— 43 —
S p a n j e.
Kje je pač stvar, ktera bi spanja ne potrebovala? Cela narava spi po zirni pod belo snežno odejo, in spomladi se zopet zbudi, okrepčana z novimi močmi in ozaljšana z novimi lepotijami. In človek, perva, najžlahtnejša stvar božja, bi ue potreboval spanja! Tega si ne inoremo misliti; kajti znanonam je, da nam spanje dobro de, da se med spanjem najbolj oddahnemo od dela in počijemo, ter si taktf novih moči pridobljujemo. Če se trudni popotnik le enmalo v senco košatega dreveseca vleže, koj ga spanje premaga. Še le čez kako urico se zbudi in ves poživljen svojo pot nadaljuje. Delalec, kteri ves dan dela neutrudljivo v potu svojega obraza, željno rnirne noči pričakuje, da svoje onemogle ude odpočije in drugo jutro vesel na delo iti more.
Noč je kakor nalašč za spanje najpripravniša. Vse tiho in mirno je okrog nas. Solnce je svojo svitlobo odtegnilo, živali domače, pa tudi nektere gozdne, zlasti tički po noči mirujejo in vsa narava počiva in noče človeka motiti. In vendar so še nekteri ljudje, ki po noči po ulioah, cestah in kerčrnah razsajajo in tratijo dragi čas, ki ga je Bog v počitek odločil. Ti so pa tudi po dnevi zaspani ter ne morejo svojih del opravljati, kajti zaspanec jim oči zapira.
Koliko Časa naj človek spi, to se ue da vsakej osebi enako odmeriti, marveč je to odvisno od starosti in vspehanosti. Mladi in trudni ljudje potrebujejo več spanja, stareji ia odpočiti pa manj. Navadao se govori, da sedem ur je uajbolje spati. Pa če se tudi nekoliko dalje potegne, zdravju menda ne škoduje.
Mladost, zdrava in trudna, lože in terdnejše spi, kakor bolehni star-eeki. Tisti, ki ima čisto v6st, spi mirnejše od velikega grešnika. Tudi o-tožni in revni ljudjč, kterih nadloge tep6, imajo bolj slabo spanje kakor taki, ki brez vseh skerbi živš. Najboljše pa spijo tisti, ki se Bogu pripo-ročajo. ,,Kdor je z Bogom, Bog je ž njim in — on ga varuje vsega hudega."                                                                                      J. l.