FEBRUAR
1	S Ijmncij
2	C SveJnica
3	P BUiž	+
Andrej, Ko«.g 5 V 1. Prcdpohtna" « P Dorotejo T T Romun ld
8	S Janez iz Mate
9	ft A polonija
10 P Skolastika + 3 U Lnrflka M. B.
12	V 2. PrcdpOBtna
13	P Line. r.. Jordan U T Valentin
15 S Faustin 10 C JuUjan«
LOVEN
mM SLOYENSKI UST M XMERIKI
Wetlo: 7« vtro ta **rod — h pravico ta ruMč* — pa boj* U nt*0*l
GASILO SLOV KATOI1 DEEAVSTOC Y!MffiRIKI IN URADNO GCASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. M0H0KJ2 S
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. _ __'(.Official Organ of font Slovenian Organizational
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
(NO.)
CHICAGO, ILL., TOREK, 14. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 14, 1939~
LETNIK (VOL). XLVIII.
Pogreb pokojnega papeža se preložil od srede na torek. — Stotisoči obiskujejo mrtvo truplo v katedrali sv. Petra. — Kardinali se zbirajo k izvolitvi novega papeža. — Med volitvami kardinali zaklenjeni.
Vatikan. — Truplo papeža Pij a XI,, kateri je, kakor je Mo zadnjič kratko poročano, (1mrl pretekli petek na posle-(licah napada srčne nslduhe, ki je sledila nekajdnevni in-fluenci, je bilo na dan smrti Oronešeno v sistinsko kapelo v Vatikanu. Takoj "drugi dan }3ft je bilo položeno na mrtva-ski oder v katedrali sv. Petra, ^jer je bilo zaradi ogromne velikosti te cerkve omogočeno. da je večje število vernikov lahko napravilo zadnji °bisk pri truplu. In ljudstvo *e je v polni meri poslužilo prilike ter je v stalnem to-dohajalo k rakvi, da vidi Se enkrat obličje priljubljenega velikega papeža. Nad 100,-'°0 ljudi je prišlo k rakvi v Nedeljo in podobno število se pričakuje tudi v ponede-'J'ek in torek.
v Pogreb je bil sprva dolo-een, da se bo vršil v sredo, a v nedeljo se je načrt izpre-^enil ter se je sklenilo, da bo Pogreb dan prej, v torek.
Truplo papeža je oblečeno v beli volneni talar, s površno ^ljo, obrobljeno z zlatom.
glavi ima mitro, na rokah, 7 so sklenjene in drže križ, rdeče rokavice. Na vsaki Ktl'am rakve stojita v pozoru ]2° dva stražarja, oblečena v j^dnjeveško uniformo, s čebelo na glavi in potegnjeno Libijo v roki. V nedeljo se je vršila prva 'ovesna maša za pokojnika v ^atedrali sv. Petra. Slučaj je •°tel, da se je vršila ta dan v ®J" cerkvi mrtvaška maša, do-lfti je bilo še pred par dnevi načrtu, da bo v nedeljo ju-"ejna maša ob 18. obletnici, j ar je bil pokojni papež kro-Enako je smrt prekrižala il^rt za konferenco vseh ita-.'•^nskih škofov, ki bi se bila ^ela vršiti preteklo soboto; °3ti škofov je na poziv že £%>elo v Rim, toda namesto *°nferenci bodo prisostvovali °£rebu. k
^^dinali poklicani k volitvi novega papeža
■ Takoj po papeževi smrti so ^ uradno poklicali v Vatikan J1- kardinali, razkropljeni po ^•em svetu, da izvolijo nove-tu vrhovnega poglavarja kavi e cerkve. Nominalno šte-v?*0 kardinalov je 70, toda to t0*vilo je redkokdaj polno;
casno je vseh živečih kardi-c,lU°v 62, od katerih jih je v ? Italijanov, 6 Francozov, 11 Je Nemci, trije iz Zed. dr-• v «1 v raznih drugih deže-
Jah
sta^
Je v vsaki
po eden. Po ^ tradiciji so bili doslej .'aPeži izvoljeni izmed itali-^n»kih kardinalov. Bržkone (]. bo ta tradicija ohranila tu-Dri sedanji izvolitvi, dasi domneva kot možnost, da 0&»9 biti chicaški kardinal
t»a
undelein izvoljen. Vendar to dokaj neverjetno, It J}} v tem času, ko je celo jan1J,an težko shajal z itali-0 vlado; tujezemec bi 1 še znatno večje težave. °'itov sama se ima po določ-
bah pričeti najkasneje 18 dni po papeževi smrti, torej v sedanjem slučaju 28. februarja. Med volitvami samimi so kardinali zaklenjeni v takozvani konkla-vi, ki je del vatikanske palače. Dokler ni volitev končana, ne sme noben kardinal konklave zapustiti in tudi ne občevati z zunanjim svetom. S seboj smejo imeti kardinali vsak po enega tajnika in enega slugo. Tudi posebni spovedniki in zdravniki so v prostorih nameščeni za skrajno silo, vendar pa število vseh oseb v konklavu ne sme presegati 250. Le v slučaju resne bolezni sme kak kardinal zapustiti prostor. Živež in druge potrebščine dobivajo skozi štiri odprtine, določene za ta namen.
Dvetretjinska večina potrebna za izvolitev
Za izvolitev novega papeža je potrebna dvetretjinska večina glasov; vsak kardinal ima po en glas in v sedanjem slučaju bi bila ta večina 42 glasov. Po štirikrat na dan kardinali oddajo glasove. Dokler ne pridejo do omenjene potrebne večine, se glasovnice sežgo skupno z mokro slamo; na ta način pride iz dimnika črn dim in po tem ljudstvo zunaj ve, da papež še ni iz-volj en. Kadar pa se pride do dve tretjinske večine, se sežgo glasovnice same, brez slame, in beli dim, ki pride na ta način iz dimnika, naznani, da je cerkev dobila novega poglavarja.
Novi papež si takoj izbere pa-peško ime; slovesno kronanje pa sledi prihodnjo nedeljo ali praznik po izvolitvi. Od smrti prejšnjega papeža do kronanja novega vodi upravo cerkve pape-ški tajnik skupno s tremi drugimi kardinali.
Staro prerokovanje o papežih
Ob tej priliki se zopet posveča pozornost nekemy prerokovanju, ki ga je izrekel sv. Malahij v letu 1139. O tem svetniku se trdi, da je imel prikazen, v kateri je videl vse bodoče papeže od 1143 naprej. Zaradi tega, ker so se njegova prerokovanja svojevrstno izpolnila glede zadnjih par papežev, je svet tudi postal pozoren na nje. Tako je bil Pij IX. imenovan "Križ s križa", in v resnici je imel ta papež "križ", ko mu je Italija vzela njegove časne posesti. Naslednji papež, Leon XIII., je bil "Luč iz nebes", kar se je skladalo z njegovimi navdihnenji, ki jih je imel. Pij X. kot "Goreči ogenj", je bil v resnici gorečnost sama, zlasti za sv. zakrament. Naslednji, Benedikt XV., je bil imenovan "Vera opustošena". Ako se pomisli, koliko je vera trpela tekom svetovne vojne, se razvidi, kako resnično je bilo prerokovanje. O pokojnem papežu se je glasilo prerokovanje "Neustrašena vera"; njegovo življenje je dokazalo to dejstvo. O bodočem papežu pa pravi prerokovanje, da bo "Pastor Angelicus" — Angelski pastir. Bržkone se na to nanaša na njegovo pobožnost. -o-
•Širite amer. slovenca'
Rev. Frančišek Turk, župnik v San Francisco, umrl
V nedeljo dopoldne je nas brzojavno obvestil naš prijatelj g. John Bartol, iz San Francisco, California, da je tamkaj preminul v noči med soboto in nedeljo tamkajšnji občeznani dolgoletni slovenski župnik preč. g. FRANČIŠEK TURK.
Podrobnejše poročilo o njegovi smrti in njegovem dolgoletnem dušnopa-stirskem delovanju, bo gotovo kdo poslal pozneje.
Preč. g. Frančišek Turk, je rodom iz lare Stopiče pri Novem mestu na Dolenjskem. V Novem mestu je pohajal gimnazijo, nakar je kot mlad dijak odšel v A mori ko, kjer se je vpisal v šentpavelsko semenišče in tam dovršil duhovniške študije. V mašnika je bil posvečen v St. Paulu, Minn. 12. junija 1903. Nato je odšel v Californijo in je v San Francisco ustanovil slovensko - hrvatsko župnijo in postavil vsa potrebna poslopja. Leta 1906, ko je silni potres razdejal San Francisco, je isti razdejal tudi slovensko naselbino. Pokojni župnik Turk se je sam komaj rešil. Pozneje je zopet pozidal in upostavil vse na novo na ta-kozvanem "kranjskem hribu", kjer se je žrtvoval in deloval blizu štirideset let.
Žalujočim faranom tam ob plavem Tihem morju izražamo naše iskreno sožalje. Vrlemu pokojniku služabniku Gospodovemu pa bodi Vsemogočni obilen plačnik za vse kar je storil za svoj ljubljeni narod. R. I. P.!
Iz Jugoslavije
Velika sleparstva lažnega lesnega trgovca, ki je jemal za aro kar cele tisočake od raznih trgovcev. — Divjačina dela kmetom in posestnikom po Notranjskem veliko škodo. — Smrtna kosa in drugo.

Predrzen slepar	jo ljudje po 10, 12, 18 ali ce-
Laze, 20. jan. — Po Zasav- lo 22 kos5ut in jelenov v enem iu ie zadnie čase slenaril ore- tropu- Lahko si predstavlja-

DELO ZA MIR V ŠPANIJI
Upanje, da se bo mir dosegel že ta mesec.
London, Anglija. — Anglija, skupno s Francijo, neumorno deluje na to, da se vojna v Španiji v čim.najkrajšem času konča, da se s tem odstrani stalna nevarnost, ki preti Evropi od te strani. Kljub zatrjevanju voditeljev v španski vladni armadi, da i'e bo odpor v srednji Španiji nadaljeval, se trdi, da so pogajanja z generalom Fran-com toliko napredovala, da utegne priti do miru že ta mesec, morebiti celo pred koncem ~„ega tedna. Po posredovanju Anglije so se vladne čete na otoku Minorki zadnji petek podale nacijonalistom, da so ti "brez boja lahko zasedli otok.
PRIMEREN IZRAZ SPOŠTOVANJA
Annapolis, Md. — Država Maryland je znana kot "zibelka katoličanstva" v Ameriki in ob papeževi smrti je svoje k atoličanstvo tudi dejansko pokazala. Državna zakonodaja je namreč zadnji petek sprejela resolucijo, v kateri se je izrazila "globoko žalost", na kar se je sklenilo, da se zasedanje za konec tedna zaključi, da se s tem izpriča,kako se država zaveda velike izgube, ki jo je utrpel svet.
PREDSEDNIK IZRAZIL SOŽALJE
Washington. D.C. — Po naročilu predsednika Roosevelta ie državni tajnik Hull zadnji petek poslal sožalno brzojavko papeškemu tajniku, Pacel-liju, v kateri se je povdarilo, da si je papež Pij "s svojimi visokimi duhovnimi lastnostmi in gorečnostjo za mir in strpnost pridobil srca vseh plemen in veroizpovedi."
-o-
MESTO NIMA DENARJA
ZA SNEG Chicago, 111. — Osrednje "odstvo WPA je zadnji petek končnoveljavno odklonilo prošnjo mesta Chicage, da bi se uporabilo 20,000 delavcev na WPA za odstranjevanje snega, ki še zdaj leži po chica ških ulicah od zadnjega me-teža. Pri tem se je povdarilo, da je kidanje snega zadeva mesta samega in • da se fede-valna ustanova ne more s tem baviti, pač pa, da je vodstvo WPA pri volji, odstopiti delavce mestu, a moralo jih bo tudi plačati mesto za ta čas.
PO KALSVETU
—	Vatikan. — Tekom svojega 17 letnega vladanja je pokojni papež Pij izdal celih 29 enciklik, od katerih je vsaka v resnici rriojstersko delo. Med njegovim papeževanjem je bile imenovanih nad 30 novih svetnikov in tako po pravici zasluži naslov "papež svetnikov".
—	London, Anglija. — Po obisku, ki ga ie nedavno napravil angl. min. predsednik Chamberlain pri papežu, se je ugotovilo, da je Chamber-lainova tašča katoličanka, in sicer je prestopila v katoliško cerkev po svojem bivanju na Ir?kem.
—	Praga, Češko-Slovaška. — V neki vasi blizu Geiers->erga, ob sudetski meji, moralo verniki, kadar gredo v cerkev, imeti potni list. Nova meja je namreč potegnjena tako, da je vas sama v Nemčiji, dočim je cerkev na Če-Jko-Slovaškem.
—	Burgos. Španija. — V tukajšnjem mestu, ki je sedež nacionalistične vlade, je bil pred kratkim posvečen v škofa Florentino Esparza, ki je bil imenovan na neko škofijo v Indiji.
I NOVA ZASEDBA JAPONSKE
Važen otok ob južni Kitajski
v japonskih rokah.
Tokio, Japonska. — Zadnji reden so japonske čete izvršile novo zasedbo, ki ni samo Kitajski v škodo, marveč nje posledice utegnete občutiti tudi Francija in Anglija. Polastila se je Japonska otoka Hainan, in sicer ga je dobila brez vsakega boja. Ta otok leži ob južnem koncu Kitajske iu ie važen zato, ker se z njega lahko ogroža bližnja posest Francije in tudi prehodna pot Anglije. Angleška kolonija Hongkong je samo 300 milj oddaljena. Značilno je posebno še to, ker je otok smatrala Francija pod svojim pokroviteljstvom.
Mestni uradniki pa pravijo, da za to s vrh o ni nič denarja v blagajni, in se bo moral ra-
1 iti denar iz sklada za čiščenje smeti.
ZDRAVNIK NAPRAVIL HRUPU KONEC
Kansas City, Mo. — Po celi deželi znani zdravnik, dr. L. Clendening, je izgubil potrpežljivost. Dan za dnem, teden za tednom je moral, kakor pravi, poslušati ropot, ki ga je delal neki stroj, kateri je stal pol bloka daleč od njegovega doma in ki pa je upo-eabljala skupina WPA delavcev, in to mu je šlo končno tako na živce, da se je odločil za skrajnost. Pograbil ie zadnji petek sekiro in se spravil nad stroj. Bil pa je seveda hitro aretiran pod obdolžbo, da ie poškodoval federalno lastnino in ' motil mir". Po zaporu štirih ur je bil izpuščen rod bondom $1000.
ARMENSKI PATRIJARH UMRL
Jeruzalem, Palestina. — V •-tarosti 65 let je zadnji petek j reminul tukaj patrijavh armenske cerkve, Th. Kušakian. Poleg armenskega patrijarha sta v Jeruzalemu še dva druga, namreč pravoslavni in latinski. Armenski patrijarhat je v tem mestu nad 900 let.
ju je zadnje čase sleparil predrzen lesni trgovec, katerega je prijavil oblastem litijski gostilničar in lesni trgovec Vojko Šribar, ki je kupil od njega dva vagona oglja, dal neznancu visoko aro, pa ni bilo ne oglja ne denarja. I<ra ta način je slepar goljufal še več kot ducat lesnih trgovcev' po Zasavju, Celju in Savinjski dolini. Zglasil se je goljuf tu di pri gostilničarju in lesnem trgovcu Brezniku v Lazah in mu ponudil vagon oglja in vagon kostanjevega lesa. Izdajal se je'za lesnega trgovca Andrejača iz Vintarjevca pri Šmartnem. Brezniku je bil mož všeč, dasi se nista še nikoli videla. Goljuf je izpovedal, da kupčuje tudi s Kresnicam, ki so mu svetovali, naj stopi k Brezniku v Laze. Breznik in tujec sta se dogovorila zaradi cene in dobave. Breznik je odštel tisočak za aro. Ko je minil rok dobave, ni bilo ne lesa, ne oglja, ne opravičila. Seveda je zdaj Breznik dognal, da ga je neznanec ociganil. Po Brcznikovih poizvedbah se je odkrilo še več sleparij. Tako je v vrsti prizadetih tudi lesni trgovec Gavtroža iz Zadobrove pri Devici Mariji v Polju, ki ima zelo živahne trgovske stike z Zasavjem. Tudi sevniški župan in lesni trgovec Trupej je prijavil, da je bil pri njem na pogled zaupanja vreden mož, ki je ponudil oglje naprodaj. Neznanec je dobil tisočak are, oglja pa ni od nikoder. Orožniki so zbrali precejšen seznam lesnih trgovcev, ki so prizadeti od drznega sleparja. Oblastva so že našla prave sledove. Okrog nekega o-sumljenca se bolj in bolj zožuje mreža in je pričakovati, da bo slepar prav kmalu razkrinkan.
-o-
Prizadeti
Stari trg, 20. j ah. — Loška dolina je bolj malo znana nižjim slojem, ker je pač odda-'jena od železnice. Tem bolj ]o poznajo športniki in zlasti lovci, ker je po tukajšnjih širnih gozdovih nešteto jelenov, srn, zajcev, tudi medvedov in divjih prašičev. Včasih se zateče tudi kakšen volk iz južnih krajev, pa jih naši lovci hitro iztrebijo.
Jelen je bil uvožen v naše gozdove pred kakimi 85 leti iz drugih krajev Sn sicer zs samostojno lovišče graščine Snežnik. Tedanja uprava graščine je žival, ki jo je dobile od drugod, imela v svojih širnih gozdovih, ki so bili ot neji kmfečkih gozdov ograje ri. Plot je počasi razpadel h jeleni so se razpršili tudi \ kmečke gozdove, njive ii travnike, kjer je bila tečnejšt paša kot v gozdu.
Niso redki primeri, da vidi-^
mo škodo, ki jo povzroči tako krdelo, kadar pride na njive in pašnike. Kje naj dobi hrano taka tropa sedaj, ko leži sneg, kakor na mladih jelkah, na brestu, javorju, bukvi in leščevju. Razumljivo je, da je v kmečkih gozdovih večja škoda kakor v graščinskih, ker leže večinoma nižje in bližjo naselij. Skozi vse poletje se je tu pasla pa se tudi sedaj pozimi noče oddaljiti od tega pašnika. Čim bo skopnel sneg, «e bodo jeleni pasli na detelji n oziminah. prišli bodo v sa-oovnjake ali na njive, kjer bodo požrli semensko peso in korenje. Pasli se bodo vso pomlad in poletje na pšenici, c-vsu, prosu, ajdi, koruzi in ?pet na pesi, repi in korenju, dokler bo kaj ostalo na njivah. Kmet se utegne tega u* braniti le v primeru, če po-tpravi vse napol zrele sadeže domov. V nasprotnem! prime-ui pa se mora pravdati z lovskimi zakupniki.
-o-
Nesreča
V	ljubljansko bolnico je bil pripeljan pred kratkim Ivan Šubelj iz Luč, ki je livairski pomočnik v Ljubljani. Razbeljena tekoča kovina se mu ie po nesreči razlila po nogi in ga hudo poškodovala.
Smrtna kosa
V	Grahovem je umrl Anton Rutar, trgovec in posestnik. — V ljubljanski bolnici je umrl Anton Fritz, strojni mizar. — V Žabnici je umrla Helena Porenta, mati g. žup, nika Antona Porente na Vačah. — Na Meljskem hribu y Mariboru je umrla Marija Lenič, stara 60 let.
Padec z lestve
Frančiška 'Skok; i o letna vmičarjeva hčerka iz Dobrine, občina Zetale v ptujskem okraju, je doma plezala p0 lestvi Nenadno je izgubila ravnotežje in padla na tla tei< fe hudo poškodovala.
—■—-o---
Neprevidnost
V	stanovanje šivilje Fanike Vrbovšek v Celju se je priklatil neznanec, ki je prosil za prenočišče. Gospodinja mu je to takoj obljubila in mu že pripravila soročno torbico, iz katere je hitro izmaknil -100 dinarjev, «o nato poslovil od gospodinje, da mora Še v mejo m da se bolj pozno vrne. < a ga ni bilo.
Tatvina
V	Ptujsko hiralnico se je ieke noči prikradel neznan at, ki se mu je zahotelo ko-<o.šje pečenke. Vlomil je v cokošnjak in si nabral deset \ajlepših in rejenih petelinov...
-o--
širite amer. slovenca'
ItS" „',%' T'"' "V'"i Vn' Fttu pm ? ".Js,
jWreff *
. . . Nekako istočasno, ko sta Tliomo iti Lal Tajk prišla, v dolino, je Tarzan privede! svoje potnike na okraj džungle, odkoder so zagledali velikanski Tucn-Baka. "Ta jc!" je zavpila Ma-gra.- "Prepovedano mesto leži v notranjosti." "Kako veš?" vpraša Tar«
- "Radoveden sem," je čez.nekaj časa zopet začel govoriti A tan Thome; "kaj ^bo napravil Tarzan, ko se sreča s pošastnim" duhom." Lal Task ni odgovoril in tako sta skorb molče prišla srečno v dolino, kjer ju je čakalo novo presenečenje. Kak ducat neznanih belih vojakov ju jc liueilkrat obkolilo . . .
i,


Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustan®vljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razan nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za Cftlo leto -------------------------$5.00
Za pol leta----------------------------2 50
Za fiotrt leta _________________________— 1.50
* 2a Chicago, Kanado In Evropo: ....
Za celo let«____________________________$6.00
Tki pol leta ____________________3.00
Za čfctrt leta _______________________________ 1.75
Posamezna številka
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays.
Mon-
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 !
Subscription
For one year ...................
For half a year
For three months .........................- 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year --------------------------------$6-00
For half year .............:-------------------- 3 00
For three months .......................— 1-75
Single copy ....................................... 3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post Chicago, Illinois, under the Aet of March 3, 1879.
office at
11857 - Papež Pij XI. -1939
Zadnji petek dne 10. februarja 1939. ob 5:31 zjutraj je umrl papež Pij XI., ki ga bo zgodovina uvrstila med najznamenitejše naslednike sv. Petra.
Papež Pij XI. — Aehille Katti, se je rodil 31. maja 1857. v malem mestecu Desio v Lombarcliji na Italijanskem. Bil je četrti otrok, ki se je narodil Frančišku in Tereziji Ratti in so ga krstili za: Ambroža, Damjana in Achilla.
Sv. Oče Pij XI. je kazal svoje zanimanje za duhovniški poklic že v Zgodnji mladosti. Ko je dopolnil komaj 10 let in dovršil osnovno šolo, je bil že sprejet v zavod sv. Petra Mučenika v Milanu. Od tam v semenišče v Monzi in nato v nadškofijsko semenišče sv. Karola. V mašnika je bil posvečen dne 20. dec. 1879. in novo mašo je pel takoj naslednji dan pri sv. Karolu na Korzi v Rimu.
Na to je bil kmalu imenovan doktorjem knjižnice sv. Ambroža v Milanu. .Tu je služboval več časa kot pomožni knjižničar in nato kot prefekt. Nato je nad četrtstoletja opravljal službo samostanega duhovnika zavoda Naše Gospe Marije v Milanu. V tem času je bil imenovan še na razna druga mesta. Leta 1907. je bil imenovan od Sv. Očeta hišnim prelatom Monsignorjem. Leta 1919. pa ga je sv. Stolica poslala kot apostolskega nuncija na Poljsko. To je bila njegova prva diplomatska služba. Težavna, ker bas v istem času je začel dvigati z vso silo svojo strupeno glavo ruski boljševizem.
Nato ga je Sv. Stolica povišala v nadškofa, katero po-svečenje je prejel v Varšavi na Poljskem. V Varšavi je pripravil in uredil konkordat med Poljsko in Vatikanom.
Ko je leta 1921. umrl milanski kardinal Ferrari, je tedanji Sv. Oče Benedikt XV. imenoval naslednikom kardinalu Ferrari, nadškofa Achilla Rattija, katerega je še isto leto v juniju povišal v kardinala. Zdaj se dogodki hitro vrste. Cez dobrega pol leta je umrl Sv. Oče Benedikt XV. dne 22. januarja 1922. in kardinalski zbor — konklava, ga Izvoli 6. febr. 1922. za 261-tega naslednika sv. Petra. Kardinal Ratti je bil kronan za papeža dne 22. februarja 1922. kot Papež Pij XI.
Kot vrhovni glavar katoliške cerkve je imel zelo težavno nalogo. Zgodovina novejše dobe najbrže ne pozna tako težkih burnih časov in preizkušenj, kakor jih je preživljala katoliška cerkev ravno tekom »zadnjih dvajset let. V Rusiji je brezboštvo preganjalo vero na prav satanski način. Domalega vsi škofje in duhovniki so bili zaprti, pobiti ali pregnani. Sledilo je strašno preganjanje katoliške cerkve v Mehiki, pozaprli so cerkve, duhovnike streljali in izganjali. Isto je sledilo nato v Španiji, ki je dotlej slovela kot najbolj trdna katoliška država. Medtem se je pojavil fašizem in nazizem, zlasti zadnji dela na to, da uniči katoliško cerkev v Nemčiji. Bog sam ve, koliko bolečin je pretrpelo radi preganjanj srce Sv. Očeta, katerega te lesni ostanki leže na mrtvaškem odru v večnem mestu Vatikanu.
Poleg vsega tega pa je bil pokojni Sv. Oče Pij XI. velik zagovornik socialne pravičnosti. Veliki papež Leon XIII. je imel v njem zvestega naslednika. Zgodovina bo pisala o njem še čez stoletja kot o velikem prijatelju delavcev in zatiranih. Tekom svojega papeževanja je izdal 29 okrožnic — enciklik, med temi tri posebno znamenite, ki bodo ostale krščanskemu svetu vodnice na družabnem, gospodarskem in politične polju. Prvo izmed teh je izdal, ko je fašizem podjarmil Italijo in začel po svojih fašističnih načelih vzgajati mladino. Tedaj je Sv. Oče naglasil svojo besedo, ter neustrašeno povedal, da pri vzgoji ima cerkev in pa starši glavno besedo in pravico. Mussolini se je pozneje udal ill dovolil cerkvi sodelovati pri vzgoji.
Druga enciklika je posegla v načine družinskega življenja in morale. Obsodil je zlasti civilne poroke, ženitve na poizkušnjo, potem neprimerne ženske obleke, nemoralne slike v filmih, itd. Tudi tit se zdi, da je njegovo očetovsko svarilo precej zaleglo in marsikaj se je obrnilo na bolje tudi tu.
Njegova tretja enciklikd ali okrožnica, pa je radikal no posegla v delavske in gospodarske razmere na svetu. Obsodil je javno zlasti zaposljevanje in izkoriščevanje
otrok in ženstva v industrijah, kakor tudi izkoriščevanje" delavcev od strani delodajalcev. Pozval je svet glede tega k krščanski pravičnosti. Obsodil je gospodarske diktature ter pozival vse merodajne kroge, da je treba deliti bogastvo pravično in ne krivično. Obsodil pa je socializem in komunizem, kot nasprotnika krščanske resnice.
Vse to so' le nekateri bolj vidni njegovi koraki kot papeža. A že ti povedo, da je bil pokojni Sv. Oče velik voditelj, zlasti pa velik ljubitelj in prijatelj ponižanih in zatiranih delavcev. V njem so imeli delavci vsega sveta najboljšega zagovornika in prijatelja.
To je bil Papež Pij XI. vsemu svetu in vsemu človeštvu !
Z njim je zgubila katoliška cerkev enega svojih največjih voditeljev. Delavci in reveži svojega največjega zagovornika in prijatelja.'
Papež Pij XI. je bil največji mož svojega časa, eden največjih dobrotnikov človeštva. Bil je knez miru in pravičnosti !
P. E.:
SVETEMU OČETU ZVONI...
K večnemu miru pobožno sklenil si trudne roke! Z zvonom hvaležno-otožno pesmi otroške zvene...
Kaj je v življenju čutilo tvoje ljubeče srce! Vanj je človeštvo izlilo žalosti grenko morje...
Pevajte blagi zvonovi,
kličite svoje ime!-----
O Pij, blagoslovi v raju sinovske solze/..!
Trnje in križ vdano si nosil,
molil in in prosil----
Danes molčiš!
Vdov in sirot , nisi pozabil, — h Kristu si vabil zbegani rod----
Cerkve sinov žar zmagovite, venec krasi te v zboru duhov! —
ne ter razširjal zanimivo branje in lepe povesti med naš narod, kakor tudi trosil zanimive novice od tukaj, pa tudi iz stare domovine.
Zimo imamo tukaj lepo; malo snega in ne premržlo vreme. — Sedaj sem menda {•ovedjaJa ob kratkem vse, kar je pri nas novega. Pozdrav vsem naročnikom tega lista tukaj in v stari domovini. •
Mary Kotze.
-o-
DOBROTLJIVOST NAŠIH ROJAKOV
Ravno ie minil
NEKAJ VESTI IZ DALJNE
MONTANE
Walkerville, Mont.
Tukaj je kompanija meseca januarja zaprla en večji bakreni rudnik, vsled česar je naenkrat ostalo brez dela in zaslužka 950 delavcev, kar je že precejšnje število. Rudnik je bil zaprt z izgovorom, da kompanija ne more bakra prodati. Kedaj" bodo drugi rudniki prišli na to žalostno pot se ne ve in , nihče pač tega tudi ne želi, kajti s tem bi vsahnili pač viri dohodkov, kar bi bilo katastrofalno za rudarske družine,pa tudi drugi bi bili prizadeti.
Kampanja za list Anglikanski Slovenec se je zopet pričela. Prosim vas, dragi naročniki, da bi vsak izmed vas dobil tukaj po enega novega. So precej lepe'nagrade za nove naročnike, kakor tudi za stare, saj če ste brali, bo vsak dobil nekaj za nagrado. Želim, da bi se naš list razširil v vse katoliške hiše in druži-
Biwabik, Minn.
danes, ko to pišem teden, ko je izšel moj dopis,oziroma prošnja za ubogo vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci, katera je r.ares potrebna pomoči. To je družina vdove po pokojnem Jože Maroltu v vasj Marinčke, fara Rob.
Dragi mi rojaki in rojakinje. Ne najdem besed, kako bi se vam dovolj zahvalila za vašo dobroto in tako hitro pomoč, da ste se tako velikodušno odzvali. Po pravici vam povem, da tega nisem priča-kpvala. Takrat, ko sem brala o tej nesrečni družini sem začela silno oklevati, bi li prosila potom našega lista Amer. Slovenca za pomoč ali ne. Že ^em bila skoro napisala, pa sem pomislila na slabe čase in pa, sem si rekla, ljudje imajo itak vedno kake posebne kolekte in zbirke in so že trudni in siti teh večnih prošenj. Pa pride k meni prijateljica Frances Šerek in me začne navduševati, da nekaj bom že dobila in če bi v resnici se nihče ne oglasil, tako je rekla, pa bo ve me dve nekaj spravili skupaj in nihče ne bo niti vedel za to. — In danes, ljubi moji dobri rojaki, sem tako vesela in če bi mogla tako na glas zavpiti, bi se vam zahvalila, da bi me vsi slišali. Vedite, da moja banka raste iz dneva v dan, že se je nabrala za to revno družino lepa svotica. Od veselja sklepam roke in molim: Oče nebeški, ki ne ostaneš dolžan
kozarca vode, k,i je bil podan iz pravega namena, razpni svoje roke nad te dobre ljudi, blagoslovi jih in jim stotero r ovrni.
Sedaj pa še nekaj. Toliko pisem dobivam in skoro v vsakem me prosijo, da bi jim odgovorila nazaj in nekateri pošljejo celo tudi znamko. Mnogim sem že tudi odpisala, toda oprostite, ker ne zmorem vsem. Vaša pisma bom pa hranila in počasi poskusila vsem odpisati. Zlasti nekateri mi tako lepa pisma pišejo, da me ganejo do srca. — Vsem tistim pa, ki me vprašujejo če sem od tam doma, naj povem, ia nisem. Pač pa sem doma iz vasi Podgorica pri Dobrepolju in moje dekliško ime je Šuštar.
Darovalci in darovalke, kateri so darovali za revno družino vdove po pok. Jožetu Marolt v vasi Marinčke pri Robu so sledeči:
Po !$,2.00 so darovali; Johana Pust, Cleveland, A. Požun, Johnstown, Pa., John Brinšek, Cleveland, O., Louis Beloy, Virginia, Minn-Mary Ver'bek, Whiting, lnd., Mrs. Rose Zakrajšek. Pueblo, Colo. — Po $1.00 so darovali; John Vidergar, Milwaukee; Wis., Mrs. N. J. Vranichar, Joliet, 111.. Angela Sampson, Makinen, Minn., Marv Ahlin, Petersburg, O., Joseph Kuk-man, Chicago, 111.. Mrs. Joh? Kochevar, Virginia, Minn., Mary Panchur, Cleveland, O., Barbara Schweiger. Soudan, Minn., Frank Lustik, Joliet, 111., Louis Smrdel, Mrs. Mary IJochevar, Ignac Trunkel, vsi trije iz Great Falls, Mont., Mrs. Neimenovana, Universal. Pa., Mrs. John Sherlc, Biwa-bik, Minn.,. Mrs. C. J. Propp, Butte, Mont., Mrs. Mary Delale, Biwabik, Minn. Mrs. Neimenovana, Gilbert, Minn, in Louise Vončina, Monroe, Mich., 50. — Mrs. Johanna Kirn, Waukegan, 111., je nabrala' okolu svojih prijateljev in prijateljic lepo svoto $5.00 in tri vdove so poslale iz Forest City, Pa. svoto $3.00
To so darovalci in darovalke, ki so poslali darove na moj naslov. Vsem kličem, Bog stotero poplačaj njihovo velikodušnost in dobroto. Če misli še kateri kaj darovati, lahko še vedno daruje, kajti
je umrla pred tremi leti. Zapušča še tri brate; Antona, Jos. in Johna, ki je prišel na pogreb iz daljne Kalifornije; in je eno leto mlajši od Albi- j na. Poleg bratov zapušča tudi eno sestro. — Pogreba se je udeležilo moško in žensko di-jaštvo višje šole,ker je bil pokojni med svojimi sošolci zelo priljubljen. Vse je jokalo za priljubljenim mladeničem, ne samo slovensko dijaštvo, tudi tujerodno. N. p. v. m.
N.
--o-
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
TO IN ONO
ZOPET JE EDEN NASEDEL
Chicago, 111. — Louis Ami-dei, 673 No. Dearborn st. je zadnjo sredo povedal policiji žalostno storijo, kako je nasedel dvema sleparjema, pri čemer je jzgubil $610. Pred dnevi je naletel na ne-tujca v Lincoln parku, mu je zaupal,da mu je njegov oče zapustil $15,0CK), ki jih ima razdeliti med revne Italijane v Chicagi, in išče kakega poštenega človeka, ki bi mu pomagal pri tem delu. V tem trenotku se približa neki moški, ki je živel skozi tri tedni v isti hiši kakor Amidei, in ta zagotovi tujcu, da je Amidei ravno pravi mož za to delo. Tujec nato zahteva garancijo in Amidei mu drugi dan izroči $610, za kar je prejel škatlo, v kateri je imelo biti $15,000. Ostanek storile je običajen: Tujca več ni bilo na izpregled in v škatljj je Amidei našel — Časopisni papir.
-o-
SPOR GLEDE NADALJNJEGA IMENOVANCA
Washington, D. C. — Med tem, ko je senatska zbornica, kakor že poročano, pretekli ponedeljek zavrnila predsednikovo imenovanje F. Robert-sa federalnim sodnikom v Vir-giniji, se zdi, da bo še en predsednikov imenovanec naletel na podobno usodo. To je Th, R. Amljie, bivši poslanec iz Wisconsina, ki ga je predsednik, imenoval na meddržavno trgovsko ko'misijo. Pred senatskim pododborom, ki preiskuje Amlievo preteklost, namreč nastopajo priče, denar ki trdijo, da se iz njegovih
Nesrečen padec
Cleveland, O. — Rojakinja Mrs. Paul Oblak z Bradley Rd. je tako nesrečno padla po stopnicah, da je dobila težje poškodbe in so jo morali odpeljati v bolnico.
Vile rojenice
So. Chicago, 111. — Pretekli teden so vasovale v naši nasekani vile rojenice, ki so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Joe in Mary Bugas, (roj. Smrekar,) ki živita na Ewing Ave., ter jima prinesle v dal krepkega fantka. ČastitkeJ,
Odborniki fare Marije Vne-bovzete
Cleveland, O. — Cerkveni odbor župnije Marije Vnebo-vzete za leto 1939 je sledeči: predsednik Louis Šimenc,podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Albert Germek, blagajnik John Gril; glavni odborniki so štirje in sicer: Luka Terček, John Terček, Frank Supanik in Frank Drašler.
Požar
Calumet, Mich. — V hlevu rojaka Matt F. Kobeta,ki stanuje na Osmi cesti, je pred kratkim nastal požar. Ognje-gascem se je posrečilo, da so ogenj omejili in se ni razširil še na -druga poslopja. RojaH trpi precejšnjo škodo, ker na^ je ogenj uničil seno.
. Milwauski bolniki
Milwaukee, Wis. — Operaciji se je moral podvreči v Sf Luke's bolnišnici mladi rojaK Benny Korbar s So. 5th St-Operacijo je srečno prestal in
je. že v domači oskrbi.__Na
svojem domu na West Allis So. 90th Street je že dolg" bolna rojakinja Mrs. Rose Može.
nameravam poslati v stari kraj, omenjeni revni družini-ci, enkrat koncem meseca februarja. — Hvala lepa in Bog plačaj!
(Oglas)
Mary Delak,
Box 317 Biwabik, Minn. -o-
ŽALOSTNA VEST Z ELY
Ely, Minn.
Dne 1. februarja je bil tukaj pokopan mlad fant 18 letni Louis Grahek, ki je vsled srčne napake padel na tla na drsališču, ko so dne 28. januarja popoldne igrali tako-imenovani "Broom Bell". V prvem trenutku so vsi mislili, da je na mestu mrtev njegov brat Albin ker sta si zelo podobna. — Pokojni Alojzij je bil sin Mr. Antona in Katari-'ue Grahek. Oče 'je rodom Tanče gore pri Črnomlju; mu-
spisov in govorov razvidi, da imenovani zastopa radikalne :'deje, in da je povdarjal, da se mora sedanji kapitalistični sistem privatnega dobičkarstva pi*evreči, kar mnogi smatrajo kot protiustavno. -o-
—	Sidnej, Avstralija. — Za ledeno antarktično pokrajino cb južnem tečaju se utegne razvidi še diplomatski spor med Avstralijo in Zed. državami. Avstralija namreč trdi, da ima dO teh pokrajin pravico v prvi vrsti le ona.
—	Moskva, Rusija. — Pet aeroplanov uporabljajo sovjetske oblasti, da zalagajo z živežem 100 ribičev, kateri so ujeti na Kaspijskem morju na lieki ledeni .plošči. Ribiči so taborili na ledu ob bregu, a plošča se je odlomila in odplavala z njimi proti sredini.
Smrt rojakinje
Calumet, Mich. — Na svo-ieiii domu v Laurium, je pr|f kratkim umrla rojakinja Mr-> Martin Grašic, stara 62 let Doma je bila v Belokrajini i« je prišla na Calumet precl 40 leti. Zapušča soproga in enega sina, ki živi v Detroitu.
Vest iz domovine
Milwaukee, Wis. — Tukajšnji rojak Mr. Frank Rojščefr 214 East Washington St., jf prejel te dni iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Cerovcu pri Trebelnem umrla dne 16. januarja mati An* Rojšček v visoki starosti ^ let. Zapušča soproga, sina nf posestvu s petimi vnuki in Štiri hčere. Tukaj v Ameriki Pa
zgoraj omenjenega dvema vnukoma.
škof
sina
Byrne iz San Ju««1
uravi: ' "Katoličan, ki mest" katoliških listov čita brerveJ" skih tisk, ne more dolgo vzdi" žati pred nauki paganizma materializma v svetu".
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
zan. "Videla dclflc/
sem' v načrtih," odvrne
Kljub temu, dž si je Magra prizadevala Tarzana odvrniti od tega, da bi, lše nadalje. potovali, je Tarzan sklenil stvar pregledati. V svojih potovanjih po džungli je že bil v velikih nevarnostih, katere je srečno prestal, toda no* bena tli bila tako strašna kot ta, za katero se jc namenil.
Ko so enkrat prišli preko reke, ki jc tekla nedaleč od džungle, se je začel Tarzan vzpenjati po strmi pečini navzgor. Oprijemaje se skal in razpo* klin, je prišel žfe precej visoko. V pler zanju je bil Tarzan pravi mojster. Ko se je ozrl v globina, je naenkrat zagledal nekaj povsem nenavadnega,
Stran 2	AMERIKANSKI' SLOVENEC	Torek, 1-1. februarja 1909
Torek, 14. februarja 1939
AME.RIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
hotieek
J. M. Trunk.
TRETJA NEDELJA V FEBRUARJU
"Glej, zdaj je čas dobro Ugoden, glej,zdaj je dan iz-veličanj.a (2 Korin. 6, 2)".
Dobro porabi čas, ki ti ga Bog daje, da zadostiš za gre-he tvoje. To je čas milosti in -Prave, milobe in usmiljenja, !as> ki ti ga je pridobil Kristus v potu svojega obraza in s svojo srčno božjo krvjo. In M t£m se ti ni treba ozirati na izredna spokorna dela. Ni-ni treba, da mrtviš svoje te'o tako, kakor so delali letniki. Vsako spokorno de-|°» naj bo kakoršnokoli hoče ln še tako malenkostno, hrani v sebi neko skrivnostno, spravno moč, ako si le v stanu Milosti božje, kajti tako si ud skrivnostnem telesu pokorna Odrešenika sveta, in j^istus se pokori v tebi in s koj- Kakšnih zakladov si j^oreš dan na dan tako v te-
u časa nakopičiti, ako iz-MUj
es tudi le posvetna, vsa-jdanja opravila in krščanske ^lžnosti v duhu pokore !Pred 'sem je pa sveta potrpežljivost v vsakdanjih krizah in c'2avah tega življenja in po-
nižna vdanost v naredbe božje previdnosti, ki veliko lažje izbriše greh in kazni za greh, kakor strašni plamen v vicah. Potrpežljivost in vdanost imata prav posebno spokorno moč v sebi, ker sta nam težavni. Ce se je Kristus za tvoje grehe tako težko pokoril, če ti svetniki nudijo tako čudovite vzglede najostrejše pokore, ali naj bi ti sam še tega ne zamogel prenašati v duhu pokore, kar moraš že tako na vsak način storiti in pretrpeti, ako hočeš sploh biti kristjan v resnici in dejanju. Prideni to-raj k vsem delom in opravkom še duha pokore, pa ti postane v spravno zadostova-nje.
Dolg, kazen za greh mora na vsak način biti plačan, ne moreš se izogniti ti obveznosti. Zdaj lahko plačuješ z drobižem, kar bi nekoč moral odplačevati z velikimi vsotami. Ne bodi lahkomiseln, le am sebi bi škodoval. Velja i veljalo bo: plačaj, kar si dolžan! Lahko plačaš zdaj, ako nočeš varati samega,sebe.
PONESREČENO LETALO

mm*

IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE
Trstu zagotovljena univerza
Zadnje čase so italijanski '•sti pogosto pisali, da name-faVajo Italijani ustanoviti v 'l'stu svojo novo univerzo. I^va takšna poročila so se ce-1° Tržačanom samim zdela ^oraj neverjetna, razen tišini seveda, ki so se za viso-10 šolo v Trstu z vso vnemo ?',avzeli. Tudi naše istrsko •Judstvo kar ni hotelo verjeti, ^ bo univerzo v Trstu kdaj ^živelo. Zdaj pa je vsak Qvom izključen, kajti visoka ^la v Trstu je dobila realno Podlago s tem, da je "Službe-list" objavil odlok, s kate-je odobren kredit 10 mi-'J- lir za graditev te uriiver-"e- Italijansko in jugoslovan-časopisje v zadnjem času piše o nujni potrebi,
<la
se tudi kulturni, ne samo
^Utični in gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavi-■lQ Čim bolj poglobe. Da to ni-samo beseda, kažejo na •n'imer tudi umetniške razsta-Ve> ki jih Italijani prirejajo v Belgradu in tudi jugoslo-Hnske razstave v Italiji. Upa-lTl°> da bo z ustanovitvijo no-univerze v nam najbližjem lnestu sedanje Italije, v Trstu, ^ana najlepša priložnost obe na sosedama, da pokažeta še ' °lj praktično, koliko jima je '?a tem, da tudi kulturni od-losi postanejo še bolj prija-^°'jski. Tržaško univerzo bo rez clvoma obiskalo tudi veli-število Slovencev iz Pri-,l0rja, ki bodo z vsem srcem ^ delom podpirali takšna ^emljenja Italije in Jugo-\ avije po čim tesnejših kultih stikih.
Velika beda
ZY Veli& bedi je živela v ^clnjih 6 mesecih številna ^ uži«a delavcev Antona Co-a na Konkonelu nad Trstom. p 01 poročajo listi, so mo-11 tržaški reševalci te dni ^Peljati v bolnico njegovo n,(110 Ano in najstarejšega si-, ' !6 letnega Benita, ki sta ž.8nb obolela na pljučih. Dru-kateri je še pet drugih ^sih otrok, je živela v na
t v-/
Angleški potniški aeroplan Cavalier, ki se je na poletu iz New Yorka na Bermudo potopil na Atlantiku pred par tedni. Od 13 oseb, ki so bile na njem, so tri utonile, dočim jih je 10 rešil neki tovorni par-nik. Angleške in ameriške oblasti točasno raziskujejo, kaj je bil vzrok nesreči.
»01
Podrti pogoreli koči, ki so
za silo pokrili z deska-
n i
je , \staro pločevino. Čoku See' P°S°rela pred 6 meji,, '' Zaslužil ni toliko da bi j.Jo ln°gel zadolžiti in jo sam iraviti, a zavarovalnica mu
priznane zavarovalnine doslej še ni izplačala. Vsa družina je bila prisiljena spati na sla-'mi s katero so si postlali na tleh med očrnelim zidovjem svojega uničenega doma. Menda je le malokdo vedel za njihovo bedo, dokler ni prišla nova nesreča na»d nje, saj stoji koča daleč zunaj vasi. Reševalci zaradi blatne ceste z avtomobilom niso mogli niti do pogorišča in so morali oba bolnika prenesti nekaj sto korakov daleč na nosilnicah do voza.
Gorica — moderno mesto
Kakor marsikdo danes skoraj ne bi mogel več spoznati Ljubljane, ki jo je zadnjikrat videl pred 15 leti, tako bi se danes morda čudil tudi tisti, k? je takoj po vojni odšel iz Gorice in bi jo zdaj po tolikih letih prvič spet videl. Italijani so v povojni dob,i lice tudi tega mesta iz Julijske Krajine prav precej spremenili. Za vgraditev javnih del so Italijani tudi tu precej žrtvovali m porabili. Zadnje dni poroča časopisje,da je goriški pre-fekt spet dobil 100.000 lir za najrazličnejša dela v Gorici in okolici. Z javnimi deli Italijani dobro znajo preganjati revščino, ker imajo delavci vedno priliko kaj zaslužiti, vsaj kadar grade kakšno večjo stvar. Vselej smo toplo pozdravili, kadar smo brali \ italijanskih časopisih, da je možnost tega zaslužka enaka za prave Italijane in za Slovence, ki tam žive.
Nesreča pri delu
Pri delu se je v Kanalu ne-\amo ponesrečil 32 let stari delavec Josip Obid iz Cerknega. Bil je zaposlen pri gradbenem podjetju Mayer. S tovariši je preteklo soboto izravnaval teren. Sredi dela se ;;e zvalila nanj ogromna skala, ki mu je prelomila hrbtenico in prizadejala nevarne poškodbe na glavi. Z vso naglico so ga prepeljali v goriško bolnico,, kjer ga zdravniki skušajo ohraniti pri življenju.
KRATKE° NOVICE Dva utopljenca so pred dnevi dvignili h morja ob tržaški obali. Bila sta to kakšnih 60 let stari moški ki ga
aoslej še niso prepoznali in 03 letna Josipina Koslerjeva. Vzroka njune nesreče niso dognali. Sodijo da je bil samomor v obeh primerih izključen.
i"
Štor je na Vipavskem. Naša župnija šteje 1497 duš. Rodilo se nam je v pretekle'm letu 84 malčkov, umrlo pa je 26 oseb doma, ena v bolnišnici. Poprečna starost pri umrlih mo--kih je bila 69 let, pri ženskah pa 72; ženske nas tedaj potolčejo. Porok smo imeli 7. Obhajanih je bilo v naši žup-
ni cerkvi 34.500 vernikov. *
Smrtna nesreča! V Idriji se je smrtno ponesrečil 65 letni stari Kogej iz Bovca. Luka Kogej je bil umobolen, vendar ne nasilen. Zato se je smel svobodno gibati. Zadnje ase je mnogo hodil po okoliških vaseh in poljih. Nihče ne ve, kako se je nesreča pripetila. Pred dnevi so ga našli mrtvega na cesti proti Spodnji Idriji.
rim še zdaj poizvedujejo, kako se je pisal. — Vse leto so se poročili 3 pari. Naj bi si do'bro pomagali v življenju naprej!
Iz Št. Ilja za Dravo poročajo, da so imeli v preteklem letu 35 rojstev, 13 smrti in 12 porok. Najstarejša faranka je dosegla starost 96 let. Je to splošno znana Neža Miškul-nik.
Družino gosposvetskega or-
ganista g. Kamer j a je obiskala huda nesreča. Trinajstletni sin dijak Matija je v torek 11. januarja šel iz šole domov. Vlak je začel voziti iz šentviške postaje. Deček je skočil na stopnice, pa mu je spodrsnilo. Padel je pod kelesa, ki so ga grozno razmrcvarila. Prepeljali sc ga nemudoma v bolnišnico, pa so bile njegove poškodbe tako hude, da je kmalu izdihnil.
Beseda o tem in onem
raw®
KATOLIČAN NAROČNIK PROTIVERSKIH LISTOV.
Andrej Tomec
TO IN ONO IZ DOMOVINE


VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
Iz Zagorja poročajo, da je luda nesreča zadela Akelni-<ovo družino. Na motorno re-zalnico so rezali krmo za živino. V stroju se je napravil zastoj. Gospodar je pohi-cel gledat, kje je bila napaka. ?-el je na p odstre j še. tam pa ie zagledal grozen prizor. Tam so-montirane transmisij-ske naprave. Ob kolesju je letala mrtva domača hčerka -8 letna deklica. Železje jo je pritegnilo, zašla je med jermene. Transmisija ji je razbila glavo, zdrobila tilnik in zlomila roko.
V	Št. Iliju je umrla gospa Ana Nočni k p. d. Krnjakova nati. Rajnica je bila zgledna mati in jo vse svoje živjenje zvesto služila družini, narodu m Bogu. Ob grobu so ji zapeli logaveški pevci, gospod župnik pa ji je govoril v slovo.
Na Selah je najemnica znane Mažejeve gostilne doživela neljub obisk gospa Justi dr. Jugova. Tat je prišel v vas. Zlezel je do prvega nadstropja in se nato splazil skozi okno v gostilno. Tam je segel v predal in pobral približno ?0 mark gotovine. Toda že je prihitela po stopnicah gostil-ničarka. Srečala .sta se. Tat pa je bil od sile neolikan mož, še pozdravil je ni — kakor kafra je izginil. Najbrž je razmere v hiši poznal, zato se je v temi tako varno 'premikal.
V	Št. Lipšu pri Ženeku .je bilo lani 9 rojstev, pogrebov pa 10. Eden nied njimi je bil r eki tujec, vsaj tako se je zdelo. Našli so mrliča, pa so mislili, da gre zanj,ki je menda krojač iz Železne Kaplje. Ta tujec je prosjačil po hišah, pa ga jo kar nenadoma doletela smrt, Kako pa so nekega večera ljudje planili v strahu pokonci, ko je Stopil v gostilno živ in zdrav. Pri ogledu so se zmotili, pa sb njega vpisali v" mrliški register. V resnici pa je bil nekdo drugi, za, kate-
Porast prebivalstva
Preteklo leto je bilo v župniji Višnja gora rojenih 42 otrok, umrlo jih je pa 24. Poročenih je bilo 22 parov. — To je sicer lep prirastek prebivalstva, toda leta 1840 je bilo v Višnji gori 101 rojstvo.
Padla je
Iz Starega trga je bila pripeljana v ljubljansko bolnico Romana Vazič, ki je tako nesrečno padla, da si je zlomila ključnico.
Napaden
Pri Mariji Snežni je bil izvršen napad na kaplana g. Jožefa Kranjca. Ko se je zvečer nahajal v svoji sobi, je nekdo vrgel skozi okno več kilogramov težak kamen, ki je prebil obe šipi in je nad kaplanovo glavo priletel v steno. Orožniki *o izsledili kot napadalca že zaradi uboja predkdznovanega mizarskega pomočnika Franca Šle-bingerja.
Zaradi srne
Zakupnika lovjšča "Stožec-Ravna-Memiki" Ivan Pretnar in Ivan Plemelj z Bleda, sta pri pregledovanju svojega lovišča opazila sledove treh sin ki so se kmalu spremenili v krvave sledove. Takoj jima je bilo jasno, da je neznan lov ski tat zmučene srne dohitel in jih zaklal. Šla sta po sledeh in prišla tlo neke hiše v Staro Fužino'. Tja sta poklicala orožnike, ki so izvršili hišno preiskavo in našli nad hlevom' v senu zakopane tri srne, samico in dva mladiča. Pod dokaizi je domači 22 letni sin priznal, da je na smučeh dohitel izmučene živali, jih zaklal in spravil domov, za kar se bo moral zagovarjati pred 3trogim sodnikom.
Tujci na Stajerskfem
Kot poroča Tujsko-promet-na zveza za Štajersko, je bilo v preteklem letu v štirih glavnih središčih tujskega prometa; v Mariboru, Rogaški Slatini, Dobrni in Slatina Radenci vsega skupaj 41.587 turistov, ki so imeli skupno 272.-322 nočnin. Med temi je bilo 13.169 Jugoslovanov in 28.-368 inozemcev,
Statistika
Župnija Trnovo v Ljubljani šteje okoli 10.000 duš. Lansko leto je bilo rojenih v župniji 48 otrok, v bolnišnici in v raznih zavodih pa 14 otrok.
Poročenih je bilo v Trnpvem 65 parov, 10 parov se je pa poročilo drugje. Umrlo je v Trnovem 38 ljudi, v bolnišnici pa še 30 Trnovčar.ov, skupaj 68 ljudi.
Tat
Neke noči je neznanec vlomil v sobo uslužbenca hotela "Stare pošte" Rudolfa Gašpe-rina v Kranju in mu odnesel štiri tisočake, katere je imel shranjene v omari.
---o-
Zaradi bede Šmarješki orožniki so prijeli 25 letnega Karla Rozinger-ja, ki je ukradel posestniku Francu Škofu v Ruperčah v Slovenskih goricah 400 dinarjev gotovine. — Mariborska policija je pa prijela 31 letnega Ivana Repoluska, ki je ■ikradel oskrbnici Katarini Kelbičevi v Kamnici iz zaklenjene sobe 600 dinarjev. Pri zaslišanju sta oba dejala, da sta kradla ker sta bila brezposelna in živita v bedi.
Statistika
Na Jesenicah je bilo lansko leto rojenih 160 otrok; umrlo je pa 68 oseb, tako da je prirastka skoraj sto, kar je prav razveseljivo. Poročenih je bilo 76 paro v. Vincencijeva konferenca je v preteklem letu obdarovala številne otroke, za Božič je pa bilo obdarova-nih 68 posameznikov in družin z jestvinami in deloma tudi z obleko.
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi-jo ti svoj protiverski tisk.
DENARNE POŠILJKE
nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po poŠti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene:
Za 100 Dinarjev........$ 2.45
Za 200 Dinarjev........S 4.75
Za 300 Dinarjev........$ 7.00
Za 500 Dinarjev........$ 11.00
Za 1000 Dinarjev........$ 21.50
Za 2000 Dinarjev........$ 42.50
V ITALIJO:
Za 50 Lir......................$ 3.25
Za 100 Lir......................$ 6.30
Za 200 Lir......................$12.00
Za požiljke v ameriških dolarjih je poslati:
Za $ 5.00 _________________$ 5.75
Za $10.00 ................$10.85
Za $15.00 _______________$16.00
Za $25.00 __________________$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
18-59 W. Cermak Head, CHICAGO, ILL.
Naj bo kdo na eni strani še tako vesten in natančen katoličan, naj še tako in toliko moli, naj še tako pridno obiskuje službo božjo, še tako pogosto prejema sv. zakramente, še toliko dobrih del opravlja, še tako zvesto spolnuje verske dolžnosti — kljub vsemu temu sploh noben katoličan ni, ako je na drugi strani naročnik protiverskih listov, ki vse to, kar je katoličanu svetega in dragega, zasmehujejo, sramotijo, napadajo, sovražijo in preganjajo.
Kako bi naj mogel biti kdo pravi, resnični in praktičen katoličan, če kot naročnik in pod-piralec protiverskih listov se posredno norčuje iz molitve, iz službe božje, iz sv. zakramentov, ki vero, katero katoličan izpoveduje in po njej živi, zaničuje, smeši, sramoti, napada, sovraži, ki se proti vsemu, kar je krščansko, bojuje kot to dela naročnik protiverskih listov?
Katoličan, ki je naročnik protiverskih listov, hoče veljati za katoličana, za uda katoliške cerkve, za služabnika božjega, ki molitev, službo božjo, sv. zakramente, spolnovanje verskih dolžnosti ceni in spoštuje, a je v resnici sovražnik katoličanov, sovražnik katoliške cerkve, sovražnik Boga, služabnik hudičev, kateremu pomaga rušiti kraljestvo božje na zemlji in ne-umrjoče duše pogubljati, ki vero, molitev, službo božjo,, sv. zakramente, spolnovanje verskih dolžnosti zaničuje, sramoti, napada, sovraži, se iz vsega tega norčuje, proti vsemu bojuje.
Biti katoličan in naročnik protiverskih listov obenem, se pravi biti v vrstah bojevnikov božjih proti satanu in njegovim poma-gačem, obenem pa biti tudi v vrstah bojevnikov satanovih proti Vsemu, kar je božjega in kar je s krščanstvom v zvezi, se pravi biti na strani tistih, ki zidajo in na strani tistih, ki podirajo; na strani tistih ki gasijo in na strani tistih, ki zažigajo; na strani Listih, ki branijo in na strani tistih, ki napadajo, se pravi skušati služiti dvema gospodoma.
Tako delati in ravnati, kakor dela in ravna tudi mnogo katoliških Slovencey, kako se to sklada s pametjo razumnega človeka, ki hoče, da se ga čisla in spoštuje, ko je pa v resnici najbolj nerazumljivo čudo, najbolj čudna in žalostna prikazen, ki je v samemu sebi največje nasprotje, protislovje in nedoslednost, ki je eden in isti kot katoličan za Boga, kot naročnik pro-
M. KURO I S
IBHaKHSiitt!
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6S09
tiverskih listov pa proti Bogu; eden in isti kot katoličan za vero in cerkev, kot naročnik protiverskih listov proti veri in cerkvi; eden in isti kot katoličan za katoličane, kot naročnik protiverskih listov proti katoličanom; eden in isti kot katoličan za vse, kar je krščanskega, kot naročnik protiverskih listov proti vsemu, kar je krščanskega. Katoličan, ki je naročnik protiverskih listov, se iz samega sebe norčuje, samega sebe zaničuje, samega sebe zasmehuje, samega sebe sramoti, samega sebe napada, samega sebe sovraži, se bojuje proti samemu sebi.
Naročanje in podpiranje protiverskih listov je za katoličana ne le največja neumnost in napaka, temveč je tudi največja sramota, je največji greh, ker je vir premnogih drugih vsakovrstnih grehov, je zlo, ki rodi vse drugo zlo, je nekaj, kar bi lahko imenovali naravnost zločin, kajti podpirati slab tisk se pravi pomagati vzgajati hudodelce in zločince, ker je človek zastrupljen in zaslepljen s pro-tiverskim tiskom in po njem na-hujskan proti veri, zmožen vsega hudega.
Pa so taki katoličani, naročniki protiverskih listov še tako naivni, da mislijo, da jih bo Bog zato, ker so kot katoličani na zemlji spolno vali verske dolžnosti, poplačal — pa jih bo po svoji pravičnosti moral v resnici poplačati, oz. kaznovati kot naročnike protiverskih listov, kot svoje sovražnike, kot svoje izdajalce in izdajalce svoje vere; kaznovati jih zato, ker so kot naročniki protiverskih listov pomagali se bojevati proti Bogu in njegovi cerkvi, napadati verske resnice, zatirati in preganjati vero* širiti nevero in brezboštvo ter duše pogubljati.
Kdo izmed pametnih ljudi bi pričakoval, da ga bo Bog za kaj takega še poplačal na mesto kaznoval ?
Zgleda, da vsi oni katoličani, ki so naročniki protiverskih listov, pričakujejo kaj takega od Boga, sicer bi menda tako neumno vendar le ne ravnali.
Če je kdo izmed katoličanov bil do zdaj naročnik protiverskih listov, ker se ni zavedal, kako da napačno ravna, bo zdaj, ko to spozna, takoj temu naredil konec, če mu je le kaj mar za svoje zveličan je in se kaj smrti in božje sodbe boji, kajti strašno šo besede sv. pisma: "O, ko bi bil mrzel ali pa vroč, ker si pa mlačen, te izpljunem iz svojih ust."
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo poree. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
300 svetih maš letno
v življenju iti po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 2Sc za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo.
, Zanesljivo — moderno — zmerno ZOBOZDRAVNIŠTVO
DR. JAMES W. MALLY
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom)
CLEVELAND, OHIO
AMERIKANSKI SLOVENEC
Tqrp.k, 14. februarja 19,39
GUZAJ
LJUDSKA POVEST
Spisal JANUŠ GOLEČ
Pikre opazke so letele na orožnike, ki bo bili uverjeni, da je na delu organizirana banda. Eden izmakne, izroči drugemu in tretji že baranta in kupuje z ukradeno svoto. Količkaj sumljive berače so prijemali, jih preiskavali do golega, zopet izpuščaj, ker niso našli nič. Proti večeru, ko so se sejmarji že napili, so očito zmerjali orožništvo, ki najbrž drži s pravimi uzmoviči, pesti le nedolžne malharje, ki niso nikdar nastopali na šentjurskih sejmih kot tatovi. Zandarmerija se je raje umaknila drznemu alkoholu v kasarno, le Dobrajčev Anza, ki je vršil službo občinskega redarja, se je še upal po trgu in med razkačene pivce. Nad njim si ni hladil nikdo svoje jeze, ni imel posla ob sejmskih dneh z nepoštenostjo, ampak je le pobiral stojnino od kramarjev. In bas ta liki jag-nje pohlevni Anza je sledil previdno že v mraku ženski, ki je stopala umerjenih korakov iz trga navzdol proti Anderluhovi krčmi, kjer so se še prepirali vinjeni sejmarji kar zunaj na cesti. Redarju se je dozdevalo, da ima baba preveč po moško urezan korak. Kaj — grom in strela, če ni to v žensko preoblečen moški in eden izmed taistih, za katerimi so danes zastonj stikali žandarji. Pospešil je korak in pred Anderluhom, kjer je videl več ljudi, se je upal že toliko, da je zaklical: "Baba, stoj, če je poštenje v tebi!" Pozvana ni postala, ubrala jo je skoro v teku mimo gruče ljudi na cesti in preko ceste po polju z vso naglico. Anza je bil sedaj prepričan, da je na pravi sledi, pa po bližnjici povprek, da bi zajel baburo od strani. Skrivnostna ženska je uvidela, da jej je odrezal preganjalec pot in da je nemogoče uteči brez spopada. Za slučaj, da bi jo občinski sluga res zagrabil, bi začel vpiti na pomoč in na mah bi mu prihitel na odpomaganje celi že itak razburkam trg. Postala je, se obrnila m zavpila z moškim glasom:
"Niti koraka več naprej, sicer ustrelim in bo po tebi!" Liki v zemljo zapičen kol je obstal Dobrajc in oči so se mu zasadile v begunko. Naenkrat se mu je izvila iz zasoplih prs glasna opazka: "Ti, ti — ti si pa Guzaj in — ne — ne!" Ni še končal prepoznanja, že je potegnila neznanka izza nedrij revolver in ustrelila nanj z grome-čim: "To imaš, strela gromska! Kar si isjkal, si iztaknil!" Sluga je obležal na njivi s prestreljenimi prsi. Guzaj je pobegnil in se skril v smeri proti Slivnici.
Gruča ljudi na cesti pred Anderluhovo krčmo je zasledovala zagonetni pogon občinskega redarja za žensko. — Vse je prestrašil nepopisno strel, ki je podrl Dobrajca na mah na tla. Kaj ffakega se še ni bilo zgodilo v Št. Jurju, da bi bila ženska roka ob večni luči kar na sredi polja usmrtila iz revolverja moškega. Je trpelo precej časa, dokler so zbrali toliko duševne prisotnosti, da so se upali na njivo do stražnika, ubijalka je že bila davno preko glavne ceste ter potoka Voglajna v smeri proti'Sv. Urbanu pri Slivnici. Ubogi Anza, obe pesti je tiščal krčevito na levo stran prs na rano, iz katere je bruhala kri pri vsakem dihu. Krvave pene so mu že silile iz ust, oči je zaobračal in silil iz sebe z zadnjimi glasovi razodetja: "Gu — guzaj — ta — ta me je . . Skušal je še enkrat ponoviti ubijalčevo ime, ni šlo, preveč mu
je hropelo po grlu in kri mu je kar vrela iz ust... Še nekaj trenutkov, še en bolesten vzdih in prvi Guzajev Kajnov čin je bil — končan!
Od ust do ust preplašenih prič smrti Dobrajčevega Anzeta so romale nekako pritajeno skrivnostno njegove zadnje besede : "Guzaj — ta — me — je!" Toraj domačin in njihov sorojak je stegnil roko po življenju človeka, ki je bil vendar za gospodom župnikom prva osebnost v fari, ker je opravljal službo občinskega biriča toliko let. Ako bi jim padel ubijalec v roke, bi ga bili linčali, zagrešil je Kajnov zločin nad očetom osmero nepreskrbljenih otrok. V žensko oblečenega, potuhnjenega ubijalca je že davno prikril večerni mrak, ko šo stali eni, pri pravkar iz-dahnulem Dobrajcu, drugi so pa brzeli v trg z grozno novico o krvavem uboju, katerega je zagrešila na zunaj ženska roka — a v resnici Guzajevega Francluha, o katerem so bili uverjeni vsi, da je že davno preko morja v daljnji Ameriki. Ko so buknili prvi glasovi o krvavi novici po trgu, je zasumelo'med Šentjurčani, kakor bi močno potolkel na večer po čebelnem panju. Vse je zevalo v neverjetnem presenečenju: "Kaj — groma — Guzaj, iz celjskih zaporov pobegli obsojenec bi naj bil danes kradel med lastnimi rojaki in končno enega celo ubil?" Kdor je le količkaj verjel kot strela učinkujoči govorici, je tekel iz trga navzdol po njivi, kjer je že bilo vse črno radovednežev krog ustreljenega občinskega redarja. Šele orožništvo je razgnalo zbrane, napravilo zapisnik in poskrbelo za prenos mrliča v mrtvašnico do prihoda sodne komisije.
Pozno so legli ono noč k počitku Šentjurčani. Kar dve tako veliki novici za sicer mirni trg sta dali snovi za dolge pogovore in razmotrivanja o skrivnostnem rojaku.
Po pretežni večini se je udeležila cela fara Dobrajčevega pogreba, ko je opravila sodna komisija svoj posel in dognala, da je prestrelil zločinec junaški žrtvi re-darskega poklica glavno srčno žilo in je bila. smrt izkrvavljenja neizogibna.
Orožništvo je prejelo težavno in nevarno nalogo: izslediti za vsako ceno drznega begunca, ubijalca^ tatu in roparja! Da bi bil uspeh povelja izsleditve tem bolj učinkovit, so razpisale oblasti na Guzaje-vo glavo za tedaj lepo svoto 150 goldinarjev. Od tega časa .bi- ga bil lahko vsakdo ubil in bi še bil prejel povrh nagrado 150 goldinarjev. Guzaj se je smejal ponovno tej nagradi in pisal pozneje večkrat v Celje na okrožno sodišče: "Ljudje božji, na mojo glavo ste razpisali le 150 goldinarjev, imejte z menoj potrpljenje, dokler ne bom vreden vsaj 1000 gld. Samo vprašanje je, če bo prejel sploh kdo to nagrado!"
Žandarji so bili noč in dan na delu za zločincem, za katerim je manjkala vsaka sled. Nikdo ni več videl one strašne ženske, ki je izginila v grabah in gozdovih tedaj še tako redko obljudenih krajev od Slivnice proti Planini ter Zegarju. Pri Šarklovih pri Sv. Primožu na Guzajevem rojstnem domu je skozi nekaj dni ter nekaj noči prežal orožnik z navitim petelinom na puški v veri, da se bo priklatil zločinec odkod, da poizve od domačih, kako in kaj so ukrenile za njim oblasti.
ŽDRAVNIKI ZAHTEVAJO PODZEMSKE POLNIŠ.
NICE
Ena in dvajset uglednih angleških kirurgov je sestavilo obširno spomenico, v kateri zahtevajo od vlade, da se začno na Angleškem takoj graditi podzemske bolnišnice. Sedanji ukrepi za obrambo pred napadi iz zraki a, praVijo zdravniki, so tako pomanjkljivi, da ne bodo prav nič zalegli v primeru resnega položaja. Treba je torej takoj začeti z gradnjo podzemskih zaklonišč, zlasti bolnišnic. Posebno pozornost je treba posvečati kirurškim oddelkom,
če naj imajo ranarji v bodoči vojni sploh še kakšno vlogo...
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
2IHIIEIBI
P4
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala jg
BUOHN J. SMETANA 1
OPTOMETRIST	g
s
J 801 So. Ashland Avenu«
Tel. Canal 0523	$
Oradne ure vsak dan od 9. q zjutraj do 8:30 zvečer.
•MHRKini
D
Mmmmč

VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG"
Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen:
KOLEDAR za leto 1940.
VEČERNICE, povest "Pravica do življenja".
ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, in poslednji snopič.
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič. JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik.
Naroinino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čmpreje, da ne bo zamudil.
KNJIGE STANEJO________$1.25
z vezanim molitvenikom pa__$1.50
NaroČila za Ameriko sprejema:
-Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road Chicago, III.
Društvo Sil sv. Jožefa
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo ?boruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Frank Matoh, predsednik,	Frances Dolinar, blagajničarka,
John Pezdirtz, tajnik, 778 E. 155th St., Tel. Gl. 7120 John Trček, boln. tajnik, 15508 Holmes Ave., Tel. Lib. 9876 Zdravniki : Dr. Skur, dr. Perme in dr. Stosny.

Pisan® polje
__aiM
J. M. Trunk

MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Kadar naročate mo-litvenike, vedno omenite, kakšno vezavo želite in pa točno ime molitvenika. Z večjim tiskom so tiskani samo tisti mo-litveniki, pri katerih je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku.
SLOVENSKI MOLITVENIKI:
praktični za starejše in mlajše.
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan ---------------------------------------------- 85c
Lepo vezan, zlata obreza --------------------------------------------------$1.25
MARIJA-POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza--------------------------------- 75c
Zlata obreza ------------------------------------------------------------------------$1.00
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ----------------------------- ___________________________________________________$1.50
NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza ----------------------------------------------------------------------- ^5c
Lepša vezava, zlata obreza —.......................................—............$1.50
POT K BOGU. Zlata obreza------------------------------------$1-50
Rdeča obreza ________________________________________________________---.......... 95c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane --------------------------------------------------------------------------------$1.50
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza...................................-.....-......................—......- 75c
Lepo vezan, zlata obreza ......................................-......................_..$1.00
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in fazne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato abrezo............$1.50
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza-----------.$1.25
Umetno usnje, zlata obreza............................................................$1.00
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo______________________________________$1.50
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
'oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza----------- 85c
Zlata obreza ...............................................................................$1.25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza..................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ____________________________________________________________________$1.50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI:
"THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike...........................15c
CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana ...............................................i.............................. 25c
"KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje
vezan, rudeča obreza .......................................................................— 50c
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ............-.......................................................$1.50
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza.............„...$1.75
"KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50
"KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo' pripraven za darila, zlata obreza...............................................$2.75
Druge knjige in molitveniki:
"THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri-
priporočljiva za dekleta, rudeča obreza............................................$2.00
V fino usnje vezana, zlata obreza.....................,..............................$2.50
"THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in
praznike, rudeča obreza ....................................................................... 50c
Boljše vezane, zlata obreza......................................................._......$1.50
Fino vezane, zlata obreza ............................................................$1.75
SVETO PISMO V ANGLEŠČINI:
"THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950
strani, trdno vezan .........................................................................$2.50
"THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finein tankem papirju, 1360 Strani, trdno vezan ..................................................................................$2.75
Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno Sme molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoča pravilno po želji po-streči.
H naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
Iskre.
Sežiganje. Začelo se je pri stroških za pogrebe, in iz tega se je razvilo hudo zmirja-nje (in še več. Ni Boga, ni duše, cerkveni pogreb z 'molitvijo nič ne pomaga, stane le denar,veliko denarja baje stane, civilni pogreb izvrši isto, r.iaša odpade, odpadejo stroški, in najbolj čip je — sežiganje. Kaj vse prinašajo ti — stroški 1 Sem tudi pri katoliškem in cerkvenem pogrebu za to, da je vsako nesmiselno trošenje nespametno, ker služi le človeški gizdavosti, ampak stroški za duhovnika so le vrlo prozoren razlog takim, katerim je vse cerkveno in katoliško hudo na poti. Samo krsta je stala tisočak, težke stotake še vse drugo, pa je odpadlo za duhovnika le $10.00, kakor pač tudi, ko je stalo vse le toliko, da je bilo pošteno in primemo za katoliški in cerkveni pogreb. Bežte, bežte.
Tudi na sežiganje je prišlo, čip je baje in cerkev prepoveduje. Ampak le .tudi_ sežigajo, n. pr. ob kaki kugi, potresih, vojski..in cerkev ne protestira v takih slučajih, toraj mora biti cerkvi le za denar, da prepoveduje. Baje bi se celo duša sežgala. Kikenko-ken. Dobro vejo, pa nočejo vedeti, čemu cerkev prepoveduje, in dobro vejo, da je za mrtvo telo vse enako, ako se položi za razpad v zemljo, ali ga požre ogenj, snejo v morju ribe itd. Iščejo nedoslednosti pri cerkvi, pa so sami prav do ušes nedosledni. Cerkev dobro ve, .kaj dela, ampak njena največja napaka je bila že od nekdaj, da se sploh predrzne obstajati.
Toleranca, strpnost. Vrlo dobra roba, dosti se piše in prav, da se piše. Yelik° krvi je preteklo, ko ni bilo tolerance, in človeštvo bo silno napredovalo, ako izgine- vsaka intoleranca. Pa je tudi toleranca, ki ni nobena toleranca, beseda sama še ne pov6 vsega. Kukluksklanci so gazili v netoleranci. Prav v Koloradu je nekoč izgledalo, da še maševati ne bomo mogli, ker ne bo vina. Naravnost nore-nje. Cas marsikaj omili, ljudje pridejo do pameti, in vsakega more le veseliti,če pride do razsodnosti. V Atlanti, Ga., je sedež kukluksklanske-ga "papeža". Tam so posvetili katoliško stolnico, kairdinal Dougherty iz Filadelfije je jo posvetil. "Prosveta" je silno škandalizirana. Piše: "Ameriški listi so zadnji teden prinesli zanimivo notico in sliko jiz Atlante, Ga. Slika kaže katoliškega nadškofa in kardinala Dennisa Doughertyja iz Philadelphije, kako stiska ro-"cesarskemu čarovniku" dr. Iliramu W. Evansu, vrhovnemu poglavarju K u K 1 u x Klana, ki je "znan kot največji sovražnik kato,liške cerkve v Ameriki". Baje je pri ti pri-liki dr. H. W. Evans rekel, "da sinovi istega očeta in istega' sina morajo držati skupaj". "Člankar pristavi:"Pra-
vilno pa je, da nadškof-kardi' nal in kukluksklanski papež odslej držita skupaj." Izgled toraj, kakor bi šlo za prav« slepomišenje pred javnostjo* za pravcato zaroto. To so pra zne mam je intolerantnegf člankarja, ki i m a toleranco hudo na jeziku. Naj bo tako ali tako. Vsekako se je pokfl' zalo nekaj prav dobre tole-ratace, ki se vselej ozira n3 ^sebo, in te nikoli ne izključi iz ljubezni, ne le tolerance; dasi prava toleranca radi ljubezni neke tolerance očividn®
in jasne zmote ne pozna.
*
Nekdo,ki je le priprost pre roogar, kakor sam zatrjujei je prišel v dotiko z nekotf iz "višje" družbe. Ta ga j" povabil na svoj dom, na dot" miljpnarja. Vse polno služab-nikov, pijača, da nič kaj, jedi, kakršnih delavec še ni o-icusil, vse, kakor v "movies"-da premogar -ni vedel, kan1 naj stopi, kako naj je ali pi' je, kako naj se obrača in obrne. Zdelo se mu je, kako b' bil prišel v pravo lcejho, in ko ee je končno te družbe od-križal, pravi, da se je šele počutil zopet svobodnega. Resnično ali le izmišljeno. Tako ali talco. Dosti je na; tem. Kaj ma Stalin pri vsi svoji močijo se še jesti ne upa, da bj ied ne bila zastrupljena, a'' kaj ima Hitler, ko še dihati ne more sam?
Mnogi ljudje vidijo le druge in menijo, da imajo vse. clasi nknajo dosti, pa mislij0' la oni ničesar nimajo,ko imajo dosti več in morda celo <rse. Prevelike oči zatemnij0 lahko pravo in resnično svO" bodo, gotovo pa srečo, ki nikakor ni omejena le na "višje" kroge.
'ko
Našim čitateljein sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo za' nimivi in ju krasi Število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga*
Vsak komad stane s poštnino vred
2§ centov
Naročajo se od: KNJIGARNA
AMER. SLOVEN^
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno po glavi jo o ameriški angleščini Slovar je priredil in seitavil znani profesor J. Mulaček, U je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani
CENA:
Trdovezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
/