni breg nad Žumbarjevo domačijo (domačija je spo- daj desno). Kmetijske novite %NOVI VETERINARSKI PROSTORI V PTUJU Veterinarski zavod Slovenije je pred tednom na Ormoški cesti v Ptuju odprl nove poslov- ne prostore in laboratorij. Novi prostori so namenjeni delu območne enote, ki s svojo dej- avnostjo pokriva območje Ptu- ja, Ormoža in Slovenske Bistri- ce, sicer pa je v Sloveniji devet takih območnih enot. Investi- cija v Ptuju je veljala 120 mili- jonov tolarjev, novi prostori pa ustrezajo evropskim normam na področju veterinarstva. Na otvoritveni slovesnosti so se prejšnji četrtek zbrali številni gostje, med njimi direktor Ve- terinarskega zavoda Slovenije mag. Cvetko Bunc in državni sekretar v ministrstvu za kme- tijstvo Matjaž Kočar, oba sta s prerezom vrvice prostore tudi formalno predala v uporabo. • LJUTOMER- SKA KLET- VINAR LETA 1997 Potem ko je Slovenska vinska akademija Veritas vse leto izbi- rala vino meseca, je pred kon- cem leta čas za razglasitev vi- narja leta. Ta naziv dobi klet, katere vina so med letom naj- večkrat prejela naziv vino me- seca. Slovesna razglasitev vi- narja leta 1997 bo danes ob 11. uri v ljutomerski kleti, katere vina so se med letom naj- večkrat ponašala z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno in jih je komisija pod vodstvom dr. Dušana Terčelja izbrala za vino meseca. % JANUARJA KLETARSKA ŠOLA Kmetijska svetovalna služba pri OZVŽ Ptuj ter društva vi- nogradnikov in sadjarjev Halo- ze, Ptuj in Osrednje Slovenske gorice, bodo tudi v začetku pri- hodnjega leta organizirali kle- tarsko šolo. Tečaj bo pod vodst- vom Kmetijskega zavoda Mari- bor, ki si je pridobil pooblastilo Ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano - Repu- bliške uprave za pospeševanje kmetijstva. Predavanja bodo trajala 42 ur, sledil pa bo stro- kovni izpit, na osnovi katerega bodo udeleženci kletarske šole prejeli ustrezno potrdilo. Vino- gradniki, ki imajo svoj vino- grad registriran pri upravni enoti, bodo prejeli potrdilo in registrsko številko, da izpoln- jujejo strokovne pogoje za us- tekleničenje vina. Kletarska šola bo od 19. do 30. januarja 1998 vsak delavnik od 16. do 20. ure v dvorani Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živi- norejo v Ptuju. Stroški tečaja bodo ob 40 udeležencih od 30 do 35 tisoč tolarjev. Interesenti se lahko prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi OZVZ vsak dan od 7. do 8. ure. Telefonske številke: 787-520, 787-52-123 oz. 787-52-124 % JE VINSKI LETNIK 1997 RES VRHUNSKI Kmetijska svetovalna služba pri Obdravskem zavodu za ve- terinarstvo in živinorejo v Ptu- ju je tudi letos v času prvih pre- tokov opravila vrsto svetoval- nih analiz mladega vina. Opra- vili so nad 550 analiz, določili skupno titracijsko kislino, prosti S02 in nepovreti sladkor ter podali organoleptično oce- no. Kot poudarja inž. kmetijst- va Andrej Rebernišek, vseka- kor drži, da je letošnji letnik letnik stoletja, če upoštevamo količino in kakovost skupaj. Znano je, da je ob letnikih s tako kakovostjo grozdja in mošta težje kletariti. Zelo po- gosto se zato v letošnjem vinu pojavlja napaka bekser, značilna z vonjem in okusom po gnilih jajcih. V takšnem pri- meru mora kletar takoj ukrepa- ti z zelo močnim zračnim pre- tokom, najbolje skozi bakreni razpršilec. To napako je bilo le- tos opaziti predvsem pri vzor- cih vina, katerih lastniki niso opravili razsluzevanja mošta po 24. urah. Pojavile so se tudi raz- ne nevinske vonjave in prioku- si, če posebej v primerih, ko so kletarji predolgo čakali s prvim pretokom. Skoraj pri vseh analiziranih vzorcih je primanjkovalo žve- pla. Pri žveplan ju je namreč po- trebno ločiti dvoje: prvič, žve- planje mošta, ki je odvisno predvsem od zdravstvene kvali- tete grozdja (gnilobe), hitrosti predelave, vsebnosti sladkorja (zato smo letos priporočali ne- pretirano žveplanje), in drugič, žveplanje vina ob prvem preto- ku. Za mlado vino velja, da po končanem vretju ni zaščiteno pred zunanjimi vplivi. V vinu poznamo dve vrsti žvepla, to je vezano žveplo, ki je vezano na elemente - porabni- ke žvepla v vinu, in prosto žve- plo, ki ima vlogo zaščite vina pred zunanjimi vplivi. Vseb- nost prostega žvepla mora biti vsaj 20 mg/l, to količino žvepla moramo vzdrževati v vinu, da ne pride do raznih oksidacij. Posebej je to pomembno pri vi- nih aromatičnih sort. Glede na omenjene analize vina in primerjavo s prejšnjimi leti je mogoče trditi, da je viden velik napredek v kletarjenju. Vsako leto je več kakovostnih vzorcev brez klasičnih napak, kot so vonj po posodi in izred- no močne oksidacije. Kmetij- ska svetovalna služba se ob tem zahvaljuje društvom vinograd- nikov in sadjarjev ter občinam, ki so sofinancirale analize mla- dega vina. Obenem pa svetoval- ci sporočajo, da opravljajo sve- tovalne analize še naprej vsak petek na OZVZ Ptuj, Ormoška C. 28. JB ORMOŽ / IZOBRAŽEVANJE VINOGRADNIKOV Nega vina v posodah inox V nedeljo so nnogradniki in ljubitelji vina v precejšnjem številu prisluhnili tretjemu izmed sedmih predavanj, ki jih Društvo vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem pri- pravlja svojim članom to zimo. O specifiki nege vina v posodah inox je predaval dr. Mojmir VVondra z biotehnične fakultete iz Ljubljane. Za posodo inox je značilno, da ima dobro toplotno prevodnost in je zato zelo primerna za alkoholno vrenje. Pri tem je namreč treba od\'ajau temperam- ro, da lahko vrenje kontroliramo. Vino v nerjavni posodi zori počasneje kot v leseni. Predavatelj je poudaril, da je lesena posoda za zorenje vrhunskih vin gotovo nujno potrebna, ker vino v njej najlepše zori. Seveda pa ima nerjavna jeklena posoda tudi prednosti pred leseno - enostavneje jo je čistiti in vzdrževati, je lažja in tudi že znamo cenejša kot ta- krat, ko se je pojavila na trgu. Vino v njej počasneje in pravilneje zori, potrebuje pa tudi manj nege. Prednost posode inox je tudi v tem, da je ob pomoči plina lahko vedno polna, zato ne nastaja toliko bo- lezni vina kot v leseni posodi. Izogniti se je mogoče predvsem različnim cikom. V posodah inox kletar potrebuje manj žvepla in čistilnih sredstev, da vino dozori. Seveda pa ni dovolj, da je nerjavna le poso- da. Tudi vse drugo, kar spada zraven - pipe in ter- mometri - mora biti iz enakega materiala. Dr. Wondra je opozoril na čudovito letošnjo leti- no, pri kateri pa bo potrebno še posebej paziti, da se bo njena kvaliteta pokazala tudi v kozarcu. vki TEDNIK - 18. DECEMBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH -15 Nagradno turistično yprašanje\ Ptuj z okolico že nekaj časa živi v prazničnem pričakovanju. Temu primerna je tudi njegova podoba, ki jo krasi na tisoče barvnih luč in drugega okrasja. Decembrske prireditve so v pol- nem zagonu. Pripravljajo jih šte- vilni gostinski obrati, veselo pa bo tudi na Mestnem trgu na sed- mem tradicionalnem novolet- nem srečanju Ptujčanov, ki ga bo spremljal ognjemet. Počasi pa se izteka tudi letošnje tiu-istično leto, ki je bilo za ptujski tiu-istični promet vzpodbudno. Po rezultatih se približujemo naj- boljšim kazalcem izpred leta 1990. Ptujske Terme pa že v tem trenut- ku dosegajo rezultate iz leta 1990. V primerjavi z drugimi mesti v Podravju pa so rezultati še boljši, saj večina ne dosega lanskoletnega tiuističnega prometa. Tudi v novi seriji nagradnih tu- rističnih vprašanj se je pokazalo, da Ptujčani, vsaj tisti, ki so naši zvesti reševalci že vrsto let, dobro poznajo mesto in njegove drobne zanimivosti, na katere pogosto ni- smo pozorni. Na vprašanje, na ka- teri stavbi se nahaja sončna ura s fotografije, so vsi, ki so odgovore poslali, pravilno napisali, da se nahaja na stavbi, kjer je danes glasbena šola. Nekateri pa so pri- pisali še druge zanimive podatke, in sicer da je bila največja stavba v Dravski ulici s številko 11 nek- danji mestni špital, prvi na Štajer- skem, ustanovljen leta 1315. V tej hiši je bila mesma bolnišnica vse do leta 1875, ko so v predmestju Kaniža postavili nove stavbe. Naj- večja stavba v Cankarjevi ulici na zimaj ne kaže svoje bogate zgodo- vine. Nagrado za pravilen odgo- vor prejme Doris Ogrizek, Vošnjakova ulica 3, 2250 Ptuj. Čestitamo! Tekst za današnje vprašanje smo oblikovali s pomočjo Irene Bezjak iz Ptujskih vedut. Na fotografiji je viden del vogalnega pomola dvo- nadstropne trgoske hiše z rene- sančnim pročeljem. Pomol ima ostrešje pokrito s pisanimi glazi- ranimi strešniki. Ulica, v kateri stoji stavba na fotografiji, je poi- menovana po znanem literarnem in kulturnem zgodovinarju ter et- nologu, rojenem v Drstelji pri Ptuju leta 1861. Vprašanje je, v ka- teri ulici stoji stavba na fotografi- ji- Nagrada za pravilen odgovor so spominek (keramični lonček z veduto Ptuja), ki ga poklanja GIZ Poetovio Vivat in Zrcalo, prvi katalog ptujske turistične ponudbe, in steklenica vina Vi- narstva Slovenske gorice - Halo- ze. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 24. decembra. V kateri ulici stoji stavba na fotografiji? Foto: M. Ozmec ZETALE / UČENCI IN UUDSKE PEVKE VABIJO Jutri kuiturni veier v osnovni šoli Žetale bo danes, v četrtek, 18. decembra, interesni dan, ki ga bodo učitelji in učenci tokrat v celoti posvetili naravos- lovju in kulturi. Kot je povedala učiteljica in prizadevna kulturna animatorka tega kraja Marija Krušič, vabijo jutri, v petek, 19. de- cembra, na kulturni večer, ki ga bodo izvedli v tamkajšnji prosvet- ni dvorani. Njegovo vsebino pripravljajo učenci žetalske šole, ljud- ske pevke iz Žetal in okolice ter mladi glasbeniki Haloški črički. OM BARBARIN MODHl KOTIČEK / BARBARIN MODNI KOTIČEK Vse bolj se bližajo dnevi, ki so ne- kaj posebnega, saj je december me- sec svečanih priložnosti. Lahko so to razni poslovni zaključki, pogos- tejši obiski gledališč, koncertov ali plesi. Vse to so priložnosti, ko mora biti tudi naša podoba nekaj poseb- nega. Zato je prav, da spregovori- mo nekaj o tem, kaj takrat obleči. Pa začnimo s poslovnimi zakl- jučki in sprejemi, ki jih je v tem času največ. Torej kaj naj obleče poslovna ženska ob teh priložnos- tih? Prav gotovo sofisticirana večerna obleka ni primerna pa tudi ne klasični kostim, ki smo ga nosile vse leto. Lahko pa kostim z raz- ličnimi modnimi dodatki spremeni- mo oziroma popestrimo do te mere, da je ravno dovolj poseben. To pa je lahko nakit, vstavljeni ovratniki iz satena, bluza iz fine čipke ali prosojnih materialov z leskom, nit- ke in šali iz čipke, organce, satena, lureksa (material z metalno nitjo), ki daje rahel lesket. Ravno tako lahko zamenjamo samo suknjič s takim, ki je narejen iz žameta ali tkanine, ki ima vtkano svetlečo nit ali obrobljeno s krznom. Rešitev za vse je tudi mala obleka s tričetrtin- skimi rokavi, ki se najlepše kombi- nira z nakitom. Vse skupaj naj bo zaključeno z nekoliko intenziv- nejšim make upom in frizuro, kije drugačna od vaše običajne. V primeru obiska gledališča ali koncerta naj bodo toalete nekoliko bolj svečane. Mala večerna obleka, dolgo krilo, hlače iz satena ali žameta so skoraj nepogrešljivi kosi oblačil za večerne kulturne dogod- ke. Kombiniramo jih lahko na veli- ko načinov. Jope, tunike, telovniki, suknjiči so iz svečanih materialov, med katerimi sta brokat in čipka še posebej izpostavljena. Kaj obleči na svečan ples, pa nas- lednjič. Barbara Plaveč 16 - NASVETI 18. DECEMBER 1997 • TEDNIK KuhoinUl n€KSwoH Juhe Tako kot že zadnjič vam poskušam pomagati pri vašiii ide- jaii, liako naj Ik> sestavljen silvestrski jedilnil^ Za hladno začetno jedjo ponava- di postrežemo juho. Katero vrsto juhe izberemo, je seveda odvisno od vseh jedi, ki sestavljajo celoto oziroma izbrani jedilnik. Zagoto- vo so primerne čiste mesne juhe, ki jih imenujemo bujon in jih pri- pravljamo iz različnih vrst mesa: perutnine, govedine divjačine in rib, zraven pa dodamo večjo količino očiščene jušne zelenjave ter počasi kuhamo. Če kuhate juho iz govediiie, je ta veliko boljša in ima izrazitejšo barvo, če dodamo košček jeter. Seveda je zelo pomemben čas kuhanja. Okusno govejo ali drugo čisto juho kuhamo najmanj dve tiri. Z malo domiselnosti pa lahko čisto juho popolnoma spremeni- mo. Na primer kuhano jušno ze- lenjavo, kot je korenje, peteršilj in zelena, narežemo na tanke rezan- ce ali kocke, damo v skodelico, v kateri serviramo juhe, na zelenja- vo položimo poširano jajce oziro- ma jajce, ki smo ga brez lupine počasi vlili v vrelo vodo in kuhali le toliko, da rumenjak in beljak zakrkneta. Čez prelijemo vrelo juho. Če bi čez tako pripravljeno zelenjavo in poširano jajce vlili vrelo krepko juho, bi se juha ime- novala Colbert. O krepkih juha pa ste nedavno tega že slišali. Za tiste, ki se ne spomnite, naj na kratko ponovim, da je to mesna juha, ki jo kuhamo iz dvojne količine mesa, jo popol- noma razmastimo oziroma prece- dimo skozi gost papirnati prtiček ali servieto in na koncu zraven klasičnih začimb za boljši okus dodamo še konjak. Med boljše juhe spadajo tudi kremne juhe, kot so beluševa, gra- hova in cvetačna krenma juha. Še najpogosteje srečujemo na svečanih jedilnikih beluševo kremno juho, ki jo pripravimo tako, da segrejemo manjšo količino masla, na katerem pre- pražimo na kolobarje narezano jušno zelenjavo in beluševe olup- ke ali slabše dele belušev. Pre- praženo zelenjavo pomokamo, za- lijemo s kostno juho ali vodo in dodamo še muškatni orešček. Nato juho pretlačimo, ponovno zavremo, dodamo limonin sok in kislo smetano ter potresemo s se- sekljanim zelenim peteršiljem. Za jušni vložek lahko v juho damo posebej kuhane beluševe vršičke, polnjene profiterole ali ocvrti grah. Za tiste, ki imate radi posebnos- ti, pa so mogoče primerne juhe bisque. Bisque je pravzaprav kre- mast pire, ki je v krepki dišeči juhi zbral esenco ene sestavine. Najbolj znane juhe te skupine so iz lupinarjev, vendar jih lahko pripravljamo tudi na temelju div- jačine, perutnine in zelenjave. Klasični način priprave te juhe je nekoliko drugačen, kot ga poz- namo pri drugih juhah, še posebej če jih pripravljamo iz školjk, ra- kov ali drugih lupinarjev. Naštete sestavine najprej narahlo pražimo na odprtem ognju. Ko se školjke odprejo, zalijemo z ribjo osnovo, za boljši okus in zgostitev pa do- damo riž. Ko so vse sestavine ku- hane, oklepe školjk odstranimo in juho pretlačimo. Nato jo ponovno prevremo, začinimo s kajenskim poprom, po želji obogatimo s koščkom rakovega masla in deko- riramo s smetano. Te juhe tudi pri svečanih jedilnikih ponudimo v globokem krožniku. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 2. december - Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor, Marjan Meglic, Spuhlja 65, Sergej Rime- le, Štrafelova 34, Ruj, Zdravko Sok, Formin 1/a, Stanislav Doftška, llčeva 11, Ruj, Ztatko Gajšek, Podlehnik 66/a, Milan Gajser. Gruškovje 31, Vesna Kor- nik, ltčeva21,Rui. 4. december - Ferdinand Šulek, Lačaves 14, Zlatko Zoreč, Gomila 49, Zlatko Zadravec, So- dinci 60, Ivan Rajšp, Rimska pt. 13, Ruj, Janez Muhič, Zi- danškova 26, Ptuj, Ivan Auer, Po- brežje 151/a, Janko Ozmec, Trgovišče 52, Milan Vidovič, Pa- radiž 43, Bernarda Selinšek, Tru- barjeva 9, Ruj, Vlado Šampert, Drbetind 32, Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a, Tatjana Knez, Med vrti 7, Ruj, Srečko Mlakar, Pacinje 28/a, Viktorija Breznik, Podvinci 95/a, Danica Peri