,Danica" izhaja vsak petek na celi poli. »n velia po pošli za celo leto 4 pl. 20 kr. za pol leta 2 gl. 20 kr.. /a četert leta 1 pl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo letu 3 pl. C0 kr.. za pol leta 1 pl. SO kr., za f/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej. Tečaj XLIII. V Ljubljani, 12. grudna L890. List 50. Ivan bogoslovec, vojak. (Dalje.) Čitatelji se spominjajo, kako težavno je bilo blagemu Ivanu pregovoriti častnika, da bi se spovedal. ker je imel častnik tako hude vraže zoper sveto spoved. Drugo jutro tedaj je šel Ivan že na vse zgodaj k svojemu bolniku. Le-ta je imel zelo nemirno noč. Zdelo se mu je tako težko, odkriti popolno neznanemu človeku svoje serce. In vendar hodi moj priserčni prijatelj Ivan k spovedi, mislil si je, in želi. da bi tudi jaz se včasih spovedal...... Ko je Ivan notri stopil, je častnik še spal. Ivan se je tedaj obernil proti steni in goreče molil za popolno spreobernjenje bolnikovo....... Mahoma se bolnik prebudi in se neizrečeno začudi videč svojega prijatelja klečečega. Jutranje solnce je ravno ulilo perve žarke skozi okno. vendar je bilo še nekako temno. In v tem polumraku zdel se mu je Ivan kakor serafin, obdan z nebeško svitlobo. Zatopljen v molitev, imel je Ivan oči v nebo vperte in zdaj pa zdaj slišal je častnik, da je izgovoril njegovo ime. To je častnika popolnoma spreobernilo. -Pripelji mi spovednika," je dejal. Ivan se zgane, od veselja kviško plane, začuvši te besede. Šel je berzo po nekega kanonika, ki je bil tudi njegov spovednik, ter mu ob kratkem razloži vso zadevo. Častnik se je res spovedal, in nebeški mir je napolnil vso njegovo dušo. Kako nezmerno je bil srečen, to razume le tisti, ki je sam večkrat dobro spoved opravil. Prejel je tudi pervo sveto obhajilo, ki pa je bilo zanj tudi zadnja popotnica. Prejel je tudi sv. poslednje olje in z največjo pobožnostjo je poljubljal sv. razpelo; in kako se je potem zahvaljeval Ivanu! Bilo je proti polnoči. Ivan je sedel pri vzglavju bolnikovem. Samo ena lučiea je berlela v sobi. Bolniku je bilo hudo, zelo hudo. Čutil je, da se mu bliža smert. Dihal je vedno hitreje in nemimeje. „Ivan, življenje je zame pri koncu, pomagaj mi rešiti dušo," mermral je s slabim, komaj razločnim glasom. Ivan se skloni k njemu in mu pošepeta: .Moj ljubi Jezus, moja ljuba mati Marija, sprejmita mejo grešno dušo!"4 Lahno se premikajo bolniku ustnice, ko izgovarja te besede za svojim varhom. za svojim vidnim angeljem. Še enkrat poljubi bridko martro in mirno zaspi v Bogu Pogreb je bil. priprost. po vojaškem običaju. Za rakvo je šlo nekaj tovarišev umerlega in peščica vojakov, brezčutnih, kakor pri kakem drug- m obredu A ob strani groba stal j»* vojak in si z robcem brisal solzne oči Kedo je bil ta. ž»* si vganil. sf*>što-vani bralec sam. bil je edini njegov pravi prijatelj — Ivan. O kako je bil ginjen! Pa tudi kako sladka mu je bila zavednost, da je s tolikim trudom rešil eno neumerjočo dušo! ... In ti. ljubi čitafelj. ki si spremljal to povest, kako ti je pri sercu V Advent je. sv Božič je blizo: hiti opraviti tudi ti adventno s|K>ved. t«*r boš ves potolažen rekel: Ivan - vojak j«' tudi mene napeljal k studencu nžive vode", napravil mi je ves«'I BoŽiČ. 'Dalje nasl.) Nekaj o mozaikih. Naj rečemo danes kako besedico o mozaikih. Kaj je to, mozaik? vprašal bode morebiti ta ali oni bralec, kteremu ta reč ni odveč znana. Mozaiki so podobe ali podobice zložene iz raznobarvenih kam-ničkov. Umetnost, delati mozaike, znana je bila že starodavnim narodom in je posebno cvela pri Rimcih za pervih kerščanskih časov. Posebni gojivci te umetnosti bili so cesarji Konštantin Veliki. Valentinijan. Valens in Gracijanus. ki so dali posebne izjemne postave in oprostili mozaiške umetnike vseh davkov. To so bili zlati časi za to umetnost Iz vseh krajev svetel shajali so se mozaikovei v večnem Rimu in zaljšali javna poslopja in hiše bogatašev s svojimi umot vori. Ko so odkrili posuto mesto Pompej, naši j so v vsaki premožnejši hiši raznih mozaikov. Na. vadno pa je bil v veži iz drobnih kamničkov so stavljen pes in pod njim napis, istotako iz mozaika: ,Cave canem" — Vari se psa! Omenjati nam je tudi še raznih druzih mozaičnih napisov po staro rimskih hišah. n. pr. obič-n%ra: ,Salve!"4 ali _Ave!u Tudi v naših krajih dob«" se semtertje ostanki rimskih mozaikov. Tako na primer je zadnjič, ko so v Ljubljani delali cesto iz Gradišča do nove jahal-nice. našel nekdo košček mozaika, ki je bil brez dv«>jbe rimski. Zlasti mnogo mozaikov pa so izkopali v grobljah staroslavnega Ogleja. A tudi perve kerščanske cerkve okraševali so z mozaiki, kajti vsi papeži od Silvestra naprej bili s » podporniki te umetnosti. Tako se nam poroča v starih listinah «» pervi kerščanski farni cerkvi, katero je dal napraviti v svoji hiši senator Ptulens. kamor so že aposteljni zahajali in katero je posvetil Pij 1 (112—107» pod imenom „Sancta Pudenciana-4, da je dobila že v četertem stoletju prekrasen mozaik, katerega še dandanes vešča k i kot izborno mojstersko delo občudujejo. A n«' samo v Rimu nahajajo se krasni mozaiki, tudi v Rav«ni. Neapeljnu. Fl<»rencu. Milanu in druzih italijanskih mestih jih je obilno, in sicer iz raznih stoletij. Tak-> na primer obsezajo mozaiki cerkve sv. Marka v Benedkah osemstoletno dobo. Le to narodno svetišče je zidano v bizantinskem slogu in je na straneh obkoljeno s pridvorjem. bogatim z mozaiki, večjidel iz trinajstega veka. Tudi notranje stene cerkve obložene so z marmorjem in mozaikom, kateri nam predstavlja zanimive slike, z večine iz XI in XII stoletja. Carigrad, prestolica krasoljubnih vzhodnjerimskih ali gerških cesarjev, ni samo rojstni kraj novega stavbinskega sloga, ki je skozi stoletja prevladoval v južni Evropi, namreč bizantinskega, temuč tudi posebno gojišče mozaika. Od ondot prihajali so mozaični umetniki in umotvori v Palestino in druge bizantinske provincije in tudi daleč preko meje v druge deržave. Vedno bolj se je širila ta umetnost proti zahodu in severju. A ker je jako težavna in z velikimi str-»ški sklenjena, podpirati so jo mogli samo posamezni b-.gati in velikodušni knezi. Tako je dal fran-kovski kralj Karol Veliki pripeljati iz Italije materi-jala in poklical je od «»ndod tudi mozaikovce, da bi mu olepšali z mozaiki cerkev Matere Božje v Cahenu. kateri so osemsto let krasili kupolo dotične cerkve. d<» prejšnjega veka In še le pred malo leti so jih zopet napravili, zlasti po darežljivosti sedaj že umer-lega nemškega cesarja Viljema Hildesheimski škof Godehart. ki se je v raznih obrazovalnih umetnostih popel do visoke stopinje popolnosti, bil je tudi sam goreč mozaičan. Toda škoda: nobeno njegovih mojsterskih del se ni ohranilo do današnjega časa. Češki kralj in nemški cesar Karol IV Luksern-burški dal je na južni strani stolne cerkve sv. Vida v Pragi napraviti v mozaiku poslednjo sodbo. Ta slika se je sicer še ohranila, vendar jo je požar tako pokvaril, da jo bode treba popraviti, kajti goreče oglje za temnilo je posamezne svetleče kam-ničke. Mozaik isti so šli v Maria\verder in Marienburg. ko so v Pragi dokončali svoje delo. Marienburg in Marien\verder ste bili glavni terdnjavi nemškega viteškega reda in ondi so umetniki naredili mnogo umotvorov, ki so se ohranili do dandanes. Najvažnejši namen v cerkvi je podučevanje ljudstva, kateremu se morajo kazati verski uzori (imenitni izgledi), ki naj boljšajo ljudsko življenje in mu kakor zvezde voditeljice svetijo na ternjevi, nevarni poti skozi življenje. Temu namenu lepo vstreza mozaik. Lesketajoče slike, ki se tudi v višini dobro vidijo in vedno ohranijo svojo pervotno barvo, kažejo vsakemu gledavcu pot do popolnosti. Mozaične podobe razjasnujejo in tolmačijo molčč svete cerkvene obrede in vabijo vernike, odtegovati se posvetnemu hrupu in zatopiti se v pobožnost. Z eno besedo, mozaik ima do človeškega serca še mnogo večjo moč. kakor najpopolnejša predstavna igra. Ni je nobene umetniške oblike, ki bi bila tako primarna cerkvenemu namenu, kakor mozaik, v katerem ne najde vervenje in dervenje sveta nikacega odseva. Sveta tišina in strogost počiva na vseh podobah. Zato pa ne morejo najlepša dela 10. veka v cerkvah napraviti onega nadzemeljsko-slovesnega vtisa, kakor mozaiki v Rimu in Raveni. Tako nekako piše profesor dr. Erich Frantz v svoji knjigi: „Geschichte der ehristlichen Malerei." In vsak človek, kedor se sploh kaj umeva na obrazovalno umetnost, mora mu pri-terditi. Vez med starim in modernim mozaikom so dela papeževega zavoda za mozaik, katerega je vstanovil Klemen XI leta 1640. Ondi so se zveršili mozaiki za glavno in tudi za štiri stranske kupole cerkve sv. Petra v Rimu, kakor tudi osemindvajset oltarskih slik za isto cerkev. Vse to so posnetki pervih mojsterskih del. Ta zavod obstoji še dandanes in prav on povzdignil je to umetnost do neslišane višine. Italijanski mozaikovec Raphaeli napravil je s petimi pomočniki v osmih letih mozaično podobo za cerkev minoritov na Dunaju. Ta mozaik je posnetek zadnje večerje slavnega slikarja Leonardo da Vinci v Milanu in je menda veljal celi milijon frankov. Salviatti v Benedkah s svojo družbo angleških lordov ima veliko zaslugo, da je mozaične umotvore, kateri so dandanes radi bolj lahke tehnike cenejši, vpeljal tudi v širje kroge. Radi obnove mozaikov v cerkvi sv. Marka v Benedkah in na kupoli v Ahenu, kakor tudi mnozih vzglednih del za angleški parlament in angleške cerkve, za v Egipt in za razna zasebna poslopja postal je njegov zavod vsesvetno znan. Tudi velika mozaična podoba na stebru, katerega so postavili v Berlinu v spomin zmage nad Francozi, je delo Salviatti-jevo. V Petrogradu in Parizu nastali so v zadnjih desetletjih zavodi za mozaik, in sicer z večine deržavni. Delajo pa ondi umetniki iz Rima in Benedk. Tudi v Avstriji imamo tak zavod, a zaseben, in sicer v Inomostu. Lastnik mu je Albert Neuhauser. artistični in tehnični vodja, pa Luigi Solerti, jeden najboljših umetnikov v tej stroki. Najlepša mozaična dela iz sedanje dobe so pročelje stolne cerkve v Florencu in pa okras grobne kapele Pija IX pri sv. Lorencu v Rimu, za katero so se nabirali darovi po vsem katoliškem svetu, a katera bode še-Ie čez nekaj let popolnoma dokončana. Za monurnentalne stavbe ni nobena dekorativna umetnost bolj pripravna kakor mozaik, kajti noben obrazni umotvor se ne ohrani tako lepo in tako dolgo kakor le-ta. Saj imamo še dandanes nad 2ooo let stare mozaike, ki so še tako krasni, kakor bi bili danes zveršeni. Se ve. v severnih deželah ni bil mozaik nikdar tako razširjen, kakor na jugu. kajti domačih umetnikov nismo imeli in tudi tvarine je bilo le težko dobiti. Vendar zdi se nam potrebno opomniti čita-telje, kako dobro in mnogoverstno se da mozaik vporabljati. Navadno so bile abside in prcsbiterije cerkva okrašene z mozaiki; toda tudi kupole in pročelja niso bila brez njih Zlasti marmornim stavbam in kamenitim spomenikom lepo pristuje mozaik. Kajti na kamen ali na platno slikati podobe za kamenita poslopja je konečno samo slabo nadomestilo za mozaik, če prav so te slike urezna umetniška dela. Zatorej so se stavbarji pri kamenitih stavbah raji posluževali relievov (vzbuknin) brez vseh barv. ako je manjkalo denarja za mozaik. Znani, na štirih slopih baldakin noseči oltarji, bili so z mozaikom na strehi olepšani: zaviti strebri, prižnice in balu-strade (naslonci) imele so isti okras Mnogoverstno porabo mozaika kaže nam cerkev sv. Klemena v Rimu in pa starejši deli cerkve sv. Pavla zunaj Rima. V novejšem času pa se zlasti odlikujejo mozaiki votivne šotovske cerkve na Dunaju, pa cerkve sv. Vaclava v Smihovem, katere so naredili: stavbena nadsvetovavca: baron Schmidt in baron Ferstel, pa arhitekti: profesor pl. Rievel, Avanzo in Lange na Dunaju, in Barvitius v Pragi. Posebno krasno pa je ozaljšana z mozaiki nova stolna cerkev v Lincu. Za nagrobne kapele imamo v mavzoleju (grobnem spominku) Galle Placide v Ravoni prekrasen uzor; in tudi grobna kapela Pija IX ozaljšana bode z mozaiki. Zlasti se priporoča mozaik za večje ali manjše v spomenike vložene slike, gerbe, za štirinajstere postaje križevega pota i. t. d., sploh za vse dekorativne zadeve na vlažnih krajih, kjer bi se slike na presno hitro spridile. Tako na primčr na pokopališčih. Zelo primerno pa bi bilo vlažne cerkve, katerih stene so od mokrote (vlage) toliko terpele, da se sploh več ne dado zboljšati. na notranji strani obložiti s porfirovimi, serpentinovimi ali kakimi drugimi kamenitimi pločami, ki nimajo v sebi nič vapnenea. In te ploče bi se zopet umetno okrasile z mozaikom. Na verhnem delu bi bilo treba napraviti lep rob, na večjih stenah kako malo podobico, vmes pa zlate pike. in cerkev bi postala v resnici krasna in tudi vlaga bi bila odstranjena. Kedor hoče kaj natančnejšega o cenah za mozaike zvedeti, oberne naj se do slovečega imena: .Mosaik-\Verkstatte fiir christliche Kunst des Albert Neuhauser in Innsbruck," ali pa do njegovega zastopnika: rCarl Gold. Wien VI. Magdalenenstrasse 29," ki mu bode rad postregel s cenikom. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, (f Župnik Frančišk Karun.) Petega grudna t. m. je blago dušo izdihnil gospod, kterega je vsak ljubil in spoštoval, kdor ga je j„-znal. namreč: Preč. g. Fra nči š k Ksav. Karun. župnik v Ternovskem predmestji v Ljubljani, kn. šk. duhovni svetnik, lastnik zlatega križca s krono za zasluge, meščan stoljnega ljubljanskega mesta itd. Po daljši bolezni, večkrat prejemši ss. zakramente, je zveršil svoje lepo življenje omenjeni dan zjutraj ob štirih, ko je dan zazvonil. Pogreb je imel velikansk v nedeljo popoldne ob :»eh. Opravilo osmega dne jo napovedano v petek ob sih. 12. t. m. O tem posebnem možu. čigar ; «»močnik in tovariš sem bil veliko let. namerja m v splošnjo spodbudo pisati nekoliko več: zato naj za ta pot samo omenim, da pogreb v nedeljo popoldan je bil res velikansk, od civilnih načelnikov do naj nižjih stanov se je vse vdeleževalo in splošno je bilo sočutje. Premilostni gospod knez in škof so ga v cerkev peljali in mertvaške molitve opravili, milgsp. stoljni prost Leonard Klofutar pa silo dolgi sprevod vodili k sv. Krištofu. Po mnogih predmestnih hišah so vihrale černe zastave in močno ginjeni so bili duhovnijani. ko so nepozabljivega duhovnega očeta nesli po predmestji. Bog daj tako blagemu gospodu duhovnemu pastirju večni mir! iz Ljubljane Družba sv. Vincencija Pavljan-skega je obhajala svoj društveni praznik s t. m. s službo Božjo zjutraj v Marijanišči, zvečer pa je imela navadni občni shod v prostorih katoliške družbe. Po opravljeni molitvi in končanem pobožnem branji predsednik dr. prošt Jarc navzoče priserčno pozdravi, ter omenja, da današnji praznik je imeniten in silno pomenljiv za slehernega katoličana, a imeniten pa še posebno za Vincencijeve brate, kajti že pri vstanovitvi lete družbe leta 1 s:;:» se je bila postavila pod varstvo brezmadežno spočete Marije Device in sv. Vincencija Pavljanskega in slovesno so obhajali te praznike ter se vdeleževali popolnih sv. odpustkov, ki so jih jim in vsem poznejšim udom tega društva sveti Oče milostno podarili. Ker pa. da se odpustkov tudi mi vdeležimo. je razun drugih pogoj potrebno, da se sobratje snidejo k občnemu shodu, smo se tukaj nocoj zbrali. Od zadnjega občnega zbora li). julija t. 1. nastale so v naši družbi te-le premembe. Nemila smert pobrala nam je dva verla brata, katera sta bila od peivega začetka delavna uda in se smeta šteti k vstanovnikom društvenim. Dne 11. novembra umeri je namreč naš dragi sobrat Tomaž Pirnat, in včeraj (7. t. m.) smo tužni spremili velečast. župnika Franca Karuna na mirodvor. Oba sta neumorno delala in se trudila za prospeh Vin cencijeve družbe, bila sta posebna ljubitelja ubogih, in podpornika sirot in dobrotnika Marjani šnega našega zavoda Bodi jima blagi spomin! Koncem avgusta zapustil nas je v. č. gospod Andrej Karlin. preselivši se začasno v Rim. — Na njegovo mesto stopil je kot delavni ud čast. gospod Rok Merčun, in potem čč. gg. Ignacij Zupanec in Jakob Šušnik. Perva konferenca pridobila je tudi med tem enega delavnega uda, č. g. Val Eržena. Premeinb glede podpiranih revežev ne bom našteval. Znane so vam vsim. Zgubili smo nektere, bodi si vsled smerti, ali kakorkoli si bodi drugač, prevzeti moramo berž mnogo drugih, kajti število ubogih na- * rašča silno, zlasti zimski čas. Žali, da doneski dobrotnikov ne rastejo enakomerno, celo zadnji čas še jako pešajo. Treba bi bilo dakle misliti, r » kak način dalo bi se pridobiti novih dobrotnikov. Hud udarec zadel je letos naše Marija. ;šče. Gospod Bog nam je poslal težko poskušnjo. Zadetkom mesca avgusta se je pokazala pri nekterih dečkih očesna bolezen, katero so zdravniki proglasili za _trahom", egipčansko očesno bolezen. Zavodu so naklonili strog kontumac. da noben gojenec ni smel se izpustiti iz zavoda in m »beden ne vanj sprejeti, celo tisti, ki so se bili podali na počitnice, niso več smeli nazaj. Vse stene so morale biti prebeljene. tla z oljnatimi barvami prevlečene in posteljna in vsa druga obleka _desintieirana " Dne *2o. novembra so nam še le ustavili zopet kontumacijo in dovolili, da smemo spet v za v« hI sprejemati dečkov, toda po tej pogoji, da oddamo o bolnih dečkov v novo vstanovljeni auftalmologičnia oddelek tukajšne bolnišnice, ostalih menj bolnih devet dečkov pa strogo ločimo od zdravih, ter jih v sobi gospodarskega našega poslopja vstanovimo. Tako je vsaj deloma ponehala dosedanja težka beda in lo. t. m. odtvori se zopet šola in prične redno pod uče vanje — Gospod Pilder omenja nekoliko o zjutranji službi Božji v Marijanišči. gospod Smrekar pa izreka Št. Jakobski konferenci zahvalo za obilno denarno biro, ki jo je za misijonsko hišo v Kočevji mu podelila. Na to se je — kakor navadno — z molitvijo končala seja. Jarc. Z Notranjskega. (Naši liberalci.) Nedavno je Cerkvi sovražen dnevnik zopet prinesel par tacih člankov, katerim se na obrazu bere, iz kakošne tovarne so prišli. O. ti neslovenski Slovenci! Prav žalosten sem bil. ko sem slučajno naletel na tiste verstice, v katerih kar treska samih zabavljic čez te zabite -Slovenčeve" nevedneže Govori se od zadnjih deželnozborskih dogodkov. Ali. g. vrednik. žalosten nisem bil toliko radi tega, da imajo ti .olikani" gospodje vedno pripravljen kol za duhovna, bodisi že vaški kaplan ali kdo višjih cerkvenih predstojnikov, temveč zato, ker se povsod razodeva černi brez verski duh. strupeno sovraštvo do Kima in do Jezusove sv. Cerkve. Slovenci smo v resnici v nevarnosti Sicer ne pride vsak glas v nebesa, ali kuga je kuga in plevel rad in hitr- raste. Strupeni nauki v lepih skledah so to, in strup leze . . . leze v človeka, dokler ni kak naročnik tacega lista popolnoma zastrupljen. Tu n. pr. terdi eden. da ne proda svoje narodnosti niti za svoje katoličanstvo . . . ! To se pravi z drugimi besedami: meni ni toliko, ali ostanem katoličan ali ne — da ostanem le Slovenec, pa je dobro. 0 ti _sveta narodnost!" Koliko torej naši narodnjaki marajo za dušo. marajo za vero — za katero pa venuar pravijo, da se hočejo bojevati —, marajo za nebesa, ali se menijo za pekel? Kaj pomaga človeku, je Gospod govoril, če ves svet pridobi. svojo dušo pa pogubi? Boritelji slovenski pa so vse drugačnih misli: raje sem Slovenec v peklu, kakor neslovenec v nebesih. To so preroki slovenske sreče. Morda tisti, ki je to pisal še mislil ni, kaj je pisal — ali pisal le je. Brez verska beseda kipi iz strastnega serca! Gorje nam. dosihmal še vernim Slovencem, ako se bodo taki nauki med nami raz- širjali. Kmetu sicer tako kmalu izbili duše ne bote. ali nazadnje se tudi dobro zabit žebelj omaja, če se le vleče in tolče. Pa tisti, ki gosposko suknjo nosijo. so tudi ljudje in imajo tudi dušo. Takih bode največ to bralo, in to verjelo. Ta prostomišljaški časnik naklada na voz. in dobro veste, kam jih bo peljal. Mladim, kterim je beseda „sveta" v nesvetem listu, lahko postane tudi narodnost „sveta!" Res, Slovenci smo v nevarnosti! Verhu tega — za ocvirek svoje modrosti — pa si upa tisti pisec terditi, da ne peša vera med Slovenci, ali vsaj: da noče verjeti tega. To njemu radi verjamo, ker vidi se mu. da ima katekizem v mezincu. Ko bi gospodje v Ljubljani šli katerikrat kerščanski nauk poslušat, utegnili bi kako bolj modro zapisati. Nekdo Vaših gosp. dopisnikov z Dolenjskega je pred nedavnim časom terdil, da preveč zabavljamo čez liberalce, pa premalo molimo za-nje. Jaz sem tudi njegovih misli. Pozabavljal pa sem tu nekoliko samo za to, da tembolj spoznamo, da je nam res molitve potreba. Molimo za Slovence, da bi njim Bog ohranil čisto vero. Prav posebno pa se spo-minjajmo naših nesrečnih kolovodij, ali kaj so že, ki so s svojo vero na kant prišli. Tema nastaja, grozna tema. Fiat lux! Sedaj v adventu mislimo na našega Odrešenika, ki je prižgal nam luč sv. vere, — naj njegova milost razsvitljuje naše „omikance", da bi ostali zvesti sinovi matere katoliške Cerkve. J. M. Iz Blok, 29. nov. (Zahvala, in še kaj.) Prejel sem zbirke „Zgod. Danice" 74 gld., po miigsp. proštu dr. Ant. Jarcu pa 2 vreči obleke in 40 gld. denara za pogorelce v Radleku. Bog bogato povemi milim dobrotnikom na duši in na telesu vse njih prav blage darove! Bog povemi tudi trud, ki ga imate z nabiranjem in pošiljanjem! — Bog blagoslovi dobrotnike! .Danica" ponuja usmiljene brate — pa v Loko! Tam imajo že to in to, jih ni tako treba. Naj pridejo raji k nam; dam jim posestvo. — stane okoli 6000 gld. Hotel sem imeti „ usmiljene sestre." — pa naj bodo „usmiljeni bratje." Janez Kaplenek. župnik. Černonielj, 6. grudna. (Poterdilo in prašanje.) Naznanjam, da sem poslanih 28 gld. resnično in hvaležno prejel za pogorelce. Samo to vas prosim, naznanite mi, katerim pogorelcern je ta denar namenjen. ker v naši fari ni bilo ravno nobenega posebnega požara; drugej po Belikranji bilo je pa več požarov. Kakor hitro vaše naznanilo prejmem. bodem skerb imel. da se ta denar nemudoma dotičnim ubogim pogorelcern pošteno razdeli. Viljem Vesel, norm. župnik. Pristave k. Dobivali smo darove s pristavkom: „Za pogorelce pri Černomlju"; nekaj smo pa pridjali iz kacih splošnjih miloščinj. Prosimo toraj dobrotnike. ki so kaj dali v ta namen, naj bi povedali, ktere pogorelce so mislili ? Opomniti moramo, da te zbirke so že nekoliko stareje od najnovejših pogorišč. Kolikor ne bo posebnili odkazov in naznanil, mislimo, da č. g. župnik prav stori, ako jih razdeli Černomlju bližnjim pogorelcern — brez ozira na to, v kteri fari se nahajajo. Vredništvo. Ambrus dne 3. 12. 1800. V nesreči, ki nas je zadela 22. septembra t. L, so lahko Brezodolci. kakor vsi farmani, spoznali silovito moč djanske krščanske ljubezni. Ona res po besedah sv. Pavla rvse premore". Lahko rečem, da se še pri nobenem pogorišču na Kranjskem ni pokazala ta božja hči - krščanska ljubezen — v takem sijaju, kakor tu. Komaj da se je nesreča razodela po okolici, že so plemeniti gospodje duhovni iz lastnega nagiba priredili darovanja za ubode pogorelce. Zlasti v. č. g. župnik Žužemberske fare je našim pogorelcem toliko dobrega storil, da se mu nisem v stanu zadosti za hvaliti. Isto tako tudi drugi gg. v sosedstvu. Kaj naj rečem o verlih Ribničanih in preblagem gosp. dekanu? Resnično, kerščanska ljubezen je pri našem pogorišču obhajala svoj triumf. Ne morem si pa kaj, da ne bi serčno zahvalil enega gospoda, ki si je pridobil za siromake velikih zaslug. Menim našega priljubljenega gosp. okrajnega glavarja, preblagorodnega g. viteza Sch\varza. Po njegovem odločnem prizade vanji je votiral deželni odbor za pogorelce ogromno svoto 2000 gld. a. v. V Novem mestu je isti blagi gospod priredil veselico, ki je donesla 51 gld. čistega dohodka za naše siromake. Prizadjal se je, da je kakor moč hitro razdelil nabrani denar v soglasji z župnikom in srenjskimi možmi. Serčna hvala mu za to! Takemu gospodu vsa čast! Gospod Bog nas je hudo, hudo udaril, pa hitro tudi naše rane zacelil. Predno bo leto minulo, bo vstala vas prenovljena kakor ptič Fenič iz pepela. Zato gre, kaj pa da, pred vsem čast in hvala Bogu, ki ima v oblasti človeška srca, potem pa vsem p. n. dobrotnikom. Žal, da je v tej tolažbi tudi malce pelina, katerega je primešala zavarovalnica ,.Franco Hongroise". Pri tej banki je bilo zavarovanih 9 posestnikov, kateri so redno plačevali primerno visoke premije. Zdaj jim pa imenovana banka odterguje velike svote — do 130 gld. av. v. brez povoda, kajti vse zgorljivo je zgorelo, in ostalo ni nič cenitve vrednega. Dvakrat je bil že zastopnik banke tu, da bi ljudi izplačal, a pogorelci pravijo: „Dajte nam vse, kar nam gre. manj ne vzamemo.u Ker tega ni storil, moral se je verniti, ne da bi ljudi izplačal. Tudi to zadevo bo dognal blag. gospod okrajni glavar. Pisal je generalnemu zastopu, naj izplača pogorelcem vse, ker nema povoda kaj utergovati. Vodstvo banke se sklicuje na to. da so bili zavarovani posestniki za prevelike svote. da se tudi ta uvet (ugovor) spodbije, poslal bo c. kr. okrajni glavar vladnega inže-nerja, da vsa poslopja premeri — in svoj votum izreče. Bog daj srečni izid za pogorelce. Slovenskemu ljudstvu naj bi vsaj ta slučaj od-perl oči. da bi spoznalo svoje prijatelje. Brezovdolsko pogorišče je to jasno pokazalo. Vsak pravi rodoljub stori le svojo dolžnost, ako priporoča kerščanske banke kakor je „Unio Catholica". Pri tej banki je bil zavarovan Martin Hrovat; temu je JJnio Catholica" splačala vse do krajcarja in mu je iz milosti še po-verhu dala 50 gld. a. v. za po pomoti nezavarovani kozolec. Ta banka tedaj je v resnici vredna zaupanja. H koncu si dovoljujem še nekaj dodatka. Ni davno tega, kar sem bral sledeče besede: Naše razmere so najžalostnejše; vže vidimo, da se celi sta novi odtegujejo narodnim podjetjem, in skušamo, da najvzorneje rodoljubje ni več varno pred obrekovanjem ... Ničevost teh besedi drastično razsvetljujejo letošnja pogorišča po Kranjskem. Ker stan duhovski, katerega član je tudi pisec teh verstie. te besede menda izzivljajo, naj konštatujem. da vsi milodari. kar jih je prišlo za pogorelce. z malimi častnimi izjemami, so mi došli od stanu, ki se po onih besedah odteguje narodnim podjetjem. To isto morda tudi drugi tovariši nesreče spričajo. Uprav te podpore bodo rešile cele vasi gospodarske propasti, bodo zopet priljubile ljudem domača tla. da ne bodo trumoma derli v Ameriko iskat si nove domovine in pravega sočutnega rodoljubja. Človek je navajen dandanes mnogih ša v rasti h terditev od neke strani — ali to je uprav vertoglavo — odrekati celemu stanu rodoljubje — čegar rodoljubna delavnost je zgodovinsko znana. Naj končam s serčno zahvalo vsem p. n. blagim dobrotnikom Brezovdolskih pogorelcev. Deus retribuet. Ambrus, 3. decembra 1890. Josip Lavrič, župnik Iz Gorenjskega (V vod novega župnika.) Na Br eznici je bil v nedeljo po sv. Martinu (10. nov.) ondotni novi župnik, čast. gosp. Tomaž Potočnik, vmeščen med tako lepimi in ginljivimi slovesnostmi, da je gotovo primerno, če „Danicaa o tem tudi kaj malega kot zgodovinsko zadevo zapiše v svoje liste. Pravi kneževski sprejem so pripravili Brezničani svojemu novemu čast. gosp. župniku že o prihodu v faro v četertek, 13. novembra. Tik že-leznične čakalnice v Žirovnici razpet je bil čez cesto sprelep slavolok. Ondi pričakala je novega g. župnika obilna množica faranov z zastopniki občine in cerkve na čelu, pozdravila ga je serčno, potem zasedli so pripravljene vozove, in peljali se med veselim zvonenjem in gromečim streljanjem proti Breznici. Blizu farne cerkve, pred farovžem in nad glavnim cerkvenim vhodom bili so postavljeni zopet slavoloki s primernimi napisanimi pozdravi: mlajev in raznoverstnih zastav je kar mergolelo, posebno obilno okinčan je bil z zastavami zali cerkveni zvonik, tako, da so ptujci, ki so se vozili memo po železnici ali veliki cesti, lahko spoznali, da se na Breznici mora veršiti kaj posebnega. Da je tudi šolska mladina, ki je novega gosp župnika pričakala pri slavoloku ob pokopališču, pri sprejemu častno sodelovala, dokaz je in ostane z zlatimi čerkami natisnjeno vošilo na trakovih sprelepega šopka, ki jim je bil poklonjen o tej priliki od nje v spomin. V nedeljo, IG. nov., So je vse to nekako ponavljalo. Ob Dih je slovesno in močno doneči veliki zvon. združen z gromečimi možnarji. jel glasno vabiti prebivalce vse bližnje in daljne okolice k cerkveni slovesnosti. Ljudstvo vabila ni preslišalo. Kraj in okolica že sama na sebi je sprelepa; vreme bilo je rajsko, obnebje čisto-jasno kot ribje oko; - ni čudo. da je prebivalstvo vrelo od vseh strani kar trumoma skupaj. Ob loih je bil novi g. župnik v slovesnem sprevodu med veličastnim priterkovanjem in gromo-vitim streljanjem od belo oblečenih šolaric kot družic, od občinskega zastopa, cerkvenih ključarjev, ter I o čč. gospodov duhovnov spremljan v krasno razsvit-Ijeno in ozališano cerkev. Zarad zgodovinskega spomina navedemo duhovsko spremstvo po imenih. Bili so: Prečastni gosp. konz. svetnik, vodja v Alojzijevišču in c. kr profesor v Ljubljani, Zupan Tomaž; čč. gg.: Dolžan Janez, župnik Ihanski. in Fertin Ignacij. kaplan Mošenski (kot Brezniski rojaki); dalje čč. LrLr. župniki iz okolice: Cono baron Cier-h c i m b iz K» »roške I i« 'le. K e r ž i č Janez z Jesenic, K oš me 1 j .lan »-z iz Begunj. Jereb Frančišk iz Zaspega: — A1 i j a n č i č Valentin, farni oskerbnik na Dobravi. Ažman Šini on. kaplan Gorjanski. pa K a čar Janez, dozdaj domači in prih. kaplan Radovljiški. Po |>rihodu slavnostnega sprevoda v cerkev in po slovesnem klicu Sv. Duha stopi na prižnico ravno omenjeni gosp. domačin. Zupan Tomaž, ki je v zbranem, prav zanimivem govoru, kolikor je bilo moč ob kratkem, naslikal in v spomin poklical zgodovino sedanje Hrezniške fare. ki je nastala iz nekdanje L'od«'nske. Na prostoru, kjer se je postavila čisto nova e«-rkev. farovž in šola. bila je poprej pustinja. Zadnji Rodenski in pozneje pervi Brezniški župnik bil je slavni v. č gos]>. Kristan Franc. Le njihovemu neumornemu trudu se je bilo zahvaliti. da stoji zdaj farna cerkev (ki je bila posvečena sv. Avguštinu dan 1^21 po tadanjem slavno znanem ljubljanskem knezo-škofu. milg. Avguštin Gruber-ju). nekako ravno v sr"di Brezniške duhovnije. Župniku Kristanu sledili so kot župniki čč. gg.: Šoklič Gašper, Pintar Lovro. Kramar Janez, Majer Vinc. in sedanji g. Potočnik Tomaž. O vsakem je vedel povedati ob kratkem innogo častnega, spodbudnega, hvalevrednega. Izmed kaplanov je imenoval le dva, namreč preč. g. Franc Anžl«>var-ja. po čigar prizadevanji se je bil napravil sedanji veliki zvon. in preč. g. Jan. Vovk a, ki je navadno veliko in vspešno delal za izgledno, nravnostno in krepostno vedenje Brezniške mladine, f Pervi je umeri pred nekaterimi leti kot kanonik v X«»vem mestu: poslednji živi in deluje še zdaj ravno tam in v enakem dostojanstvu.") — V daljnem teku govoril je gosp. profesor tudi o P.rezničanih v njih zadnjih SO —40 letih. -*) K sklepu pa se je obemil z vneto prošnjo do novega čast. g. župnika, da kakor so o pričetku poklicali sv. Duha, naj Ga tudi zdaj pri sv. maši prosijo, naj bi vse navzoče napolnil s Svojimi svetimi darovi. — Govoru sledila je slovesna sv. maša. ki je bila sk« nčana z zahvalnim nTe Deum.u V slovesnem spr-vodu bil j»- novi čast. g. župnik spremljen zopet iz ivrkve v farovž. Da je zdaj svoje častitelje prijazno p< gostil, ni treba posebej omenjati. Vez res-ničnega prijateljstva in nekaljene dobre volje objemala je vse goste; ni bilo tudi brez primernih napitnic in serčnih vošil, o katerih Rog daj, da bi se vse vres-ničile in spolnile! Popoldan ob 3eh bile so slovesne večernice. Ljudstva zbralo se je tudi zdaj prav obilno skupaj, in bralo se je lahko vsem z obraza, kako veseli so, da so dobili zopet stalnega dušnega pastirja. Da ima pa novi čast. gosp. župnik res mnogo dobrih prijateljev in znancev, pokazalo se je še popoldan Prišli so ga namreč še pozdravit iz Ljubljane preč. gg.: O. Jožef Bizavičar, gvardijan frančiškanski. Koblar Anton, kurat v dež posil. delavnici, Novak Janez, župnik Radoljški, ter blagorodni gosp. Šubic J. ravnatelj ljubljanske obertne šole, kot bivši sošolec g. župnikov. Le prezgodaj udarila je ura ločitve Proti večeru razšli so se zopet gosti v zavesti, da preživeli so dan. kakoršni so le redki v človeškem življenji, ter navdani serčnih želja, naj bi Brezničane in njihovega novega čast. gosp. župnika edinila vedno vez serčne vzajemnosti, ter osrečeval jih vse dušni in telesni, zdaj časni, enkrat pa večni blagor! — L—k. Št. Klavdi v Minnesotti. (Č. g. II o m ar jeva nova maša) Dopisnik amerikanskega „Wandererja' T ki izhaja v Št. Pavlu v Minnesotti, naznanja: „Vesel dan je bil za nas amerikanske Slovence tu v ,.In-dijan Buch u", ko je naš rojak P. Roman Homar O. S. B. pčl pervo sveto mašo. Presbiter - asistent (arhidijakon) je bil J. Buh, general vikar duluthske škofije; dijakon: J. Trobec, župnik pri sv. Neži v Št. Pavlu; subdijakon: P. Simon Lampe. misijonar med Indijanci v Red Laku; obrednik: P. Ciril Zupan O. S. B., župnik pri sv. Štefanu tukaj. Pričujoči so bili tudi preč. gg.: J. M. Solnce, župnik v West St. Pavlu, E. Nagel, župnik v North - Prairie-u; J. Sla-tinski, župnik v Bro\vervillu, J. Wojicek. župnik poljske fare v Brock\vay-u, kateri je prišel z 20 ministranti; P. Alojzij Hermanutz. O. S. B., indijanski misijonar v \Vhite-Earth-u (na Beli zemlji, kjer je bil prej č. g. Ign. Tomazin); br. Mavrus, 0. S. B. iz samostana sv. Janeza, ter sledeči gg. bogoslovci: F. Jager. M. Bilbanr A. Vilman, J. Seliškar iz semenišča sv. Tomaža. Slavnostno pridigo je imel preč. p. Alojzij 0. S. P>. v slovenskem jeziku, in tudi popoldne je pridigoval preč. J. M. Solnce slovensko. Vsa fara je bila vesela, da se je tamkaj sošlo toliko minesotsko-slovenskih duhovnov. Nam Slovencem ostal bode 27. avgust vedno v naj boljšem spominu/ * Naj Im. dostavljeno tu I«- >«• to-le: Odkar obstoji lara na |{r»-zrini. delovali ^o <>n«li. kakor srno posneli iz starih šema-ti/.mov kot duh. pomočniki naslednji Memingar Anton; Kos AU-š: Ko/man MihaH: llavnikar MaN-vž: Ruliar I'r i mož; Hortnan Jakob; Anžlovar frančišk: Sever Valentin: (jokala Jožef: Mikš Matija: Vovk Janez; itolinar Janez; Kaxl»oršek Jožef (sedanji preč. ». dtkan linijski-: /arnik Matija; Krištofi«'- Lovro; Beiar ložrt: Tavrar Jam/.; liresrori frančišk (dvakrat*; Janezih Janez in Karar Janez. lier/. ko ue. je to tudi versta Urezniških gg. šolskih katelu tov. K« r -»■ dobra misel včasih kar memogrede rodi. menimo, da Im » naki d«»ma»'i zgodovinski podatki, kakor jih je učeni gosp. firott-sor na vedri v svojem govoru, par bolje služili za uk zgodovin« v naših ljudskih šolah, kakor razne povedke iz starodavnih po«an»kili »'asov. o katerih včasih celo učenjaki sami niso edini, ah «•«» resnične. ah izmišljene. pis. ** (lastno >»• sme reči. da je le inaiokatera duhovnija po v>em obširnem Slovenskem dala in posvetila službi oltarja, t. j. tluhovski mu stanu, toliko verlih sinov, kot ravno ona. Njihova mena m delovanja dado pač zgodovini Hrezniške šole obilico «'.x«tn»-?a srradiva. Pis. Razgled po svetu. Družba zoper prekucuhe. Prehude zmote in ro-govilstva se dan danes povsod razodevajo, skrivajo se pa pod razna imena. Radi se imenujejo liberalce, inteligenco, svobodoljube itd. Sicer so znani pod imeni prostomišljakov. socialdemokratov, tudi rudečkarjev itd. Njih namen gre na to, da bi razdjali deržave, prekucnili občinski red, zaterli vero, pograbili premoženje. Se ve. da tega naravnost ne povedo in mnogi, ki z njimi derže, tudi ne vedo, kaj delajo. Ti hudodel-niki vedo, da je katoliška vera med vsim najbolj nasprotna temu tolovajskemu početju, zato so na nekem shodu v mestu Halle na Nemškem kar naravnost sklenili vojsko zoper katoličanstvo. Ako tedaj naletite na ljudi, ki šuntajo, kriče zoper vero, zoper duhovne, zoper papeža: — tedaj veste, kakošne dihurje imate pred seboj! Pri tacih nevarnostih skritih in očitnih sovražnikov so modri katoliški možje na Nemškem sklenili, po vsem Nemškem razširiti družbo, ktere namen bode: zatirati take zmote in rogovilstva med ljudstvom, braniti pa mir in red med družbinstvom. Na čelu te družbe so naj slavniši možje, kakor je n. pr. po vsi Evropi sloveči dr. Windthorst z drugimi poštenjaki, kterih je podpisanih na oklicu kakih d v aj s e t. Neki shod v Ulmu je pokazal, kako silno vneti so katoliški možje na Nemškem za katoliško Cerkev in toraj tudi za imenovano družbo. Sovražni, zoperkatoliški duh. ki se šopiri tudi po naših deželah. pač kaže. kako potrebna bi bila taka vesoljna družba tudi drugod, in ne le po Nemškem. Kongres katoliških zamuroev severo-amerikanskih veršil se je v Cincinatu Navzoč je bil tudi ondotni nadškof. Stavili so sledeče resolucije: Vsem katolikom, brez razločka barve ali plemena, naj bode s pripo-močjo cerkve podeljena pravica do dobre verske vzgoje. (Ali ni to ravno tisto, kakor pverska šola"?) Mestna gosposka naj se ozira na deržavljanske in moralične pravice vsacega deržavljana brez razločka plemena. Druge želje so se zopet ozirale na odpravo sužnjištva v Afriki. Kongres je izrekel sinovsko priverženost do katoliške Cerkve in se je javno zahvalil nadškofu Irelandu, katerega je nazval „pervoboritelja v prid zamurcev." Prihodnji shod bode mesca januvarija 18U1 v Filadelfiji. Framasonstvo v Braziliji. „\Vahrheitsfreundtt piše: Sedaj imajo framasoni v Braziliji tako priliko, zverševati svoje naklepe, kakor še nikdar poprej ne. Tega se tudi že poslužujejo Duhovnom so odvzeli volilno pravico. Civilna poroka je po postavi dopuščena in se mora pred cerkveno opraviti. Katoliška pokopališča so vsakemu prosta, naj bode kakoršne-koli vere (tedaj oskrunovana). Deržavna šola je brez-verska; jezuitje so pregnani in prepovedano je vsta-noviti kakoršen koli samostanski ali cerkveni red. To je še-le začetek; kaj pa bode še sledilo, je že razvidno iz tega. kar se godi. Eusko. Vilenski škofHrynie\viecki, ki je bil s svojega mesta od ruske vlade odstavljen in več lčt v Jaroslavu pripert (interniran), dobil je pred štirimi mesci dovoljenje, da se sme podati iz deržave. Prepovedano mu je, še kedaj verniti se. Peljati se je moral čez Moskvo, Tulo, Orel, Kursk, Kiev. Woloczysko. Po poti gaje spremljala množica žandarjev in ogleduhov, ki so prav surovo ž njim ravnali. V Krakovem pa so ga katoličani jako slovesno sprejeli. Med svojimi rojaki bode menda verli spoznovalec našel mir in svobodo, katere je bil oplenjen toliko časa. Francosko. Kardinal Lavigerie se je nedavno v neki napitnici do vojaških častnikov v Algiru izrekel nekako prijazno do republike, kar pa je med francoskim duhovstvom le malo sočutja našlo. Pri pariškem nadškofu je bilo pred malo dnevi zbranih 87 prelatov in med njimi jih je bilo samo enajst zadovoljnih z Lavigerievo politiko. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec december (gruden). a) Glavni nameni: Cerker na Japonskem. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) ( Konec.) Misijon na Japonskem je že zdavnaj sprejet v družbo molitvenega apostoljstva. ter slovesno presv. Sercu Jezusovemu posvečen in daje od dneva do dneva večje upanje. Kavno sedaj se nam naznanja, da se bo v kratkem v japonskem cesarstvu vstanovila redna hierarhija (duhovska vladal in ravnokar so dosedanji apostolski vikarji — ki bodo kmalu odlikovani z imenom škofov -— imeli svoj pervi zbor (sinodo). Člen 28. nove japonske vstave, ki jo je mikado (vladar) to leto izdal, naznanja slovesno splošno versko prostost. Tako naj torej ta mesec udje molitvenega apostoljstva presv. Serce Jezusovo še bolj zaupljivo prosijo po priprošnji sv. Frančiška Ksaverija za cerkev v Japanu in terdno naj upajo na novo bogato žetev duš v teh daljnih deželah, katere so s kervjo toliko toliko mučenikov pokropljene. Marsikateri so ž«- semenišču v Nangasaku poslali bogato podporo, in to je dobro in potrebno. Še bolje in potrebnejše pa je Gospoda prositi, da bi poslal delavcev v svoj vinograd in da bi navdušil serca blagih mladenčev. ki bi vse svoje moči in zmožnosti posvetili delovanju v tem. tako dolgo neobdelanem delu njegovega velikega vinograda. Da bi pač aposteljnov Kristusovih ne osramotila prednost otrok tega sveta, ki že skozi :»0 let zopet odperto kraljestvo za svoje koristi uporabljajo. b) Posebni nameni: 16. S. A tlela j a. .Duhovni in obhajauei". Zvesto spolnovanje meščanskih dolžnosti. Posvetuj aške družine. 17. S. St urini j. Škofje njihovi podložni. Duhovska posvečenja. Psuiiljene sestre od sv Križa. IS. S. V iin i bal d. Cerkev v severni Ameriki. Zatiranje žganjarske kuge. Igri in pijančevanju udani mladenči. 1!». t S. Timotej in S. Mavra. Previdnost in serčnost za duhovne pastirje v boju proti velikim napakam. Dobre učiteljske moči za več jako važni n sol 20. t S. Te o t i 1. Sprava za pohujšanje velikih mest. Šolsko vprašanje iu posoj več šolskih zadev. 21. IV. ad v en t na nedelja. S. Tomaž, apost. Spoštovanje do opominjevanj namestnika Kristusovega Vstanovitev več društev. 22. S. De metri j. Večja vdeležba moških pri eerkvenili pobožnostih. Po krivem preganjani. < Mstranjeuje slabih časopisov in knji". 23. S. Viktorija. Premairanjc hrepenenja po veselieali. Družinski očetje, ki so svoje dolžnosti pozabili, iu malopridni otroci. Znanstveno podvzetje. 24. Sveti večer. Predniki samostanov in ujihovi podložniki. Spreobernjenje vplivnih oseb. Mnogo takih, ki so brez stanovanja in službe. (Konec nasl.) II Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljiv** priprošnje N. lj. 0 kr., po pošti 5 kr. več. — V prijaznem zvezčiču je 13 lepih in spodbudnih božičnih pesem, kterim na koncu je tudi blazega Jan Volčiča naj zadnja pesem. Sicer pa imeni znanih in slovečih vglaševalcev, P. P. Angelika in 1 Ing« lina. lično delce najbolje priporočate. Naj tedaj Slovenci pni v pridno sežejo po tem novem delcu. Iz Ško§e Loke Čast. gosp. mestni župnik J. Tomažič, zarad praznika zaderžan iti na pogreb gosp. Ternovskega župnika Fr. Karuna, svojega prijatelja, )•• zato 10. t. m. opravil zanj slovesno černo mašo z biljami Tako tudi čast. g. župnik Karol Lapajne ki do prihoda nov. čast. gosp. župnika") opravlja v Ketečah), bivši kaplan pokojnega župnika Karuna. je »»pravil zanj černo mašo in „Libero.u Ambrus. S« tč na zahvala dobrotnikom za zopet poslani lepi dar (117 gld. ">() kr.) našim pogorelcem. P.og plati! Jos. Lavrič, župnik. c. Al Kumer >e bode menda preselil v Reteče Se le ob iioVt-m letu. Č. g Fr. Ksav. Bajec, ki je nedavno v cerkvi sv. Neže imel novo mašo. je zarad nadaljnih bogo-slovskih naukov odrinil na katoliško univerzo v Vašington. Tako naznanja „Wander/ v Št. Pavlu 2. okt, Iz rimskega Martirologija. (13. mal. serpana.) V Sevili (Hispalis) sv. Hermenegild, sin visigotovskega kralja Leovigilda. Ta kralj je bil vdan arijanskemu krivo verstvu, ker je bil pa njegov sin Hermenegild zvest in stanoviten katoličan, ga je dal neusmiljeni krivo verski oče v ječo zapreti. Na veliko noč so prigovarjali Hermenegildu in ga silili, da naj bi iz roke arijanskega škofa prejel obhajilo; ker se pa v to ni vdal, je bil na povelje odpadnega očeta ob glavo djan, in tako je časno krono z nebeško zamenil. V Pergamu v Aziji ss. mučenci: Kar po, škof v Tijatiru. dijakon Papilij in Agatonika, pre-blaga sestra njegova. Agatodor, njihov služabnik, in še mnogi drugi, ki so bili raznotero terpinčeni zarad stanovitnosti v sveti veri in poslednjič s krono marterstva ozališani. To se je zgodilo o preganjanji Marka Antonina in Lucija Avrelija Komoda. 0 tem preganjanji je v Rimu smert preterpel čudovito sveti mož Justin, modrijan. Dokončal je bil druge bukve v brambo naše svete vere in jih izročil omenjenima cesarjema, potem je še ustmeno vero nepremagljivo zagovarjal. Po lisičnosti nekega Krescencija, čegar ostudno življenje je Justin grajal, je bil le-ta zatožen, da je kristjan, in prejel je palmo mučenstva za svojo zvestobo v veri. Ravno ta dan so preterpeli smert mučenstva : s s. M a k s i m , Kvinktilijan in Dada, o pre-ganjanji cesarja Dioklecijana. V Raveni sv. Uršo, škof in spoznovaleč. To so častitljive luči tudi dan danes, zlasti še mlajšim katoličanom, kteri tako radi potegnejo s prostomišljaki in so s tem izdajci sv. vere, za ktero je življenje dalo toliko milijonov katoličanov! Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. župnik Jan. Kapuz 2 gld, Fr. D. 50 kr. — A. V. 10 gld Za pogorelce v Drenovem dolu: Past. gosp. vik. Karol Cigon 1 gld. 20 kr. Za pogorelce na Radovici: Fara Goriče 3 gld. Za pogorelce v A m brusu: Fara Goriče 3 gld. Za pogorel ee v Radleku, v Bloški fari: Fara Goriče 2 gld. Za pogorelce v Danjah: Fara Goriče 2 gld. Za najbolj potrebne pogorelce: A. V. 100 gld. Z a Marij a n i s č e : V. č. Janez Miiller 20 gld. Za pariško b r a t o v š č i n o z a d n s e v v i c a h : Iz Krope 30 kr Z a V i n c e n e i j e v o d r u ž b o : Iz Krope 1 gld. (Drugi dar. prih ) O Uovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.