■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Obstranske teme pred samo igro
O Stran 15
Rokomet •
Ptujčanke ostale brez zaključnega turnirja
O Stran 16
Po naših občinah Ormož • Pri gradnji hiš delamo številne napake
O Stran 2
Po naših občinah Mezgovci «Velik
kup predragih storitev in kupček zamer O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Je posredi novi, politikantski virus?
O Stran 8
Ptuj, petek, 27. novembra 2009
letnik LXII • št. 93 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Katarinin sejem ni prinesel snega
Vse manj izdelkov domače obrti
Letošnji katarinin sejem je bil pravo nasprotje dosedanjih, saj nam je namesto snega prinesel sonce in lepo vreme, kot ga v tem letnem času že dolgo ne pomnimo. Spet pa je bilo več kiča in krame kot izdelkov prave domače obrti.
Star ljudski pregovor pravi: »Katreja sneg veja,« zato lahko kljub lepi in sončni sejemski sredi kmalu pričakujemo ohladitev in sneg. Po prvem spomladanskem, jurjevem sejmu, ki je običajno 23. aprila, in poletnem ožboltovem sejmu, ki je običajno 5. avgusta, je prav katarinin sejem, običajno 25. novembra, tisti, ki zaokrožuje tradicionalno ptujsko sejemsko leto, saj pomeni uvod v praznične decembrske prireditve. Kljub izredno lepemu vremenu in izredno velikemu številu prodajalcev od blizu in daleč pa obisk letos ni bilo tako dober, kot je bilo glede na vse to pričakovati. Kot kaže, se krizni časi odražajo tudi na tradicionalnih ptujskih sejmih. Sicer ti že dolgo nimajo svojega prvotnega pomena, saj je na stojnicah vse več kiča, krame, starih oblačil in najrazličnejših odsluženih ali nekoristnih predmetov, vse manj pa je izdelkov tradicionalnih domačih obrtnikov - lončarjev, svečarjev, medičarjev, kolarjev, usnjarjev in mesarjev.
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Gorišnica • S seje občinskega sveta
Čakanje, zamude in nedorečenost zaradi državne birokracije
Zadnja novembrska seja gorišniškega občinskega sveta je bila, za razliko od prejšnje, standardno mirna, celo brez posebnih vprašanj, kaj šele nasprotovanj.
Ormož • Nova tožba
Kdo je nasilnež, kdo žrtev?
Samostojni svetnik Bogomir Luci je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da v vsem svojem življenju ni bil tolikokrat pred sodnikom kot v zadnjem času, ko ga je tja večkrat spravil podžupan Branko Šumenjak. Luci je mnenja, da je to del politične gonje proti njemu s ciljem, da se ga utiša.
Pravzaprav si je kar največji časovni del seje vzel gost, domači zobozdravnik Zlatko Sok, ki je svetnikom dokaj podrobno predstavil nov Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je, kot je nekajkrat poudaril, spisan v smeri uničevanja zasebnega zdravstva, tako tudi glede kazenskih določb, ki za najmanjšo napako koncesio-
narja (recimo za napačno oz. reklamno oblikovano tablo zasebne ordinacije) predvideva kazen do 150.000 evrov! Sicer je pa Sok povedal tudi, da se z določili novega zakona pravzaprav, pod črto in pod imenom ekonomsko vzdržno zdravstvo, zdravstvene usluge vračajo za nekaj desetletij nazaj in da se lahko zgodi, da bo veliko za-
sebnikov koncesije vračalo ter da bo to pomenilo veliko nazadovanje in tudi še večje težave podeželskega prebivalstva, ki je na širšem Ptujskem že pretežno (med 60 in 70 %) vezano na zasebne zdravnike in zobozdravnike: »Po podatkih iz letošnjega marca je imel zasebni zobozdravnik na našem področju povprečno 2100 pacientov, zdravnik v Zdravstvenem domu Ptuj pa povprečno 1300 pacientov!«
Opozoril je tudi, da situacija povsod po Sloveniji res ni enaka, da pa bi bilo dobro, če se v reševanje nezavidljivega položaja, v katerem so se zasebni zdravniki znašli po dikciji novega zakona, vključijo tudi občine, ki pač želijo obdržati svoje koncesionarje.
O Stran 5
Čeprav neprijetne, ga številne ovadbe niso prestrašile in je odločen vztrajati naprej, dokler v občini Ormož ne bo mogoče svobodno reči poštenjaku poštenjak in barabi baraba.
Bogomir Luci je občinski svetnik, izvoljen na listi SDS, a se je predvsem zaradi nesoglasij s podžupanom Brankom Šumenjakom odločil, da bo svoj mandat oddelal kot samostojni svetnik. Luci je naštel obtožbe, s katerimi se je spopadal pretekla leta. Najprej je proti njemu Šumenjak vložil zasebno tožbo zaradi žalitev, zapisanih v Štajerskem tedniku. Lucije šel sprva na sodišče sam, brez zagovornika: »Po svoji kmečki logiki sem bil prepričan, da nisem nič kriv, da sem napisal resnico in tako sem se tudi zagovarjal. Nazadnje sem bil na Okrožnem
sodišču na Ptuju obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni in 1500 evrov povpreč-nine. Takrat se mi je v politiki prvič dobesedno zrušil svet, ni mi bilo jasno, kaj se je zgodilo.« Najel si je odvetnika Matjaža Penka iz Ljubljane, ki je napisal pritožbo na Višje sodišče v Mariboru, ki ga je oprostilo vseh obtožb.
O Stran 6
Foto: SM
Foto: VK
Ormož • Kako varčevati z energijo
Pri gradnji his delamo številne napake
V organizaciji Mladinskega centra Ormož je minuli teden v ormoškem gradu potekalo predavanje energetskega svetovalca Ludvika Hriberška, univ. dipl. ing., na temo Racionalna raba energije.
velikokrat zmanjka. Pogosto je tudi tako, da se graditelji vselijo v nedokončane, do določene faze zgrajene objekte, nato pa za nadaljevanje zmanjka denarja. Tako na določenih mestih - skozi izolacijo stropa proti podstrešju in podstrešja - izgubljamo velike količine toplote.
»To se pogosto zgodi mladim družinam. V času, ko prihranijo dovolj denarja, da so finančno sposobni izvesti zunanjo toplotno zaščito, to je navadno od 5 do 10 let, v tem času denar za eno fasado odide skozi ener-gent skozi zidove. Gradbena fizika je izoblikovala enoto -energijsko število, ki nam pove, koliko energenta v kilovatnih urah na kvadratni meter letno porabimo. V Sloveniji je veliko hiš, ki porabijo preko 250 kwh/m toplotne energije, kar
Predavatelj je povedal, da je namen tovrstnih predavanj osveščati občane, kako čimbolj učinkovito rabiti energijo, ker pa je na našem območju tudi precej samo-graditeljev stanovanjskih hiš, pa je želel opozoriti tudi na nekatere napake, ki jih le-ti delajo. V predavanju je strnil svoje dolgoletne izkušnje, saj se kot energetski svetovalec preko Ministrstva za okolje s tematiko ukvarja že 12 let, v katerih se je nabralo veliko povratnih informacij od graditeljev, redno pa se udeležuje vseh izobraževanj Gradbenega inštituta iz Ljubljane, ki projekt vodi. Na ta način si je pridobil široko znanje in izkušnje na tem področju, stvari pa je zelo uspešno preizkusil tudi na svojem domu.
Najpogostejše napake samo-graditeljev so številni toplotni mostovi pri sami gradnji in izbira napačnih materialov. Hriberšek je povedal, da se pri gradnji za obodne zidove še zbere dovolj denarja, za kvalitetno toplotno izolacijo pa ga
Uvodnik
Konec je tako rekoč tu!
Upam, da vas ni tale naslov prestrašil: ne gre za konec sveta, čeprav, kadar človek bere, posluša in gleda prispevke slovenskih novinarjev iz osrednjih medijev, se ne more znebiti vtisa, da je sodni dan že tako rekoč za naslednjim ovinkom. Ne, danes vas hočem spomniti, da se bliža konec leta. Današnji tednik je zadnji v predprazničnem mesecu, v torek se uradno začne decembrska nakupovalna mrzlica.
Sicer sem skoraj prepričan, da bo letos celotnopred-praznično dogajanje manj razsipno, ampak ob tem se moramo zavedati, da pa bodo zato trgovci bolj napadalni s svojo ponudbo. In nam bodo, zvitorepi, kot so, znali iz mošnjičkov potegniti še tisti evro, ki smo ga namenili za res hude čase. Ampak kdo bi lahko razočaral otroke, ki s tolikšnim upanjem v očeh pričakujejo dobre decembrske može! Pisma so že napisali in jih poslali na ustrezen naslov; celo bolj pridni so postali, kajti Miklavž, Božiček in dedek Mraz jih opazujejo in rišejo črne pike ...
Kaj pa bomo napisali odrasli? Četudi ne bi nič, bo novo leto prineslo marsikaj - tudi kaj takega, česar si nismo želeli. Najprej nas bo razveselila avtocestna vinjeta. Ker celoletna velja od decembra, vse prihodnje leto in še naslednji januar, bo seveda država morala pričeti prodajo. Prihodnje leto nam bo prineslo lokalne volitve: županski kandidati že vadijo nasmehe, s katerimi se bodo obrnili na svoje občane, že izbirajo lepe besede, s katerimi bodo okrasili svoje predvolilne obljube, že brskajo po svojih spominih, kaj vse dobrega so doslej v življenju naredili... Prihodnje leto nam bo prineslo - vsaj upajmo - ponovno gospodarsko rast. Mogoče pa se bo res našel kak pameten podjetnik in bo prišel na dan s kako koristno idejo, da bomo nekaj proizvajali, ne pa da bomo samo preprodajali blago, ki so ga proizvedli tam na čisto drugem koncu sveta. In se ne bomo jezili, ko najdemo na trgovskih policah česen iz Kitajske namesto iz sosednje vasi.
Pa pogumno v praznični mesec!
Jože Šmigoc
Ce ste predavanje o varčevanju z energijo zamudili, pa vas tematika zanima, se po informacije obrnite na energetsko svetovalno pisarno, ki v Ormožu deluje v prostorih Občine Ormož na Ptujski 6 in je odprta vsako sredo od 16. do 18. ure, za svetovanje pa se lahko prijavite po telefonu na številko 02 741 53 00 (sprejemna pisarna občine) vsak dan od 7. do 15. ure.
pomeni 25 litrov kurilnega olja ali drugega energenta z energijsko vrednostjo med 9,5 ali 10 kilovatnih ur na liter. To je bistveno preveč. Zato se danes nagibamo h gradnji nizkoener-gijskih hiš, kjer se ta vrednost zmanjša tudi do osemkrat, ali pasivnih hiš, ki ne potrebujejo zunanjega dovoda energenta,« je povedal Ludvik Hriberšek.
Temperatura naj ne pade pod 16 stopinj
Veliko lahko privarčujemo tudi s pravilnim ravnanjem pri samem bivanju. Pogosto ljudje pozimi napačno prezračujemo svoje domove. Ni jih malo, ki imajo ves dan okna malenkost odprta, kar pomeni konstantno izgubo energije. »Prezračuje se na hitro in intenzivno. Okna in vrata se odprejo na stežaj za nekaj minut, in to v najtoplejšem delu dneva, saj je takrat izguba energije najmanjša,« svetuje Ludvik Hriberšek.
Energetski svetovalci tudi odsvetujejo, da se v kurilni sezoni temperatura v objektu spušča pod 16 stopinj Celzija. Za ponovno ogrevanje, za akumulacijo v obodne zidove, se
Foto: Viki Ivanuša
Ludvik Hriberšek ima veliko koristnih informacij za samograditelje.
namreč porabi več energenta, kot če temperaturo vzdržujemo konstantno. Zato prostorov ne ogrevamo le takrat, ko smo doma, ampak 24 ur na dan. Če želimo še dodatno prihraniti, pa je priporočljivo, kadar smo zdoma, ogrevati prostore le na 16 do 18 stopinj.
Predavatelj je opozoril tudi na obnovljive vire energije (sončna energija, vetrna energija, lesna biomasa, energija rastlin), v katerih bi vsi morali videti svojo priložnost, saj bo
le z zmanjšanjem porabe fosilnih goriv v prihodnosti mogoče shajati. Kajti neobnovljive energije naftnih derivatov naj bi bilo po oceni strokovnjakov ob sedanji porabi le še za 43 let. Obnovljivih virov pa je na pretek. Človeštvo bo moralo narediti zasuk v to smer. V Avstriji so to že naredili, saj se več kot 70 % stanovanj ogreva z eno izmed vrst lesne biomase.
Racionalno rabo energije stimulira tudi država preko Ministrstva za okolje in prostor,
ki vsako leto razpiše dodeljevanje nepovratnih sredstev (Eko sklad RS). Letos je bilo mogoče dobiti subvencije za toplotno zaščito stavb, zamenjavo oken, vgradnjo toplotnih črpalk, vgradnjo solarnih sistemov. Na voljo je bilo 11,5 milijona evrov. Razpis se je oktobra zaključil, pričakujejo pa nov razpis v prihodnjem letu. Pri Eko skladu so na voljo tudi krediti z zelo nizko obrestno mero za ta namen.
Viki Ivanuša
Ptuj • Izredna seja četrtne skupnosti Jezero
Četrt in društva v skupnih programih
18. novembra so se člani sveta ČS Jezero sestali na izredni seji. Zakaj je bila potrebna izredna in kaj prinaša finančni načrt skupnosti v letu 2010, smo vprašali predsednika sveta Črtomirja Rosica.
»Ravno v času, ko smo pošiljali vabila za redno sejo sveta za 12. november, so se pojavile nekatere nove zadeve, ki jih je bilo potrebno finančno uskladiti. V pogovoru s predsednikom Mladinskega sveta MO Ptuj Tinetom Janežičem sva se dogovarjala okrog sanacije kanalizacije in prostorov v Domu krajanov Toneta Žnidariča v Čučkovi ulici 3. Ko sva uskladila vse potrebe, jih je bilo potrebno še finančno ovrednotiti in jih vključiti v finančni načrt za leto 2010. Zaradi tega usklajevanja je bilo delovno gradivo za spremembe finančnega načrta ČS Jezero za leto 2010 predloženo na seji in ne z vabilom. Ob predstavitvi sprememb finančnega načrta so člani sveta ČS Jezero zaprosili za preložitev razprave na eno od naslednjih sej, ker so želeli gradivo podrobneje preučiti. Ker pa je bilo potrebno spremembe po-
trditi še v tem mesecu, je bila izredna seja samo logična posledica vseh dogodkov. Sklicali smo jo 18. novembra, na njej smo spremembe finančnega načrta brez dopolnitev tudi soglasno sprejeli,« je povedal Črtomir Rosic.
Finančni načrt za leto 2010 je podoben načrtom četrtne skupnosti iz preteklih let. Usmerjen je predvsem na skupne projekte z društvi iz četrti, ki se bodo zvrstili vse leto. V letu 2010 jih načrtujejo kar dvanajst. »Del sredstev bomo namenili za investicijsko vzdrževanje domov krajanov Budi-na-Brstje in Toneta Žnidariča, kjer bomo obnovili prostore in uredili mladinsko sobo. Za njuno investicijsko vzdrževanje bomo v celoti uporabili sredstva iz pogodbe za CERO Gaj-ke. Ostala sredstva, v katera so zraven proračunskih sredstev MO Ptuj vključena tudi lastna
sredstva iz naslova najemnin poslovnih prostorov, bomo namenili za že omenjene kulturne prireditve, strokovne ekskurzije za krajane četrtne skupnosti, prireditvi za starejše krajane in njihovo obdaritev, obdaritev naših otrok v veselem decembru ter najemu športne dvo-
rane za zimsko rekreacijo krajanov. Tudi v novem programskem in finančnem letu bomo vsa sredstva tako kot vsa leta doslej porabljali racionalno in skrbno,« je še posebej poudaril predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2010 bodo v CS Jezero delno obnovili oba doma krajanov: Budina-Brstje (na fotografiji) in Toneta Žnidariča.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Mezgovci • Z zbora krajanov
Velik kup predragih storitev in kupček osebnih zamer
Jesenski zbori občanov po dornavskih naseljih so vsakoletna praksa zadnjih nekaj let, kar je, če nič drugega, dobro vsaj za to, da občani lahko direktno izpihajo jezo ali razočaranje s svojih duš na županova ramena, čeprav se to sicer lepo uradno imenuje »dajanje pripomb in pobud«.
V dvorani gasilskega doma v Mezgovcih je bilo na tokratnem zboru krajanov slišati kar precej negodovanja in po stari praksi tudi nekaj osebnih obračunov. Potem ko je Rajko Janžekovič predstavil zadnje izvedene in tekoče naložbe v občini, predvsem v cestno infrastrukturo, se je niz pripomb in pobud kar usul. Najprej je padlo kar nekaj pobud s strani več občanov, da naj se v sklopu preplastitve ceste skozi Mezgovce končno uredi križišče pri kapeli, ki je skoraj popolnoma nepregledno; bodisi kot krožišče bodisi naj se tam postavi vsaj kakšno ogledalo in požaga drevo, ki dodatno omejuje preglednost pri izvozu na glavno cesto. Nato je bilo slišati, da naj se občina zavzame za ureditev kolesarske poti vse do Ptuja; trenutno se namreč v okviru rekonstrukcije državne ceste Dornava-Ptuj ureja kolesarska pot, vendar le do meje ptujske občine oz. do železniškega prehoda.
Predrag komunalni prispevek
Potem pa so pripombe zbranih na zboru začele postopoma postajati vse glasnejše in precej manj prijazne, vzdušje v neo-grevani in mrzli dvorani pa vse bolj vroče. Tako je najprej priletela huda kritika čez podražitev nadomestila za stavbna zemljišča; znesek na položnici se je namreč občanom v občini, kot je bilo slišati, povišal kar za 34 % glede na lani, kar se je večini zdelo nesprejemljivo tako zaradi kriznih časov kot zaradi poplavljenih (stavbnih) območij oz. zemljišč, za katera naj bi vseeno našli neke olajšave in nižja plačila.
Županjanžekovič je poskušal pojasniti, da je podražitev stvar sklepa občinskega sveta in da je občina pač s sprejetim programom uvedla tudi komunalni prispevek, ki se mora računati po točno določenih kriterijih, upoštevajoč komunalno opremljenost določenih zemljišč. Tako je pač prispevek nekoliko višji za graditelje v Dornavi in Mezgovcih, kjer imajo ob asfaltu, vodovodu, javni razsvetljavi in javnih igriščih oz. drugih javnih površinah pač tudi že kanalizacijo, nekoliko nižji pa je ta prispevek za naselja Zamenci in Polenšak. »Torej moramo mi tukaj plačevati več kot tisti na hribu, reveži pa smo vsi enaki«, je komentiral Janez Meško, ki je nato na vsak način hotel izvedeti, koliko znese komunalni prispevek za novogradnjo v velikosti 100 m2, a mu župan tudi pri najboljši volji ni znal povedati: »Glejte, to je stvar programa, kamor se vnese velikost parcele in gradnje in se upoštevajo vsi ostali dejavniki, potem pa se izračuna natančen znesek. Lahko zdaj rečem, da bi to znalo stati 3000 ali 4500 evrov, ampak ne stojim za nobeno od teh cifer!«
Preklanje okoli višine komunalnega prispevka se je vleko kar nekaj časa, vmes so letele pripombe, da je zelo visok, da ima občina Gorišnica nižje cifre, pa da bodo tudi v Juršincih ti zneski nižji itd.
Predraga kanalščina
Potem je počilo okoli višine kanalščine in kanalizacije; prvi je bil spet Janez Meško, ki ga je zanimalo, zakaj je mesečno plačilo za uporabnike kanalizacije tako visoko, saj znaša kar 1,25
Župan Rajko Janžekovič: »Če so vam na ptujski Komunali vedeli povedati, da imamo najdražjo kanalščino, potem naj vam pokažejo in povedo še, koliko dražja bi bila, če bi naš sistem predali njim v upravljanje!«
evra po m3 porabljene vode, pa zakaj so eni občani priključeni in drugi še vedno ne in da to ni prav (kar je res).
Župan je pojasnjeval, da se cena izračuna na podlagi določenih dejavnikov, da jo potrdi ministrstvo za gospodarstvo (prej tudi vlada), in da če cena ni bi bila pravilno izračunana, potem te potrditve ne bi dobili.
Meška to ni pomirilo, češ da se je osebno pozanimal na Komunalnem podjetju Ptuj, kjer so mu zelo jasno dali vedeti, da imajo v Dornavi najdražjo kanalščino. To pa je župana Janžekoviča kar malo dvignilo: »Veste kaj, itak se s temi vprašanji obračate na napačen naslov! Če bi v naši občini v prejšnjem mandatu, ko še nisem bil župan, malo počakali in se vključili v konzorcij, bi lahko za primer počrpali 90 % državnih in evropskih sredstev, posledično pa bi bila tudi potem kanalšči-
Na zboru krajanov v Mezgovcih je bilo slišati veliko kritike, zlasti na račun dragih nadomestil za stavbna zemljišča oz. komunalnega prispevka ter drage kanalščine, župan pa se je moral otepati še številnih drugih očitkov.
na nekaj nižja. Toda za to ne krivite mene! In drugič, če že sprašujete na Komunali, potem jih vprašajte še, kolikšen je bil njihov predračun in kakšen bi bil znesek na vaših položnicah danes, če bi upravljanje našega kanalizacijskega sistema predali v njihove roke! Verjemite, da višje, naj vam kar pokažejo!«
Negodovanja čez ceno se sicer s tem niso nehala, slišati je bilo, da bi se pred dvema letom dal dobiti denar od takratnega ministra Podobnika, da je bil celo dogovorjen sestanek z njim, a je bil župan takrat bolan, Janežkovič pa je na te očitke odgovarjal, da obljube ne veljajo nič in da se denar lahko dobi izključno na razpisih, ne pa na sestankih z ministrom.
Kdo uporablja kanalizacijo »na črno«?
Očitki zbranih občanov so se v nadaljevanju prelili v jezo plačnikov nad neplačniki te mesečne obveznosti, ki se pač še niso priključili na kanalizacijski sistem. Župan je dvigajoče strasti poskušal pomiriti z dejstvom, da se bodo prej ali slej morali vsi priključiti, ker jih bo inšpektor sicer kaznoval, ali pa bodo morali dokazovati redne odvoze s plačilnimi listi, kar pa je še dražje kot mesečna položnica za kanalščino.
Nato je prišlo na dan še, da je kar nekaj takih, ki so se na kanalizacijski sistem priključili »na črno«, ga torej uporabljajo, a ne plačujejo nič, marsikdo pa naj bi imel v jaške speljano tudi meteorno vodo. Janžekoviča je zanimalo, ali lahko poimensko
povedo, kdo je priključen na črno, a tega ni želel nihče, Peter Vesenjak pa je to »molčečnost« komentiral: »Saj veste, greh se pove, grešnika pa ne ... «
Sicer pa je Vesenjaka zanimalo še, zakaj občina na zahtevo nekaj občanov ni hotela posredovati seznama tistih, ki so priključeni na kanalizacijo, na kar je župan odvrnil, da poimenskega seznama ne morejo posredovati, saj morajo upoštevati zakon o zaščiti osebnih podatkov, povedal pa je, da je trenutno uradno priključenih na kanalizacijski sistem približno dve tretjini občanov, ki so plačali priključnino in tudi redno plačujejo mesečne obveznosti. Meško je potem predlagal, da naj bi preostale občane raje stimulirali k priključnini s tem, da bi jim znižali znesek na 1000 evrov, kot je veljal za prve uporabnike, ter jim dali možnost, da ga odplačajo v dveh letih, a se župan s tem ni strinjal. Občinski svet je namreč že lani sprejel sklep, po katerem se je priključnina za vse zamudnike dvignila na 1300 evrov.
So res vsi enaki pred občino?!
Proti koncu zborovanja je padlo še nekaj besed okoli načrtovane gradnje kulturne večnamenske dvorane v centru občine, za katero naj bi večino denarja pridobili iz razpisa regionalnega razvojnega programa, pred zaključkom pa sta si v lase, bolj kot ne zaradi osebnih nesoglasij, skočila še Peter Ve-senjak in župan Janžekovič.
Vesenjaka je namreč hudo razjezilo vabilo na zaslišanje, ki
ga je prejel iz občinske uprave: »Pa kaj se greste vi na občini, pozivate me na zaslišanje, kot da sem nek kriminalec! Sem pošten občan in ne vem, kako si vidva z Vilijem (direktor občinske uprave, op. a.) sploh do-volita pošiljati takšno pošto?!« Janžekovič je najprej odgovoril z vprašanjem: »Rad bi priključek na občinsko cesto, ali ne?« Vesenjak pa takoj nazaj: »Jaz ga imam, ali ne?!« Po nekaj skakanjih v besedo je županu na koncu vseeno uspelo povedati, da je Vesenjak z uradno vlogo zaprosil za soglasje za priključek z domačega dvorišča na občinsko pot, ki sicer v naravi obstaja ves čas, ker pa se Vesenjak ni odzval na zahtevo po dopolnilu svoje vloge, ga je pač direktor občinske uprave uradno pozval na zaslišanje, kjer naj bi se vloga ustrezno dopolnila in izdalo soglasje. Vesenjaka pa takšen odgovor ni zadovoljil, pač pa je jasno povedal, da gre za »zafrkavanje« le nekaterih občanov, saj marsikdo cestnih dovozov oz. priključkov z dvorišč na občinske ceste nima uradno urejenih s soglasji in da se na občini pač očitno »spravljajo samo na določene ljudi« ...
Janez Meško je nato vedno ostrejši besedni dvoboj, v katerem je bilo slišati še druge nerešene zemljiškoknjižne zadeve med Vesenjakom in občino, pretrgal z besedami, da naj se javno oznani, da morajo imeti vsi uradna soglasja za priključke na občinske ceste (večina jih sicer pridobiva z gradbenim dovoljenjem), zborovanje pa se je nato končalo s pobudami za ureditev boljše pretočnosti Pesnice.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • 55. praznovanje Taluma
Ob prazniku odkrili spominsko ploščo
Pred upravno zgradbo kidričevskega Taluma je bila v soboto, 21. novembra, slovesnost, ki so jo združili s praznovanjem 55. tovarniškega praznika Taluma in dneva veteranov vojne za Slovenijo, na njej pa so odkrili spominsko ploščo manevrske strukture narodne zaščite leta 1990.
Foto: M. Ozmec
Vodstvu in sodelavcem Taluma ter veteranom vojne za Slovenije je ob prazniku čestital kidričevski župan Jože Murko.
Poleg nekaterih sodelavcev Taluma so se slovesnosti udeležili številni predstavniki veteranskih organizacij in slovenske vojske ter župan kidričevske in sosednjih občin, dogodek pa je obogatil pihalni orkester Taluma pod vodstvom Štefana Garkova.
Ob 55-letnici Taluma je zbrane nagovoril predsednik uprave mag. Danilo To-plek, ki je izpostavil nekaj prelomnih trenutkov v zgodovini tega delovnega kolektiva. »Običajno smo se ob takih priložnostih ukvarjali z delovnimi dosežki in uspehi, letos pa je največja novica to, da smo še vedno tu, da smo še vedno živi ter da smo v takšni kondiciji, ki nam daje upanje za boljši jutri. Tega, da znamo preživeti tudi hujše čase, se bomo spomnili v drugem delu slovesnosti, ko bomo govorili o prispevku Taluma v ključnih dogodkih osamosvojitve Slovenije. In če je šlo takrat, ni hudič, da ne bi šlo danes in da ne bi šlo tudi jutri,« je poudaril Toplek. »Talum je še vedno v dobri kondiciji, tudi v dobri finančni kondiciji, saj poslujemo izključno z lastnimi sredstvi,
Za prijetnejši uvod v nedeljski popoldanski koncert so ne preveč številnemu domačemu občinstvu zapeli gostitelji, pevke in pevci mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Cirkovce, ki ga že sedmo leto vodi Jože Dernikovič. Med gosti iz sosednje občine so nato zapeli pevci moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava pod vodstvom prof. Nevenke Gril
kar je zagotovo vzpodbudno. Torej še vedno smo tu in še vedno smo dobri, da ne bodo vsi mislili, da je vse tako sivo, kot je tole jutro!«
Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Stane Žitnik je izrazil izredno zadovoljstvo, da so se lahko tako pomembnemu praznovanju Taluma pridružili tudi veterani, ter dodal: »Pred nami je spominsko obeležje, ki je pomnik na prelomne dogodke ob osamosvojitvi Slovenije, na prispevek pripadnikov manevrske strukture narodne
Hameršak, ki deluje že od leta 1979 in torej letos praznuje 30-letnico.
Nekaj ljudskih so zapele tudi pevke Ptujske upokojenke delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Zamuda, za konec pa so zapeli še pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Kulturno umetniškega društva Anice Černejeve iz Makol pod vodstvom Mladena Ravnikar-
zaščite, teritorialne obrambe in tudi na prispevek delavcev tovarne v Kidričevem, ki se odraža skozi desetletja. Zavedati se moramo, da je tovarna opremljala enote protizračne obrambe, ki je bila izpopolnjena iz vrst delavcev te tovarne, zato so enoto imeli kot za svojo, tukaj pa je bilo mobilizacijsko središče.
Pisalo se je leto 1991, ki je pomenilo za enote teritorialne obrambe velik udarec, saj je prišlo do razorožitve skoraj polovice teritorialcev v naši republiki. Nekateri tedanji teritorialci in sodelavci tovar-
ja, ki delujejo šele dobro leto dni. Povezovalka koncertnega popoldneva, v katerem smo slišali 17 različnih pesmi, je bila domačinka Marija Zamuda, po koncertu pa so pevke in pevci štirih različnih zborov iz štirih sosednjih občin nadaljevali druženje ob prijetnem tovariškem pevskem večeru in si obljubili, da se bodo kmalu spet srečali.
-OM
ne se zagotovo še spominjajo, kako smo odpeljali še zadnje tri topove iz skladišča v tovarni, Zagotovo se spomnijo tudi konflikta s tedanjim poveljnikom, ki je vztrajal, da je na dan premestitve topov veljala še njegova beseda, čeprav smo razmišljali, kaj če tega ne bi storili, ker smo slutili, da se bo nekaj zgodilo. In niso minili niti trije meseci, že so prišli ponižno prosit, ali se lahko spet vselijo, saj je bila pred nami selitev orožja iz Kočevske Reke in od drugod v razna tajna skladišča. Poleg nekaterih drugih smo za tajno skladišče izbrali tudi
Gimnazija Ormož ima vpisana po dva oddelka posameznega letnika. Lani so zaradi premajhnega interesa dijakov vpisali le en oddelek prvega letnika. Nizko število oddelkov je resna ovira pri delovanju in razvoju srednje šole, zato so pri ministrstvu zaprosili za dodatne programe. Predlagali so tri programe - Zdravstvena nega, Farmacevtski tehnik in Kozmetični tehnik. Ministrstvo se s predlaganimi programi ni strinjalo, so pa v predlog razmestitve zapisali oddelek predšolske vzgoje na Gimnaziji Ormož. Program je za Ormož neprimeren, saj ga uspešno izvajajo v Ljuto-
Kidričevo kot eno najbolje organiziranih in varovanih lokacij. Hvala vam za tisti čas in tudi za kasneje, ko smo vozili orožje in strelivo iz skladišča TO v Kidričevem.«
Spominsko ploščo na pročelju upravne zgradbe Ta-luma, na kateri je z velikimi črkami napisano Uporniki z razlogom 1990, sta ob zvokih pihalnega orkestra Taluma svečano odkrila predsednik veteranske organizacije Stane Žitnik in predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek. V imenu občine Kidričevo je vodstvu in delavcem Taluma ob 55. tovarniškem prazniku
meru in je tudi konkurenčen gimnazijskemu programu, saj nagovarja domala isto ciljno publiko. Odločitev Ministrstva je mogoče še spremeniti, saj do 10. decembra šole lahko posredujejo pripombe na predlagano razvrstitev.
Povprašali smo ravnateljico Gimnazije Ormož Klavdijo Zorjan Škorjanec, kaj meni o tem možnem razpletu. Povedala je: »Še vedno sem prepričana, da naše okolje potrebuje program Zdravstvena nega. Elaborat dokazuje, da bi imeli dovolj bodočih dijakov za vpis enega letnika, učna mesta imamo zagotovljena v dogovoru z vodstvom Bolni-
ter veteranom vojne za Slovenijo ob njihovem prazniku čestital kidričevski župan Jože Murko. V zahvalo za nesebično pomoč v prelomnih časih osamosvojitve, pa tudi za pomoč pri izdaji spominskega zbornika in postavitvi spominske plošče je Stane Žitnik izročil plaketi Veteranov vojne za Slovenijo mag. Danilu Topleku in Darku Ferlincu, nato pa so v okviru dneva odprtih vrat tiste udeležence, ki so to želeli, popeljali na organiziran in voden ogled proizvodnih prostorov kidričevske tovarne.
M. Ozmec
šnice Ptuj, Ormož, Zdravstvenega doma Ormož ter Centra starejših občanov Ormož. Potrebe teh ustanov kažejo možnost zaposlitve tega kadra v naslednjih letih. Še vedno tečejo pogovori o razmestitvi tega programa in upam, da se bodo za našo šolo ugodno zaključili.«
Minister za šolstvo dr. Igor Lukšič je na jesenskem obisku na Kogu nedvoumno povedal, da je ministrstvo naklonjeno novim programom na Gimnaziji Ormož. Zato toliko bolj preseneča ta nepričakovana sprememba in ponudba, ki je ni mogoče uresničiti.
Viki Ivanuša
Cirkovce • Koncert štirih pevskih zborov
Zapelo okoli 70 pevcev
Ljubitelji petja so minulo nedeljo, 22. novembra, preživeli prijetno popoldne ob petju pevk in pevcev štirih pevskih zborov iz štirih sosednjih občin, skupaj pa je zadonela pesem iz okoli 70 pevskih grl.
Ormož • Novi programi za gimnazijo?
Bodo na ministrstvu snedli obljubo?
Na portalu Ministrstva za šolstvo in šport je bila minuli teden objavljena okrožnica o predlogu razmestitve izvajanja izobraževalnih programov, ki se bodo pričeli 1. 9. 2010. Ormožane je čakalo presenečenje, saj je namesto programov, za katere so zaprosili, poleg gimnazijskega programa ministrstvo za Gimnazijo Ormož predvidelo še en oddelek predšolske vzgoje.
Foto: M. Ozmec
V prvem delu so zapeli domače pevke in pevci mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Cirkovce, ki jih vodi Jože Dernikovič.
Gorišnica • Z zadnje seje občinskega sveta
Čakanje, zamude in nedorečenost zaradi državne birokracije
Zadnja novembrska seja gorišniškega občinskega sveta je bila, za razliko od prejšnje, standardno mirna, celo brez posebnih vprašanj, kaj šele nasprotovanj.
Foto: SM
Svetnik Andrej Horvat (na levi): »Zelo lepo, da nas skrbi varnost naših otrok iz Zamušanov, ampak vedeti moramo tudi, da učenci iz Gorišnice glavno in hudo obremenjeno prometnico prečkajo večkrat dnevno, pa še vedno nimamo niti označenega prehoda za pešce!«
Pravzaprav si je kar največji časovni del seje vzel gost, domači zobozdravnik Zlatko Sok, ki je svetnikom dokaj podrobno predstavil nov Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je, kot je nekajkrat poudaril, spisan v smeri uničevanja zasebnega zdravstva, tako tudi glede kazenskih določb, ki za najmanjšo napako koncesionarja (recimo za napačno oz. reklamno oblikovano tablo zasebne ordinacije) predvideva kazen do 150.000 evrov! Sicer je pa Sok povedal tudi, da se z določili novega zakona pravzaprav, pod črto in pod imenom ekonomsko vzdržno zdravstvo, zdravstvene usluge vračajo za nekaj desetletij nazaj in da se lahko zgodi, da bo veliko zasebnikov koncesije vračalo ter da bo to pomenilo veliko nazadovanje in tudi še večje težave podeželskega prebivalstva, ki je na širšem Ptujskem že pretežno (med 60 in 70 %) vezano na zasebne zdravnike in zobozdravnike: »Po podatkih iz letošnjega marca je imel zasebni zobozdravnik na našem področju povprečno 2100 pacientov, zdravnik v Zdravstvenem domu Ptuj pa povprečno 1300 pacientov!« Opozoril je tudi, da situacija povsod po Sloveniji res ni enaka, da pa bi bilo dobro, če se v reševanje nezavidljivega položaja, v katerem
V okviru sodelovanja s Pokrajinskim muzejem Ptuj so se odločili za ponovno otvoritev
Rimska peč je spet na ogled.
so se zasebni zdravniki znašli po dikciji novega zakona, vključijo tudi občine, ki pač želijo obdržati svoje koncesi-onarje.
Tako župan Jožef Kokot kot prav vsi svetniki od prvega do zadnjega so se seveda strinjali, da hočejo in želijo obdržati v Gorišnici tako zasebno zdravnico kot zasebnega zobozdravnika, da se nikakor ne bodo sprijaznili z morebitnim nižanjem ravni kvalitete zdravstvenih storitev, župan pa je k temu dodal še, da pričakuje oblikovanje podobnega stališča na prihodnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja in da je pričakovati tudi skupno pobudo s strani SOS in ZOS v smeri ohranitve koncesij oz. spremembe novega zdravstvenega zakona.
Brez razpisov in prostorskega plana je vse nedorečeno
Sprejem rebalansa za letošnje leto je potekal hitro in brez spotikanj; višina proračuna namreč ostaja enaka (pet milijonov evrov), zaradi izpadlih razpisov RRP in Južna meja pa je bil po besedah župana pač denar prerazporejen na druge postavke, v glavnem na področju cestne in komunalne infrastrukture. Svetniki so se z vsemi
rimske opekarske peči (ob trgovini Rimska peč), ki je bila dolgo časa zaprta za obiskoval-
spremembami na postavkah strinjali, le Bojana Purgaja je zanimalo, kaj to pomeni za nekatere projekte, ki so jih načrtovali; zlasti za predviden večji športno-kulturni center, pa tudi za predvideno kmetijsko-obrtno cono v Muretincih: »Zanima me, ali takšne spremembe, glede na nove cifre, pomenijo nereali-zacijo teh projektov ali samo zamudo pri uresničitvi?«
Župan Kokot je podal precej dvoumen odgovor; sicer je poudaril, da gre izključno za časovni zamik pri realizaciji tako športnega centra kot cone, vendar pa je veliko oz. največ odvisno od sprejetja občinskega prostorskega
ce, kar je velika škoda. Otvoritev je potekala v ponedeljek, 9. novembra. Nanjo so povabili tudi ravnateljico, delavce in direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj, župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana in druge. Vsi so bili nad delom učencev zelo navdušeni, še posebej ravnateljica, ki je na njih zelo ponosna in nas pri vsem tudi spodbuja.
Rimska opekarska peč bo v prihodnje odprta vsak torek od 14. do 16. ure in v drugih terminih po dogovoru. Predstavitev bo potekala pod strokovnim vodstvom, saj so se trije učenci Pia, Nejc in Iva za to ustrezno usposobili.
Nuša Malovič
plana (OPN) in tudi od kriterijev pričakovanih razpisov: »Zaradi še nepotrjenega OPN ne moremo vnaprej kupovati zemljišč, saj moramo počakati na vsa soglasja pristojnih institucij in ministrstev. Lahko povem, da imamo že večino pozitivnih odzivov, vendar še čakamo na kmetijsko ministrstvo, ki pa je glede tega odločilno. Dokler tako nimamo vseh potrebnih soglasij, ne moremo natančno planirati velikosti centra ali cone, ko pa bomo to imeli, se bodo takoj začeli odkupi potrebnih zemljišč. OPN naj bi bil sicer po zadnjih napovedih potrjen v naslednjem letu, tako da bi omenjena projekta lahko začeli uresničevati deloma že naslednjem letu in v letu 2011.«
Spet novi kriteriji za peti razpis RRP?!
Ob tem je Kokot še dal vedeti, da se lahko zaplete tudi pri dolgo pričakovanem petem razpisu regionalnega razvojnega programa (RRP), ki naj bi bil objavljen januarja ali februarja 2010, vendar je že slišati, da pogoji in kriteriji ne bodo takšni, kot so bili napovedani, in da bo v tem primeru potrebno kandidirati z drugimi in drugačnimi projekti, kot so jih občine že pripravile (to sicer velja za vse občine, op. a.). Nekaj več v zvezi s temi spremembami naj bi bilo znano že ta konec tedna.
Purgaj je županova pojasnila sicer razumel, toda nedorečeno stanje glede načrtovanih projektov lahko, po njegovih besedah, športnikom in rekreativcem v občini povzroči precej težav:
»Veste, da so objekti v sedanjem športnem parku v zelo slabem stanju, zaradi znanih zapletov okoli lastništva se jih ni smelo niti dotakniti, kaj šele sanirati. Ostrešje je zdaj že tako nestabilno, da ga lahko poruši prvi sneg?!«
Župan je lahko ostal le pri svojem prvem odgovoru: »Kot sem rekel, vse je odvisno od sprejetja OPN, vendar menim, da bomo del novega športno-kulturnega centra, vsaj za potrebe športnikov, lahko dokončali že v letu 2011.«
Različna
prometna varnost zamušanskih in gorišniških učencev?
Rebalans so svetniki sicer potrdili soglasno, prav tako soglasno so sprejeli tudi sklep o podpori civilnemu odboru za premestitev planirane trase daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce-Pince na območje poteka stare struge reke Drave ter sklep o tem, da ostane višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za drugo leto enaka (0,0040 evra na m2), nekaj več debate pa se je v zadnjem delu seje razvilo le še okoli vprašanja dodatnega prevoza otrok z območja Zamuša-nov in Tibolcev. Tamkajšnji občani, starši učencev, so namreč opozorili vaški odbor, da je kar nekaj učencev prve triade prisiljenih pešačiti precej daleč do prve avtobusne postaje. Kot je povedal predsednik odbora za negospodarstvo Jože Petek, so na odboru že obravnavali dve možnosti; prva je prevoz teh otrok s posebnim, manjšim
kombijem enkrat dnevno v šolo in iz nje, kar bi občino stalo okoli 15.000 evrov, vozili pa bi se le otroci prve triade. Drugo možnost jim je ponudilo podjetje Veolia, ki bi sicer redno linijo petkrat na dan v tem okolišu podaljšalo ter za dodaten del proge zahteva približno 6000 evrov, vozili pa bi se lahko vsi učenci. Čeprav bi bila morda za najmlajše učence boljša izbira kombija, ki bi jih lahko zapeljal praktično do vrat njihovih domov, pa se je svetnikom postavljalo predvsem vprašanje varnosti otrok, saj gre za javno pot in ne občinsko cesto, ki je zlasti pozimi praktično neprevozna, zato so se na koncu odločili, da najprej preizkusijo ponudbo Veolie s podaljšano sedanjo linijo, ki jo bodo za letošnjo zimo dali v prednostni plan pluženja. Sicer so družno ugotavljali, da bo zaradi tega eden izmed otrok še vedno moral pešačiti slab kilometer do doma, vsi ostali pa so doma v krogu 500 metrov od avtobusne postaje.
Oglasil pa se je tudi Andrej Horvat: »Zelo lepo, da nas skrbi varnost naših otrok iz Zamušanov, ampak vedeti moramo tudi, da otroci iz Gorišnice ali z muretinske-ga konca pešačijo prav tako kilometer ali še več. A me ne skrbi to, pač pa dejstvo, da čez glavno in hudo obremenjeno prometnico skozi Go-rišnico, ki jo morajo ti otroci prečkati vsaj dvakrat na dan ali še več, a še vedno nimamo prehoda za pešce! Naj se to že enkrat uredi, saj je vsako prečkanje igranje z nesrečo, da ne rečem še kaj več!«
Gorišnica noče svoje bioplinarne
Za konec seje je na vprašanje Davorina Kelenca, ali se morda planira izgradnja bioplinarne tudi v občini Gorišnica, župan jasno povedal, da ne: »Tudi ne bi imelo smisla, da bi se gradila, saj je ena že v bližnjih Sobetincih in ni variante, da bi to območje tukaj zagotavljalo dovolj surovin za obe. Res pa je, da bodo zaradi težkih prevozov surovin do sobetinške bio-plinarne precej škode utrpele naše ceste, na to moramo biti pripravljeni. Sicer pa menim, da je za našo občino rentabilnejša fotovoltaika in v teku je že zbiranje ponudb, o čemer pa bomo govorili na naslednji seji.«
SM
Foto: arhiv OS Ljudski vrt
Ptuj • Turistični krožek na OŠ Ljudski vrt
Oživili rimsko opekarsko peč
Tudi v tem šolskem letu na OŠ Ljudski vrt v Ptuju deluje turistični krožek, v katerega so vključeni učenci osmih in devetih razredov. Člani krožka in mentorici Martina Prejac ter Petra Kosi so zelo aktivni. Izvajajo več projektov, kot so: festival Turizmu pomaga lastna glava, raziskovalne naloge, Rimska opekarska peč, sodelovanje z OŠ iz Škofje Loke. Še posebej pa se pripravljajo na turistično tržnico, ki bo potekala v aprilu v Super mestu na Ptuju.
Ormož • Nova tožba Šumenjaka proti Luciju
Kdo je nasilnež in kdo žrtev?
Samostojni svetnik Bogomir Luci je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da v vsem svojem življenju ni bil tolikokrat pred sodnikom kot v zadnjem času, ko ga je tja večkrat spravil podžupan Branko Šumenjak. Luci je mnenja, da je to del politične gonje proti njemu s ciljem, da se ga utiša. Čeprav neprijetne, ga številne ovadbe niso prestrašile in je odločen vztrajati naprej, dokler v občini Ormož ne bo mogoče svobodno reči poštenjaku poštenjak in barabi baraba.
Bogomir Luci je občinski svetnik, izvoljen na listi SDS, ki se je predvsem zaradi nesoglasij s podžupanom Brankom Šumenjakom odločil, da bo svoj mandat oddelal kot samostojni svetnik. Luci je naštel obtožbe, s katerimi se je spopadal pretekla leta. Najprej je bila proti njemu s strani Šumenjaka vložena zasebna tožba zaradi žalitev, zapisanih v Štajerskem tedniku. Luci je šel sprva na sodišče sam, brez zagovornika: »Po svoji kmečki logiki sem bil prepričan, da nisem nič kriv, da sem napisal resnico in tako sem se tudi zagovarjal. Nazadnje sem bil na Okrožnem sodišču na Ptuju obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni in 1500 evrov povprečnine. Takrat se mi je v politiki prvič dobesedno zrušil svet, ni mi bilo jasno, kaj se je zgodilo.« Najel si je odvetnika Matjaža Penka iz Ljubljane, ki je napisal pritožbo na Višje sodišče v Mariboru, ki ga je oprostilo vseh obtožb.
Medtem je Branko Šume-njak vložil novo tožbo zaradi fizičnega napada na sodišču v Ormožu, v kateri je prišlo do poravnave in Luci ni nosil nobenih stroškov.
Foto: Viki Ivanuša
Samostojni svetnik Bogomir Luci ima dovolj tožarjenj podžupana Branka Šumenjaka.
Letos poleti pa so ga ponovno obiskali kriminalisti, ki naj bi sledili anonimni kazenski ovadbi. V njej anonimnež trdi, da je slišal, da je Luci v eni izmed gostiln trdil, da bo ustrelil ormoškega župana Alojza Soka. V nadaljevanju ovadbe je še pisalo, da se menda Luci po vseh gostilnah hvali, da ima orožje. Luci je zatrdil, da orožja nima, je pa mogoče, da bi kdo pri njem videl tastovo lovsko puško. Meni, da je bil namen prijave, da se pri Luciju naredi hišna preiskava: »Našli mi ne bi nič, ker nič nimam. Ampak hišna preiskava pa je
gotovo neprijetna, živim na podeželju in vsi to vidijo, kako naj pojasnim, zakaj je bila policija pri meni?«
To pa še ni vse ...
Zadnja, še sveža kazenska ovadba, zaradi katere je Luci moral s kriminalisti na nekakšen informativni pogovor, se nanaša na izjavo, ki jo je dal za Štajerski tednik: »Morda se določeni desni politiki že vidijo na levici in so zato potrdili kandidata, ki je menda levičar in je doma iz Maribora.« Čeprav naj bi Luci menda dobro
Najpomembnejše in hkrati skrb zbujajoče je, da se naša vojska številčno zmanjšuje. Pred vstopom v Nato je štela 39 tisoč vojakov, danes le 9102; od tega jih je 7385 v stalni sestavi, 1717 pa v pogodbenih rezervah. Povedal je, da naj bi po pripravljenem načrtu Slovenija imela 14 tisoč vojakov, vendar skromna finančna sredstva tega ne dovoljujejo. Slovenska vojska bo v začetku prihodnjega leta štela okoli 9400 vojakov.
Ob tem je Šteiner izpostavil podatek, da naša država iz svojega proračuna za vojsko namenja 442 milijonov evrov, prvotno pa je bilo predvideno 518 milijonov evrov. Po njegovih ugotovitvah se vsako leto več vojaškega proračuna namenja za plače - letos kar 64 odstotkov, medtem ko se del za investicije vsako leto zmanjšuje. O sodelovanju slovenskih vojakov v mednarodnih operacijah in misijah pa je generalmajor povedal: »Slovenci se jih udeležujemo 12 let, v operacijah in misijah je sodelovalo 5428 slovenskih vojakov. Trenutno
je na tujem 841 slovenskih vojakov, največ (391) na Kosovu, v Afganistanu pa 85 vojakov.«
V zvezi z Afganistanom je Šteiner povedal, da je Slovenija nameščena v zahodnem delu države, naši vojaki pa trenutno skrbijo za usposabljanje domačinov. Menda v prihodnosti čaka slovenske vojake pot proti jugozahodu Afganistana,
__%
okrožno državno
tožilstvo na Ptuju 2350 ptuj
v skladu * ioJojiü iL 53
na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju
PREDLOG ZA KAZENSKI PREGON
zoper: BOGOM1RJA LUCtJA, Jasirebci li, 2276Kog
Bogomir Lucije v razgovoru z novinarko Štajerskega tednika Viki Klemenčič IvanuSa, ki ga je Štajerski tednik objavil dne 19. OS. 2009 na slrani 6, v rubriki Od tu in tam, med drugim tudi izjavil: d Morda se določeni desni politiki že vidijo na levici in so zato potrdili kandidata, kije menda levičar in doma iz Maribora.«, čeprav je dobro vedel, da so njegove trditve neresnične. Jz predhodnega tekata, kjer je izjavil, da so na svetu zavoda svetniki, med njimi udi predlagatelj, glasovali proti kandidatki Inni Murad. je razvidno, da se sporna izjava nanaia prtdvsem na predlagatelja, ki bi naj tako glasoval proti staliSitm Občinskega Jieta Ormoi To je Razvidno tudi « predhodnih medijskih napadov na predlagatelja Z opisanimi besedami je Bogomir Luct storit kaznivo dejanje obrekovanja po IS9.ČI KZ-! Predlagatelj prav tako poudari, da se omenjeni očitek nanaia na ravnanje Branki Šumenj aki pfi opravljanji; funkcije podžupana Občine Ormoi
Foto: Viki Ivanuša
Predlog za kazenski pregon je bil ponovno podan na temelju objave v Štajerskem tedniku.
Ljutomer • Pred vojsko pomembne naloge
Vojakov zmeraj manj
Območno združenje slovenskih častnikov Ljutomer in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je na Moti pri Ljutomeru gostilo načelnika generalštaba Slovenske vojske, generalmajorja mag. Alojza Šteinerja. Prisotnim je v poldrugi uri nanizal nekaj najaktualnejših vprašanj vojske sedanjega in prihodnjega časa in pri tem izpostavil zanimive statistične podatke.
vedel, da so njegove trditve neresnične, še piše v ovadbi. Zgodba se je spletla okrog odločanja o novem ravnatelju OŠ Velika Nedelja. V občinskem svetu je potekala dokaj ostra razprava o tej tematiki. Prijavilo se je več kandidatov. »KVIAZ in županova koalicija so favorizirali samo eno kandidatko in pri tem trdili, da ne gre za politično odločitev. Svetniki smo v neki meri poli-
Prejeli smo
tiki, omenjena kandidatka pa je bila takrat članica in tudi tajnica v Novi Sloveniji. Branko Šumenjak je takrat povedal, da v svetu zavoda OŠ Velika Nedelja sedijo trije svetniki občinskega sveta, ki bodo glasovali tako, kot bo sklep občinskega sveta o tej stvari. Glasovanje na svetu zavoda je bilo tajno in omenjena kandidatka je prejela le dva glasova. To sem na naslednji seji občinskega
sveta tudi povedal, in da je bil očitno eden od teh treh svetnikov gnilo jajce,« je povedal Bogomir Luci. Kot se zdi, se je s tem čutil izzvan prav Branko Šumenjak, čeprav Luci nikoli ni eksplicitno rekel, kdo naj bi bil tisti, ki je glasoval drugače od dogovorjenega.
Bogomirju Luciju je takšnega načina pritiska nanj dovolj in meni: »Če se v politiki ne znamo drugače pogovarjati, kot da se tožimo, je bolje, da to občino razpustimo.« Poleg tega se nanj in njegovo družino izvaja tudi pritisk na različnih internetnih straneh, kjer anonimneži pišejo o njem, da je nasilnež, ki ima v strahu svojo družino in vso vas.
Luci je prepričan, da je nedolžen in tega naj bi se po njegovem mnenju zavedal tudi Branko Šumenjak, ki se je menda prav iz tega razloga samo enkrat odločil za zasebno tožbo, kasneje pa samo preko tožilstva, ker ga to nič ne stane: »Dovolj mu je vsega, potrebno bo razmisliti o ovadbi zaradi podajanja krive ovadbe. Ni moj način, da bi se tožil, ampak želim končno imeti mir. Če sem česa kriv, naj me obsodijo, ne pa da vedno znova izvajajo pritisk na mene. V svojih razpravah se ne morem izogniti določenih politikov, ne glede na to, kdo je to, kajti na napake je treba opozoriti. To, da so protiargu-menti mojim izjavam vedno nove tožbe, pa je mogoče le v občini Ormož.«
Viki Ivanuša
kjer so razmere zelo hude in zapletene. Po Šteinerjevih napovedih bomo morali prevzeti najzahtevnejše naloge, saj je naša vojska dovolj dobro usposobljena. »Iz celotnega projekta izhaja, da žal moramo biti prisotni povsem neposredno, tudi za morebitno ceno človeških žrtev!«
Niko Šoštarič
Ob obisku poslanske skupine SDS in njihovih neresničnih navedbah
Generalmajor Alojz Steiner (v sredini), levo predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Ljutomer major Anton Kosi, desno predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer Alojz Filipič
Pod tem naslovom je poslanec Dejan Levanič v Štajerskem tedniku, izdanem v petek 20. novembra 2009 med drugim zapisal tudi naslednje: «Sam sem v stiku tako z vodstvom šolskega centra Ptuj gospodom KUMROM - direktorjem, kot tudi z Gimnazijo Ormož, kjer vemo za potrebe in želje vodstva šole in jim pri tem tudi pomagamo«.
Glede pomoči Ptuju ne vem, glede pomoči Gimnaziji Ormož pa lahko, kot župan mirno in odgovorno rečem, da je bila le ta neuspešna ali celo s figo v žepu. Gimnazija Ormož, katere soustanovitelj je tudi občina Ormož (v kolikor poslanec tega ne ve) je naredila elaborat o možni uvedbi enega izmed programov in sicer zdravstvena nega, farmacevtski tehnik ali kozmetični tehnik. Med anketiranimi osnovnošolci v
širšem okolju se je pokazalo, da bi bil zlasti program zdravstvena nega dovolj atraktiven za zadosten vpis okoliških otrok, zaradi starajočega in socialno šibkega prebivalstva pa tudi za upokojensko populacijo.V letu 2008 je bilo podpisano tudi pismo o nameri med ministrstvom in občino Ormož o dodatnem programu. Še v petek, 20. novembra 2009 je minister dr. Lukšič na srečanju vlade s pomurskimi župani, kamor so povabili tudi Ormož, omenil, da proučujejo uvedbo dodatnega programa v Ormožu. Ministrstvo pa je očitno še isti dan na spletnem portalu objavilo, da Gimnaziji Ormož ponuja program - PREDŠOLSKA VZGOJA (en oddelek). Ker je takšen program tako na Ptuju, kot v Ljutomeru, je povsem nesmiselno pričakovati, da bo zadosten vpis tudi v Ormožu
in da bomo v bodoče ob vse manj otrok izobrazili še več vzgojiteljic. Kaj drugo, kot norčevanje, temu pri zdravi pameti ni možno reči. Pa ne samo iz Ormoža ampak iz celotnega Slovenskega srednjega šolstva. Sicer pa se v zadnjem času razkorak med podeželjem in mestom ponovno vse bolj povečuje in to na številnih področjih.
Če bo Vaš odgovor, spoštovani poslanec, da se s programom zdravstvena nega ni strinjalo Ministrstvo za zdravje, Vam že v naprej odgovarjam, da je z zamenjavo vlade tudi tukaj prišlo do spremembe. V prejšnjem mandatu je bilo stališče pozitivno. Z nastopom nove vlade pa se je spremenilo in je postalo negativno.
Lp!
Alojz Sok,
župan občine Ormož
Foto: NS
Ptuj • Zazidalni načrt Rabelčje vasi se spreminja
Četrt Ljudski vrt s 6 na 9 tisoč prebivalcev
Devetega novembra se je pričela javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za poselitveno območje Rabelčja vas - zahod, ki bo trajala do 9. decembra. Gre za območje severno od Ulice 5. prekomorske. Javna obravnava sprememb zazidalnega načrta in okoljskega poročila je bila 25. novembra.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZN ZA POSELITVENO OBMOČJE Pt I-S3IM RABELČJA URR|C- VAS - ZAHOD lsevetno od ulice 5 PieVomoisKe). " . SPREMEMBE 2008
UREDITVENA SITUACIJA legenda
MEJA OBMOčJA SPREMEMB ZN2003 REGULACIJSKI ELEMENT = = = = OBMOČJE ZA POZIDAVO
PREDVIDENE UREDITVE
Q4 _ OBMOČJE POZIDAVE fOl-a] PODČBMOČJE POZIDAVE
OBMOČJE P002EMNF GAHAZE t ' } VECSTANOVANJSKI OBJEKTI
VECSTANOVANJSKI OBJEKTI - VIIA BLOK! ■ STOLPIČI
■	.. ZELENICA. VRT 0C DREVESA
Oi'i OZNakAOBjEkTA
VI$INSKI GABARITI OBJEKTOV
■	J - J DOSTOPNA UUCA
PARKIRNA MESTA
.....PLOČNIKI
► UVOZ • IZVOZ V PODZEMNE GARAZE
' UVOZNO-IZVOZfJE KLANClNE VPODZEMNE GARAŽE "	MANIPULATIVNE POVRŠINE
i_l INTERNE INTERVENTNE IN PES POTI
INTERNE PES POTI I.	; OBMOČJE KSRAL
•V':'; '; \ POVRŠINE ZA RAZŠIRITEV FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ VRSTNIH h iS
M OBMOČJE SMETNJAKOV V OBJEKTIH | /r I | ZBIRALNICA LOfiEiJIH FRAKCU
I 7-I OBSTOJEČI OBJEKTI
Foto: Črtomir Goznik
Na zahodnem delu Rabelčje vasi bo nastala nova četrt znotraj že tako velike četrtne skupnosti Ljudski vrt.
Obravnave so se v glavnem udeležili prebivalci tega območja, ki jih bo pozidava prizadela, prav tako pa nekateri stanovalci Peršonove ulice, ki so še enkrat jasno in glasno povedali, da njihova ulica ne bo vzdržala pritiska tako obsežne gradnje, ko naj bi v nekaj letih zraslo naselje s tri do štiri tisoč prebivalci. Še bolj obvezujoče je potrebno zapisati, da je gradnja mogoča šele po ureditvi celotne komunalne in cestne infrastrukture, po izgradnji cest E in C, tako da bodo vsi dostopi na območje novogradenj z Volkmerjeve ceste. Temu pritrjujejo tudi drugi stanovalci tega območja, prav tako pa jih je podprla tudi ČS Ljudski vrt; seje se je udeležila podpredsednica ČS Alenka Krabonja. Tako je zapisano tudi v odloku, ampak izkušnje iz prejšnjih gradenj na tem območju so jih izučile, da so previdni, saj investitorji in izvajalci doslej niso spoštovali nobenih dogovorov in jih tudi še sedaj ne, ker ulico še naprej uporabljajo tudi tisti, ki je ne bi smeli. Po Peršonovi je dovoljena hitrost do 40 km in prepovedana vožnja vozi-
lom nosilnosti nad 4 tone, sedaj pa jo ob vseh težkih tovornjakih uporabljajo tudi avtobusni prevozniki.
V ČS Ljudski vrt jih skrbi, kako bo v prihodnje s prometom; že sedaj se jih zaradi neurejenega prometa ob prometnih konicah duši šest tisoč nastajajo, kako bo šele, ko bo to območje pridobilo še tri tisoč prebivalcev. Kot odgovarjajo v MO Ptuj, vso to problematiko obravnava tudi prometna študija MO Ptuj, rekonstrukcijo kanalizacije Per-šonove in drugih kritičnih točk na tem območju Ptuja pa prinaša projekt II. etape podtalnice Ptujskega in Dravskega polja.
Kot je povedal mestni arhitekt prof. Peter Gabrijel-čič, na tem območju Ptuja že obstaja dobro zasnovana in vzdrževana soseska stanovanjskih blokov. Nova ptujska četrtna skupnost bo nastala na osončeni lokaciji, ki ima velike razvojne možnosti. Iskali so tipe stanovanjske izgradnje s prometom pod zemljo, iskali so najboljše rešitve o tem, kaj postaviti nad zemljo in kako območje pozidati. Danes je vabljiva
urbana vila z manjšim številom stanovanj, ki ji pripada tudi nek zunanji prostor kot preddverje tega območja, z naravno streho iz zelenja, ki ima ob pritličju dve oziroma tri nadstropja, da se ne jemlje sonca in pogleda sosedom. Prostor je porazdeljen v obliki šahovnice in z občutkom
večje zračnosti. Nastalo bo naselje, ki bo lahko vzor po kvaliteti urejenosti.
Do spremembe zazidalnega načrta je prišlo zaradi pobude lastnikov zemljišč o spremembi koncepta pozidave z večjo gostoto pozidave in sodobnejšim tipom pozidave vila blokov - stolpičev, ki da-
jejo občutek večje individualnosti, saj bo mirujoči promet potisnjen v kletno etažo. Zasnova omogoča nemoteno fazno gradnjo. Na poselitvenem območju Rabelčja vas - zahod je načrtovana gradnja dveh tipov blokovske pozidave s 750 stanovanji in več kot 1300 parkirnih mest
v kletnih etažah.
Udeleženci javne obravnave so imeli pomisleke glede umestitve dveh večstanovanj-skih blokov, ki po njihovem mnenju ne sodita v to novo sosesko. Organizatorji obravnave pa so jim pojasnili, da imajo investitorji teh dveh blokov veljavne dokumente že po starem zazidalnem načrtu, ki so jih veliko stali, zato jih niso želeli veliko spreminjati. Vsaj to so dosegli, da bodo na strehi zelene strehe, so povedali.
Sama gradnja bo obremenila življenje ljudi na tem območju, zato naj bi na posameznih območjih potekala tako, da bo trajala čim manj. V vsakem primeru pa bo vsaka trajala dve leti, vsi pa tudi ne bodo začeli graditi sočasno. Najprej pa jih čaka gradnja komunalne in cestne infrastrukture, ker sicer ne bodo mogli pričeti gradnje stavb, je po sredini javni obravnavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas - zahod jasno vsem. Investitorji so trije: Franc in Danica Šegula, Saturn 2 in Probanka Nepremičnine, d. o. o.
MG
Ptuj • Ljudska univerza pripravlja kopico projektov
Prihodnost so virtualne spletne učilnice
V letošnjem letu so v Ljudski univerzi Ptuj ob rednih izobraževalnih vsebinah pripravili celo vrsto zanimivih brezplačnih delavnic, vse pa so bile izjemno dobro obiskane. Tudi te dni ponujajo nekaj novosti, v začetku decembra organizirajo dvodnevno srečanje vseh slovenskih Borz znanja, februarja prihodnje leto pa bodo slavnostno obeležili tudi 85-letnico obstoja.
V letošnjem letu so na Ljudski univerzi Ptuj pripravili kopico novosti, izpeljali pa so tudi veliko raznolikih, brezplačnih delavnic. Med najpopularnejše in najbolj obiskane sodijo delavnica Photoshop, tečaj kamere in montaže, tečaji tujih jezikov, predavanja iz umetnostne zgodovine in kritične teorije, poljudnoznanstvena predavanja ter računalniške delavnice za začetnike. Vse so potekale v okviru Centra vseži-vljenjskega učenja Podravje, zato jih tudi sofinancira šolsko ministrstvo in z denarjem evropskih sredstev.
»Seveda pa to, vsaj kar se brezplačnih programov izobraževanja tiče, nikakor ni vse. Že četrto leto imamo na Ljudski univerzi Ptuj pridobitev, ki nosi ime Borza znanja Ptuj. Namen te je izmenjava kakršnihkoli znanj, spretnosti ali veščin, ki si jih različne osebe lahko medsebojno izmenjujejo oziroma posredujejo. Vpis v Borzo, bodisi da nekdo znanje potrebuje ali ga pa morda ponuja, je seveda brezplačen. Formalni izobraževalni sistem danes ne more več slediti eksploziji novih znanj in veščin, zato v ospred-
je stopajo neformalne oblike izobraževanja in učenja, katerih namen je ne le pridobivanje novih znanj, temveč tudi oživitev in ohranitev že malce zaprašenih spretnosti ali znanj,« pojasnjujeta mag. Petja Janžekovič in Dušan Šilak, organizatorja izobraževanj na ptujski Ljudski univerzi, ki je znana po izjemno široki partnerski mreži.

Letos prvič organizirajo tudi skupen dogodek z Osrednjo borzo znanja, ki bo potekal kot dvodnevno strokovno srečanje. 7. in 8. decembra bodo v hotelu Mitra na Ptuju organizirali srečanje vseh borznikov, ki v sklopu devetih Borz delujejo v Sloveniji.
»Na Ptuju tako pričakujemo vse strokovne delavce Borz ter konstruktivno izme-
m
njavo mnenj o našem delu. Srečanje bo združeno tudi z izobraževanjem: namenjeno je pregledu do sedaj opravljenega dela in sprejemu smernic za še kakovostnejše delo in pritegnitvi čim širše javnosti in tudi medijev. V delavnicah bodo poleg nas aktivno sodelovali tudi predsednica Osrednje borze znanja Edita Flegar, direktor Mestnega gle-
dališča Ptuj Peter Srpčič, ki bo imel predavanje na temo Zlo-rabimo medije, ter direktor podjetja BZZZ Klas Berlič, ki bo govoril o drznem oglaševanju,« je še pojasnil Janžekovič.
Prihodnje leto obeležujejo 85-letnico obstoja
Ljudska univerza Ptuj ima dolgoletno tradicijo izobraževanja odraslih, njene korenine pa segajo celih 85 let v zgodovino. V ta namen bodo naslednje leto praznovali veliko obletnico. Pripravili bodo odmeven dogodek, ki bo prikazal njihovo pot od davnega leta 1924 pa vse do današnjih dni. »Ustanovitev Ljudske univerze Ptuj sega 60 let nazaj v sezono 1938/39, čeprav se je izobraževanje odraslih v različnih oblikah na Ptuju pojavljalo že od leta 1925 dalje. Razen predavanj je univerza takrat organizirala še dramske predstave, koncerte, jezikovne tečaje in spodbujala posameznike k izobraževanju. Danes je Ljudska univerza Ptuj kot javni zavod z vrsto javno veljavnih šol
in izobraževalnih programov enakovreden partner ostalim izobraževalnim organizacijam. Izobraževanje odraslih na Ljudski univerzi Ptuj sestavljajo tri področja, in sicer izobraževanje za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in splošno izobraževanje,« je pojasnila direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež.
Kot je dejala, uvajajo v zadnjih letih tudi pomembne novosti na področju izobraževalnih oblik. Uvajajo tudi nove metode dela, kot so študij na daljavo, predavanja z videokonferencami, delo s tutorji, učna pomoč brezposelnim v obliki individualnih inštrukcij. S preteklim šolskim letom so uvedli tudi elektronski indeks, ki udeležencem omogoča hitrejši in preprostejši pregled njihovega napredka, posameznih ocen, izpitnih rokov, prijav ter odjav na izpite ter možnost komunikacije s profesorji ali organizatorji izobraževanja. Pripravljajo tudi virtualne spletne učilnice, ki bodo udeležencem še bolj odprle vrata do znanja, saj jim bodo na voljo 24 ur dnevno.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Te dni so na Ljudski univerzi začeli priprave na projekt Terra Romana, pri katerem sodeluje šest velikih avstrijskih muzejev.
Ptuj • Pogovor o zadolženosti Mestne občine Ptuj
Je posredi novi, politikantski virus?
Na novembrski seji sveta MO Ptuj je svetniška skupina Socialnih demokratov dala pobudo županu in občinski upravi, da še pred obravnavo vsebine rebalansa proračuna za leto 2010 pripravi pregled obveznosti iz naslova zadolževanja MO Ptuj za obdobje 2010/2020. Svetniška skupina tudi predlaga, da se pred seznanitvijo mestnega sveta o višini zadolženosti ne pristopi k nobenim aktivnostim, ki bi s sklenitvijo nove pogodbe dodatno dolgoročno obremenila proračun MO Ptuj.
Svojo pobudo so Socialni demokrati podkrepili s podatkom, da je MO Ptuj po absolutni zadolženosti na 5. mestu med mestnimi občinami, s 314,03 evra na prebivalca pa celo na 4. mestu med MO in na visokem 34. mestu med vsemi 210 slovenskimi občinami, pri čemer je MO Ptuj enkrat manj zadolžena po prebivalcu kot Ljubljana, trikrat bolj pa kot Maribor, 2,5-krat bolj kot Ormož in devetkrat bolj kot Središče ob Dravi.
Gospod župan, smo občanke in občani lahko zaskrbljeni zaradi zadolževanja MO Ptuj in v tej zvezi nad vsebino pobude svetniške skupine Socialnih demokratov o zadolževanju Mestne občine Ptuj?
»Kar se tiče zadolženosti, so občanke in občani lahko brez večjih skrbi, saj smo v MO Ptuj na tem področju izpolnili vse zakonske obveznosti in z ničimer ne ogrožamo poslovanja naše občine, kar sta potrdila tudi Ministrstvo za finance in dvakratna revizija računskega sodišča. Zanimivo pa je, da je svetniška skupina SD sodelovala na vseh sejah mestnega sveta, kjer so se sprejemale posamezne odločitve o zadolžitvah, in jih je vse po vrsti tudi podprla, sedaj pa so naenkrat postali zaskrbljeni. Poznavalci tovrstnih sprememb me opozarjajo, da gre za novi, t. i. politikantski virus. Moje osebno stališče pa je in bo, da se za investicije, ki jih bodo občanke in občani uporabljali najmanj petdeset let, ne bo nič gradilo brez zadolževanja. Ali je pošteno, da ena generacija plača vse tisto, kar bo v uporabi za najmanj naslednjih petdeset let?«
V pobudi vam očitajo, da zavajate javnost ali pa ne poznate stanja zadolževanja. Vaša razlaga o višini zadolženosti okrog sedem evrov na prebivalca Ptuja je po prepričanju socialnih demokratov zavajanje mestnih svetnikov in javnosti ali pa nepoznavanje stanja zadolževanja.
»Na večkratne očitke o najetju velikih kreditov, ki jih na posameznih sejah ponavljata dva svetnika (Miran Meško in Vlado Čuš), sem pojasnil, da je za leto 2009 znašalo odplačevanje kreditnih obveznosti zgolj 163.000 evrov, kar je razvidno iz Odloka o spremembi odloka o proračunu mestne občine Ptuj za leto 2009. Vsa ostala pojasnila svetniške skupine o tej številki sodijo v tisti znani rek: najprej diskreditirati in po potrebi tudi likvidirati. MO
Ptuj je torej pri bankah najela zelo malo kreditov.«
Kakšna pa je siceršnja skupna zadolžitev mestne občine Ptuj?
»MO Ptuj izkazuje v svojih knjigovodskih evidencah obveznosti iz naslova odplačevanja kreditov, ki smo jih ob ustanovitvi prevzeli od bivše Občine Ptuj, kreditov za investicije, za katere se je MO Ptuj od svoje ustanovitve pa do danes zadolževala, in iz naslova najema s postopnim odkupom (leasingom). Krediti, prevzeti od bivše Občine Ptuj, so vodovod Formin-Zavrč in Štuki-Gra-jena v višini 25.872,11 evra z rokom vračila 20 let, ki je bil najet leta 1993, vodnjak V-7, črpališče Skorba pri Ptuju, ki je bil v višini okrog 30.045 evrov najet leta 1994 in se bo vračal tako kot prvi kredit 20 let, na 25-letno dobo odplačevanja pa je bil leta 1994 najet kredit v višini okrog 157.285 evrov za sofinanciranje izvedbe eko-tehnološke sanacije odlagališča komunalnih odpadkov Brstje-Ptuj. V kvoto zadolževanja MO Ptuj sodijo izgradnja globinskih vodnjakov v Skorbi in Novi vas v višini najetega kredita tedanjih 13.371.000 tolarjev, ki je bil odplačan leta 2001, pilotna kompostarna Ptuj - I. faza, za katero je bil leta 1997 najet kredit v višini nekaj nad 112.691 evrov, z dobo vračanja 15 let, gradnja 1. etape fekalne kanalizacije Spuhlja - 1. A-faza, za katero je bil leta 2003 najet kredit v višini 291.772,60 evra in ga bo MO Ptuj vračala 15 let, izgradnja I. A-faze CERO Gajke v Spuhlji v višini 894.366,59 evra, kredit je bil najet leta 2003, rok vračila je 15 let. Za gradnjo I. etape fekalne kanalizacije Spuhlja - 1. B-faza, je MO Ptuj leta 2003 najela kredit v višini 125.503,56 evra, vračala ga bo 15 let, leta 2005 je najela tudi kredit za izgradnjo I. B-faze CERO Gajke v Spuhlji v višini 208.646,30 evra z rokom vračila 15 let, 459.577,05 evra pa znaša višina kredita, najetega v letu 2005 za kanalizacijo Spuhlja - 2A, 2B in 3. etapa, z aneksom v letih 2006 in 2007. Tudi ta kredit ima 15-letno dobo vračanja. Vsi krediti so bili najeti pri Eko skladu.
MO Ptuj pa je ob kreditih sklenila tudi nekaj leasingov. Za izgradnjo telovadnice z računalniško učilnico in knjižnico na OŠ Olge Meglič v višini 1.404.007,02 evra je bila leta 2004 sklenjena pogodba s KBM-leasing, d. o. o., Maribor. Postopni odkup bo zaključen leta 2020. Za novogradnjo učilniškega dela OŠ
Ljudski vrt je bila pogodba v višini 2.348.020,80 evra (562.943.907,35 tolarjev) sklenjena leta 2005 z Raiffei-sen leasing, d. o. o., Ljubljana. Postopni odkup bo zaključen 30. 8. 2020. Tudi pogodba za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuju - 1. faza - v višini 3.156.343,20 evra je bila z Raiffeisen leasing, d. o. o., Ljubljana sklenjena v letu 2005. Postopni odkup bo zaključen 30.6. 2020.«
Povprečna letna »zadolženost« Ptujčana 28 evrov
Ali so s to zadolženostjo prekoračeni zakonski okviri?
»Iz podatkov je razvidno, da bo ocenjeno stanje dolga na dan 31. december 2009 znašalo 6.684.685,95 evra. Največji dovoljeni obseg zadolževanja občine je opredeljen v 10. b-členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin iz leta 2008. Drugi odstavek tega člena določa, da se lahko občina v tekočem proračunskem letu zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev v posameznem letu odplačila ne preseže osem
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj: »Skrb je odveč, MO Ptuj, kar zadeva zadolženost, ni ogrožena; še več, lahko bi se dodatno zadolžila za osem oziroma do največ enajst milijonov evrov.«
odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije. Naše obveznosti iz naslova anuitet, obresti in leasingov znašajo z rebalansom za leto 2009 681.435 evrov ali 28 evrov na prebivalca, kar predstavlja tri odstotke realiziranih prihodkov, zmanjšanih v skladu z omenjenim členom. V prihodnjih letih se lahko dodatno
zadolžimo za kredite, katerih letne obveznosti (anuitete, obresti) ne bodo presegale dodatnih pet odstotkov realiziranih prihodkov preteklega leta, zmanjšanih v skladu z zakonodajo. To pa pomeni, da bo višina zadolžitve odvisna od realizacije prihodkov. Ocenjujemo, da se bo možno dodatno zadolžiti še za osem do enajst milijonov evrov. To tudi praktično pomeni, da bi MO Ptuj lahko bila v tem trenutku zadolžena za skoraj 18 milijonov evrov in ne zgolj 6,6 milijona evrov in bi bila
še vedno zadolžena v zgolj zakonskih okvirih.«
Obstajajo še kakšne druge oblike zadolževanja? Včasih slišimo podatke o tem, da se občine tudi »prikrito« zadolžujejo. Ali med to sodi tudi instrument stavbne pravice?
»Zakonodajalec je prvotno prišteval v obseg zadolževanja samo najetje kreditov, v letu 2008 pa je tudi poslovni najem (leasing) pričel prištevati med zadolževanje. Trenutno se občine poslužujemo tudi t. i. instrumenta stavbne pravice, ki pa se ne šteje kot zadolževanje občine. Na ta način smo prenovili gledališče in zgradili vrtec. Obe investiciji sta vredni dobrih pet milijonov evrov. Če bi zakonodajalec tudi te investicije preoblikoval v sklop zadolževanja, bi naš skupni dolg znašal slabih 12 milijonov evrov. Do zakonsko dovoljenega dolga v višini 18 milijonov evrov nam torej po najbolj črnogledih napovedih socialnih demokratov ostane še kar veliko rezerve, ki jo bodo v prihodnje lahko uporabljali. Sicer pa trdim, da so v povprečju slovenske občine v primerjavi z drugimi zelo malo zadolžene. Zanimivo pri vse tem pa je, da nikogar ne skrbijo visoke rdeče številke države.«
MG
Opis	Višina najetega kredita / leasinga	Ocena stanja kredita/ leasinga na dan 31.12.2009	Leto odplačila
Vodovod Formin-Zavrč, Štuki-Grajena	6.200.000 SIT (cca 25.872,11 EUR)	13.843,53 EUR	2015
Vodnjak V-7 , črpališče Skorba pri Ptuju	7.200.000 SIT (cca 30.045,07 EUR)	14.548,24 EUR	2015
Sofinanciranje izvedbe EKO-tehnološke sanacije odlagališča komunalnih odpadkov	37.692.000 SIT (cca 157.285,93 EUR)	115.782,71 EUR	2021
Pilotna kompostarna Ptuj I. faza	112.691,37 EUR (20.157.000 SIT)	30.336,40 EUR	2012
Gradnja 1. etape fekalne kanalizacije Spuhlja- 1. a faza	291.772,60 EUR (68.208.000 SIT)	200.293,46 EUR	2018
Izgradnja I. A faze CERO Gajke v Spuhlji	894.366,59 EUR (209.000.000 SIT	613.871,50 EUR	2018
Gradnja I. etape fekalne kanalizacije Spuhlja - 1. B faza	125.503,56 EUR (29.800.000 SIT)	91.813,87 EUR	2019
Izgradnja I. B faze CERO Gajke v Spuhlji	208.646,30 EUR -50.000.000 SIT	168.522,01 EUR	2020
Kanalizacija Spuhlja - 2A, 2B in 3. etapa	459.577,05 EUR	441.901,01 EUR	2022
Izgradnja telovadnice z računalniško učilnico in knjižnico na OŠ Olge Meglič -leasing	1.404.007,02 EUR (336.586.156 SIT)	965.167,39 EUR	2020
Novogradnja učilniškega dela OŠ Ljudski vrt - leasing Izgradnja vadbenih površin pod tribunami na mestnem stadionu na Ptuju - 1. faza - leasing	2.348.020,80 EUR (562.943.907,35 SIT)	1.718.117,87 EUR	2020
	3.156.343,20 EUR (756.741.141,51 SIT)	2.310.487,96 EUR	2020
Skupaj		6.684.685,95 EUR	
Pregled zadolženosti Mestne občine Ptuj
Vir: MO Ptuj
Sveti Andraž • Ob občinskem prazniku
Pogled v prihodnost
je optimističen
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki bo s slavnostno proslavo jutri obeležila 11-le-tnico delovanja, je v letošnjem letu izpeljala nekaj pomembnih investicij, še več pa jih načrtujejo v prihodnjem letu.
Spomladi letos so pri Svetem Andražu nadaljevali rekonstrukcijo cest, ki so del projekta navezave na avtocesto. Triletni projekt treh sosednjih občin Cerkvenjak, Sv. Andraž in Juršinci, ki je v kar 84-odstotnem deležu sofinanciran s strani Evropske unije, je vreden 1,372.981 evrov. Zanj je morala občina Sveti Andraž prispevati nekaj več kot 126 tisoč evrov, s tem pa bo rekonstruiranih skupaj blizu 9 km cest, od tega skoraj 6 km cest na območju Svetega Andraža.
Letos so nadaljevali tudi gradnjo lokalne ceste Drbe-tinci-Čagona, ki so jo začeli lani. Gre za 1.270 m ceste, od tega je 900 m v andraški občini, preostalo pa v občini Cerkvenjak, predstavlja pa direktno navezavo na avtocesto Maribor-Lendava. Po mnenju župana Francija Krepša gre za zelo pomemben projekt. »Tako smo od avtoceste preko občinskega središča oddaljeni le slabe 3 km,« je pojasnil.
Letos je bila izvedena tudi druga faza modernizacije ceste Trnovci-Drbetinci, ki je zajemala rekonstrukcijo, širitev, preplastitev in izgradnjo pločnika v dolžini 380 m lokalne ceste Drbetinci-Vitomarci na odseku pod
Občina Sveti Andraž praznuje 11-letnico samostojnega delovanja.
osnovno šolo, sočasno pa so tu postavili tudi javno razsvetljavo.
Preplastili in razširili so tudi lokalno cesto Hvaletin-ci-Rjavci v skupni dolžini 1.560 m, uredili prepuste in namestili varnostne ograje. Ta dva odseka sta zaključila drugo fazo evropske operacije in sta vredna 331.284 evrov.
»Letos smo skupaj z osmimi sosednjimi občinami pričeli tudi postopek za izbiro izvajalca del za prijavo na raz-
Zupan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša
Spoštovane občanke in občani!
Ob 11. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas
vabim na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 28.11.2009, ob 18. uri v telovadnici POŠ Vitomarci.
Vljudno vabljeni.
Vaš župan Franci Krepša
pis ministrstva za gospodarstvo za odprti širokopasovni internetni dostop. Ministrstvo še ni objavilo razpisa, zato se projekt še ne more izvajati. Skupna vrednost projekta vseh devetih občin je 21.415.920 evrov, od tega približno milijon v naši občini. S tem bi skoraj v celoti pokrili potrebe v občini po internetnem dostopu, ki naj bi omogočal tudi povezave trojčka,« je pojasnil Krepša.
Plani
za prihodnja leta
Za prihodnja leta je veliko načrtov, med drugim revitalizacija kulturne dvorane; na razpis so se že prijavili. Predvideva se popolna obnova sedanje gasilske v kulturno dvorano z novim ostrešjem, ogrevanjem, prostori za delovanje društev, odrskim delom, kotlovnico, dovozno potjo in nekaj parkirišči. Vrednost projekta znaša nekaj več kot milijon evrov, na občini pa upajo, da ga bodo v celoti financirali z evropskimi in državnimi sredstvi.
Tudi na področju cest se obeta nekaj investicij. Izpeljati nameravajo tretji del navezave na avtocesto. Ta faza bo zajemala širitev in preplasti-tev lokalne ceste Rjavci-Gibi-na, širitev in preplastitev povezovalne ceste z Juršinci ter širitev in preplastitev ceste Čagona-Brengova, ki leži na območju občine Cerkvenjak. Tako bo do konca julija 2010 triletni projekt navezave na avtocesto v celoti zaključen.
»V pripravi so tudi drugi
projekti. Tako je pripravljen projekt kanalizacije skozi center Vitomarcev. Prav tako so potrjeni projekti za označitev kulturne dediščine na območju občine. V okviru LAS bodo izvedeni še nekateri skupni projekti občin Spodnjega Podravja, in sicer ureditev kolesarskih poti z označitvijo kulturne in naravne dediščine na tej poti, prav tako bodo do septembra 2010 realizirane interaktivne točke v občinskem središču, kjer bodo lahko občani in naključni obiskovalci-turisti na enem mestu prejeli osnovne informacije o občini, kulinarični in turistični ponudbi na tem območju, kulturni in zgodovinski pregled dogajanj na območju naše občine. Ta dva projekta, ki sta za našo občino vredna 11.700 evrov, bosta občinski proračun obremenila za 3.500 evrov, ostala sredstva pa so pridobljena iz sredstev Leader v okviru projektov LAS,« je pojasnil andraški župan.
Pripravljen je tudi projekt revitalizacije kleti pod občinsko stavbo, s katerim čakajo na prijavo za pridobitev evropskih sredstev. »Pričakujemo tudi razpis Ministrstva za kmetijstvo za sofinanciranje obnove vaških središč, zato pripravljamo projekt, ki bo zajemal rekonstrukcijo oz. obnovo stanovanjskega bloka, ureditev peš poti, javne razsvetljave po vaških središčih, trga okrog cerkve, ureditev poti in ograje okrog pokopališča,« je optimistično zaključil Krepša.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Foto: DB
Od tod in tam
Ptuj • 11. državno tekmovanje slikopleskarjev
Foto: Črtomir Goznik
Po desetih letih od prvega državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije, ki so ga začeli v ptujski bolnišnici, se slovenski slikopleskarji vračajo na Ptuj. Danes, 21. novembra, njihovo državno tekmovanje ponovno poteka v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, kjer bodo uredili prostore drugega in del prvega nadstropja kirurškega oddelka. Vsaka ekipa bo prepleskala eno sobo in vrata, sta povedala v. d, sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič in predsednik organ izacijskega odbora tekmovanja Branko Goričan. Obsli-kopleskarjih bodo na 11. državnem tekmovanju, ki ima tekmovalni in humanitarni del, nastopili tudi dijaki slovenskih srednjih gradbenih šol Skupni prispevek letošnje akcije znaša več kot 35 tisoč evrov.
MG
Veržej • 0 razvoju novih poklicev
Foto: NS
Občina Veržej je pripravila mednarodno konferenco o dediščini poklicev prihodnosti, kjer je predstavila projekt Rokodelske akademije, s katerim je na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila okoli 758 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Občina kot vodilni partner se skupaj s šestimi slovenskimi in štirimi madžarskimi partnerji v projektu zavzema za ohranjanje in razvoj kulture. Na konferenci so se zbrali slovenski in madžarski etnologi ter člani raznih javnih zavodov in društev za ljudsko umetnost, govorili pa so o celostnem razvoju in strokovni nadgradnji rokodelskih poklicev. V Veržeju že nekaj let uspešno deluje Center domače in umetnostne obrti, ki združuje številne rokodelce, predvsem z območja pomurske in podravske regije. V okviru konference je okoli 50 udeležencev obiskalo Žumanovo lončarstvo v Ljutomeru, ki se ponaša s 140-letno družinsko obrtno tradicijo, in si ogledalo postopek izdelovanja lončenih izdelkov, ki ga je prikazal samostojni podjetnik Sašo Žuman (na posnetku).
NŠ
Sveti Jurij • Širitev industrijske cone
Foto: N.S.
Občina Sveti Jurij je na dobri poti, da na podlagi določil novosprejetega zakona o razvojni pomoči pomurski regiji izkoristi ponujeno priložnost na področju gospodarstva, še zlasti podjetništva. Župan občine Anton Slana
(na fotografiji na desni, v pogovoru s podjetnikom Gorazdom Kocbekom) je zaradi aktualnosti že povabil na razgovor gospodarstvenike ter jim razkril načrte, s katerimi želi hitreje uresničevati gospodarski razvoj. Na občini se trenutno ukvarjajo s postopki o spremembah prostorskih načrtov. Zemljišča, na katerih se namerava urediti industrijsko-poslovna cona, so namreč kmetijska, zato bo potrebno opraviti spremembo namembnosti. Vse aktivnosti so usmerjene v izgradnjo indu-strijsko-podjetniške cone, ki bo zanimiva za nove vlagatelje. Locirana bo ob trasi avtoceste, ob izvozu v kraju Grabonoš. Predvidenih je 30 hektarjev zemljišč, ki bodo z ustrezno urejenostjo leta 2011 na razpolago potencialnim kandidatom za gradnjo poslovnih objektov.
Niko Šoštarič
Ptuj • Freden predal Ptujski kleti odličje največjega svetovnega ocenjevanja
Vino za bogove in - Baracka Obamo
»Čestitam vam za izjemen dosežek in vam želim veliko uspehov tudi v prihodnje,« je ob predaji najvišjega odličja, t. i. best of show, ki ga je Ptujska klet z vinom Pullus - laški rizling letos osvojila na največjem svetovnem ocenjevanju vin v San Franciscu, vodilnim možen Ptujske kleti in Perutnine Ptuj zaželel odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji Bradley Freden.
Freden je, med drugim, v krajšem nagovoru ob priložnostni slovesnosti v Ptujski kleti povedal, da je sam doma iz Kalifornije, ki je znana po vinogradniških legah, zato mu vinogradništvo in vinski posli niso neznani, vodstvu Ptujske kleti in PP pa je čestital tudi za osvojeno srebrno odličje na istem tekmovanju (za vino sedmih sodov) ter ob tem poudaril: »Zelo dobro vem, da proizvesti tako odlično vino pomeni ogromno dela, ogromno vloženega truda, znanja in tudi izjemne predanosti!« Tako visoko nagrado, kot je best of show, je Freden označil tudi kot odlično promocijo Slovenije, za katero je poskrbela prav Ptujska klet.
Doseženi uspeh ptujskega vina v San Franciscu velja za enega največjih dosežkov slovenskega vinarstva in Ptujske kleti. »Odličja odražajo dolgoročno strategijo pozicioni-ranja naših polnitev po vsem svetu. Pullus je tako sinonim za vrhunsko kakovost z izraženo dodano vrednostjo in posebnim ptujskim, štajerskim in slovenskim pečatom,« je razloge za uspeh ob predaji odličja
komentiral mag. Alojz Erlač, direktor Ptujske kleti in izvršilni direktor za kmetijsko proizvodnjo v Skupini Perutnina Ptuj, katere članica je tudi Ptujska klet, ki je številnim doslej doseženim priznanjem letos dodala še lepo bero odličij na najzahtevnejših vinskih ocenjevanjih po svetu. Tako je Pullus letos osvojil žlahtna odličja na Concours mondial de Bruxelles, Mondial du rose Cannes, San Francisco wine competition, Japan wine challenge, dunajski AWC, Decanter v Londonu, Vino Ljubljana in na ocenjevanju vin v Gornji Radgoni.
Visokega ameriškega gosta je na slovesni predaji odličij ob Alojzu Erlaču, direktorju Ptujske kleti, pozdravil tudi generalni direktor PP Roman Glaser ter mu podaril dve steklenici zmagovalnega laškega rizlinga; eno zanj (Freden je ob tem z nasmehom povedal, da ga bo odprl v krogu družine ob pečenem puranu na včerajšnji zahvalni dan, ki velja za največji ameriški družinski praznik), druga steklenica pa je namenjena nikomur drugemu kot - predsedniku ZDA Baracku Obami. Freden je zagotovil, da bo prišla v prave roke; ali bo Obama tudi vino
Odpravniku poslov na ameriški ambasadi Bradleyu Frednu sta direktor Ptujske kleti Alojz Erlač in generalni direktor PP Roman Glaser izročila v dar dve steklenici izjemnega vina - eno zanj in drugo za predsednika ZDA Baracka Obamo.
spil, pa je vprašanje. Vsekakor bo eden bolj redkih Zemljanov, ki bo imel to možnost in priložnost, kajti Pulus - laški rizling z nazivom best of show je polnjen v zelo omejeni količini. Kot je za naš časopis po-
vedal Andrej Sajko, ga je na
voljo le 400 stekleničk po 3,75 decilitra, možno pa ga bo naročiti v Ptujski kleti po ceni 375 evrov za stekleničko, vendar to še ne pomeni, da ga bo lahko vsak tudi kupil, saj bo prven-
stveno namenjeno za posebne priložnosti.
Da pot do naziva best of show res ni lahka in še manj enostavna, pa je najbolje opisal vodilni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal: »Seveda se zgodba
vina začne v kleti, ko se izbere vino za takšno tekmovanje, kot je svetovno ocenjevanje vin v San Franciscu, kjer se je letos za odličja potegovalo kar 4700 vzorcev iz vsega sveta. Vina ocenjuje najprej ena komisija, ki jo sestavljajo vrhunski vinski strokovnjaki, sommelierji in pisci, in čisto vsi do zadnjega člana morajo biti soglasni, da si vino zasluži zlato odličje. Če mu zlato odličje prisodi dve tretjini članov komisije, potem dobi to vino le 'navadno' zlato medaljo. Za naziv best of show pa mora dobiti vino najprej soglasni izrek komisije za zlato odličje, nato pa morajo vse komisije na tem tekmovanju, teh je lahko od najmanj pet do deset, temu vzorcu vina soglasno priznati še eno zlato odličje, t. i. double gold ali dvojno zlato. In šele potem vsa vina s tem naslovom dvojnega zlata lahko tekmujejo za naslov šampiona, ali kot to imenujejo v San Fra-ciscu, best of show. Letos je ta naslov osvojil naš pullus - laški rizling 2008, sladko,v kategoriji predikatnih vin oz. vin s po-vretim sladkorjem, sicer pa so bili podeljeni skupno le štirje takšni naslov v štirih različnih kategorijah.«
SM
Dornava • S predavanja o ekološkem kmetovanju
Ekološko kmetovanje v zastoju?
Čeprav ima ekološko kmetovanje, zlasti z zdravstvenega in okoljevarstvenega vidika, številne prednosti, se je navdušenje nad tovrstnim kmetovanjem zadnja leta v Sloveniji nekoliko umirilo, vsaj po uradnih statističnih podatkih.
V Sloveniji se sicer kot uraden pričetek kontrolirane ekološke pridelave in reje živali šteje leto 1998; takrat se je v ekološko kmetovanje vključilo prvih 32 kmetij v državi. V letih do 2004 je število dokaj strmo naraščalo in se ustavilo pri številki približno 2000 kmetij, kolikor jih uradno ekološko kmetuje tudi v letu 2009. To predstavlja približno 3 % vseh slovenskih kmetij. Površine, ki so vključene v ekološko kmetovanje, zajemajo skupno nekaj manj kot 30.000 hektarjev, sicer pa Slovenija spada celo nekoliko nad povprečje v evropski statistiki ekološkega kmetovanja. Največ ekoloških kmetij ima uradno zabeleženih Avstrija, največ ekološko obdelanih površin pa druga naša soseda, Italija, sicer pa so zelo visoko na lestvici tudi skandinavske države. V svetovnem merilu je na vrhu po velikosti ekološko obdelanih kmetijskih površin Avstralija z 10,1 milijona hektarjev, sledi ji Južna Amerika s 5,8 milijona hektarjev in Evropa s 5,6 milijona hektarjev. Med
zanimivejšimi podatki je tudi ta, da spada trgovanje z ekološkimi živili v najhitreje rastoč segment svetovne trgovine; največji porast (kar 30-odstoten) pa je bil po ugotovitvah ITC (mednarodnega trgovinskega centra) zabeležen prav v letih 2003 in 2004.
Vprašanje je, ali bo Slovenija do leta 2015 dosegla cilj 15 % ekoloških kmetij, kot si ga je zadala v kmetijski strategiji pred časom, saj se kmetje srečujejo z več težavami pri prehajanju na ekološko kmetovanje. Ob ekonomskem oz. finančnem vidiku, ki za ekološko kmetovanje (vsaj zaenkrat) še ni ugoden, so tu še sorazmerno visoki stroški certificiranja pridelkov in izdelkov, samo trženje ter prenos znanja. Za slednjega sicer skrbijo številni svetovalci in eno izmed predavanj na to temo je bilo tudi v Dornavi, kjer so o prednostih in slabostih (sicer maloštevilnim) slušateljem predavale Martina Bavec z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Nevenka
Poštrak iz Inštituta za kontrolo in certifikacijo
V okviru predavanj je bilo slišati, da je v preko 170 raziskavah dokazano, koliko bolj kvalitetna so eko živila od sicer standardno pridelanih, kar je sicer tudi eden izmed ciljev ekološkega kmetovanja, ki ob višji kvaliteti stremi k ohranjanju zdravega in čistega okolja. Tako so z Uredbo sveta Evrope in več pravilniki natančno določeni postopki in kriteriji ekološkega kmetovanja
in reje živali, med katerimi je seveda uporaba izključno okolju prilagojenih rastlinskih vrst in pasem (predvsem avtohtonih), absolutna prepoved kemičnih in sintetičnih pesticidov, višanje rodovitnosti tal z naravnim povečevanjem humusa v njih, pa tudi prepoved preventivnega zdravljenja živali, prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov, tretiranih semen, rastnih regulatorjev itd. Varstvo pred škodljivci se v tovrstnem
kmetovanju zagotavlja s kolo-barjenjem, s sajenjem odpornih sort, biotehniškimi sredstvi in ekološkimi izvlečki, za gnojenje pa se lahko uporablja le kompost in naravna živinska gnojila ter rastline za zeleno gnojenje. Plevel morajo ekološke kmetije odstranjevati izključno ročno ali s primerno strojno opremo, nikakor pa ne s škropivi.
Ekološka kmetija pa mora pridobiti tudi ustrezen certifikat, sicer se kot takšna ne more
Navdušenje nad ekološkim kmetovanjem se je v naši državi nekoliko umirilo.
registrirati in prodajati eko izdelkov. Prehod na ekološko kmetovanje ni enostaven, saj je pred tem potrebno izdelati natančen načrt in cilje kmetije, potrebna je strokovna podpora, eno najtežjih pa je po besedah predavateljic prav začetno prehodno obdobje, ko se kmetje soočajo predvsem s problematiko ostankov pesticidov v zemlji in posledično seveda tudi pri prvih pridelkih s problematiko zaplevljenih površin, pregnojenostjo zemlje, velikokrat tudi z nezadostno lastno pridelavo krme, neprimernimi hlevi za ekološko rejo, neurejenimi izpusti in tudi z manjšimi možnostmi trženja proizvodov, tako mesnih kot tudi drugih.
V Sloveniji sicer že nekaj let uspešno deluje Zveza združenj ekoloških kmetov (ZZEKS), v katero so povezane ekološke kmetije in ki se je prebila na trg z blagovno znamko Biodar, pod katero se tržijo certificirana živila ekološkega porekla in živila posebne kakovosti.
SM
Foto: SM
Podravje • O vinogradniških težavah na omizju vitezov
Veliko kritike, nobenega učinka
O težavah vinogradnikov, zlasti v Halozah in Slovenskih goricah, ki trajajo že desetletje, so na zadnjem novembrskem srečanju spregovorili tudi člani viteškega omizja Ptuj-Ormož, slovenskega reda vitezov.
Foto: SM
Na srečanju ptujsko-ormoškega omizja slovenskega reda vitezov je bilo slišati veliko kritike čez odnos države oz. kmetijske politike do vinogradništva.
Uvodoma je tako konzul Vlado Korošec povzel nekaj glavnih razlogov za nastalo stanje; izpostavil je usmeritev EU v zmanjševanje vinogradniških površin s ciljem zmanjšanja proizvodnje vina zaradi že večletnih viškov vina na trgu: »Slovenija sicer v Evropi sploh ne predstavlja nekega pomembnega deleža, saj naše vinogradniške površine zavzemajo le 0,2 % vseh vinogradov v EU. Težava pa je v tem, da so naše vinogradniške lege izključne, kar pomeni, da na njih praktično ni mogoče gojiti nobene druge kulture. Z opuščanjem vinogradov se tako izgublja ne samo pomembna gospodarska dejavnost, ampak se odpira tudi problem zaraščanja, problem ohranjanja krajine in tudi spodbujanja turizma, posledično pa se slabša tudi socialno-demografski vidik.«
V nadaljevanju je nato Korošec povedal še, da se vinogradniške lege najbolj zaraščajo oz. opuščajo prav na območju Podravje, zlasti še v Halozah, kjer se je vinogradništvo v zadnjem obdobju že znižalo za polovico. Ob tem Haloze, pa tudi Slovenske gorice, pesti izjemno slaba posestniška struktura, saj je večina vinogradov zelo majhnih; kar 90 % je manjših od hektarja, kar dokazuje, da gre večinoma za družinske in ljubiteljske vinograde, najboljše (in površinsko večje) lege pa kupujejo tujci. Precej boljša posestniška slika je na Primorskem.
Člani omizja so skupaj ugotavljali, da bi bilo prav, če na problematiko vinogradništva opozorijo odgovorne tudi kot institucija oz. združenje ter se tako poskušajo aktivneje vključiti v kmetijsko politiko na tem področju.
Obdavčitve na vsa zemljišča, subvencije le na obdelane površine?!
Zvonko Arnečič je stanje v vinogradniškem sektorju ocenil zelo kritično: »Imamo himno, ki temelji na tej kulturi, ne znamo pa je ohranjati, do vinogradništva se obnašamo prav mačehovsko! Dejstvo je, da ima preveliko moč v rokah danes trgovina, povpraševanje je res manjše, tudi zaradi zakonodaje, proizvodne kapacitete so tako prevelike, posledica je seveda izsiljevanje z nizkimi cenami. Najkrajšo v celi verigi pa potegnejo vinogradniki, ki praviloma nimajo več pokritih niti stroškov proizvodnje, zato ni čudno, če se vse več vinogradov opušča!«
Sicer pa je Arnečič ostro okrcal tudi državno zako-
nodajo kot enega izmed pomembnih dejavnikov, ki vinogradnikom še bolj otežuje pridelavo: »V zadnjih nekaj letih tudi na državni ravni nismo uspeli spremeniti določenih stvari. Ko smo prešli na sistem subvencij, se je s tem želelo pomagati kmetom, vendar se jih, kot kaže, s tem še bolj kaznuje. S takšnim sistemom subvencij ne bomo rešili vinogradnikov in jih tudi ne stimulirali. Kot proizvajalec vina, ki lastno grozdje predelam v vino, sem obdavčen tudi od katastrskega dohodka (KD), in to z dvakratnikom. Vsi vemo, da smo pred časom uvedli GERK-e kot prečiščene parcele, ki ne vključujejo nobenih poti, obračališč itd., torej le golo predelovalno površino, od katere je odšteto vse ostalo. Toda obdavčitev se nanaša na bruto velikost lastniškega zemljišča, se pravi, da sem obdavčen tudi na osnovi površin cest in ostalih proizvodno neuporabnih zemljišč na osnovi katastrske slike. Torej se subvencija nanaša strogo samo na proizvodni del površin, obdavčitev pa kar na vse povprek. To me je res šokiralo. Sicer sem dobil še pojasnilo, da se pripravlja sprememba zakonodaje in da lahko zdaj podamo pripombe, ampak vse do takrat moramo plačevati davke za vsa zemljišča. Res ne vem, če smo kmetje, predvsem pa vinogradniki, res tako zelo bogati, da si lahko privoščimo plačevati davke še na ceste, ker na njih pa res ne raste nič, še najmanj pa grozdje ... Prav bi bilo, da smo tudi obdavčeni samo na obdelovalne površine, ne pa tudi na tiste, ki so nujno potrebne za logistiko pridelave!«
Klet predaleč od vinogradov
V razpravi je bilo tudi slišati, da se na račun kvalitete zmanjšuje tako število trsov
Simon Toplak: »Do leta 1997 si je bilo povpraševanja po njem, milijonov litrov, iz Makedonije belo tehniko v Slovenijo uvože tega leta naprej imamo velike vedno preveč!
na hektar kot tudi sama obremenitev posameznega trsa, zato bo potrebno spremeniti tudi osnovo za pravilne obračune dejanskih proizvodnih stroškov, pa še, da je na Ptujskem napačno locirana tudi klet: »Da se mora grozdje voziti tudi po 20 kilometrov daleč od vinograda do kleti, je slabo za pridelek. Grozdje je lahko še tako skrbno odbrano in lepo, brez gnilobe, toda takšna dolga pot bo pustila posledice na njem. V Italiji so takšno težavo že rešili s premičnimi stiskalnicami, ki jih pripeljejo v vinograde, stisnejo grozdje, cisterna pa nato mošt ohladi in ga odpelje v klet.«
Kritika se je dotaknila še preveč birokratskih in neži-vljenjskih zahtev oz. predpisov za pridobitev denarja za
i vedno pridelali manj vina, kot sto leto smo nato pridelali 110 je bilo zaradi kompenzacije za i 38 milijonov litrov vina! In od žave, padla je cena, vina pa je
obnove vinogradov, pa tudi tega, da se ta denar daje kar vsem, ki želijo obnoviti vinograd, čeprav bi lahko na tisti legi uspevala tudi kakšna druga kultura: »Po nižinah bi lahko lepo rasla tudi pšenica ali koruza, medtem ko je v Halozah nemogoče gojiti karkoli drugega kot vinograde. Dejstvo je, da imamo kar nekaj vinogradniških leg, kjer trte sploh ne bi smelo biti, po drugi strani pa grmovje tam, kjer bi lahko čudovito uspevala!«
Kriza od leta 1997, ko se je uvozilo makedonsko vino ...
Zanimive pa so bile tudi primerjave in ugotovitve Simona Toplaka: »Slovenija je imela pred 100 leti 60.000 hektarjev vinogradov, danes jih ima le še okoli 22.000. Če bi hoteli obdržati to površino,
bi morali letno obnoviti vsaj 800 hektarjev vinogradov, a jih v zadnjih letih le še po 170 hektarjev. To pa pomeni, da bomo v 30 letih imeli le še polovico toliko vinogradov kot danes. O hiperprodukci-ji vina pa bom povedal tole: Slovenci smo spili letno okoli 80 milijonov litrov vina, posameznik približno 40 litrov letno. Danes je ta količina nižja, letno dosega zdaj potrošnja okoli 70 milijonov litrov. Do leta 1997 smo vedno pridelali manj vina kot je bilo povpraševanja zanj, tisto leto smo nato pridelali 110 milijonov litrov, iz Makedonije pa je bilo zaradi kompenzacije za belo tehniko v Slovenijo uvoženih 38 milijonov litrov vina! In od tega leta naprej imamo velike težave, padla je cena, vina pa je vedno preveč! Po podatkih, ki jih imam, je tako ostalo lani letnika 2007 v kleteh za 38

milijonov litrov, toliko zaloge se pričakuje tudi od letnika 2008!«
Toplak je nato opozoril še na ekonomiko pridelave grozdja, ki se večini pridelovalcev ne izide več: »Odkupne cene grozdja se gibljejo od 20 centov do največ enega evra. Vsi pa poznamo izračun Kmetijskega inštituta iz Maribora, po katerem je najnižja možna proizvodna cena za grozdje v letu 2008 npr. za kilogram laškega rizlinga, ob predpostavki, da je na hektar posajenih 4000 trsov, ki dajejo 8000 ton pridelka, od 86 do 95 centov! Veljavne odkupne cene torej pokrivajo le 52 % proizvodnih stroškov, ob tem pa je treba upoštevati še celoletno plačilo na obroke! Jasno je, da to lahko vodi le v propadanje vinogradništva, sploh še v Halozah, kjer res ne bo več trajalo dolgo, da se bodo spremenile v kakšen divji rezervat!
Po direktivi EU je sicer potrebno v državah članicah zmanjšati količino vinogradniških površin za 400.000 hektarjev do leta 2013, zmanjševanje oz. izkrčitve pa so tudi finančno stimulirane. Glede na dikcijo direktive bi Slovenija, upoštevajoč razmerja, morala zmanjšati velikost vinogradniških površin za borih 70 hektarjev, dejstvo pa je, da slovenski vinogradi propadajo in se opuščajo v veliko večji meri; konkretno kar sedemkrat več kot zahteva kvota po evropski direktivi za našo državo.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Zlatko Arnečič: »Kot vinogradnik in vinar sem obdavčen za vse površine, tudi za dovozne poti, obračališča ... subvencija pa je strogo omejena le na obdelano površino.«
Ptuj • Revija pihalnih orkestrov
Ptujski pihalci žanjejo pohvale
Letošnje revije pihalnih orkestrov, ki delujejo na Ptujskem, se je udeležilo pet odličnih zasedb. S skrbnimi izborom skladb so dobro uigrani pihalci navdušili ne le publiko v dvorani ptujske Gimnazije, temveč tudi strokovnega spremljevalca Daniela Leskovica.
Letošnja revija pihalnih orkestrov, ki jo je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj priredila ptujska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je potekala v soboto. Sodelovalo je pet orkestrov, ki so tudi letos zadovoljili različnim glasbenim okusom. Dogajanje se je začelo z nastopom Pihalnega orkestra Talum Kidričevo, ki deluje pod vodstvom Stefana Garkova, nadaljevalo se je z repertoarjem, ki si ga je izbral Pihalni orkester KD Pod-lehnik pod vodstvom Milana Feguša, tretja se je predstavila Godba na pihala občine Mar-kovci z dirigentko Heleno Bezjak, predzadnja Pihalna
Po mnenju strokovnega spremljevalca se je letos najbolje odrezal Pihalni orkester Ptuj.
Foto: DB
Daniel Leskovic, strokovni spremljevalec revije
godba občine Dornava z dirigentom Zmagom Štebihom na čelu, revijo pa je zaključil Pihalni orkester Ptuj, ki mu dirigira Fredi Simonič.
Posamezni orkester se je predstavil s tremi skladbami, te pa so bile tudi letos skrbno izbrane. Raznolik izbor, ki je postregel z glasbenimi uspešnicami iz različnih obdobij, je poskrbel, da je revija zadovoljila še tako zahtevno publiko.
Med tistimi, ki pa so dogajanje še posebej skrbno spremljali, je bil tudi Daniel Leskovic, ki je nastope stro-
kovno spremljal. »Orkestrov ptujske regije nimamo velikokrat priložnosti slišati, kar me žalosti, saj so tu nekateri dobri glasbeniki, za katere menim, da bi bilo dobro, da bi videli tudi, kaj se dogaja drugod po Sloveniji na tem področju. Vsekakor pa je bila revija, ki so jo pripravili, dobra, saj je vsak orkester izbral zanimiv program, skladbe pa so bile večinoma zabavnega značaja. Problem je mogoče v tem, da se vsi niso uspeli prilagoditi dvorani, priznam pa, da so zadovoljili tako mene kot publiko. Po moji oceni so
vsi dostojno zastopali svoje kraje, najboljši pa je bil orkester iz Ptuja, ki je prikazal več muzikalnosti kot drugi. Ta orkester je bil najštevilčnejši, kljub temu pa so vedeli izvesti tako dinamične razlike, mehak zvok, ki se je lepo razširil po dvorani, kot tudi dodelane artikulacije. Dobro se je slišalo posamezne instrumente, pa tudi repertoar je bil kvaliteten, zato menim, da so prikazali več dinamike v muziciranju kot ostali,« je dogajanje na reviji strnil strokovni spremljevalec.
Dženana Bečirovič
Hajdoše • Deset let pevk Gmajnaric
Z ljudsko pesmijo obredle Slovenijo
V soboto je bilo v dvorani PGD Hajdoše nadvse slovesno, 10-letnico uspešnega delovanja so praznovale pevke Gmajnarice KD Valentina Žumra Hajdoše. V skupini pojejo Olga Vidovič, Katica Zajšek, Vera Zagoranski, Marjana Podgorelec, Silva Kajtezovič in Marjana Pulko.
Kot se za jubilej spodobi, je bila v ospredju pesem, jubi-lantkam so se ob tej priložnosti pridružili še Moški pevski zbor PGD Hajdoše, Ljudski pevci DU Turnišče, Fantje treh vasi iz Lovrenca, Ljudski pevci Bukovci in Štajerski frajtonarji iz Hajdoš.
Gmajnarice so se rodile spo-
mladi leta 1999 na pobudo pevk iz Hajdoš. Ker jim je ena manjkala, so me povabile k sodelovanju, je povedala vodja skupine Silva Kajtezovič. Ker prihajajo vse iz dela Hajdoš, ki ga domačini imenujejo Gmajna, so se na njen predlog tudi poimenovale v Gmajnarice. Na pobudo Gmajnaric je bilo leta
1999 ustanovljeno tudi kulturno društvo, ki so ga poimenovali po domačinu Valentinu Žu-mru. Skupino ob Silvi Kajtezo-vič sestavljajo še Olga Vidovič, Katica Zajšek, Vera Zagoranski, Marjana Podgorelec in Marjana Pulko. Dobro leto je v skupini pela tudi Marjana Bone, hčerka Valentina Žumra, ki je prene-
Foto: Črtomir Goznik
Pevke Gmajnarice KD Valentina Zumra so 21. novembra svečano praznovale 10-letnico uspešnega delovanja.
hala peti na lastno željo. Od takrat dalje skupina poje v nespremenjeni sestavi, to je bila tudi edina menjava v skupini. Pojejo ljudske, narodne, po-narodele in umetne pesmi. Za pesmi Glas Gmajnaric in Lipa naše vasi, ki sta stalnici njihovih nastopov in na kateri so še posebej ponosne, je besedilo prispevala Olga Vidovič, ki je tudi izdala svojo knjigo pesmi in tudi sicer skrbi za besedila, melodiji pa je napisal glasbeni producent iz Maribora Boris Rošker.
Glas vasi Hajdoše in občine Hajdina so Gmajnarice v desetih letih delovanja ponesle skoraj po celi Sloveniji. Ponosne so na vse svoje nastope, še posebej pa rade nastopajo v domači občini, kjer sodelujejo na skoraj vseh prireditvah, še posebej pa so vesele, so poudarile, da lahko sodelujejo na tradicionalni prireditvi Iz mošta vino - pridi na Hajdino. V desetih letih delovanja so izdale tudi dve zgoščenki, ki so ju ljubitelji domače pesmi lepo sprejeli. Na jubilejnem večeru njihovega delovanja si je marsikdo zaželel, da bi jih z nastopi še dolgo razveseljevale.
MG
Tednikova knjigarnica
Vznemirila si gladino mojega tolmuna pesem
vznemiriLa si KLaDino ivan Minam moiega TOLmuna pesem
Liričen, nekako po haikuju dišeč naslov današnje knji-garnice, je naslov krasne knjige poezij Ivana Minattija, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga v Jubilejni zbirki z urednico Nelo Malečkar in s finančno podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izbor in spremno besedo je prispeval gledališki in literarni kritik, publicist in pesnikov prijatelj Vasja Predan (Vitomarci, 6. 2. 1930), ki je pod naslovom Minat-tijeva lirična samopodoba (str. 189 do 217) zapisal, da sodi Minatti med najizrazitejše slovenske pesnike današnjega časa. Predan pravi, da je bil Minatti od prvih pesmi močan, vrhunski poet, pa naj je šlo za partizanske izpovedne, tudi domoljubne pesmi, ali kmalu kasneje za globoka lirična občutenja. Predan tudi zapiše, če je kdo v slovenski poeziji lirik par exelence in pesnik, čigar pesmi berejo vsi rodovi, je to zagotovo Ivan Minatti in dodaja, da bi bil brez Minattija slovenski Parnas bistveno nižji. Naj dodam, da tudi spodaj podpisana knjižničarka sodim med Minattijeve oboževalke tja iz gimnazijskih klopi. Še vedno hranim in prebiram njegovi zbirki iz davnih dni: Nekoga moraš imeti rad (1970) in Ko bom tih in dober (1973).
Ivan Minatti (Slovenske Konjice, 22. 3. 1924), pesnik, prevajalec in urednik, je leta 1943 končal gimnazijo in začel študirati medicino. Prve pesmi je objavil v rokopisnem dijaškem almanahu Utrinki, nato pa v reviji Umetnost Mihe Maleša. V začetku leta 1944 je odšel v partizane, kjer je bil četni in bataljonski komisar v 16. naro-doosvobodilni brigadi Janka Premrla-Vojka. Iz slavistike je diplomiral leta 1952, do leta 1984 je bil urednik pri Mladinski knjigi. Od leta 1991 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ivan Minatti je veliko prevajal in njegove pesmi so prevedene v srbščino, makedonščino, albanščino, češčino ... Je dobitnik naslednjih priznanj in nagrad: nagrada društva slovenskih pisateljev (1955), nagrada Prešernovega sklada (1964), Sovretova nagrada (1972), zlato pero, priznanje Društva prevajalcev Makedonije (1973), Prešernova nagrada (1985), častni meščan Slovenskih Konjic, zlatnik poezije, posebno priznanje na Veronikini nagradi (2009).
V pričujočem izboru Minattijeve poezije je natančno bibliografijo knjig in intervjujev pripravil Matjaž Hočevar. Za obuditev spomina navajam pesniške zbirke in izbore zbirk z dodanimi novimi pesmimi: S poti (1947), Pa bo pomlad prišla (1955), Nekoga moraš imeti rad (1963, 1981), Veter poje (1963), Bolečina nedoživetega (1964, 1970, 1977), Vse beži z oblaki in pticami (1966), Pesmi (1971,1977,10980, 2001), Ko bom tih in dober (1973), Prisluškujem tišini v sebi (1984), Pod zaprtimi vekami (1999), Izbrana lirika (2004).
In še vabilo k branju nove knjige Ivana Minattija s pesmijo Nostalgija (str. 179):
Že rumene gozdovi in oblaki počasneje jadrajo svojo pot. In tiho je v meni in tiho je naokrog.
Zarasle so se steze nekdanje in ni je več ceste ne poti nazaj v kraje stare in davne čase daleč daleč od tod.
Molčijo drevesa, temnijo spomini. Hribi naokoli kot site živali
počasi legajo v zgodnji večer.
Vsem, ki ste osvojili bralno značko za odrasle 2009, še enkrat čestitamo! Tiste bralce, ki niste utegnili minuli petek v knjižnico, pa čaka knjižna nagrada v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Ptuj • Zaključek bralne značke za odrasle
Gostili izjemni pisateljici
20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic, ki ga vsako leto praznujejo tudi v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Sočasno z mednarodnim literarnim večerom, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, so udeležencem bralne značke za odrasle podelili tudi priznanja. Letos je bralno značko osvojilo 95 bralk in bralcev, kar je nekoliko manj kot v lanskem letu.
Foto: DB
Letošnjo bralno značko za odrasle so popestrili z mednarodnim literarnim večerom. Na sliki (z leve): Aksinja Kermauner, Irena Miš in Marjolijn Hof.
Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, ki je bila v letošnjem letu proglašena za eno najlepših evropskih knjižnic, je v svojih prostorih v petek pripravila pestro dogajanje. Na ta dan so bralcem, ki so osvojili bralno značko, podelili priznanja, letos prvič pa tudi unikatno znamenje, ki si ga je zamislil knjižničar Daniel Salamon.
Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo za osvojitev bralne značke potrebno oddati mapo s podatki o petih prebranih knjigah, je bilo letos treba prebrati dve knjigi več. Seznam del je bil pester, zraven leposlovnih del in poezije je novost, da so bralci lahko sodelovali tudi s poslušanjem poezije na zgoščenkah, na seznamu knjig pa je bilo tudi delo fotografa Stojana Ker-blerja.
Koordinatorki bralne značke v ptujski Knjižnici Jožica Sajko in Liljana Klemenčič sta letos opazili rahel upad bralcev, ki so osvojili bralno značko. Zanimiv je tudi podatek, da je od skupaj 95 oddanih map samo osem moških bralcev, ostalo pa so ženske, v povprečju stare 40 let.
Literarni večer
mednarodnega
značaja
Kot je v navadi ptujske knjižnice, pa so tudi letos na dan slovenskih splošnih knjižnic pripravili zanimiv literarni večer. Ta je bil mednarodnega značaja, s svojimi deli pa sta se predstavili dve odlični avtorici Aksinja Kermauner in nizozemska pisateljica Marjolijn Hof.
Hofova, ki je literarni večer na Ptuju pričela s prebiranjem svojih del v nizozemščini, je mladinska pisateljica, ki je ob knjigah preživela celo svoje življenje, saj je bil njen oče zbiralec otroških knjig. Dolga leta je bila knjižničarka, pred desetimi leti pa je to delo opustila in se v celoti prepustila pisanju otroške in mladinske literature. »Nejevoljna postanem, ko me ljudje sprašujejo, kdaj se bom lotila pisanja resne literature. Nekateri se ne zavedajo, da je pisanje za otroke še kako resno in zahtevno delo, saj so otroci publika, ki je ne moreš ogoljufati,« je povedala nizozemska pisateljica.
S to trditvijo Hofove se je strinjala tudi avtorica Aksi-nja Kermauner, ena najbolj
branih slovenskih književnic. Napisala je številna dela za otroke in mladino, likovne igre, svojo literarno pot pa je začela s pesniško zbirko Ples pravljic. Med 17 knjigami, ki jih je izdala, je med najbolj priljubljenimi Dnevnik Hi-acinte Novak. Izšel je v treh delih, in sicer v založbi Miš, ki je bila tudi soorganizato-rica ptujskega literarnega večera. Kot je dejala pisateljica, je omenjeno delo nastalo po prebiranju Dnevnika Bridget Jones. Prvotna ideja je bila ustvariti »slovensko Bridget«, kasneje pa se je zgodba razvijala, v njo pa je Kermaunerje-va vpletla tudi svoje izkušnje ob ločitvi kot tudi zanimivosti, ki jih je doživljala ob odraščanju štirih hčera.
Dženana Bečirovič
medije in tragedije do burke in groteske.
Glavni junak Dušan (Jernej Bufon) se je z Bredo (Veronika Zuzič) zapletel v zakon brez ljubezni, kjer vztraja zaradi hčerke Pike (Meta Starc), pa tudi v razmerje s sodelavcem Igorjem (Jan Sossi) in sosedo Dragico (Nicole Starc). Breda po drugi strani išče uteho v seksu z zdravnikom Kogojem (Mitja Kemperle). Če temu dodamo še senilno omico (Igor Rebula), ki stoji nad dogajanjem kot večni opomnik neizpolnjenega in neljubeče-ga otroštva, se junaku ne obeta nič dobrega. Zaradi silnih srčnih zapletov največ škode utrpi prav njegovo srce.
Nad dogajanjem, kot v grški tragediji, bdi zbor, ki je v tem primeru sestavljen iz štirih mladcev (Ilja Bufon, Emil Bukavec, Luka Starc in Alex Vescovi), ki v rimah in zanimivih opravah kostumografke Betty Starc pogosto ironično komentira dogajanje.
Zanimiva predstava, poži-vljena s primorskim temperamentom in melodično govorico ter svežimi režijskimi prijemi režiserja, domačina Gregorja Geča, je navdušila zbrano občinstvo.
Viki Ivanuša
Jožica Sajko in Liljana Klemenčič, knjižničarki ptujske knjižnice, koordinatorki bralne značke za odrasle
Ormož • Gostovanje skupine s Proseka
Neskončno ljubljeni moški
Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov sta minuli petek pripravila gledališko predstavo Neskončno ljubljeni moški, ki jo je po drami Dese Muck v režiji Gregorja Geča odigrala Mladinska skupina SSD Jaka Štoka s Proseka nad Trstom.
Drama govori o medčloveških odnosih, ki so po večini bolni oziroma problematični. Slika tipične slovenske klišeje
odvisnosti od odnosov in alkohola, samomorilna nagnjenja, ki so že kar ponarodeli. Ukvarja se s tematiko ljubezni,
seksa, homoseksualnosti. Pri tem oznaka drama morebiti ni povsem korektna, saj razsežnost dogajanja seže od ko-
Foto: Viki Ivanuša
Ironično besedilo Dese Muck v izvedbi mladinske skupine s Proseka
Foto: DB
Ko se policisti obnašajo po svoje
Spoštovana ministrica za notranje zadeve ga. Kresal,
spoštovani generalni direktor policije g. Goršek,
v trenutku, ko berete tole mojo odprto pismo, so vaši organi zagotovo že prejeli mojo uradno pritožbo, vi pa mojo osebno obrazložitev, vendar sem prepričan, da so dogodki, ki sem jih doživel, zanimivi za javnost in zahtevajo širšo razpravo ter določen prevzem odgovornosti.
Prejšnji teden se mi je zgodilo nekaj neverjetnega oziroma izredno neobičajnega. Prvič v življenju sem imel opraviti s policijo kar trikrat v enem samem dnevu.
Na poti v Ljubljano z mojim športnim avtom me je civilno vozilo, siva škoda slovenske policije, ustavilo na počivališču Lukovica. Ker nisem opazil, da bi kršil katerikoli zakon cestnega prometa, sem bil presenečen in vprašal, ali je kaj narobe. Policista sta mi odgovorila, da (navajam) »nič ni narobe, vendar je izredno neobičajno, da takšen avto vozi tako previdno«!
Nisem vedel, ali bi se smejal ali razjezil. Raje sem pogledal naokoli, ali je kje kakšna skrita kamera. Seveda je ni bilo.
Policista sta me zadržala dobre pol ure in preverjala vse, kar se je dalo, zaradi moje »sumljive« vožnje. Torej sem si mislil: v naši ljubi deželi, če prehitro vozimo, nas ustavijo. Če vozimo po pravilih, nas ustavijo. Zanimiva logika.
Potem ko sem moral ponovno sestaviti plan dneva in prestaviti vse sestanke zaradi nepričakovanega dogodka, sem naletel v Ljubljani na policijsko patruljo, ki je stala na avtobusnem postajališču blizu parka Tivoli. Tukaj sta me dva policista ustavila zaradi domnevno prehitre vožnje, česar mi nikakor nista uspela dokazati, zato sta mi napisala globo za neveljavno vozniško dovoljenje! Moja vozniška je že trinajst let enak kos papirja, ki mi ga je izdala italijanska Motorizzazione Civile. Zaradi slabega materiala, ki ga v tujini uporabljajo, je bil datum podaljšanja nečitljiv. Policaja, namesto da bi preverila -natančno tako, kot so do danes naredili vsi in tudi pripadnika ministrstva za notranje zadeve, ki sta me ustavila samo nekaj ur prej na avtocesti - v informativni bazi oziroma v schengenskem informativnem sistemu, sta mi raje izročila globo za 600 evrov. Za moje jasne zahteve po takojšnjem preverjanju podatkov in dokumenta nista imela posluha. Izgovarjala sta se, da ni mogoče. Bil sem, milo rečeno, razočaran in nisem se premaknil z avtobusne postaje, dokler nista odobrila moje želje po sestanku z namestnikom komandirja.
Ko sta me pripeljala na Policijsko postajo Ljubljana -Center, za normalen pogovor ni bilo veliko več možnosti. Kot je običaj v takšnih primerih, so se predstavniki organa, ki naj bi skrbel za našo varnost in za normalno življenje v naši državi, tovariško branili. Nikakor niso želeli preveriti mojih dokazov in tako preklicati globe, ki je nisem podpisal zaradi jasno izrečenega nesoglasja, in vse, kar so mi lahko svetovali, je bila pritožba v roku osem dni.
Ker bi v kratkem morala pristati neka moja stranka na Brniku, se nisem imel več časa ukvarjati z »gumijastim zidom«. Preklical sem prihod mojega odvetnika, televizijski ekipi, ki sem ji želel dokumentirati nezaslišano ravnanje policije, pa sem obljubil kasnejšo obrazložitev.
Ko sem prišel na ljubljansko letališče, sem videl, da bo imelo letalo moje stranke nekajminutno zamudo. Ker smo edina država na svetu, kjer na letališču ni enega samega prostega parkirišča za čakanje, sem avto zapeljal na neoznačeno neasfaltirano področje. Nikogar nisem motil. Ostal sem v avtu in želel opraviti samo en klic. Iz bližnje policijske postaje je takoj prikorakal policaj. Ni bilo olikane vljudnosti. Jasno je povedal, da mi bo napisal globo za 100 evrov, če ne grem takoj parkirat v avtohišo, kar stane samo 5 evrov!
Verjetno je takšen stavek slišati staromoden, ampak policija in vsi organi Republike Slovenije delajo in služijo državljanom. Njihove plače izvirajo iz naših davkov. Minister, ki je odgovoren za njihovo ravnanje, je demokratično izvoljen. Državljani, ki normalno živimo, ki nimamo kaj skrivati in ravnamo vedno po predpisih oziroma brez krivde, se počutimo izredno nelagodno v primerih, ko policija prekorači normalni prag obnašanja. Držati se formalno znotraj upravnega okvira še zdaleč ne pomeni imeti dejansko prav in biti pravičen.
Dejstvo, da me lahko nekdo kadarkoli ustavi, zadrži oziroma se do mene in mojih bližnjih obnaša neprimerno po nepotrebnem, ter sodelovanje z organi, ki ne poznajo prijaznosti, mi vzbudi neprijetno počutje.
Kot voznik se počutim nemiren, kot državljan zgrožen, ker čutim na koži »policijsko državo«, kjer prevlada razmišljanje o zaroti, nespoštovanju in občutek večvrednosti.
Sem prepričan, da so takšni primeri le izjema sicer dobrega dela naše policije. Prepričan sem, da se moram vsak dan zahvaliti policistom, da lahko živimo v civilizirani državi, vendar da bo vedno tako ostalo, moramo določena obnašanja, ki lahko pokvarijo celotno sliko, takoj zatreti v kali.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav!
Laris Gaiser
Draženci • Deveti gospodinjski večer
Večer z rezanci, sirkovimi izdelki in bezgom
V domu krajanov v Dražencih je 21. novembra potekal že deveti tradicionalni gospodinjski večer s tekmovanjem v izdelavi rezancev in razstavo izdelkov iz sirka, ki je bil letošnji nosilni projekt, ter likerjev iz zelišč in sadja. Najboljše rezance so letos pripravile članice Društva žena občine Rogatec.
Foto: Črtomir Goznik
V tekmovanju v izdelavi najboljših rezancev se je letos pomerilo že 17 ekip.
Tudi v Dražencih so nekoč sejali sirk, ki so ga v zimskem času uporabljali za izdelavo metel. Danes ga nekateri kmetje še sejejo med koruzo. Sirk je zrasel, malo jim je sicer nagajalo vreme, a so ga še pravočasno pobrale in posušile v domačem skednju, da je bil suh in raven, pravšen za izdelavo izdelkov, ki so jih tudi razstavile. Poiskale so ljudi, ki so še vešči izdelave iz sirka, da so jim pokazali, kako to gre. Razstava je pokazala, da so v tem uspele. Naučile so se tudi izdelave novoletnih aranžmajev za vrata iz sirka in namizne dekoracije. Iz sirkove moke pa so spekle buhteljne in kruh.
Članice gospodinj iz Dra-žencev so neumorne, čebelice, ki ne dajejo miru, letošnjo razstavo so obogatile še z domačimi likerji. Spomnile so se na bezeg, ki ga je v okolju veliko, a se premalo uporablja. Nabrale so zrele jagode bezga in iz njih naredile odličen domači liker. Ob bezgo-vem likerju so naredile še nekaj drugih odličnih domačih likerjev. Za tiste, ki jih zanima izdelava le-teh, pa so pripravile tudi recepte. Ko so se poglobile v bezeg in njegove zdravilne učinkovine, se jih je zlasti dotaknil stavek, da se
mu je zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki jih ima na zdravje ljudi, potrebno pokloniti. Pozitivne učinke na zdravje pa imajo tudi zeliščni likerji.
Letos je gospodinjski večer pritegnil že 17 ekip, ki so se pomerile v izdelavi domačih rezancev. Predsednica Društva gospodinj Dražen-ci Zdenka Godec je skupaj z županom občine Hajdina Radoslavom Simoničem pozdravila ekipe Društva podeželskih žena iz Gornje Radgone, Društva kmetic MO Ptuj, Društva žena in de-
klet občine Hajdina, Društva kmetic občine Videm, Aktiva kmečkih žena Ptujska Gora - Tisa, Aktiva žena Dolena, Društvo žena občine Rogatec, Društva podeželskih žena občine Markovci, Aktiva žena Sela, Društva gospodinj Juršinci, Društva žena Gere-čja vas, Društva žena občine Zavrč, Društva žena Hajdo-še, Društva gospodinj Spu-hlja, Društva kmečkih žena in deklet Sv. Jurij Videm ob Ščavnici, Društva gospodinj Draženci in Društva žejne ribice Draženci (edini mo-
ški udeleženci). Prvič sta se tekmovanja udeležili ekipi iz Gornje Radgone in Spuhlje, nekaj posebnega pa je bila ekipa organizatoric, ki so jo sestavljale babice, hčerke oziroma vnukinje, kot neke vrste porok, da se bo tradicija prenašala iz roda v rod, da dobra stara tradicija ne bo zamrla. Že po tradiciji pa je tudi letošnje udeleženke v tekmovanje 'uvedla' Terezija

Meško iz Kmetijsko-svetoval-ne službe KGZ Ptuj. Pomerile so se v izdelavi jušnih rezancev, širokih rezancev in krpic velikosti 1 krat 1 cm, za kar so imele na voljo 90 minut. Članice društev in aktivov kmečkih žena, deklet in gospodinj so zelo vešče v izdelavi rezancev, iz leta v leto ima komisija težje delo pri izbiri najboljših. V resnici odločajo malenkosti, letos so najbolj
prepričali rezanci Društva žena občine Rogatec. Z izdelanimi rezanci so letos obogatile domačo kokošjo juho, ki je bila sestavni del večerje. Deveti gospodinjski večer so zaključile na najlepši možen način, z družabnim srečanjem in z glasbo. V nedeljo pa je k ogledu vabila še razstava sirka, od setve do izdelka, ter domačih likerjev.
MG
Velika Nedelja • PGD v novo leto z velikimi načrti
Obnova doma in nabava motorne brizgalne
V PGD Velika Nedelja so zadovoljni z narejenim v iztekajočem se letu. V mesecu požarne varnosti so dali poudarek predvsem na usposabljanje vseh operativnih članov, odprli so vrata gasilskega doma in prikazali tehniko najmlajšim.
Praktično vajo pa so imeli v začetku novembra na domačiji Petek v Šardinju. V njej so preizkusili dihalne aparate, saj so si zamislili reševanje ponesrečenca iz gorečega objekta. Na ta način so preigrali možne specifike, ki nastanejo pri notranjem požaru. Preverili so tudi hidrant na tem območju in ugotovili, da pritisk za napa-
janje njihove cisterne ni zadosten in bi v primeru resničnega požara potrebovali dodatno pomoč.
V novembru se bo pričel tudi nadaljevalni tečaj za naziv gasilec. Zanj je veliko zanimanje.
Da lahko pomagajo pri požarih in so za to ustrezno opremljeni, pa jim s svojimi darovi vedno znova pomagajo občani,
donatorji in sponzorji, za kar so jim zelo hvaležni, je v pogovoru povedal predsednik društva Ivan Vajda. Kmalu bodo spet potrkali na njihova vrata, saj so si ponovno zastavili smele cilje. Načrtujejo obnovo gasilskega doma in nabavo gasilske tehnike, ki je v načrtu opremljanja enot lokalne skupnosti. V mislih imajo nabavo nove mo-
torne brizgalne s pripadajočim prevoznim sredstvom. Brizgal-na stane 15.000 evrov, k temu pa je potrebno prišteti še vrednost prikolice PMB. Skupno gre za investicijo okrog 40.000 evrov in je bo polovico financirala lokalna skupnost.
Ivan Vajda je mnenja, da bo potrebno na Ormoškem spremeniti način vlaganja v opremo in se odločati za tisto kar potrebujejo. »Veliko tehnike je potrebno, da si lahko uspešen pri intervencijah, vse pa je odvisno od tega, kako pristopamo. Še vedno nismo tudi povsem zadovoljni s pogodbo
o opravljanju javne gasilske službe, ki jo podpišemo z županom, saj je potrebno združiti vse izdatke, ki predstavljajo osnovne materialne stroške in jih zvišati. Za društvo, kot je naše, za drugo kategorijo gasilskih operativnih enot, je 2600 ali 2700 evrov premalo za redno vzdrževanje, za gorivo, mazivo in vse, kar spada v pripravljenost, da o tehničnih sredstvih, ki jih je potrebno redno vzdrževati, niti ne govorimo. Na to že nekaj let opozarjamo in upamo, da bo obrodilo sadove. Bolje pa bi bilo treba urediti tudi status gasilca. Več posluha
Foto: Viki Ivanuša
Foto: arhiv društva
Utrinek z letošnje gasilske vaje na domačiji Petek vSardinju.
Ivan Vajda, predsednik PGD Velika Nedelja, je predstavil velike cilje, ki si jih je društvo zadalo.
si želimo od podjetij, kjer pogosto negodujejo, kadar gre za usposabljanje ali izobraževanja operativcev, ki pa je nujno za dobro pripravljenost,« je strnil Ivan Vajda.
V društvu se zavedajo, da je načrtovana obnova velik zalogaj, zato so jo razdelili v tri faze. Po tridesetih letih je dom s salonitno kritino potrebno temeljito obnoviti. Predračunska vrednost obnove objekta je 160.000 evrov. Končali bi jo radi do 2015, da bi 120-letnico društva pričakali z obnovljenim domom. Poleg krajanov in donatorjev, ki jih bodo pri tem zaprosili za pomoč, iščejo tudi druge možnosti za financiranje. Pri lokalni skupnosti so menda dobili nekakšna delna zagotovila, nadejajo pa se tudi sredstev EU. Gasilci pa bodo prispevali svoje prostovoljno delo.
Prihodnje leto bodo tudi malo praznovali 115-letnico obstoja, odkriti nameravajo spominsko obeležje, saj je bila med vojno v domu skrita velika količina orožja. 25. in 26. junija bo Velikonedeljska noč z odličnimi gosti, manjkalo pa ne bo niti tradicionalno tekmovanje za pokal Velike Nedelje.
Viki Ivanuša
Rokomet
Ptujčanke ostale brez zaključnega turnirja
Stran 16
Rokomet
Kako zagosti favoritu iz Ljubljane?
Stran 16
Tenis
Iz Izraela zadovoljni z novimi točkami
Stran 17
Strelstvo
B. Simonič in Raušlova za razred pred vsemi
Stran 17
Rokomet
Po šestih letih »padlo« tudi Celje!
Stran 19 Bloudkova priznanja
Za več predlogov s Ptujskega
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Nelegalne stave, reprezentanca, Labod Drava ...
Obstranske teme pred samo igro
V zadnjem času tem, ki so povezane z nogometom, ne manjka. Ene so pozitivne, na druge pa bi najraje pozabili, saj prave povezave s športom sploh ne bi smele imeti. A jo imajo ...
Stavniška afera
Izmed slednjih izstopa stavniška afera, ki ne pretresa samo Slovenije, ampak praktično vso nogometno Evropo. Pred dnevi so predstavniki evropske nogometne zveze skupaj z nemškimi tožilci javnost seznanili z zadnjimi izsledki preiskave o stavah v nogometu. Pod drobnogledom se je znašlo več kot 200 tekem v državnih prvenstvih Nemčije (druga in nižje lige), Avstrije, Madžarske, BiH, Hrvaške, Turčije, Švice, Belgije in Slovenije, preiskava pa se je dotaknila tudi evropskih pokalov (treh dvobojev lige prvakov, 12 v novoustanovljeni evropski ligi in ene tekme kvalifikacij EP do 21 let). Večina povezav vodi do ilegalnih stavnic v Aziji.
Vse se je začelo prejšnji petek, ko je bilo v Angliji, Nemčiji, Avstriji in Švici aretiranih 17 ljudi, ki naj bi bili vpleteni v stavniške goljufije. Klobčič se je začel vedno bolj odvijati in ta teden je bil na Ptuju pred sodnike priveden že tudi prvi Slovenec (gre za 38-letnega Mariborčana Dragana Miheli-ča). Po zaslišanju so ga na Ptuju izpustili, znova pa je bil prijet pri poskusu prehoda čez slo-vensko-hrvaško mejo.
Medtem so se v javnosti že začela pojavljati ugibanja o omenjenih sedmih tekmah v Sloveniji, ki so pod drobnogledom evropskih preiskovalcev. V osrednjem slovenskem časniku so prvi objavili domnevni seznam teh tekem. Še posebej je zanimivo to, da je eden izmed tekmecev na vseh teh tekmah ptujski prvoligaš Labod Drava!
Kako so na objavljen seznam reagirali v Labodu Dravi? V izjavi za javnost so zapisali: »Igralci in strokovno vodstvo izjavljajmo, da smo globoko presenečeni in razoča-
1. Sklepi sestanka v Nyonu:
1.	UEFA in nogometne zveze se spopadajo z organiziranim kriminalom, ki presega jurisdikcijo športnih organizacij, zato podpiramo odločen pristop pristojnih organov, ki je tudi v interesu športa.
2.	UEFA in nogometne zveze se bodo v svojih državah povezale s pristojnimi organi z namenom pridobitve potrebnih informacij o klubih ali posameznikih, ki so pod njihovo pristojnostjo.
3.	UEFA bo v imenu devetih nogometnih zvez od tožilstva v Bochumu uradno zahtevala popoln dostop do celotne dokumentacije o navedenem primeru. Po besedah pristojnih organov lahko pridobivanje teh podatkov traja tudi več tednov.
4.	Do pridobitve uradnih dokumentov je potrebno vse objavljene informacije v medijih v povezavi z Bohumškim primerom šteti za namigovanja brez ustreznih dokazov. V tej fazi preiskave komentiranje vpletenosti posameznikov ali klubov v navedeni primer ni dovoljeno.
5.	UEFA in devet nogometnih zvez pozivamo igralce in funkcionarje, ki so pripravljeni prijaviti dogodke v povezavi s kakršnokoli korupcijo, prevaro ali prirejanjem rezultatov, da takšne informacije posredujejo zato pristojnim organom pri nogometnih zvezah ali Uefi.
6.	UEFA in nogometne zveze bomo v skladu s svojimi pristojnostmi uvedli potrebne postopke, UEFA pa bo nudila podporo in koordinacijo, če bo le-ta potrebna.
7.	UEFA in devet nogometnih zvez smo zavezani k dosledni odpravi nepravilnosti, ki škodujejo nogometni igri, ne glede na to, ali so te nepravilnosti povezane z igralci, funkcionarji ali drugimi posamezniki.
Seznam spornih tekem, ki jih je objavil osrednji slovenski časnik: Lansko prvenstvo - spomladanski del:
28.	krog, 11. april: Labod Drava - Nafta 4:1
29.	krog, 18. april: CM Celje - Labod Drava 1:3 33. krog, 9. maj: Luka Koper - Labod Drava 1:2
Kvalifikacije za 1. SNL, 2. tekma, 7. junij: Labod Drava - Aluminij 7:0
Letošnje prvenstvo - jesenski del:
2. krog, 26. julija: Labod Drava - Luka Koper 1:3
12.	krog, 4. oktober: Labod Drava - CM Celje 0:1
13.	krog, 18. oktobra: Labod Drava - Nafta 1:2
katerem so razpravljali o stav-niški aferi. »Vsi zapisi v medijih so zaenkrat namigovanja brez dokazov,« so zapisali v enem od uradnih sklepov, obenem pa so pozvali vse igralce in funkcionarje k razkritju informacij.
Že v osnovi pa je treba ločiti nekaj vrst prestopkov in prestopnikov: seveda je razlika v tem, ali so bili v podkupovanja vpleteni klubi (vodstva klubov ali povezane osebe), posamezni igralci ali sodniki. Glede na to lahko tudi izrekanje kazni poteka na več nivojih; težko namreč klub odgovarja za prekrške posameznih igralcev, potem ko imajo podpisane izjave
slovenska enajsterica. Izbranci selektorja Keka so pokazali, da lahko tudi majhna nacija veliko doseže s pravim pristopom in filozofijo. Tako so pred tekmo vsi po vrsti poudarjali, da je Rusija favorit, a ti ne zmagujejo vedno. »Na igrišču veliko veljajo tudi uigranost, kolegialnost, pripravljenost pomagati drug drugemu . in vsega tega je imela naša reprezentanca na pretek. Ti fantje si zaslužijo globoko spoštovanje,« je po velikem uspehu povedal tvorec te ekipe, selektor Matjaž Kek.
Za ljubitelje nogometa pa je seveda zanimivo vprašanje, koliko lahko naš klubski nogomet pridobi s tem uspehom reprezentance. Zagotovo bo-
Podaljšan jesenski del
Zaradi velikega uspeha državne reprezentance, ki se je uvrstila na svetovno prvenstvo v Južni Afriki, se bo tekmovanje 1. SNL v tej sezoni končalo 16. maja 2010. Sekretariat Nogometne zveze Slovenije je v zvezi s tem sprejel sklep, da se bo jesenski del tekmovanja v Prvi ligi podaljšal za dva kroga. Morebitne neodigrane tekme jesenskega dela prvenstva se bodo odigrale 12. ali 13. 12. 2009.
Spomladanski del prvenstva se bo začel, kot je bilo predvideno, 20. 2. 2009.
Foto: Črtomir Goznik
Edina svetla točk nogometnih pogovorov zadnjih dni je slovenska nogometna reprezentanca, ki se je senzacionalno uvrstila na svetovno prvenstvo leta 2010 v Južnoafriški republiki.
rani, da so se naš klub in s tem posledično naša imena pojavili v slovenskih časopisih v povezavi s športnimi stavami. Kategorično zanikamo kakršno koli vpletenost v igranje in sodelovanje pri športnih stavah. Vsem tistim, ki tako ali drugače potencirajo naših sedem zmag, želimo sporočiti, da smo vseh sedem tekem v seriji odigrali kot dober tim z veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti. Ta natolcevanja pa za nas pomenijo samo dodaten motiv, da vsem dokažemo, da smo sposobni dosegati odlične rezultate.«
S slednjim se zlahka strinjamo, vendar je treba pred izrekanjem pavšalnih sodb počakati na končane postopke in izrek pravnomočnih sodb, le-te bodo namreč merodajne pri izrekanju kazni. Takšno stališče so zavzeli tudi predstavniki UEFA in devetih nacionalnih zvez (Slovenijo sta zastopala generalni sekretar NZS Dane Jošt in disciplinski sodnik Simon Jeglič), ki so se v sredo udeležili sestanka v Nyonu, na
Foto: Črtomir Goznik
Tonči Žilic (Labod Drava)
vseh o tem, da v stavah ne smejo sodelovati.
Reprezentanca kot svetilnik
Pravo nasprotje stavniškim zgodbam je slovenska nogometna reprezentanca, ki je na nek način svetilnik za tiste, ki verjamejo, da je šport še vendarle šport. Naši reprezentanti so namreč na igrišču z izjemno borbo izločili ekipo Rusije, ki je neprimerno bogatejša kot naša, zanjo pa igrajo posamezniki, ki so na nogometnem trgu vredni več kot celotna
gata zveza in obubožani klubi ni pravilno razmerje, s čimer se strinja tudi predsednik NZS Ivan Simič. »NZS bo pomagala združenju prvoligašev, ki vodi tekmovanje v 1. SNL, oni pa so tisti, ki morajo pripraviti prave ukrepe za izboljšanje stanja.«
Alarmantno stanje v Labodu Dravi
Že dalj časa je znano, da je NK Ptuj, ki v 1. SNL tekmuje z imenom Labod Drava, v težki finančni situaciji in da izplačila igralcem, zaposlenim in drugim upnikom zamujajo že več mesecev. Klub se je pred dobrim mesecem znašel v prisilni poravnavi, dokončnega sklepa o zaključku le-te pa še vedno ni. Tudi petkova skupščina kluba ni podala nobenih konkretnih odgovorov glede prihodnosti kluba.
Zadnjo tekmo v Ljubljani so za Labod Dravo odigrali »mladinci«, vtis pa je bil dober: Olimpija je npr. z enakim rezultatom zmagala na Ptuju v 9. krogu proti prvi enajsterici. Ljubljančani so po tekmi čestitali tekmecu za igro, nagrada pa je prišla tudi s tribun: gledalci so ptujskim mladeničem namenili zaslužen aplavz.
Igralci prvega moštva so se po nekajdnevni prekinitvi dela vrnili na igrišča. Na treningu smo jih opazovali v torek dopoldan, vzdušje pa je bilo na
videz zelo sproščeno. »Igralci se med seboj vzpodbujamo, čeprav ni vedno lahko. Vse bi bilo lažje, če bi dobili vsaj del zaostalih obveznosti,« je povedal najstarejši Tonči Žilič. Le-ta se bo skupaj s soigralci v soboto poskušal zoperstaviti Domžalčanom, ki so v zadnjem krogu doživeli pravi mali de-bakl na svojem igrišču proti Celjanom (1:5). Na Domžale imajo Ptujčani sicer prijetne spomine, še posebej na zadnji krog prejšnjega prvenstva, ko je Ogo John z golom v zadnji minuti tekme zagotovil Ptuj-čanom dodatne kvalifikacije. Trener Franci Fridl bo imel na voljo vse nogometaše, Vlado Badžim na klopi Domžal pa ne bo mogel računati na Nejca Vidmarja in Mitja Zatkoviča.
Jože Mohorič
1. SNL
Pari 19. kroga: 28. 11., ob 13.30:
Olimpija - Interblock, Domžale - Labod Drava; ob 16.30: Maribor - HIT Gorica; ob 17.00: Rudar - Nafta. Tekma Luka Koper - MIK CM Celje je preložena.
1.	KOPER	18	10	5	3	26:19	35
2.	RUDAR VELENJE 18	9	2	7	28:27	29
3.	OLIMPIJA-2	18	9	2	7	27:17	27
4.	MARIBOR	17	8	2	7	29:24	26
5.	CM CELJE	18	7	5	6	29:28	26
6.	DOMŽALE	18	6	5	7	24:33	23
7.	NAFTA	18	6	4	8	29:23	22
8.	INTERBLOCK	17	6	3	8	23:23	21
9.	HIT GORICA	18	5	5	8	28:29	20
10.	LABOD DRAVA 18 4 5 9 18:28 17
Rokomet • Pokal Slovenije - četrtfinale
Ptujčanke brez zaključnega turnirja
M. Tenzor Ptuj -Krka 32:33 (17:20)
Tenzor Ptuj: M. Križanec, Mateša 7 (3), Korotaj 4, Ciora 5 (4), Strm-šek 4, Močnik, Ozmec, Bolvar, S. Križanec, Erhatič, Brumen 3, Sivka 9, Belec, Jaušovec. Trener: Nikola Bistrovič.
Po začetnem metu gostiteljic je Strmškova prva načela mrežo gostij. Slednjim je v naslednjih minutah sive lase povzročala predvsem vratar-ka Mrižancova, ki je zapored ubranila dve sedemmetrovki. Gostjam je vendarle uspelo v nadaljevanju preiti v vodstvo z zadetkom prednosti, gostiteljice pa so sedemkrat izenačile rezultat. Novomeščanke so v 15. minuti povedle z dvema, nato pa celo s tremi zadetki prednosti in s takšno razliko odšle na odmor. Obramba domačink je bila vse preveč razredčena, zato predvsem Čigo-
Foto: Črtomir Goznik
Katja Sivka (Mercator Tenzor Ptuj) z devetimi doseženimi zadetki ni mogla pomagati Ptujčankam do uvrstitve na zaključni turnir četverice.
Rezultati četrtfinala Pokala Slovenija: Celeia Žalec - Krim Mercator 25:32, Burja Škofije - Olimpija 22:29, Mercator Tenzor Ptuj - Krka 32:33. Tekma Ajdovščina - Celje Celjske mesnine je bila odigrana sinoči.
jevi in Skutnikovi ni bilo težko dosegati zadetkov.
V nadaljevanju so gostje uspešno branile svojo prednost vse do 44. minute. Gostiteljice so v nadaljevanju uspele znižati na dva zadetka razlike, preko razpoložene Sivke pa so se približale celo na gol
zaostanka. Kljub krčevitemu boju in zagrizenosti gostiteljic jim ni uspelo izenačiti. Skutni-kova je bila še naprej nezadržna za domačo obrambo in je s svojimi zadetki držala vodstvo. Ko je že kljub vsemu kazalo, da bodo bučni gledalci lahko ob neodločenem izidu spremljali
podaljška, je met Mateše zaustavila vratnica in izenačenje je splavalo po vodi. Domačinkam tokrat športna sreča res ni bila nenaklonjena. Pri gostjah se je med strelke vpisalo le šest igralk, Skutnikova jih je dosegla 9, Derčarjeva pa 6.
anc
Rokomet • MIK 1. liga
Kako zagosti favoritu iz Ljubljane?
Po uspešni seriji Jeruzalema, štiri prvenstvene zmage zapored, v soboto ob 19. uri v goste na Hardek prihaja letos izredno močan Slovan, trenutno če-trtouvrščena ekipa MIK 1. lige. Ljubljančani so v tem prvenstvu v gosteh na štirih tekmah slavili kar trikrat (v Ribnici, Škofji Loki in Krškem). Presenetljiv poraz so levi doživeli v Slovenj Gradcu, kjer je Prevent dokazal, da se z borbenostjo in srčnostjo lahko nadoknadi pomanjkanje kvalitete. Pred četo trenerja Borisa Deniča je po-
kleknil tudi Trimo, Maribor in celo Cimos, kar je dovolj zgovoren dokaz, kdo je v soboto favorit v Ormožu.
Tekma Ormožanov in Ljubljančanov bo ena izmed zanimivejših tekem 11. kroga, ki bo gotovo lepo napolnila harde-ško trdnjavo. Sicer bo to po več kot mesecu dni znova domača tekma vinarjev na domačih tleh in domači privrženci so željni vrhunskih rokometnih predstav. V tem tednu je največ preglavic trenerju Sašu Prapot-niku povzročala zasedenost
ormoške dvorane in kazen Darjana Ivanuša. Slednji si je v Krškem prislužil rdeč karton in je v suspenzu ter ne bo na razpolago proti Slovanu. Glede na težo prekrška Ivanuša je pričakovati prepoved igranja na eni tekmi, ampak ker je Ormož majhen klub, in ker so interesi drugih klubov sumljivi, bo prav zanimivo videti, kakšno kazen si bo prislužil krožni napadalec Jeruzalema. Zadnja dva treninga pred tekmo so Vinarji zaradi zasedenosti športne dvorane Hardek opravili kar
na Hrvaškem, natančneje v Vi-dovcu in Petrijancu. Rokometa-še Jeruzalema zdaj v naslednjih 26 dneh čaka kar osem tekem - sedem prvenstvenih in ena pokalna. Med drugim bodo Ormožani gostili Cimos, Celje, Gorenje in Ribnico. Zgodovinska tekma pa vinarje čaka v sredo, 2. decembra, ob 18. uri v Železnikih, kjer je na sporedu tekma četrtine finala Pokala Union proti 1. B-ligašu Alplesu. Zmaga vodi na zaključni turnir najboljše četverice.
uk
Boks • Dejan Zavec
Zmagovalec na več področjih
Dejan Zavec poleg uspehov v boksarskih ringih žanje uspehe tudi na marketinških področjih. Že lani je podpisal sponzorsko pogodbo s podjetjem Medis, kar se je za obe strani izkazalo za zelo uspešno potezo. Na zadnji Sporto konferenci o trženju in sponzorstvih v športu, ki je bila konec preteklega tedna v Portorožu, je namreč prav povezava Medis-Dejan Zavec prejela najpomembnejšo nagrado za najboljše sponzorstvo posameznika (za sponzorstvo ekipe je nagrado prejel novogo-riški Hit, športne znamke leta pa so tekačica na smučeh Petra Majdič, olimpijski šampion Primož Kozmus in košarkarski klub Union Olimpija).
Na zadnji tiskovni konferenci, ko je Dejan Za-vec v hotelu Primus predstavil potek priprav na dvoboj za naslov svetovnega prvaka z Južnoafriča-nom Issacom Hlatshwayem, pa je z najboljšim slovenskim boksarjem sponzorsko pogodbo sklenilo tudi ptujsko podjetje Tenzor. »Zdi se nam prav, da tudi v domačem okolju podpremo Dejana, ki je zares pravi ambasador Ptuja. Poleg tega je Dejan izjemno pozitivna osebnost, ki jo lahko postavimo za zgled vsem športnikom,« je ob tem povedal Miran Senčar, direktor strateškega razvoja Poslovne skupine Tenzor.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar in Dejan Zavec po podpisu sponzorske pogodbe
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Labod Drava 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Djokič (7), 2:0 Mi-lec (70)
ALUMINIJ: Lipovac, Rešek, Topo-lovec, Krajcer, Bingo, Milec, Djokič, Letonja, Rotman, Kmetec, Vračko. Igrali so še: Zajc, A. Krajnc, Lončarič, Draškovič. Trener: Bojan Flis.
LABOD DRAVA: Bratušek, Medved, Andelkovič, Žilič, Balažic, Ogu, Prejac, Kronaveter, Semler, Kelenc, Ekpoki. Igrali so še: Bučar, Filipovič, Hauptman, Turkuš, Štrukelj, Marinič, Kurež, D. Krajnc, Vinkovič, Zajc. Trener: Franci Fridl.
Po dolgem času sta se v prijateljskem nogometnem srečanju pomerila domači drugo-ligaš Aluminij, ki je že končal tekmovanje, in prvoligaš Labod Drava, ki ga čaka v soboto gostovanje v Domžalah. Gostje iz Ptuja so prišli v Kidričevo s kompletno ekipo, ki je v soboto prekinila stavko, manjkal
je le poškodovani vratar Jozič. Po dolgem času je zaigral spet Gorazd Zajc, ki je bil dolgo poškodovan, tokrat pa je nastopil v drugem polčasu.
Na videz so imeli gostje iz Ptuja več od igre, vendar niso bili uspešni v zaključku, domačini pa so bili bolj nevarni in so že v 7. minuti povedli z zadetkom Djokiča. Zadnjih deset minut prvega polčasa je prineslo dve priložnosti za Kidričane, ki sta jih zamudila Milec in Kme-tec, Ptujčani pa so v tem delu ostali brez izključenih Ekpoki-ja in Kronavetra, ki ju je sodnik Roman Glažar zaradi nešport-nih reakcij poslal z igrišča.
Veliko priložnost za povišanje so imeli domačini v 49. minuti, vendar je Djokiču vratar Bučar odbranil strel z 11 m. Do konca srečanja so domači izkoristili igralsko prednost v polju in preko Milca dosegli še drugi zadetek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava) in Branimir Djokič (Aluminij)
Nogomet • Sporočilo Združenja 1. SNL
Sodelovanje pri nameščanju tekem in nelegalnih športnih stavah je zavrženo moralno in kriminalno dejanje, vredno sleherne obsoje in vsi, ki delamo v nogometu in z njim, se zavedamo, kako uničujoč učinek ima lahko tovrstno ravnanje na naš šport. Po zadnjih podatkih iz obsežne preiskave, ki poteka v Nemčiji, Avstriji, Angliji in Švici, naj bi bilo sumljivih prek 200 tekem v Avstriji, Bosni in Hercegovini, Nemčiji, Turčiji, Belgiji, Švici, na Madžarskem, Hrvaškem in tudi v Sloveniji, kar priča o velikih mednarodnih razsežnostih tega škandala, zaradi katerega je osupnil ves nogometni svet. Po drugi strani pa nas navdaja z optimizmom dejstvo, da hudodelci vendarle nimajo prostih rok pri organiziranju teh nečednih poslov in omenjena preiskava nakazuje trend organiziranega zatiranja tovrstnega početja.
Združenje 1. SNL odločno podpira vse napore pravosodnih organov in krovne evropske nogometne organizacije pri razčiščevanju in iskanju odgovornih v zvezi z nameščanjem izidov nogometnih tekem. Hkrati pričakujemo in upamo, da bodo pristojni razkrili vse vpletene na vseh ravneh in jih tudi najstrožje kaznovali.
Futsal • KMN Tomaž
Menjava trenerja pri petelinih
Po dolgem času je pri futsa-lerjih iz Svetega Tomaža prišlo do menjave trenerja. Dolgoletnega trenerja in enega izmed tvorcev vseh uspehov KMN Tomaž Marjana Magdiča, bosta na klopi zamenjala Zvonko Gašparič in Bojan Cunk. Vzrok za menjavo na klopi Tomaža so slabši rezultati v letošnji sezoni 2. SFL - vzhod, predvsem na domačem parketu, kjer so si petelini privoščili kar tri spodrsljaje (Benedikt 4:5, Cerkvenjak 1:1, Branik Maribor 3:4). Petelini so trenutno na 4. mestu razpredelnice, a še vedno v igri za prva tri mesta, ki vodijo v do-
datne kvalifikacije za uvrstitev v 1. SFL. V letošnji sezoni so pri Svetem Tomažu sestavili mlado in perspektivno ekipo, ki potrebuje čas, da se vse stvari postavijo na svoje mesto. Treba je trdo trenirati, verjeti v ekipo in jo vzpodbujati ter ne popljuvati, ko jim gre slabo. Nova trenerska naveza Gašparič - Cunk je zagotovo dovolj podkovana, da fante popelje iz krize in v prihodnosti celo do želene 1. SFL.
V soboto, 28. 11., ob 20.30 Tomaž gostuje v Benediktu pri novincu iz Zavrha.
uk
Tenis • TK Terme Ptuj
Iz Izraela zadovoljni z
Kegljanje
Uspešen zaključek prvega dela - dve zmagi
novimi točkami
Urh Krajnc-Domiter, Nina Potočnik in Zoran Krajnc v družbi Amosa Mansdorfa, nekdanjega vrhunskega profesionalnega igralca.
Kegljavke ptujske Drave so se po dveh porazih pobrale in tokrat brez večjih težav premagale ekipo Rudarja. Z novima dvema točkama trdno zasedajo tretje mesto in čakajo na spodrsljaje vodeče ekipe ravenskega Fužinarja in celjskega Lanteksa. V letošnji sezoni so Ptujčanke v pravi formi in so resne kandidatke za najvišja mesta.
Tretjo zmago v prvenstvu so proti drugi ekipi trboveljskega Rudarja izborili kegljači Drave. Obe ekipi ptujske Drave sta proti koncu prvega dela prvenstva uspešni; pred januarskim nadaljevanjem pa bosta imeli dovolj časa, da še bolj strneta svoje vrste in se pripravita za še boljše nadaljevanje prvenstva.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Rudar - Deta Center 2:6, Lanteks - Nafta 6:2, Fužinar - Litija 4:4, Komcel
- Šoštanj II 7:1.				
1. FUŽINAR 7	6	1	G	13
2. LANTEKS 7	6	G	1	12
3. DRAVA DETA CENTER7	5	G	2	1G
4. LITIJA 7	3	1	3	Z
5. NAFTA 7	3	G	4	6
6. RUDAR -2 7	3	G	4	4
1. liga
Rezultati 2. kroga: Kovinarstvo Špurej - TK Šumari 3:0 (Gregorec - Premužič 9:2, Iljevec - Sternad 9:4, Gregorec/Iljevec - Gulin/Horvat 9:5); Hortikultura - Trgovine Jager 3:0 (Kreutz - Križe 9:1, Brlek - Maj-cenovič 9:5, Kreutz/Brlek - Zavrnik/ Križe 9:7); TC Goja - Hiša kager 3:0 (Gojčič - Šabeder 9:4, Glodež - Ur-bič 9:3, Plajnšek/Gojčič - Kreševič/ Škrinjar 9:0).
Ekipe, ki se bodo najverjetneje borile za naslov prvaka lige, so dosegle visoke zmage. Še najboljši od-
Rekordni dosežek db Transporta
Deveti krog podjetniške lige so zaznamovali igralci ekipe db Transport, ki so dosegli letošnji ekipni rekord lige - natančno 2900 podrtih kegljev -, s čimer so za 11 kegljev izboljšali dosežek DaMoSSa iz 6. kroga. Tokrat je vseh deset najboljših posameznikov kroga preseglo mejo 700 podrtih kegljev, najboljši pa je bil Blaž Ivanuša (VGP Drava).
Rezultati 9. kroga: VGP Drava
-	Bowling center Ptuj 6:2, Mestna občina Ptuj - MP Ptuj 6:2, Talum
-	PSS 5:3, Radio-Tednik Ptuj - db Transport 2:6, DaMoSS - Hip-Hop 7:1, Garant zavarovanje - Ilkos Candles 2:6, Tames - Čisto mesto Ptuj 8:0. Zaostala tekma 2. kroga: PSS
- Garant zavarovanje 3:5.
1.	DAMOSS	9	59
2.	VGP DRAVA	9	48
3.	TAMES	8	45
4.	DBTRANSPORT	8	43
5.	TALUM	9	41
6.	BOWLING CENTER PTUJ	8	40
7.	MESTNA OBČINA PTUJ	9	36
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ	9	32
9.	ILKOS CANDELS	8	29
10.	POD. ZA STANOVANJSKE STORITVE 8	29
11.	HIP-HOP	9	28
12.	GARANT ZAVAROVANJE	8	28
13.	MP PTUJ	9	16
14.	ČISTO MESTO PTUJ	9	6
7.	KOMCEL	7 10 6 2
8.	ŠOŠTANJ II 7 0 0 7 0
RUDAR - DRAVA DETA CENTER 2:6 (2997-3077)
KK DRAVA DETA CENTER: Fridl 518, Krušič 555, Kozoderc 466, Plajnšek 541, Kolar 510, Kramber-ger 507
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 9. KROGA: Rudar II - Drava DETA Center 2:6, Ruše -Prepolje 6:2, Nafta - Piramida 1:7, Radenska II - Gašper Korotan II 7:1, Lokomotiva Dixi - Žalec Petrol 6:2.
1 PIRAMIDA 9	7	1 1 15
2.	RUŠE 9	6	1 2	13
3.	RADENSKA II 9	5	0 4	10
4.	PREPOLJE 9	5	0 4	10
5.	NAFTA 9	5	0 4	10
6.	GAŠPER KOROTAN II 9	4	0 5	8
7.	ŽALEC PETROL 9	4	0 5	8
8.	DRAVA DETA CENTER9	3	0 6 6
9.	RUDAR II	9	3	0 6 6
10.	LOKOMOTIVA DIXI 9 2 0 7 4
RUDAR II - DRAVA DETA CENTER 2:6 (2982-3102)
KK DRAVA DETA CENTER: Dre-melj 515, Čeh 508, Premzl 533, Kozoderc 516, SDušanj 262, Arnuš 271, Čuš 497
Danilo Klajnšek
por so favoritom nudili igralci ekipe Trgovine Jager, ki so bili v igri dvojic blizu točki.
1.	TC GOJA
2.	HORTIKULTURA
3.	KOVINARSTVO ŠPUREJ
4.	HIŠA KAGER
5.	TK ŠUMARI
6.	TRGOVINE JAGER 2. liga
Pari 3. kroga (28. 11.): ob 8.30:
TK Gorišnica - TK Skorba Gad, Opel Hvalec - TK Skorba; ob 11.45: Enigma - TK Štraf.
JM
Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 773, 2. Aleš Korošec (db Transport) 759, 3. Jože Vaupo-tič (VGP Drava) 758, 4. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) in Tomi Držaj (db Transport) 740, 6. Robert Šegula (Tames) 737, 7. Franc Merc (Čisto mesto) 732, 8. Igor Vidovič (Tames) 719, 9. Sebastijan Kotnik (db Transport) 709, 10. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 700.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 184,5, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 182,8, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 176,8, 4. Robert Šegula (Tames) 174,5, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 173,4, 6. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 173,1, 7. Tomi Držaj (db Transport) 171,8, 8. Aleš Korošec (db Transport) 169,3, 9. Igor Vidovič (Tames) 167,9, 10. Marko Drobnič (Talum) 167,4.
Pari naslednjega kroga, ponedeljek, 30. 11., ob 19.00: DaMoSS -PSS, MO Ptuj - Ilkos Candles, Talum
-	Garant zavarovanje, db Transport
-	Bowling center Ptuj; torek, 1. 12., ob 19.00: VGP Drava - db Transport, Bowling center Ptuj - Tames, Radio-Tednik Ptuj - Hip-hop, MP Ptuj - Čisto mesto Ptuj.
JM
Pred dnevi se je iz Izraela vrnila tričlanska odprava TK Terme Ptuj, ki se je udeležila štirih turnirjev evropske mladinske serije (dveh U-16 za fante in dveh U-14 za dekleta). Sestavljali so jo trener Zoran Krajnc in igralca Nina Potočnik in Urh Krajnc-Domiter.
»Osnovni namen poti v Izrael je bil podaljšanje poletne sezone, saj so temperature tam trenutno okrog 25 stopinj Celzija. Seveda smo želeli na teh turnirjih zbrati tudi čim več točk za evropsko jakostno lestvico, s katerimi bi našima igralcema olajšali pot na največje evropske turnirje v spomladanskem delu sezone. Lahko rečem, da nam je oboje v celoti uspelo, obenem pa smo odlične pogoje v Ashkelonu (npr. 17 betonskih igrišč, centralno igrišče, fitnes ...) izkoristili za kvaliteten trening z nekaterimi najboljšimi evropskimi ekipami, predvsem z belgijsko reprezentanco. Moj osnovni zaključek te odprave je, da smo v znanju povsem enakovredni najboljšim, osnovna razlika je le v tem, da imajo oni na voljo bistveno boljše pogoje in se jim ni potrebno ukvarjati s finančnimi zadevami. Samo za primerjavo naj povem, da so ti otroci vezani na šolo večinoma preko izpitov in lahko nemoteno potujejo s turnirja na turnir,« je povedal Zoran Krajnc, ki je imel priložnost spoznati tudi Amosa Mansdorfa, nekdanjega odličnega izraelskega ig-
Preteklo soboto je v Ljubljani potekalo prvo odprto kontrolno tekmovanje v novi sezoni, ki služi kot rezultatska osnova za sestavo državne reprezentance, ki se bo v decembru in januarju predstavila na mednarodnem troboju Slovenija-Hr-vaška-Srbija v Zagrebu, Beogradu in Rušah. Po končanem prvem štiriletnem mandatu dela trenersko-selektorske komisije SZS pod predsednikova-njem Renata Štermana je vajeti vodje v novi zasedbi prevzel izkušeni Lojze Mikolič, ki bo tako imel precej zahtevno nalogo na novo oblikovati reprezentanco in predstaviti smernice dela v bodoče, ob tem pa mu bodo v največjo pomoč predstavljena forma in rezultati širšega kroga kandidatov za reprezentanco iz dveh oziroma treh kontrolnih tekmovanj, kasneje pa tudi uvrstitve in dosežki na mednarodnih turnirjih.
Na prvi kontrolni tekmi se je med člani s pištolo najbolje odrezal Ptujčan Boštjan Simonič, ki nastopa za SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki je nekoliko presenetil in se z rezultatom 578 krogov zavihtel na sam vrh, in to s precejšnjo razliko pred vsemi ostalimi strelci. "Na kontrolno tekmo sem se dobro pripravil, čeprav mi ljubljansko strelišče ne leži najbolj. Pred samo tekmo je bilo nekaj težav na mojem strelnem mestu, zato sem se moral prestaviti. To me ni zmedlo in po povprečni poizkusni seriji sem solidno začel. V nadaljevanju
ralca: »Je zares prijetna oseba; večkrat se nam je pridružil na treningih. Z njim smo debatirali o sami igri, njegovo znanje pa je izredno široko. Prav po njem se tudi imenuje serija turnirjev, ki smo se jih udeležili.«
Nina Potočnik se je na prvem turnirju uvrstila v finale, kjer jo je premagala 1. nosilka, Belgijka Sarah Respen (3:6, 4:6). Nina je najboljšo igro odigrala v polfinalu, kjer je 3. nosilki, Rusinji Darii Lodikovi, prepustila zgolj dve igri. Tudi v igri dvojic je bila uspešna, saj se
sem se še bolj zbral in nisem imel nobenih težav s kontrolo muhe, pištola je stala še za kak krog več in na proženju nisem delal napak. Posledica vsega tega pa je bil dober rezultat, s katerim se mi je uspelo odlepiti od ostalih. Po zamenjavi vodstva reprezentance se spet potegujem za mesto v reprezentanci. Kljub dvoletnem premoru sem na kontrolni tekmi pokazal, da sem še vedno konkurenčen strelec. Sicer pa bom zraven zračnega programa letos več poudarka dal na MK-pištolo proste izbire, saj je drugo leto v Munchnu svetovno prvenstvo in bi rad svojo priložnost za dobro uvrstitev v celoti izkoristil,« je svoj pogled in cilje predstavil Boštjan Simonič. Na drugem mestu je s 570 krogi pristal njegov klubski sotekmovalec Aleksander Cigiarič pred tretjeuvrščenim Tkalcem iz Rečice s 569 krogi. Velik mladi up slovenske član-
je z Ukrajinko Riabtsevo uvrstila v polfinale, tam pa je morala priznati premoč uigrani ruski dvojici Chikalkina/Yakovleva - kasnejši zmagovalki turnirja.
Tudi na drugem turnirju se je Nina brez težav priigrala nastop v četrtfinalu, tam pa je po seriji čudnih odločitev sodnikov tesno izgubila proti Rusinji Novoselovi (4:6, 6:7 (1). Zmagovalka tega turnirja je postala Lodikova.
Tudi Urh Krajnc-Domiter je imel podoben igralni razpored kot Nina, le da v konkurenci
ske reprezentance in njen nosilec v preteklem letu juršinski strelec Simon Simonič ml. je v Ljubljani pokazal streljanje precej pod svojimi zmožnostmi in s 562 krogi tekmovanje končal na zanj skromnem 8. mestu. Tudi ostali člani iz Spodnjega Podravja, Ludvik Pšajd, Simon Simonič in Matija Potočnik, so s 560, 555 in 553 krogi ter 10., 16. in 18. mestom sicer dosegli uvrstitve v prvo polovico vseh nastopajočih, a za želeni preboj v A- oziroma B-ekipo bodo morali v bodoče pokazati še nekoliko več.
Pri članicah s pištolo pa ni dileme, Ptujčanka Majda Ra-ušl je s 381 krogi dosegla že peto letošnjo posamično zmago in najbližjo konkurentko, večkratno državno prvakinjo, Valerijo Kufner iz Rečice za seboj pustila za zastrašujočih 19 krogov! 3. in 4. mesto sta s 359 in 357 krogi zasedli lanski reprezentantki Slovenije
U-16. Na obeh turnirjih se je v posamični konkurenci uvrstil v četrtfinale, pri tem pa izločil npr. 5. in 6. nosilca in si prislužil dodatne točke. Na prvem turnirju ga je ustavil 1. nosilec, Romun Doru Andrei Auritei (0:6, 6:7 (3), na drugem pa Portugalec Ricardo Jorge (6:3, 4:6, 0:6). Med dvojicami sta se z Grkom Kalovelonisom prebila do polfi-nala, kjer sta naletela na izredno usklajeno portugalsko dvojico Jorge/Pereira (3:6, 6:7 (4), kasnejšo zmagovalko turnirja.
Jože Mohorič
Martina Šumrada in Romana Prelec. Velenjska strelka Sabina Suljič je s 357 krogi osvojila 5. mesto pred drugo Ptujčanko Matejo Pešakovic, ki se je s prehodom iz mladink med članice prvič soočila s starejšimi kolegicami ter s 351 krogi osvojila vzpodbudno 6. mesto.
Pri članicah s puško je zmago slavila Katja Dedič iz Slovenskih Konjic s 396 krogi pred Kajo Repič iz Kamnika in Ljubljančanko Zdenko Stern, obe s 394 krogi. V kategoriji mladink je zmagala Saša Marija Ratnik iz Tišine s 389 krogi pred Živo Dvoršak s 388 krogi na 2. in Natalijo Otoničar s 387 krogi na 3. mestu. Odlično se je odrezala tudi ormoška kadetinja Kovinarja Petra Vernik, ki je že takoj po prehodu iz pionirskih med kadetske vrste opozorila nase še v starejši kategoriji mladink in s 384 krogi osvojila odlično 5. mesto.
Pri članih s puško je vrh osvojila pričakovana trojica, zmagal je Željko Moičevic s 596 krogi pred Robijem Markojo s 594 krogi na 2. in Rajmondom Debevcem s 593 krogi na 3. mestu. Med mladinci s puško je tekmovalne izkušnje nabiral tudi drugi mladi strelec ormoškega Kovinarja Jan Šumak, ki je s 560 krogi osvojil 14. mesto, presenetljivo zmago je dosegel Gašper Bernot s 584 krogi pred Majem Pirihom in državnim rekorderjem Gregom Potočnikom, oba s 580 krogi.
Simeon Gonc
Tenis • Zimska liga 2009/10
Bowling • Podjetniška liga
6	54:10
5	50:33
4	4Z:34
2	31:38
1	22:51
G	16:54
Strelstvo • 1. odprto kontrolno tekmovanje
B. Simonič in Raušlova za razred pred vsemi
Foto: Simeon Gönc
Boštjan Simonič, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, se želi po dvoletnem premoru znova vrniti v reprezentančno ekipo članov s pištolo.
Bloudkova priznanja
Za več predlogov s Ptujskega
Silva Razlag, ki je bila leta 2007 imenovana v odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj pri vladi Republike Slovenije za obdobje 2007/2011, si je kot članica tega odbora zadala tudi nalogo, da bi tudi na Ptujskem in v MO Ptuj postali bolj pozorni na vsakoletni razpis za Bloudkova priznanja in bi sodelovali s predlogi za plakete in nagrade, saj je zaslužnih športnikov v tem okolju veliko. Letošnji je še odprt do 15. decembra.
S Ptujskega sta doslej Blo-udkovo nagrado prejela Jože Štrafela (leta 1975) in Janez Zemljarič (leta 1985), ki je bil tudi prvi predsednik Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije. V času njegovega predsednikovanja so tudi uvedli Bloudkova priznanja, ki so najvišja državna priznanja na področju športa. Janez Zem-ljarič je tudi častni občan občine Ptuj. Prva Bloudkova priznanja so podelili leta 1965, v letu 2010 jih bodo podelili že petinštiridesetič. Bloudkove plakete pa je s Ptujskega oziroma MO Ptuj doslej prejelo 11 posameznikov in štiri društva.
Foto: Črtomir Goznik
Silva Razlag, članica odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj pri vladi RS in dobitnica Bloudkove plakete za leto 2007: "Razpis za Bloudkova priznanja je odprt še do 15. decembra. Želela bi, da bi bilo s Ptujskega oziroma MO Ptuj več predlogov za ta najvišja državna priznanja na področju športa, saj imamo v tem okolju veliko zaslužnih športnikov, ki bi si tako priznanje zaslužili."
Zadnje priznanje v času od leta 1965 do vključno leta 2006 je bilo podeljeno leta 1993 Judu klubu Drava, od takrat pa do leta 2007 se s tem priznanjem ni okitil noben Ptujčan oziroma Ptujčanka. Leta 2007 je bila Bloudkova plaketa podeljena Silvi Razlag, leta 2008 pa Rene-ju Glavniku.
Kot pravi Silva Razlag, ki je tudi namestnica predsednika
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
i. SML
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Luka Koper 2:2, Slovan - Rudar Velenje 4:0, Triglav - Nissan Jareni-na 4:0, Mura 05 - Olimpija 1:0, Si-mer šampion - Branik Maribor 2:0, Bilje Renče - Domžale 0:3. Srečanje HIT Gorica - NŠ Poli Drava bo odigrana 12. 12.
1.	DOMŽALE 15 11 2 2 27:11 35
2.	MARIBOR BR. 15 10 2 3 46:12 32
3.	NŠ POLI DRAVA 14 9 2 3 24:14 29
4.	INTERBLOCK 14 9 1 4 43:22 28
5.	HIT GORICA 14 8 3 3 39:18 27
6.	TRIGLAV 15 8 1 6 35:21 25
7.	ALUMINIJ 15 7 3 5 26:23 24
8.	RUDAR (V) 15 7 2 6 33:31 23
Rokomet
Zmaga Ptujčank v Šentjerneju
V soboto, 21. 11., je v Šentjerneju na Dolenjskem potekal 16. tradicionalni rokometni turnir veteranov. Med ženskami so prvo mesto suvereno zasedle Ptujčanke.
Prve nasprotnice borbenih Ptujčank so bile igralke iz Zagorja, ki so znale izkoristiti tremo in začetno neuigranost Štajerk ter so svoj poraz omejile na častnih 10:8. Drugo tekmo so veteranke iz Ptuja začele bolj odločno in so s premišljeno igro z rezultatom 9:7 iz boja za prvo mesto izločile domačo ekipo Šentjerneja. Od zmage na turnirju jih je tako ločila le še finalna tekma z
9.	SIMER ŠAMP. 15 5 5 5 29:22 20
10.	CM CELJE 14 5 3 6 28:23 18
11.	LUKA KOPER 14 4 5 5 20:26 17
12.	F. JARENINA 15 4 4 7 21:33 16
13.	OLIMPIJA 15 5 0 10 26:45 15
14.	MURA 05 15 3 1 11 13:44 9
15.	SLOVAN 15 2 3 10 11:42 9 15. BILJE - RENČE 14 1 1 12 11:45 4
ALUMINIJ - LUKA KOPER 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Gajič (6), 1:1 Medved (47), 2:1 Medved (53), 2:2 Jele-nič (85)
ALUMINIJ: Zajc, Milec, Medved, Tominc, Šket (Koren), Perger, Mlakar, Polajžer, Vindiš (Čeh), Rumež, Holc-man. Trener: Bojanm Špehonja.
ekipo favoriziranih Žabic iz Dupelj, ki velja za eno najmočnejših in najbolj organiziranih veteranskih rokometnih ekip pri nas. Tudi tokrat so Žabice, ki se med drugim udeležujejo evropskega rokometnega prvenstva veterank, pričakovale gladko zmago, namesto tega pa so skozi celo tekmo neuspešno lovile vodstvo razigranih ptujskih veterank, ki so prepričljivo zmagale 12:6.
Za ptujsko ekipo, ki pravkar ustanavlja svoje društvo, so nastopile: Simona Gregorec, Edita Pučko, Marjeta Malek, Lidija Srebrnjak, Zdenka Gomilšek, Meta Majnik, Duška Šekuljica, Mojca Majerič in Anja Potočnik.
Danilo Klajnšek
odbora za podeljevanje Bloud-kovih priznanj Mira Cerarja, niso toliko problem priznanja, kot so sami predlogi, ki iz tega okolja prihajajo bolj poredko. Osebno bi si želela, da bi se stanje spremenilo, da bi bilo v bodoče teh predlogov več. V letih 2002/2008 so bili s Ptujskega za Bloudkova priznanja predlagani samo trije. Po pravilih podeljevanja Bloudkovih pri-
1. SKL
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Luka Koper 1:2, Slovan - Rudar Velenje 1:1, Triglav - Nissan Ferk Jarenina 1:0, Mura 05 - Olimpija 0:1, Simer šampion - Maribor Branik 0:3, Bilje Renče - Domžale 1:5. Srečanje HIT Gorica - NŠ Poli Drava bo odigran 12. 12.
1.	MARIBOR BR. 15	10	3	2 30:5	33
2.	HIT GORICA	14	10	1	3	27:13	31
3.	INTERBLOCK	14	8	5	1	33:10	29
4.	DOMŽALE	15	9	1	5	30:20	28
5.	OLIMPIJA	15	7	3	5	22:16	24
6.	LUKA KOPER	14	7	3	4	20:18	24
7.	MURA 05	15	6	3	6	24:19	21
8.	SIMER ŠAMP.	15	6	3	6	18:18	21
Hajdina
Na Hajdini so več kot mesec dni potekale športne prireditve, ki jih ob prazniku občine pripravljajo klubi in društva v sodelovanju s Športno zvezo Hajdina. Tudi letos so se posamezniki in ekipe pomerili v številnih športih, tradicionalno pa sta največ zanimanja vzbudila nogometna turnirja veteranov in članov.
Rezultati: golf neto - moški (16. 9.): 1. Boštjan Vrabl, 2. Ljubo Kampl, 3. Radoslav Simonič; ženske: 1. Mira Kampl, 2. Angela Cartl, 3. Silva Gerečnik.
Ribolov - pari naselij (10. 10.): 1. Zg. Hajdina (Jože Kosar, Dejan Šešerko), 2. Draženci 1 (Dušan Čer-nenšek, Jože Gajser), 3. Zg. Hajdina 2 (Jože Kampl, Dalibor Kalik).
Namizni tenis (24. 10.): 1. Bošt-
znanj se predlogi ne prenašajo, vsako leto jih je potrebno napisati na novo. Večina Bloud-kovih priznanj je bila doslej podeljenih za organizacijsko delo na področju športa, za športne uspehe pa veliko premalo. "Občutek imam," pravi Razlagova, "da manjkajo nekatere panoge, kot so košarka, namizni tenis, odbojka, plavanje."
Že pred dvema letoma pa je Silva Razlag lokalni skupnosti (MO Ptuj) predlagala, da bi na Ptuju ustanovili tudi Klub dobitnikov Bloudkovih priznanj, da bi tudi v lokalnem okolju dali tem najvišjim državnim priznanjem na področju športa večji poudarek in s tem tudi samemu Stanku Bloudku, a pričakovanega odgovora še ni bilo. Tudi klub bi lahko bil tisti, ki bi s predlogi aktivno sodeloval pri vsakoletnih razpisih za Bloudkova priznanja. Obudili pa bi lahko tudi Bloudkove značke, ki so nekoč že bile in so predstavljale veliko spodbudo za delo tako športnikov kot tudi športnih klubov. Po predlogu Razlagove naj bi ta klub vodil Oto Velunšek, vrhunski letalski modelar, petkratni športnik občine Ptuj, ki je Bloudkovo plaketo prejel že leta 1978.
MG
9.	TRIGLAV	15	6	3	6	16:20	21
10.	F. JARENINA	15	6	2	7	31:29	20
11.	POLI DRAVA	14	5	3	6	21:19	18
12.	ALUMINIJ	15	5	2	8	18:29	17
13.	SLOVAN	15	4	4	7	17:20	16
14.	RUDAR VELEN. 15	3	4	8	8:29	13
15.	CM CELJE	14	2	4	8	15:25	10
16.	BILJE RENČE	14	1	0	13	10:50	3
ALUMINIJ - LUKA KOPER 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Palčič (7), 0:2 Mar-kučič (53), 1:2 Horvat (58)
ALUMINIJ: Duh, Babšek (Ornik), Leskovar (Rajh), Cesar, Dvoršak-Špehar, Jevšovar, Sagadin (Šešo), Pučko, Žurej, Pulko (Goljat), Horvat. Trener: Silvo Berko.
Danilo Klajnšek
jan Sagadin, 2. Rado Kaisersberger, 3. Tomi Štumberger.
Tenis - dečki (27. 10.): 1. Jan Zupanič, 2. Blaž Bezjak, 3. Tilen Abraham; deklice: 1. Kaja Glažar; člani - pari (31. 10.): 1. Marko Drobnič - Ivo Ogrinc, 2. Tomaž Štra-fela - Martin Šlamberger, 3. Edi Do-bnik - Miran Ules, 4. Stanko Glažar - Srečko Glodež.
Šah (27. 10.): 1. Stane Požgan, 2. Štefan Drevenšek, 3. Jože Verdenik.
Mali nogomet - veterani (30. 10.): 1. Hajdoše (na sliki spodaj), 2. Gerečja vas, 3. Skorba; najboljši strelec: Stanko Glažar (Hajdoše) - 9 zadetkov.
Člani (5. 11.): 1. Gerečja vas (na sliki spodaj desno), 2. Hajdina, 3. Skorba; najboljši strelec: Tadej Roz-
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Domžale - NŠ Poli Drava, Olimpija - Interblock; SOBOTA ob 16.30: Maribor - HIT Gorica; SOBOTA ob 17.00: Rudar Velenje - Nafta; NEDELJA ob 13.45: Luka Koper - CM Celje.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG: Aluminij - Domžale (sobota ob 13.30), Interblock - NŠ Poli Drava (nedelja ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG: Aluminij - Domžale (sobota ob 11.30), Interblock - NŠ Poli Drava (nedelja ob 12.00)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovan (sobota ob 19.00), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Prevent - Gorenje, Trimo Trebnje - Krško, Klima Petek Maribor - Merkur.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Burja Škofja - Mercator Tenzor, Krim Mercator -Celjske mesnine, Celeia Žalec - Izola, Brežice - Zagorje GEN I, Piran vrtovi Istre - Evro Casino Kočevje, Olimpija - Krka.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Grosuplje - Moškanjci Gorišnica, Sviš Pekarna Grosuplje - Radeče MIK Celje, Šmartno 99 - Grča Kočevje, Sevnica - Alples Železniki, Ajdovščina - Krka, Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško B.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA-VZHOD
PARI 9. KROGA: Drava Ptuj - Pomurje (sobota ob 19.00),Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 19.00), Arcont Radgona - Dobova.
Boks • 29. Zlata rokavica
Boksarski klub Ring Ptuj bo v soboto organizator tradicionalne, že 29. Zlate rokavice. Tekmovanje se bo pričelo ob 18. uri v športni dvorani Mladika.
Mali nogomet
1. LIGA MNZ PTUJ
NEDELJA: 12.00 Bar Hobit - Majolka; 12.40 Rim - Juršinci; 13.20: Bar Ring - MSM International;14.00 Mogg - Mitmau; 14.40 Bar Saš - FC Ptuj; 15.20: Vitomarci - Poetovio Linde plin.
2. LIGA MNZ PTUJ
NEDELJA: 16.20 AC Unikat parketi - Ptujska Gora; 16.40 Inox Majcen - Club 13; 17.20 Poetovio O sole mio - Bar Gloria; 18.00: Klub ptujskih študentov - ŠD AS Evroavto; 18.40 Draženci - Kenguru; 19.20: Apolon 11 - Polenšak.
ZLMN Ormož 2008/20i0
Razpored tekem, sobota, 28. 11. 2009, ŠD Hardek: Mladost Miklavž Pleskarstvo Špendija - Ormož mladina (ob 10.30), Mihovci Bar pri križu - Svetinje (ob 11.10), Šport bar Riki - Fiposor Aries IT (ob 11.50), Borec - Ormož veterani (ob 12.30), KB Team - Avtoprevozništvo Jere-bič (ob 13. 10), Ormož kadeti - Portal Cvetkovci.net (ob 13.50), KOŠ
-	Lordi Ivanjkovci (ob 14.30), Kog SK računalniki - Pristan Frankovci (ob 15.10), Legende mladih vin - Mozaik Team (ob 15.50), Mladost Miklavž Avtoprevozništvo Pesrl - Vičanci (ob 16.30).
Razpored tekem nedelja, 29. 11. 2009, ŠD Hardek: Ormož veterani
-	Šport bar Riki (ob 9.00), Avtoprevozništvo Jerebič - Borec (ob 9.40), Svetinje - KB Team (ob 10.20), Mladost Miklavž Pleskarstvo Špendija
-	Mihovci Bar pri križu (ob 11.00), Ormož mladina - Fiposor Aries IT (ob 11.40).
Fitnes
V petek, 27. 11., bo ob 17. uri odprtje novega fitnes centra F fitnes, ki se nahaja v Centru Holermuos na Ljutomerski cesti v Ormožu. Fitnes bo vodil Marko Zidarič, bivši svetovni in državni fitnes prvak.
DK, uk
man (Gerečja vas) - 10 zadetkov.
Streljanje, tarča + glinasti golobi (31. 10.): 1. Stanko Zupanič, 2. Milan Kirbiš, 3. Marjan Vrabl.
Kegljanje (4. 11.): 1. Janko Kirbiš, 2. Borut Peteršič, 3. Franc Drevenšek.
JM
Rokomet • Mlade selekcije
Po šestih letih »padlo« tudi Celje!
KADETI: DRAVA PTUJ -CELJE PIVO. LAŠKO 30:26
Drava: Jan Koštomaj (15 obramb), Aljaž Kotnik (2 obrambi), Aljaž Toš, Timotej Tomič, David Verdenik (9), Tadej Horvat, Matic Šamperl, Nejc Ben-čič, Jan Maroh (2), Leon Požar (2), Miha Žuran (4), Žan Pukšič, Renato Kenda, Jani Zolar (3), Nejc Janžeko-vič (9), Matic Čeh. Vodja moštva: Danilo Koštomaj, trener: Marko Kac.
Zmaga, zmaga zmaga. Ja, toooo-oooooooo! Težko je opisati, kaj se je v soboto dogajalo v dvorani Center, kjer so fantje ptujske Drave odigrali tekmo, za katero se splača trenirati in garati. Fantom, rojenim leta 1993 in 1994, je tekma vsaj delno povrnila vložen trud zadnjih šestih let, ko so se odločili, da je ponovno napočil čas za nov val ptujskega rokometa. Tokrat je Celje "padlo" z rezultatom 30:26 tudi proti najstarejši ekipi tega novega, mladega vala.
V derbiju kroga so se ptujski fantje od prve minute naprej odlično zoperstavili po višini in teži veliko močnejšemu tekmecu. Fizične premoči pa Celjani nikakor niso mogli prenesti na igro, saj so dravaši z globoko obrambo zaustavljali njihove napade. Tiste žoge, kar pa jih je letelo skozi/preko obrambe, pa sta obranila razpoložena vratarja. Dra-vaši so vodili skoz celo tekmo in bili tisti, ki so narekovali ritem igre. Vsi so skupaj garali in pripomogli k tej zmagi. Enostavno lahko rečemo, da sta srce in večja želja še enkrat pre-
Preteklo nedeljo je v Čren-šovcih potekal 2. turnir mladinske državne lige, kjer je nastopilo rekordno število 224 tekmovalcev v letošnji sezoni, kar pomeni, da je bila konkurenca v treh starostnih kategorijah in treh različnih disciplinah izjemna.
Serijo odličnih zmag nadaljuje mladi in perspektivni ki-dričevski strelec Aleš Pernat, ki je tokrat z rezultatom 185 krogov premagal vse od 63 so-tekmovalcev v najštevilčnejši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško. Med njimi so nastopali tudi po trije strelci iz Ormoža in Ptuja, ki so dosegli naslednji uvrstitve: 16. Žan To-mažič 169, 21. Jan Tovornik 165, 31. Matjaž Pleh 160, 39. Blaž Topolovec 156, 52. Rok Tomažič 145 in 60. Uroš Ko-sajnč 128 krogov. V ekipnem seštevku so zmagali strelci SD Štefana Kovača s 516 krogi, ekipa Kovinarja je s 474 krogi osvojila 8. mesto, Ptujčani pa so s 449 krogi zasedli 12. mesto. Med pionirkami sta svoje rezultate iz prvega turnirja v Portorožu precej izboljšali strelki Kovinarja, Melisa Kosi
magali moč in višino.
Ponovno je treba omeniti fenome-nalne navijače, ki so naredili čudovito vzdušje in napolnili dvorano Center. Čestitke vsem fantom in trenerju Marku Kacu, ki je odlično vodil svojo ekipo, saj je ob pravih trenutkih menjaval igralce, ki so nato odlično igrali. Ekipa, kapo dol!!!! S to zmago se je ekipa Drave prebila na drugo mesto na lestvici, takoj za Velenjčani in pred Celjani.
PREVENT - DRAVA 19:23 (10:10)
DRAVA PTUJ: Valentin Zupanič (12 obramb), Mario Kenda 2, Teo Prapotnik, Blaž Kuhar, Luka Reis-man, Marko Žuran 4, Martin Vrban-čič 3, Davorin Levanič 10 (1), Filip Jerenec, Rok Šalamun 4. TRENERJA: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Mladi ptujski igralci so tokrat v gosteh premagali še sovrstnike iz Slovenj Gradca. V prvem delu so Slovenjgradčani zmagali na Ptuju, zato je tokrat zmaga še toliko slajša. Obe ekipi sta nastopili v nekoliko okrnjenih sestavah, kar se v prvem polčasu ni poznalo na igri. V tem delu igre so praviloma vodili domačini, največ z dvema goloma razlike. Ptujčani so povedli za gol tik pred polčasom. Posledica borbene in izenačene igre je bila, da sta dva pomembna igralca zaradi poškodbe morala zapustiti igrišče. To sta bila Doberšek pri domačih in Reisman pri Ptujčanih. Drugi del igre je bil še naprej izenačen do rezultata 16:16,
je s 178 krogi osvojila 3. mesto, Tina Novak pa je s 175 krogi zasedla 5. mesto. Prvega velikega turnirja v novi sezoni pa se je udeležila še tretja strelka Kovinarja Tjaša Malec, ki je s 146 krogi osvojila 19. mesto, prav z njeno pomočjo pa so strelke iz Ormoža v ekipnem delu osvojile dobro 2. mesto s 499 krogi.
Pri kadetih s pištolo je prvo posamično medaljo v novi sezoni osvojil juršinski strelec Ivan Druzovič, ki je s 357 krogi osvojil 3. mesto, na svoji prvi tekmi po prehodu v višjo starostno kategorijo (pionirji-kadeti) pa se je odlično znašel tudi zelo perspektivni Ptujčan Sašo Stojak, ki se je s prvim rezultatom na pištoli s 352 krogi prebil do izjemnega 5. mesta! Ostala dva juršinska kadeta David Kekec in Gregor Vesenjak sta ravno tako izboljšala svoje rezultate in se s 346 in 330 krogi uvrstila na 7. in 8. mesto, Žan Mir iz Miklavža pri Ormožu pa je s 325 krogi osvojil 11. mesto. V ekipnem seštevku kadetov je bila najboljša juršinska ekipa s 1133 krogi, ki je tako le za 4 kroge zgrešila svojo najboljšo ekipno
ko so Ptujčani ponovno povedli za gol in v nadaljevanju tudi za pet golov. Ob koncu tekme je moral zaradi težav s krči igrišče zapustiti še najboljši slovenjegraški igralec Vižintin in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Zmagovalec je bila tista ekipa, ki je ob trdi igri v obrambi tak tempo zdržala do konca.
STAREJŠI DEČKI A: DRAVA - KLIMA PETEK BRANIK MARIBOR 38:17 (20:8)
DRAVA PTUJ: Valentin Zupanič (9 obramb), Aljaž Mori, Mario Kenda, Luka Reisman, Filip Jerenec, Davorin Levanič 16 (3), Martin Vrbančič 2, Marko Žuran 12, Blaž Kuhar, Teo Prapotnik 1, Rok Šalamun 7. Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Tekma s sosedi iz Maribora za mlade ptujske rokometaše ni predstavljala večjega problema. Že v samem začetku tekme se je videlo, da so igralci Drave veliko bolje pripravljeni. Pri domačih so na igrišče stopili vsi, žal pa se vsi niso vpisali med strelce. Strelsko sta izstopala Davorin Levanič in Marko Žuran, ki sta bila praktično nezaustavljiva. Igra v obrambi je bila na zadovoljivem nivoju, kar bo zelo pomembno v naslednjem srečanju, to je v derbiju z Gorenjem iz Velenja.
JERUZALEM - GORENJE 19:27 (8:13)
JERUZALEM: Šulek, Belec; Kol-mančič 7 (1), Kociper 1, Zorec, Ivan-
znamko. Pri kadetih s puško je še drugo posamično medaljo s 378 krogi na 3. mestu osvojil ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, 29. Niko Visočnik
čič, Savčak 1, Antolič, Kirič 1, Plohl 1 (1), Vukan 8.
Ormožani so se odlično kosali s favoriti iz Velenja, ki so že vodili s 17:9. Dobrih deset minut pred koncem se je Jeruzalemu uspelo približati na 2 zadetka, 18:20, a na morebitno senzacijo so Velenjčani odgovorili s serijo 7:1.
STAREJŠI DEČKI B: AR-
CONT RADGONA - VELIKA NEDELJA 20:48 (10:23)
_ VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Žiga Kumer 5, Kevin Slavinec 4, Rok Cvetko 9, Kristjan Šoštarič 9, Matic Bokša 7, Gregor Hojžar 3, Kevin Pre-ac 1, Tomaž Cvetko, Matic Marin 10. Trener: Bojan Munda
Zanesljiva in pričakovana zmaga varovancev Bojana Munde v Radencih proti povprečni ekipi Arcont Radgona. Kljub odsotnosti Filipa Bombe-ka, Žana Črnivca in Denisa Jaušovca so mladi rokometaši Velike Nedelje zanesljivo zmagali. Priložnost za igro so dobili vsi igralci, tudi tisti, ki ponavadi igrajo manj.
Naslednjo tekmo bodo Velikone-deljčani igrali v soboto v svoji športni dvorani proti ekipi Gorenja.
MLAJŠI DEČKI B: DRAVA PTUJ - JERUZALEM ORMOŽ 9:33 (5:19)
DRAVA PTUJ: Žiga Letonja, Saš Serdinšek - Ekart 2, Jan Mlač - Čer-ne 2, Rok Koderman 1, Niko Cartl, Jure Satler 1, Aljaž Lozinšek, Timotej Sitar, Domen Krasnič 2, Uroš Sajič, Mario Letonja, Mitja Cmrekar 1, Matic Šešerko, Jan Krajnc, Aljaž Kokol. Trener: Sašo Kafel.
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Riz-man, Caf; Ulaga 4, Plavec 2, G. He-bar 1, Kosi 7 (1), G. Horvat 13 (1), A.
Ptuj
s 324 krogi, dobro streljanje pa sta pokazali tudi Melanie Habjanič in Petra Vernik, ki
sta s 378 in 377 krogi osvojili 4. in 7. mesto, v ekipnem seštev-
Horvat, Grabovac 1, Kozel, Petek, M. Hebar 2, Kavčič 2, Niedorfer 1.
Mlajši dečki B so doživeli pričakovan poraz proti ekipi iz Ormoža. Vidi se, da ormoški fantje trenirajo pogosteje in že dalj časa. Ptujčani so bili preveč statični, vendar so igrali veliko bolje kot proti Velenju in Celju. Na tej tekmi je bila odločilna še realizacija; Ptujčani so zapravili vse štiri sedem-metrovke in celo vrsto prostih metov. Kljub temu je viden napredek v igri Drave, kar pa je najpomembneje.
Pri Ormožanih so se izkazali vsi trije vratarji, ki so zaustavili Ptujčanom vse štiri sedemmetrovke.
JERUZALEM - VELIKA NEDELJA 39:10 (22:7)
Jeruzalem: Caf, Rizman; Ulaga 4 (1), Plavec 9, T. Kosi 1, Horvat 5, Vor-šič, Grabovac 3, Ozmec 1, Jovanovič, Kozel 1 (1), M. Hebar 3, Luci 1, Kavčič 2 (1), Voljč 3, Niedorfer 6 (1).
V. Nedelja: T. Jaušovec, Škrjanec; T. Roškar, Meško, Modrinjak, D. Ja-ušovec, Hržič 1, Žižek Cvetko 2, Šo-štarič 4 (1), Kovačec, U. Kosi, Horvat, R. Roškar 3.
Mladi upi ormoškega rokometa, letniki 1998 in mlajši, so v preloženi tekmi proti Veliki Nedelji zabeležili sedmo zaporedno zmago in suvereno ostajajo na 1. mestu skupine Vzhod z maksimalnim izkupičkom točk in odlično gol razliko (212:79). Proti Veliki Nedelji se je med strelce vpisalo dvanajst rokometašev, od tega so letniki 1999 dosegli trinajst zadetkov.
MLAJŠI DEČKI A:
JERUZALEM - VELIKA NEDELJA 29:12 (12:4)
JERUZALEM: Belec, Korpič Lesjak; Lukman 3, Kolmančič 8, Kralj, Žganec 6, Štumberger, Kociper 5, Kosi 2 (1), Plavec 2, Grabovac 1, Horvat 2, Ulaga, M. Hebar.
V. NEDELJA: Jaušovec; M. Kosi, Vincek 1, Mi. Hržič 1, Šprah 2, Cvetko, Šerod 4 (1), Munda, Ma. Hržič, U. Kosi, Ozmec 4, Šoštarič.
Ormožani so tudi tokrat ekipo razdelili na dve različni sedmerici, ki sta vsaka dobili po deset minut na polčas. Na začetku je prva sedmerica naletela na odličen odpor Velike Nedelje in po prvih desetih minutah je semafor kazal neodločen izid 3:3. Do odmora je druga sedmerica s serijo 9:1 (polčas 12:4) postavila stvari na svoje mesto. Najvišja prednost aktualnih državnih prvakov je znašala 18 zadetkov.
ku pa so vsi trije ormoški kadeti Kovinarja s 1133 krogi še izboljšali ekipni rezultat s prvega turnirja za devet krogov, kar pa je tokrat zadostovalo »le« za 2. mesto, nepremagljivi so bili strelci Kolomana Flisar-ja iz Tišine s 1144 krogi, ki so trenutno tudi edini od 11 ekip, ki lahko dostojno konkurirajo mladim Ormožanom.
Med mladinci s puško je zmagal državni rekorder Grega Potočnik iz Radovljice s 392 krogi, Kidričan Uroš Mo-horko je s 375 krogi osvojil 16. mesto, ormoški mladinci Kovinarja Tilen Vnučec, Gregor Polajnko in Tomi Jevšovar pa so s 360, 359 in 347 krogi osvojili 28., 30. in 33. mesto. Ekipno: 1. SD Radovljica 1156, 9. SD Kovinar Ormož 1066 krogov. Pri mladinkah je z enakim rezultatom kot pri mladincih, s 392 krogi, zmagala Živa Dvor-šak iz Olimpije, Barbara Mu-hič iz SD Tovarne sladkorja Ormož pa je s 370 krogi osvojila 10. mesto. Pri mladincih s pištolo je dobro nastopil tudi Grega Novak, drugi mladi strelec iz SD Jožeta Kerenči-ča, ki je s 351 krogi osvojil 4. mesto, juršinski strelci Niko Pšajd, Jernej Pondelak in Marko Vorih, ki so v ekipnem seštevku z 978 krogi osvojili 5.
MLADINCI: RUDAR - MO-ŠKANJCI GORIŠNICA 25:23 (15:12)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Sov-dat, Geč, Ranfl, Burgar, Ivanuša, Bedrač 5, D. Petek 3, Arnuš 1, M. Petek 9, Zorli 3, Hebar 2. Trener: Aleš Belšak.
Mladi Gorišničani so tesno izgubili v Trbovljah. Po nekoliko slabši igri in pristranskosti domačih mladih sodnikov praktično niso imeli nobene možnosti za uspeh.
MLAJŠE DEKLICE B:
VEPLAS VELENJE -MERCATOR-TENZOR PTUJ 20:27 (5:10)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Gabrijela Kukovec, Mia Kopold 10, Sara Čagran 1, Lara Čagran 10, Ana Ambrož 5, Eva Sirc, Doroteja Lah 1. Trener Sašo Petek.
Mlajše deklice so ponovno pokazale, da se znajo odlično boriti in zadevati gole iz vseh pozicij. Po 5. krogu zasedajo 1. mesto brez poraza.
MLAJŠE DEKLICE A:
VEPLAS VELENJE -MERCATOR-TENZOR PTUJ 34:29 (17:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 3, Barbara Borovčak 10, Tonja Kolednik 5, Sindi Zorec 3, Sandra Šrajner 5, Tamara Majcen, Marina Majcen 3. Trener: Sašo Petek.
Mlajše deklice A so po šestih ne-poraženih krogih prvič letos občutile grenkob poraza. Ekipi sta bili zelo izenačeni, domačinke pa so imele tokrat več sreče.
STAREJŠE DEKLICE:
MERCATOR-TENZOR PTUJ -CELEJA ŽALEC 31:25 (19:11)
Mercator Tenzor Ptuj: Špela Petrovič, Nikita Potočnjak 5, Ana Brkič 3, Ines Selinšek 4, Lucija Ivančič 6, Gordana Žiher 9, Anja Hrnjadovič 3, Petra Cep, Vanesa Mesarec, Vendi Balas, Barbara Borovčak 1, Sandra Šrajner 1. Trener: Boštjan Kozel.
Starejše deklice so še drugič v tej sezoni premagale solidno ekipo iz Žalca. Predvsem se je izkazala vra-tarka Špela Petrovič, ki je obranila kar nekaj težkih strelov.
Danilo Klajnšek, ku
mesto, pa so med posamezniki, s 335, 326 in 317 krogi, zasedli 12., 16. in 19. mesto. Zmagala je ekipa Maroka s 1070 krogi, od koder prihajata tudi oba posamična zmagovalca Klemen Juvan in Mojca Kolman. Tretji turnir državnih lig bo konec januarja organiziralo SD Kovinar iz Ormoža.
2. DL SV-regije
Na drugem turnirju 2. DL severovzhodne regije, ki je potekal pretekli vikend v Ormožu, so prepričljivo ekipno zmago z veliko prednostjo slavili domači strelci Kovinarja, ki so med posamezniki zasedli prva mesta ter tako iztržili maksimalni izkupiček. Za ekipo Kovinarja so nastopali: 1. Andrej Stanič 386, 2. Jan Šumak 385 in 3. Stiven Vočanec 383 krogov.
2. DL puška SV:
Ekipni rezultati 2. turnirja:
1.	SD KOVINAR ORMOŽ II	1154	20
2.	SD KOLOMAN FLISAR II	1127	14
3.	SD MESTO LJUTOMER II	1122	10
4.	SD ČRENŠOVCI II	1118	6
5.	SD ŠTEFAN KOVAČ II	1110	12
6.	SD RADGONA	1109	8
7.	SD JANKO JURKOVIČ II	1107	5
8.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	1090	3
Simeon Gon
Foto: arhiv RK Drava
Slavje ptujskih kadetov po zmagi z ekipo Celje Pivovarna Laško
Strelstvo • 2. turnir mladinskih državnih lig
Aleš Pernat še drugič zapored najboljši
Foto: Simeon Gčnc
Kidričevski strelec Aleš Pernat se je s svojim trenerjem in obenem predsednikom SZS Gorazdom Maloičem veselil nove velike zmage v DL pionirjev.
Ormož • Javna razprava v organizaciji Mladinskega centra Ormož
O usodi mladih v Ormožu in okolici
Namen Mladinskega centra Ormož, ki je bil organizator javne razprave O usodi mladih v Ormožu in okolici, je bil senzibilizirati javnost in opozoriti na potrebe mladih v njihovem okolju. Vendar javna razprava mladih ni posebej zanimala, saj se je je udeležilo le sedem že tako aktivnih in ne več ravno rosno mladih poslušalcev. Nasproti njim pa je sedelo deset razpravljavcev in moderatorka. Podatek govori sam zase.
Foto: Viki Ivanuša
Mladi debaterji Gimnazije Ormož so predstavili težave, s katerimi se srečujejo srednješolci v Ormožu in okolici: nič se ne dogaja, ni prostorov za druženje.
Debaterji Gimnazije Ormož so predstavili anketo, ki so jo izvedli na svoji šoli na vzorcu 70 naključno izbranih dijakov. Povprašali so jih, ali imajo mladi v Ormožu dovolj možnosti za zabavo in aktivno preživljanje prostega časa. Kar 94 % jih je menilo, da te možnosti nimajo. Povedali so, da si v Ormožu želijo kino, disko, koncerte, trgovski center in slaščičarno. Mladi bi se menda radi tudi več pogovarjali z županom in njegovimi sodelavci, da bi bolj aktivno sodelovali pri odločanju. Izrazili pa so menda tudi željo, da bi radi aktivno pomagali pri organizaciji koncertov. Mladi so sodeč po anketi slabo obveščeni.
Gimnazijci so o svojem načinu preživljanja prostega časa povedali, da čez teden nimajo veliko časa, med vikendi pa pogrešajo prostor za druženje.
Problem so prostori in pasivnost mladih
Na drugi strani so bili udeleženci javne razprave, ki jo je vodila Anita Kosec, tudi predstavniki ponudnikov različnih zabavnih, kulturnih in izobraževalnih vsebin Miha Mehtsun (KAK Unterhund), Marijana Korotaj (Mladinski center Ormož) in Aleš Žganjar (Klub ormoških študentov). KOŠ obstaja že 15 let in je v zadnjih treh letih zelo napredoval. Pri delovanju so imeli težave zaradi pomanjkanja prostora, zato so glavnino denarja, ki so ga dobili od krovne organizacije, vložili prav v reševanje tega problema. Sedaj imajo primerno opremljen manjši prostor, v katerem manjše skupine lahko preživljajo svoj prosti čas. Vendar je to le kapljica v morje. Predsednik Aleš Žganjar je po-
vedal, da pokrivajo okrog 700 študentov, prostor pa sprejme kvečjemu 30 oseb. Zato vsako leto zberejo le okrog 150 članov. Pogosto pripravljajo prireditve v domačem kraju in izven ter članom lajšajo finančno situacijo z različnimi popusti in ugodnostmi. Sestajajo se tedensko in so izključno prostovoljci, mladi, ki si želijo delati.
Unterhund se je od svoje ustanovitve tudi že postaral, saj je bila prva prireditev leta 1988. Ukvarjajo se z organizacijo koncertov, predstav in s filmskimi projekcijami. Glavni problem Kak Unterhunda je prepoved prirejanja prireditev v grajskih kletnih prostorih, ki jo je izdala požarna inšpekcija. Več možnosti za delovanje si obetajo z napovedano obnovo prostorov.
MCO je začel delovati marca 2005. Po težkih začetkih so zelo aktiven ponudnik vsebin za mlade, ki si sredstva za svoje delovanje poleg občinskega proračuna uspešno pridobivajo iz različnih drugih virov. Kot je povedala direktorica Marijana Korotaj, je največji problem
pri delovanju pomanjkanje klubskih prostorov, s katerimi bi se mladi identificirali. Pa tudi odzivnost mladih na njihove prireditve pogosto ni takšna, kot si jo želijo, čeprav se je v preteklih letih oblikovalo jedro mladih, ki so zelo aktivni. Mladi na Ormoškem svoj prosti čas preživljajo tudi v različnih društvih: športnih, kulturnih, planinskem ali v okviru dejavnosti LAS, RK in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Cenimo tisto, kar naredimo sami
Na javni razpravi je bil prisoten tudi župan Alojz Sok, ki je mladim predstavil, kako je prosti čas preživljala njegova generacija. Predvsem so sami prevzemali odgovornost za svoj prosti čas in niso pričakovali, da jim bo kdo kaj prinesel na pladnju. Kritike, da na Ormoškem vlada pomanjkanje prostora za druženje mladih, župan ne sprejema. Po njegovem mnenju je prostor v skoraj vsaki vasi, povsod so vaški domovi, gasilski domovi
V skoraj sedmih letih delovanja v novih prostorih CID Ptuj je potekalo mnogo dogodkov, projektov in aktivnosti na področju glasbe, zato so nekatere utrinke predstavili na tokratni razstavi. Ta zajema 20 odličnih fotografij, ki jih je računalniško obdelala udeleženka programa EVS v CID Ptuj, Lilia Canario s Portugalske. Zadolžena je bila tudi za postavitev razstave, na kateri so zbrane najbolj izstopajoče fotografije različnih koncertnih dogodkov, ki so bili v prostorih CID. Pestra razstava ne kaže zgolj na izjemno številčnost izvedbe koncertov, temveč tudi na raznolikost dogajanja. Na ogled bo do februarja 2010. Dženana Becirovic
in športni objekti. Težavo vidi predvsem v dejstvu, da bolj ko je svet razvit, več ko je materialnih dobrin, večja je puščoba na duhovni plati življenja. Moderni človek materialne in duhovne komponente svojega življenja ne vzdržuje v ravnotežju, zato ima nenehno občutek, da mu nekaj manjka.
Župan Sok je povedal, da lokalna skupnost lahko skrbi za ustvarjanje pogojev za mladinske aktivnosti, ne morejo pa jim vdihniti življenja, dati vsebine, ta je odvisna od aktivnosti mladih. Zagotovil je, da bo Unterhund kmalu urejen, saj so pred razpisom za izbor izvajalca. Prenova bo skupaj z drugimi načrtovanimi posegi na gradu stala okrog 470.000 evrov. Unterhund nameravajo ohraniti v avtentični obliki, a temeljito prenovljen. Del sredstev bodo poskušali pridobiti s pomočjo razpisa ministrstva za kulturo, ob morebitnem neuspehu pa bodo najeli kredit, saj so v minulih letih uspeli zmanjšati zadolženost občine. Prostor bo po obnovi na voljo
alternativni in drugi kulturi, postavljen bo upravnik, ki bo odgovoren za dogajanje. Župan je povedal, da se obetajo prostori tudi MCO, vendar so šele v fazi dogovarjanja. Na očitke mladih, da v Ormožu ni kina, pa je povedal, da ga tudi v prihodnje ne bo, čeprav so za to vsi materialni pogoji. Težava je v tem, da za kino ni interesa, kar je bilo lepo vidno na letnem kinu, ki je bil prava polomija. Župan je povedal, da ga skrbi pojav vandalizma pri mladih, ki se očitno ne znajo drugače zabavati, kot da uničujejo skupno materialno dobrino. Izrazil je tudi svoje začudenje, da se mladi bolj pogosto ne organizirajo v okviru podmladkov posameznih političnih strank. Najbolj pa ga v zvezi z mladimi skrbi prihodnji gospodarski razvoj občine in prihodnost mladih v njej. Pomanjkanje kvalitetnih delovnih mest potiska Ormož na obrobje, kjer deli usodo drugih podeželskih območij, kamor se mladi vračajo le za praznike. Alojz Sok je bil mnenja, da bi za ta okolja drža-
va morala narediti več.
Mojca Zorčič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na občini, je povedala, da občina sredstva za mlade zagotavlja skozi vrsto proračunskih postavk. Podpira se delovanje KOŠ (1500 ), društva in zveza prijateljev mladine (3800 ), Gimnaziji Ormož se omogoča sofinanciranje različnih projektov, delovanje MCO, delovanje LAS (4748), občina zagotavlja štipendije za dodiplomski in podiplomski študij ter za nadarjene (33500 ). Občina podpira tudi delovanje 24 kulturnih društev, v katerih prav tako delujejo mladi (37700 ), ter delovanje 27 športnih društev in klubov (169.000 ).
Za zaključek pa je eden mladih debaterjev povedal tisto, kar si marsikateri od starejših misli, namreč, da je današnja mladina razvajena (v negativnem smislu besed) in si pogosto ni več sposobna sama narediti zabave in se zabavati. Navajeni so namreč, da vse za njih in namesto njih storijo starši.
Viki Ivanuša
Ptuj • Razstava koncertnega dogajanja
Pregled glasbenih dogodkov
Konec prejšnjega tedna so v prostorih Centra interesnih dejavnosti pripravili razstavo, ki nosi naslov Glasba v CID, na kateri so fotografije koncertnega dogajanja v preteklih letih.
Pregledna razstava koncertnega dogajanja v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju v preteklih letih.
Foto: DB
Foto: Viki Ivanuša
Ponudniki različnih zabavnih, kulturnih in izobraževalnih vsebin Miha Mehtsun (KAK Unterhund), Marijana Korotaj (MCO) in Aleš Žganjar (KOŠ) pa imajo poleg pomanjkanja prostorov za druženje še druge težave: premalo publike.
Cirkulane • Prve ocene letošnjega haloškega martinovanja
Vse več obiska v kleteh
Hitro po koncu letošnjih številnih martinovanjskih dogodkov in dogajanj po Halozah so na sedežu podjetja Halo v Cirkulanah organizatorji predstavili prve ocene poteka in obiska prireditev.
Čeprav, kot je povedal Jernej Golc, natančna analiza še ni narejena, saj še niso prejeli vseh vrnjenih anketnih vprašalnikov, je splošna ocena pozitivna. Martinovanjskih prireditev se je letos udeležilo krepko preko 2000 obiskovalcev, največji porast obiska, do 30- in večod-stoten, pa beležijo na odprtih vratih posameznih kleti oz. na t. i. »pušlšankih«. To sta potrdila tako Zdenka Golub za občino Podlehnik kot Edi Hojnik za Cirkulane.
»Lahko rečem, da je bil obisk pri naših vinogradnikih, ki so pripravili pušlšanke, izjemno velik, odziv je bil veliko večji kot lani. Povprečno je vsak pušlšank obiskalo okoli 100 ljudi, ponekod se jih je zbralo nekaj več, drugje nekaj manj, odvisno tudi od vremena. Dobro pa je bila obiskana tudi naša osrednja prireditev v krajevni dvorani, kjer so
bila zasedena vsa prosta mesta; več kot toliko ljudi pa v dvorano pač ne gre,« je povedala Golubova.
Hojnik je dal podobno oceno za dneve odprtih vrat vinogradnikov v Cirkulanah in ob tem dodal, da se je obisk prav tako zelo povečal glede na lani in da se je pri nekaterih vinogradnikih zbralo tudi krepko preko 70 ljudi: »Morda bi bilo v prihodnje dobro, da si vinogradniki s svojimi kletmi omislijo več dni za obiske gostov, ne le en dan v času martinovanja,« je še povedal Hojnik. Sicer pa je bila dobro obiskana tudi cirkulanska osrednja občinska prireditev z izborom šestega Najmartina. Pohvale sta bili deležni še prireditvi v občini Zavrč in Majšperk, kjer se je osrednji dogodek zgodil na Ptujski Gori s krstom mošta, a je obiskovalcem in organizatorjem nekoliko zagodlo slabo vreme.
Prav tako je bila po besedah Kri-
stine Orlač iz KTD Klopotec Lesko-vec odlično obiskano osrednje vi-demsko martinovanje pod šotorom v Leskovcu, kjer se je za zelo dobro potezo izkazala postavitev stojnic z dobrotami vseh društev v občini.
Generalni pokrovitelji Martino-vanja 2009 so bile letos občine Za-vrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Majšperk in Žetale, vendar pa je bil njihov delež pri sofinanciranju osrednjih martinovanjskih prireditev precej različen; največ (kar 6000 evrov) je za stroške organizacije skupnega martinovanja prispevala občina Videm, v Podlehniku je bilo iz občinskega proračuna nakazanih le 400 evrov za zloženko, občina Cirkulane pa naj bi Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki je bilo organizator osrednje prireditve, nakazala med 500 in 1000 evrov. Stroški so sicer po besedah vseh organizatorjev seveda precej višji, vendar večino dela
Piše: Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (5.)
Mrtvo mesto
V Quetto, beludžistansko prestolnico na nadmorski višini tisoč sedemsto metrov, sva se iz doline vzpenjala po vratolomni železnici. Prihajala sva v enega najbolj negostoljubnih predelov sveta. Vlak se je počasi plazil skozi turobno pokrajino golih gora in tonil v bližajočo noč. Bil je tako natrpan, da sva si le stežka priborila prostor med dvema vagonoma. Noč je bila hladna. Vsak poizkus, da bi zaprl trudne oči in pobegnil pred ubijajočo vožnjo, so znova in znova grobo poteptali nestrpni potniki, ki so se prebijali skozi gozd, v odeje in šale zavitih, sedečih in ležečih teles. V polsnu sem se stresal, misleč, da se nahajam v utesnjenem grobu med številnimi mumijami. Edina uteha v trpljenju je bila zavest, da se vozim s študentsko vozovnico, čeprav je bil moj študijski poizkus le še oddaljen spomin.
Imela sva srečo. V mestu, ki so ga naletavajoče snežinke zavijale v belo odejo, sva ujela avtobus, ki je edina vsakodnevna zveza skozi osemsto kilometrov dolgo puščavo do pakistansko iranske meje.
Avtobusi in tovornjaki so v Pakistanu predvsem predmet za umetniško izživljanje. Okrašeni so z zvončki, verižicami, kovinskimi reliefi in raznobarvnimi slikarijami. Varna vožnja in udobnost potnikov sta drugotnega pomena. En sam voznik je sebi in nam le tu pa tam privoščil kratke postanke, zaradi obedov, večerne in jutranje molitve, in zaradi vojaških patrulj, ki jih je vedno znova zanimala vsebina našega tovora. Brez obvladovanja spretnosti indijskih fakirjev, brez neskončne potrpežljivosti in pozornosti domačih potnikov bi bila osemnajsturna vožnja po luknjastem kolovozu skozi skalnato puščavo neznosna mora.
Obmejno mesto Taftan je prikazen iz zabojev, lepenke, vrečevine in še drugih nemogočih gradbenih materialov. Trume Afganistancev s turbani, afganistanskih upornikov z značilnimi čepicami in Beludžistan-cev so dajale puščavskemu gnezdu neverjetno živahnost. V od Boga pozabljen kraj jih je zvabila obljuba dobička, ki ga je omogočal desetkrat precenjen iranski denar. Na tisoče ljudi je vsak dan ilegalno prestopilo puščavsko mejo v obe smeri, bodisi
Letošnje skupno haloško martinovanje je največ gostov in obiskovalcev pripeljalo v kleti vinogradnikov in na t. i. pušlšanke.
opravijo društva pač prostovoljno. »Mi smo veseli, da smo dobili brezplačno v najem dvorano, prav tako pa tudi na občini zaposlene delavce za vso pripravo dvorane,« je tako povedal Hojnik.
Golc in Orlačeva pa sta opozorila na druge vrste težavo: »Čeprav gre za popolnoma neprofitne prireditve brez vstopnine, morajo organizatorji plačati določen znesek SA-ZAS-u za izvedbe ljudskih pesmi ali pač drugih glasbenikov, ki nastopajo. In ti zneski niso ravno tako zanemarljivi, saj ne gre za množično obiskane dogodke, kjer bi se lahko
zbralo po tisoč ali več tisoč ljudi,« je povedal Golc, Orlačeva pa je dodala, da so kot društvo morali letos SAZAS-u plačati slabih 100 evrov za izvedbe nekaj pesmi.
Sicer pa je bilo na kratki predstavitvi rezultatov letošnjega martino-vanja še slišati, da so bili organizirani prevozi iz Ptuja nekoliko slabše izkoriščeni in da se je več gostov odločalo za taksije, da pa je precej zanimanja gostov, zlasti iz drugih krajev Slovenije, požel običaj spravila klopotca, ki ga bodo ohranjali tudi v prihodnje.
SM
Foto: Janez Jaklič
Streha avtobusa je odlična razgledna ploščad.
peš, na osličku, kameli in na kolesu.
V	Iran se je zlival denar, nazaj pa se je vračalo trgovsko blago. Karavane obupancev, ki jim tihotapstvo pomeni edino možnost preživetja, ne ustavijo niti krogle vojakov, ki skušajo zaščititi kilometre in kilometre puščavske meje.
Prehod meje je minil hitro. Na pakistanski strani naju je sprejel zavaljen uradnik, sedeč pod nadstreškom razpadajoče barake. Po vprašanju, od kod prihajava in kam sva namenjena, je dodal nekaj pikrih na račun Irana. Po njegovem so Iranci obesili številne dobre Pakistance.
V	mislih je imel tihotapce mamil. Nato je njegov služabnik slovesno in počasi ožigosal najina potna lista. V Iran sva vstopila skozi zidan objekt, ovešen s homeinijevimi slikami. Stari gospod je z velikega panoja zaskrbljeno zrl, ko sva negotovo tlačila iranski puščavski pesek.
Kamnita knjiga
Počasi sem se prebujal. S prijateljem sva prespala na tleh majhne sobice. Njena edina oprema je bila posteljnina, razgrnjena čez preprogo, slika Brucea Leeja, obkrožena z nekaj družinskimi fotografijami, in televizija. Najin gostitelj Amat se je očitno istovetil s karatejskim idolom, ki ga je kdo ve kdaj videl v kinu. Bil mu je podoben.
Z Vladom sva bila v Zahedanu, iranskem obmejnem mestu. Raznolikost prebivalstva je kazala na bližino več držav.
Amatu sva prinesla darilce afganistanskega trgovca, ki sva ga spoznala na enem izmed pakistanskih vlakov. Sprejel naju je kot kralja. Takoj je izpraznil sobico, ki jo je delil z ženo. Bila je del tipične muslimanske hiše. Majhno betonirano dvorišče, sredi katerega je na stebru kraljevala vodovodna pipa, so obdajale sobice z ravnimi strehami. Stranišče v kotu dvorišča, ki ga je od ceste ločeval visok zid, je bilo tudi priročna kopalnica. Celota je izžarevala sterilno čistost. Bila sva posvečena gosta sedemčlanske družine z Amatovim stricem na čelu. Za naju je bil postanek koristen, pa tudi naporen.
Pogovor je bil omejen na ogledovanje fotografij, vljudnostne nasme-
ške in večerno buljenje v televizor, ogledi mesta pa so se sprevrgli v razkazovanje Amatovim sorodnikom. Napore so odtehtali hrana, kopanje, pranje in spanje.
Prišel je dan odhoda. Z avtobusne klopi sem zrl na postavo sredi ceste, ki je ostajala za nami. Amat nama je
s solzami v očeh še vedno mahal v slovo. Moja črna evropska duša je ugibala: »So to solze slovesa ali zgolj solze nad usodo, ki ga je priklenila na košček sveta bogu za hrbtom.« Le tu pa tam ji je mogoče uiti v opojne opijske hlape.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto:JanezJaklič
Ženska lepota izpred tisočletij.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Andrej Šifrer in skupina Službeno odsotni Posebna gosta: lemma in Dave Cooke iz Londona.
Petek, 27.11., ob 19. uri - Klub Gemina XII. Cena vstopnice: 15 €
Primuseve vinske zgodbe - Istrski izbranci - Vinakoper
Petek, 27.11., ob 20. uri - Konferenčna dvorana Tacit Cena vstopnice: 12 €
SILVESTROVANJE V TERMAH PT1IJ Grand Hotel Primus
Ansambel Tramontane in posebna gostja Elda Viler; Cena: 130 €/osebo Klub Gemina XIII
Happy band in posebna gostja Elda Viler; Cena: 100 €/osebo Termalni Park
Rimsko silvestrovanje v rimskem stilu in mehansko glasbo; Cena: 80 €/osebo
GEMINA
Ä
Grand Hotel Primus ®
GEMINA
Termalni Park
Novoletni ples s skupino Happy Band
Petek, 1.1.2010; Cena: 50€/osebo
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Foto: SM
Kuharski nasveti
Glavnati ohrovt
Ohrovt velja za odporno kapusnico, saj nekatere sorte dobro prenašajo slano in zaradi tega ga lahko pobiramo tudi novembra. Glava ohrovta je podobna zelju, vendar so listi nagubani in svetlo zelene do temno zelene barve. Temno zeleni ali zgodnji ohrovt ima več železa in je zelo okusen. Ni pa obstojen za daljši čas in hitro porumeni. Okus ohrov-ta je prijetno aromatičen, vendar manj intenziven kot pri brstičnem ohrovtu.
Ohrovt je zaradi različne uporabnosti dobrodošla zelenjava v vsakodnevni prehrani. Iz ohrovta si lahko pripravimo vse skupine jedi razen sladic. Cenjena je ohrovtova juha, ko ohrovt narežemo na kocke in najprej v vodi skuhamo manjšo količino krompirja, nato dodamo narezan ohrovt in zgostimo s svetlim prežganjem, ki smo ga pripravili iz sesekljane čebule, česna, in moke. Od začimb uporabimo sol, lovorov list in kumino. Za boljši in bolj poln okus lahko pred serviranjem dodamo kislo smetano. Ohrovt je tudi pogosta sestavina enolončnic in zelenjavnih juh. Vse juhe iz ohrovta pa lahko izboljšamo tudi s prepraženo slanino.
Kremno ohrovtovo juho pa pripravimo iz večje količine ohrovta, ki ga poljubno narežemo, na manjši količini maščobe prepražimo grobo sesekljano čebulo, ko ovene, dodamo česen in pomokamo. Moko prepražimo le toliko, da ne spremeni barve, in zalijemo z večjo količino vode ali juhe. Dodamo narezan in opran
ohrovt, dodamo sol in lovorov list in kuhamo tako dolgo, da ohrovt razpade. Juho pretlačimo, okus izboljšamo z mleto kumino in legirjem ter ponudimo. Kot jušni vložek lahko v juho vložimo ocvrti grah, profiterole, biskvitni ponvičnik ali zlate kroglice.
Iz ohrovta pripravljamo tudi priloge in prikuhe. Pripravimo lahko okusne narastke, grati-nirani ali zapečeni ohrovt in kuhanega ter različno zabelje-nega. Od zabel ga lahko zabelimo z maslom ali kislo smetano. Ohrovtove prikuhe veljajo za hitro pripravljene jedi. Če jih pripravimo še s krompirjem, jih lahko ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed, tudi za manjše otroke ali starostnike. Ohrovt s krompirjem pripravimo tako, da 60 dekagramov ohrovta očistimo, liste ločimo od glave, izrežemo glavno žilo in jih narežemo na široke rezance. Posebej olupimo 40 dekagramov krompirja in ga narežemo na krhlje. Narezani ohrovt in krompir damo kuhat v slano vodo. Ko sta ohrovt in krompir kuhana, vodo odcedi-mo, gosti del po želji razdrobimo s kuhalnico in zabelimo. Če jed ponudimo kot samostojno, jo zabelimo z na koščke narezano in prepraženo slanino, česnom, kumino in poprom.
Tako pripravljeni ohrovt bi lahko ponudili tudi zraven pečene svinjine, dušene ali kuhane govedine. Zabelimo ga lahko tudi s prepraženimi drobtinicami.
Kot glavno jed si iz ohrovta lahko pripravimo ohrovtove zrezke, polnjeno ohrovtovo glavo, ohrovtove cmoke in
1 del
Zmanjšana gibljivost sklepov je pri psih, še posebej pri starejših, zelo pogosta težava. Vzrok je pogosto posledica vnetja sklepov ali artritisa, lahko pa težave nastopijo tudi zaradi drugih težav s sklepi. Pri obolenju sklepov pride do
ohrovtov narastek, ki bi ga lahko ponudili tudi kot prilogo. Ohrovtove cmoke pripravimo tako, da liste ločimo od glave, izrežemo srednjo žilo in liste 5 minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, splaknemo z mrzlo vodo in ohladimo. Pripravimo nadev, lahko iz mletega mesa, krompirja in ribjega mesa. Nadev iz mletega mesa pripravimo tako, da v mleko ali vodo namočimo žemljo, ki jo lahko zamenjamo tudi z drobti-nami. Posebej na maščobi pre-pražimo pol sesekljane čebule. Namočeno žemljo vzamemo iz vode ali mleka, jo ožmemo in dodamo brez maščobe pre-praženo čebulo, dodamo še 40 dekagramov mešanega mletega mesa, 2 jajci ter začinimo s soljo, majaronom in poprom. Ohlajene ohrovtove liste damo na desko, jih solimo in popra-mo, na sredino položimo cmok nadeva in zavijemo z listi. Tako pripravljene in zavite položimo v pomaščeni pekač, prilije-mo malo vode in dušimo 20 do 30 minut, odvisno od debeline cmokov. Pred serviranjem jih položimo na krožnik ali ploščo in prelijemo s prepraženimi drobtinicami.
Lahko pa jih potresemo z naribanim sirom in v pečici zapečemo, da dobijo zlatorja-vo skorjo. Tako pripravljene
Foto: OM
ohrovtove cmoke pa bi lahko tudi panirali in ocvrli, vendar v sredino ohrovtovega lista damo manjšo kepico nadeva in za zavijanje uporabimo le polovico kuhanega ohrovtovega lista. Če jih ocvremo, lahko zraven pripravimo drobnjakovo omako in ponudimo kot toplo uvodno ali kot samostojno jed.
Zelo priljubljen je tudi ohrovtov narastek, ki ga lahko prav tako ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed. Vsaj 80 dekagramov ohrovta očistimo, odstranimo glavno žilo, poljubno narežemo in skuhamo v slanem kropu. Kuhamo 3 do 5 minut. Posebej na maslu ali margarini prepražimo 3 žlice moke, zalijemo z 1/4 l mleka in kuhamo, da se zgosti. Odstavimo in do mlačenega ohladimo. Nato dodamo 4 rumenjake in sneg 4 beljakov. Be-šamel po okusu solimo. Nato pekač ali nepregorno stekleno posodo premažemo z maščobo in potresemo z moko. Na dno pekača damo plast ohrovta, nato bešamel omako, nanjo položimo tanke rezine sira in tako ponovimo vsaj dvakrat. Zadnja plast naj bo bešamel omaka. Po želji lahko dodamo še zraven sira tanke rezine šunke. Nara-stek pečemo 30 do 35 minut pri temperaturi 200 °C.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Težave z gibljivostjo pri starejših kužkih
Bralec Marjan s Ptuja ima 9 let starega nemškega ovčarja, ki je v dobri kondiciji, lep in živahen kuža, vendar lastnika skrbi, ker se njegov kužek slabše giblje. Zelo je neroden predvsem zjutraj, ko začne hoditi, kasneje ko se razhodi, je bolje, težje se vzpenja v avto, občasno tudi šepa na katero od tačk. Ker ima lastnik sam težave s sklepi, z artritisom, ga zanima, če je možno, da ima artritis tudi njegov kuža?
sprememb na sklepnem hrustancu, ki sicer v sklepih deluje kot zaščita za kostno tkivo pred poškodbami zaradi skokov, drgnjenja in podobno. Hrustanec je neke vrste blažilna blazina. Ko se hrustanec prehitro obrabi, postane neelastičen ali odmira, se pojavi bolečina, po-
Foto: Emil Senear
gosto otekanje sklepa in tudi manjša gibljivost prizadetega sklepa. Težave s hrustancem lahko nastanejo sistemsko po telesu zaradi vnetnih procesov, presnovnih motenj, motenj v metabolizmu mineralov, motenj v prekrvavitvi hrustanca in še bi lahko našteval. Pri težavah, ki jih imajo kužki s poškodovanim sklepnim hrustancem, prednjačijo predvsem težave pri vstajanju, težave med tekom, pri skokih, pri hoji po stopnicah. Med sprehodom se kužek pogosto ustavi in noče nadaljevati sprehoda.
Artritis je pogost pri starejših kužkih, kjer se hrustanec tanjša ali povsem izgine. Pasemska predispozicija je zelo prisotna, težave s tem imajo predvsem nemški ovčarji, labradorci, ro-tvajlerji, zlati prinašalci, dober-mani in še nekateri. Negativni učinek ima prevelika telesna teža živali. Prebolele poškodbe sklepov, predvsem poškodbe nastale zaradi preobremenitve sklepa ali mehaničnih nesreč, so vzrok artritisu v kasnejših letih. Okužba sklepa z bakterijami lahko privede do uničenja sklepnega hrustanca in artritisa v kasnejšem obdobju.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Gospodu Milanu svetujem obisk v ambulanti, kjer bo veterinar ugotovil vzrok težavam. Vsekakor je potrebno najprej izključiti boreliozo, ki jo prenašajo klopi in je zelo pogost vzrok oteklim sklepom in bolečinam v njih. Pri diagnozi artritis moramo vedeti, da je to bolezen, ki je ni mogoče popolnoma pozdraviti, vendar s kombinacijo ustreznih zdravil, pravilne prehrane in s predpisanimi gibalnimi vajami lahko sklepom povrnemo nekdanjo gibljivost in ohranjamo zdravje sklepnega hrustanca.
Artritis prizadene tudi muce, in to predvsem starejše, pojavi se zmanjšana sposobnost skakanja na stol, okensko polico oziroma na višje predmete in muce postanejo tudi manj aktivne. Tudi pri mucah se pojavi šepanje. Vzroki so enaki kot pri kužkih, tudi terapija se ne razlikuje bistveno.
O terapiji artritisa pri psih in mucah pa v naslednjem prispevku.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt pred zimo
Dolgo, prijazno, toplo in suho jesensko vreme se izteka, z njim pa tudi prijetna s plodovi bogata in barvita jesen. Zadnje dni meseca listopada bo jesenski veter z drevesnih krošenj odpihal še poslednje, od megle in slane najedeno listje, narava pa bo legla k zimskemu počitku. Kakšno zimo lahko pričakujemo, sklepamo po vremenskem pregovoru: »Katarina nam ne laže, po sebi zimsko vreme kaže.«
Pozno lepo in za vrtna opravila ugodno jesensko vreme še omogoča, da v vrtu opravimo jesenske posaditve vrtnin, globoko obdelavo gredic, varstvo vrtnega rastja ter ga pospravimo, preden ga prekrije snežna odeja.
V SADNEM VRTU opravljamo saditev sadik drevja ter okrasnih drevnin, dokler zemlja ni prerazmočena ali premrzla. Jesenska saditev drevnin ima prednost pred pomladansko, ker se skozi zimski čas, ko zemlja globlje pri koreninah ne zmrzuje, sadika že dobro ukorenini, v jeseni posajeni sadiki, ko je rastlina pri zimskem mirovanju, ni potrebno skrbeti za vlago in jo zalivati. Posajeno sadiko je potrebno privezati k opori - drevesnemu kolu. To storimo s primernim vezivom, za to je najprimernejša vrbova šiba, ne premočno, da se sadika pri sesedanju zemlje v sadilni jami, ne obesi ob drevesni kol.
Velikokrat prihaja v vrtu do potrebe po presaditvi drevesa na drugo ustrezno lokacijo. Presaditev opravimo le izjemoma, če je drevo še dovolj mlado, da bo preživelo presaditev. Opravimo jo v pozni jeseni, ko se je drevo že odpravilo k zimskemu počitku, da se bo pozimi že ukoreninilo ter se bo pričelo obraščati in obnavljati korenine. Drevesno krošnjo pred presajanjem zmanjšamo ter obrežemo veje za dve tretjini, podzemni del pa skupaj s koreninsko grudo prenesemo na novo sadilno mesto. Obvarovati zemljo ob koreninah, da se pri presajanju ne osuje, je nekoliko lažje v težji ilovnati zemlji, v sipki in rahli zemlji pa okrog drevesa pod kapom drevesne krošnje izkopljemo do dna korenin globok jarek, zemljo pa, da se ne bi osula od korenin, ovi-jemo z juto. Poškodovane korenine pred zasutjem jame prikrajšamo do zdravega, da preprečimo trohnenje na poškodovani korenini ter vzpodbudimo obnovo.
V	OKRASNEM VRTU z vrtne trate pograbimo še poslednje odpadlo listje z listopadnih drevnin, da navlaženo in zlepljeno v nezračni plasti ne poškoduje travne ruše. Listje porabimo za zastiranje zelenjavnih gredic, oblaganje gr-movnic in trajnic pred zimsko pozebo ali kompostiramo. Če opazimo, da je vrtna trata do konca listopada toliko porastla po zadnji košnji, da bi utegnila pozimi pod težo snega poleči, opravimo za eno stopnjo višjo rez, ta odkos, ki je morda pomešan z zdrobljenim listjem, pa porabimo za zastirko travne ruše.
Visokih okrasnih vrtnih trav v jeseni ne režemo, marveč jih povežemo v snope, da koreninski koš varujejo pred zimsko pozebo. Za vez porabimo daljšo, dovolj debelo vrvico, ki jo pričvrščeno za sidro ob tleh v nekaj navojih povežemo do vrha ter obratno navkrižno, da ob zimskem vetrovju ne spolzi z grma, snop trave pa ostane dovolj zračen, da se voda, sneg in led naglo otopijo in izsušijo.
V	ZELENJAVNEM VRTU naj bo večji del gredic med prezimljenjem zastrtih. Gole gredice so izpostavljene večjemu izpiranju talnih hranil ter odmiranju živega dela tal z drobnoživkami. Najboljša zastirka za vrtna tla so prezi-mne vrtnine, ozimni posevki, zeleni podor ali razni organski materiali, kot so listje, slama, zimzeleno vejevje, šota ali kompost. Eno tretjino vrtnih gredic, ki jih po gnojilnem kolobarju namenimo za gnojenje z organskimi gnojili, hlevskim gnojem ali še ne povsem preperelim kompostom, globoko prekopljemo oziroma prelopatamo še v jeseni, dokler zemlja ni preveč razmočena. Brazdo pustimo neporavnano v grobem stanju delovanju zimske zmrzali, da se zemlja bolje napije zimske vlage, prezrači ter izboljša njen zlog.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoledar: 27, novembra - i decembra
27-petek	28-sobota	29-nedelja #	30 -ponedeljek
1-torek	2-sreda	3-četrtek	
Kako globoko lahko pademo - I. del
Marsikdo je že hodil po gorskih pobočjih, blizu strmih sten in prepadov. Že pri manjših podvigih je potrebno imeti nekaj kondicije, pozornost pa bi morala biti usmerjena predvsem na pot pred nami. Korak za korakom. Le en malce nepazljiv korak in že je prepozno. Zdrsnemo, kako »jo odnesemo«, pa je velikokrat odvisno zgolj od sreče.
Če zgoraj omenjene vrstice prevedemo v »finančne vode«, je pravzaprav zgodba podobna. Se zavedate, da morda z vsakim dnem stopate bliže finančnemu prepadu? Recimo, da se ta prepad imenuje »vaša bodoča pokojnina«. Ste prav zares prepričani, da imate zagotovljene mesečne prihodke za vašo »jesen življenja«? Seveda jih imate. Vendar, kolikšne?
V medijih se že dlje časa pojavljajo razne napovedi. Statistični podatki prikazujejo pokojninsko vrzel, ravno tako jo napovedujejo v medijih - ta pa je z vsakim letom večja. V naslednjih 20 do 30 let napovedujejo tudi, da bo pokojnina dosegala le 40 % osnove za odmero pokojnine. Se zavedate, kaj to pomeni za vas?
Dobro bi bilo, da na kratko pri-kažem dejstva o pokojninski vrzeli, kaj pravzaprav pomeni, kako je nastala ter napovedi za prihodnja desetletja.
Statistični podatki kažejo, da je rodnost v Sloveniji iz leta v leto manjša. Pomembno je vedeti, da to vpliva na naše bodoče pokojnine. Pokojninski sistemi evropskih držav, prav tako pri nas, temeljijo po principu »pay as you go«, kar pomeni, da aktivno prebivalstvo, ki je zaposleno, plačuje pokojnine že upokojenemu prebivalstvu; otroci torej plačujejo pokojnino svojim staršem.
Razmerje, ki je veljalo še leta 1984, ko so delali trije delavci za eno pokojnino, se drastično spreminja. Podatki kažejo, da je konec leta 2002 delalo le še 1,38 delavca za enega upokojenca, oziroma, 1,6 aktivnega prebivalstva za enega upokojenca
Kaj pomenijo ti podatki za našo pokojnino? Državna blagajna je tako rekoč kronično prazna. Da država napolni svojo »malho«, poveča davke ali pa uzakoni nove. In glej ga zlomka - tu je: sicer ne prav nov, vendar še vedno dosti nepoznan Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -ZPIZ-1, ki je začel veljati januarja 2000. Najslabše jo vedno »odnesejo« prebivalci z nižjimi dohodki. Ker nimajo sredstev za plačilo svojih obveznosti, pa »udari« po žepih tiste, ki so celo življenje pridno kot mravljice plačevali prispevke v ZPIZ z utvaro, da jim bo država dala ustrezno pokojnino. Seveda pa nov zakon ni pisan na kožo državljanom naše prelepe deželice! Bistvene spremembe so naslednje:
-	Povprečje plač se po novem računa na zaporednih delovnih 18 let od prejšnjih 10, torej se je povečala za celih 80 %.
-	Odmera za pokojnino za polno delovno dobo za moškega (40 let) se je zmanjšala s 85 % na 72,5 %.
-	Podaljšala se je delovna doba za ženske s 35 na 38 let.
-	Možnost za starostno upokojitev je za moške 63 let, za ženske 61 let (več možnih variant).
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Amorjeva puščica
Vprašanje: Pravkar sem končala dolgoletno partnersko zvezo. Kaj me čaka v prihodnosti? Nova partnerska zveza in kdaj, ali bom izpolnitev našla le sama v sebi in s seboj?
Odgovor: Zaključki so sestavni del življenja in zaradi tega niso nič manj pomembni kot začetki. Vrtenje v začaranem krogu ima od časa do časa boleč prizvok in enkrat se mora sleherni odločiti in stopiti korak naprej in tako pride tudi odločitev o razhodu. Toda zelo pomembno je, ko si znate postaviti določene meje in pravila igra. Ko se enkrat odločiš in narediš prerez, je zelo modro, da se tega držiš in da si ponosen nase. Na svoj način ne znate biti ponosni nase in potem se vam stvari korak za korakom izmikajo. Po mnenju planetov je pravilno, da naredite nekaj zase in zelo modro je bilo, da ste končali to zvezo. Ker pa življenje teče naprej, je jasno razbrati, da časa za počitek ni in ga tudi v bodoče ne bo. Vsak odnos je umetnost, toliko bolj se to izraža v ljubezni, kajti tedaj se dve osebi združita v eno in delujeta kot eno. Istočasno je zelo dobro, da si ozavestita, da sta vsak zase individualna in si zaradi tega dopuščata manevrski prostor in osebno svobodo. Čas je tisti, ki celi rane in prinaša nove izzive. Vsak človek na tem svetu mora imeti možnost izbire in se odločiti po svobodni volji. Ampak ni pa dobro, da se odločite po izkušnjah iz preteklosti. Kajti omenjeno vam mora dati moč in energijo, da se potrudite in postanete boljša oseba. Pot je največkrat zelo dolga in pokrita s skalovjem,
toda vedno se najdejo ljudje in situacije, ki vas lahko motivirajo. Čustvene izpolnitve ne morete najti v sebi, kajti vsakemu je namenjena sorodna duša. Odnosi so največkrat tisti, ki spilijo človeka, in ko se ženska in moški združita v neko harmonijo, se prične izpopolnjevanje. Na značajske lastnosti mora biti človek ponosen in živeti življenje v skladu z astrološko karto. Največkrat ste sami tisti, ki se pretvarjate in želite biti boljši. Rojenice so vam ob zibelko med drugim položile tudi intuicijo in zelo modro je, da se pri tem poslušate in sledite nevidnim signalom v sebi. Zelo kmalu bo prišel dan, ko se boste ponovno zaljubili in spoznali popolnoma nov obraz ljubezni. Tako je tudi pravilno in ni dobro, da si po nepotrebnem postavljate ovire. Iz duhovnega aspekta je ljubezen posebna energija, ki lahko pričara čarobnost. Zdi se, da je sleherni največkrat sam tisti, ki je ujet v določene vzorce in počne identične reči kot njegovi predniki. To je povsem normalno in le dva, ki se odločita za skupno pot, lahko premagata vse ovire in omejitve. Življenje tako prinaša neko posebno harmonijo in močno povezanost. Idealen zakon je umetnost, toda tam, kjer sta doma ljubezen in spoštovanje, se vedno najde most in varno zavetje. Skozi pogovor se lahko reši vse, toda pričeti je treba dovolj zgodaj. Vaša naloga je, da
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nepopisan list, popišete z zlatimi črkami!
Šifra: Nerazumljena
Vprašanje: Zakaj imam že vse življenje občutek, da mi nihče resnično ne prisluhne, me ne razume in da me nihče ne mara. Kar izgovorim, ljudje razumejo narobe.
Odgovor: Preproste reči so največkrat vredne več, kot vsi zakladi tega sveta. In vendarle mnogi hrepenijo po bogastvu in si želijo imeti polne shrambe vsega. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker so ujeti v materialni svet, pozabljajo pa na tisto, kar pišejo in učijo vse religije sveta - na duhovni vidik življenja. Blažena mati Tereza iz Kalkute je v svojem življenju doživela odrekanje in je zelo rada pomagala ljudem v stiski. Prav gotovo brez pričakovanj in brez pohvale, kajti ko boste začeli pomagati drugim, vas bodo bolj razumeli in vam bodo hvaležni. Vaš problem se skriva tudi v tem, da imate pravzaprav zelo močan ego in da na svoj način pričakujete, da boste imeli vedno vi prav, in ko se to ne zgodi, ste užaljeni. Resnica je tudi, da ste bolj glasni in ukazovalni in da vas življenje skozi lastno nerazumnost postopoma in počasi korak za korakom uči
Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas
Predstavniki župnijskih karitas ptujske in završke dekanije smo imeli v novembru svoje redno mesečno srečanje pri Župnijski karitas sv. Miklavž v Za-vrču. Vodila ga je Ana Vindiš.
Voditeljica je pozdravila vse navzoče, sledila je duhovna misel domačega duhovnika, nakar smo prebrali zapisnik prejšnjega srečanja in poročila posameznih Župnijskih Karitas, iz katerih je bilo razvidno, da Župnijske karitas delijo hrano iz sredstev EU.
Pri Župnijski karitas sv. Marjeta v Gorišnici se veselijo, da so končali dela pri gradnji hiše in opremljanju. Družina Hrovat je dočakala svoj dom. Vsem, predvsem pa Karitas, se iskreno zahvaljujejo za vso pomoč in podporo ter darovanih 28.000,00 EUR, ki so jih prejeli iz sredstev Nadškofijske karitas Maribor.
Sodelavci Karitas bomo v sredo 25. novembra romali na Ponikvo in dobrodelni koncert Klic dobrote v Celje.
V tednu Karitas, od 23. do 29. novembra, ki poteka pod geslom Kruh za življenje, sodelavci Karitas na območju de-kanij Ptuj in Zavrč, zbirajo pre-hrambne artikle. Po trgovinah
so postavljene košare s plakati Karitas, v katerih se zbirajo vaši darovi. Vse ljudi dobre volje in odprtih src prosimo, da nam s svojimi prispevki in darovi pomagajo, da bomo imeli kaj deliti tistim, ki živijo v revščini in pomakanju. S solidarnostjo bomo v njihovih srcih ponovno obudili upanje, ki prinaša v ta svet sonce in veselje.
Za darove in pomoč se Vam že v naprej zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem poslovodjem in trgovcem po trgovinah, ki nam omogočajo zbiranje prehrambnih artiklov na tak način.
Vabilo na dobrodelni koncert
Dekanijska karitas ptujske in završke dekanije v tednu Karitas, ki poteka od 23. do 29. novembra, organizira 15. dobrodelni koncert, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19. uri v cerkvi minoritskega samostana na Ptuju. Cena vstopnice je 8,00 EUR, v predprodaji jih lahko kupite v vseh Župnijskih karitas in Slomškovi knjigarni v mestnem stolpu. Lepo vabljeni! Sredstva, zbrana s prodajo vstopnic, ter prostovoljne prispevke sponzorjev in donatorjev bomo namenili za pomoč ljudem v stiski.
V tednu Karitas bodo v trgovinah označene košare, v katerih se bodo zbirali prehrambni artikli, vsem, ki boste darovali hrano, se že v naprej zahvaljujemo, zahvaljujemo pa se tudi vsem poslovodjem in trgovcem, ki so nam takšno obliko zbiranja hrane omogočili.
Duševno zdravje
Odvisnost od alkohola
Kristina je zdravljena odvisnica od alkohola, prav tako njen partner. Oba abstinirata in obiskujeta Klub zdravljenih alkoholikov. Sedaj je zbolela in je v bolnišnici. Ko jo je obiskal partner, je izgubila vero v vse na svetu - iz partnerjev ust je namreč zavohala zadah po alkoholu. Ta je seveda to zanikal. Kaj ji je storiti?
Sindrom odvisnosti od alkohola je bolezen, ki ne prizadene le posameznika, temveč tudi njegovo družino, okolje, v katerem dela, njegovo socialno mrežo, skratka celotno družbo.
Tudi zdravljenje te bolezni je usmerjeno ne le na bolnika, temveč tudi na vse, ki so z njim povezani. Seveda je osnovni pogoj pri zdravljenju te odvisnosti, da je to lahko uspešno, abstinenca, ne le bolnika, temveč tudi ljudi, ki so z njim tesno povezani (partnerja, staršev, otrok, prijateljev, sodelavcev ...). Čeprav je na prvi pogled ta zahteva preprosta, jo je pa žal pogosto težko izpolniti.
Pri Kristini in njenem partnerju, ki sta oba zdravljena odvisnika od alkohola, je seveda abstinenca življenjsko nujna, saj ponovitev bolezni pri enem povzroči seveda ali prekinitev njunega partnerskega odnosa ali pa ponovitev bolezni tudi pri drugem.
Zanikanje pitja je pa seveda običajna reakcija vseh odvisnih od alkohola, ne glede na resničnost dogajanja.
Kristina je seveda sedaj v zelo kritični življenjski situaciji, saj je bolnišnici nemočna, dodatno občutljiva in ogrožena. Presoditi mora pri sebi, če ji ta partnerski odnos pomeni toliko, da se zanj bori. Če ima zanjo takšen pomen, potem mora partnerju ob naslednjem obisku pri njej brez leporečja odločno povedati, kaj sluti, in zahtevati od njega, da sam pove na Klubu zdravljenih alkoholikov, do česa je prišlo in vsekakor bo dobil pomoč terapevtov in sozdra-vljencev ter bo tako ohranjen tudi njun partnerski odnos, in ne bo sama ogrožena zaradi možnosti ponovitve bolezni pri njej.
Seveda pa brez ustreznega odziva pri partnerju ne bo več za njun odnos nobene možnosti.
Mag. Bojan Šinko
diplomacije. Vseeno se morate zavedati, da beseda ni konj. Imejte se radi in imejte se lepo!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Dekanijska karitas vabi tudi na 15. dobrodelni koncert, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19. uri v cerkvi minoritskega samostana na Ptuju. Vstopnice po 8,00 EUR lahko kupite v predprodaji v župnijskih Karitas in Slomškovi knjigarni v mestnem stolpu, mogoče pa jih bo kupiti tudi pred koncertom. Dekanijska karitas ob koncertu zbira tudi donatorske in spon-zorske prispevke, za katere se darovalcem iskreno zahvaljuje. Sredstva zbrana z dobrodelnim koncertom bodo namenjena ljudem v stiski.
Za DK zapisala: A. T.
Krvodajalci
7. september - Alojz Ivanuša, Fran-kovci 30; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Nada Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Greta Galun, Nadole 11; Zdravko Pulko, Žetale 93; Tamara Rožman, Ul. Kneza Koclja 9, Ptuj; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Robert Cvetko, Čehova ul. 3, Ptuj; Janez Letonja, Žetale 57; Robert Do-liška, Natašina pot 1/a, Ptuj; Ivan Skok, Žetale 49; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Franci Plajnšek, Draženci 14/c; Denis Lenarčič, Trubarjeva 13, Ptuj; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Majda Pulko, Žetale 93; Marjana Mahorič, Podvinci 98/b, Ptuj; Branko Korez, Stogovci 22; Jure Fajt, Kajuhova ul. 1, Ptuj; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Tatjana Skoliber, Heroja Ke-renčiča 15, Ormož; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Kristijan Lenart, Dornavska c. 11, Ptuj; Martin Vrbančič, Slovenskogori-ška 7, Ptuj; Matej Cvilak, Žetale 57; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Klemen Bedrač, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Anton Butolen, Že-tale 80; Anton Brenholc, Rjavci 21; Zlat-ko Kosec, Moškanjci 118; Stanko Pulko, Žetale 52; Ino Šimenko, Volkmerjeva 54, Ptuj; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Vida Pre-volšek, Čermožiše 61; Smiljan Kovačec, Slomi 1.
10. september - Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Mirko Horvat, Podgorci 62; Gorazd Kumer, Cerovec Stanka Vraza, Ivanjkovci; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2/a; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Andrej Zlatnik, Frankovci 42/a; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Jo-
žef Topolovec, Gradišče 23; Livija Meglič Bohak, Sovretova pot 41, Ptuj; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih; Renata Avguštin, Lešje 37; Barbara Žnidarko, Lešje 3; Slavko Kolarič, Žabjak 14; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Janez Fijan, Zabovci 11/a, Markovci; Ivan Šegula, Juršinci 48; Robert Avguštin, Lešje 37; Majda Fijan, Zabovci 11/a; Franc Gabro-vec, Gorca 69; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Ana Vojsk, Zabovci 56; Dušan Fu-rek, Draženci 87; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Marija Kristovič, Zabovci 29; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Natalija Kokot, Majšperk 32; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Ivan Bedenik, Žetale 56; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Nataša Intihar, Kungota pri Ptuju 2; Marjan Škofič, Formin 7; Štefan Rotvein, Tržec 10/c; Neža Plajnšek, Zabovci 6/b; Stanko Brumen, Pacinje 3/a; Aleksander Šeruga, Kajuhova 5, Ptuj; Ivo Baklan, Orešje 198; Roman Resman, Podvinci 68/a; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Marija Prelog, Markovci 52; Milan Avguštin, Lešje 37; Branko Šešerko, Nova vas 97; Gregor Smolej, Majšperk 59.
14. september - Sabina Jenko, Vinski Vrh 83; Marija Kaučič, Sodinci 37; Valerija Cep Bele, Majšperk 60/b; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Slavko Klajde-rič, Cirkulane 46; Marija Pintarič, Gradišča 137; Zvonko Križaj, Ribiška pot 20, Ptuj; Suzana Kokol Skaza, Klepova 34, Ptuj; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Franc Cafuta, Zamušani 22/c; Viktorija Kopljar Šenkiš, Tibolci 17/b; Janja Here-ga, Grajenščak 97/a; Branko Sitar, Kun-gota 158; Robert Fajt, Spodnji gaj 39, Pragersko; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Janez Cep, Majšperk 60/b; Gordana Mlinarič, Flegeričeva 2, Ptuj.
Slo POP novice
Marko Vozelj se je po več kot letu dni uspešnega samostojnega dela odločil za novi singel z aktualnega albuma Moj svet. Gre za pesem Zvezdno nebo, ki jo je Marko prvič predstavil nedavno na nacionalni televiziji v oddaji NLP. Tako kot vse pesmi na albumu Moj svet je tudi to napisal skupaj z dolgoletnim prijateljem in glasbenim kolegom Robertom Smrekarjem, pod aranžma pa se podpisujejo Denis Beganovič, Matej Mršnik in Dejan Radičevič. Pesem je balada, ena izmed najlepših balad na albumu s čudovitim besedilom, ki ostane v mislih vsem, ki mu prisluhnejo, pravijo tisti, ki so pesem že slišali.
»Počasi že nastaja material za novi studijski album, zato bi mi bilo zelo žal, če z aktualnega albuma ne bi predstavil še pesmi Zvezdno nebo, ker ima posebno mesto v mojem srcu. Gre za zgodbo Romea in Julije, ona gre do konca z njim ne glede na vse, in prav zaradi besedila je to ena mojih najljubših pesmi. Vsekakor pa se bom v prihodnje lotil tudi drugačnih tematik, čeprav bo ljubezen še vedno rdeča nit mojega glasbenega izraza.«
:k-k-k
Elvis Jackson so na podlagi dobre promocije, turnej in poletnih festivalskih nastopov letos sklenili dogovor o sodelovanju in izdaji albuma Against The Gravity z nemško založbo Antstreet Records. Album je že izšel in ga bo mogoče kupiti v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in državah Beneluksa ter Skandinaviji. Izdaja albuma v Angliji in na Irskem je zavoljo usklajenosti s promocijo, kot je na Otoku ni imel še noben slovenski izvajalec, izjemoma prestavljena v drugo polovico januarja. Za promocijo bo namreč zadolžena agencija, ki sicer sodeluje z velikani popa in rocka, kot so Mick Jagger, Madonna, Simple Minds, Iron Maiden, Kiss, Guns'n'Roses... Poleg že omenjenih držav bodo sledile izdaje tudi na drugih tržiščih izven Evrope, v digitalni verziji pa ga bo mogoče kupiti tudi po celem svetu. Elvis Jackson bodo aktivno promocijo pričeli v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Švici, nadaljevali pa jo bodo tudi na Otoku, v državah Beneluksa in Skandinaviji. Za boljšo promocijo in koncertne nastope so sklenjeni tudi že številni dogovori.
MZ
r>
ET T DJ" 10 ^A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SAMUEL LUKAS - GREVA K MEN DOMOV - DALEČ
8. REBEKA DREMELJ - ' LE ZA KRATEK ČAS 7. JADRANKA ' JURAS - PODEJ NAPREJ 6. TINKARA KOVAC - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 5. ANIKA HORVAT - SAMO TI 4. ALYA - BRAZIL 3. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM
2. COTO feat NEISHA - ČRTA 1. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
TIDE s spotom Adieu
Na televizijske ekrane je v novembru prišel dolgo pričakovani videospot skupine TIDE, ki ga je štiričlanska zasedba posnela za prvi singel Adieu, z njihove nove, že tretje plošče Regeneration.
Adieu je delo režiserja Miloša Radosavljeviča, ki je za Tide ustvaril že videospote Release
my gun, Evolution in Brain damage. Direktor fotografije novega spota je bil Matjaž Ken-
da, producent pa Miloš Srdic. Skupini Tide sta se v spotu, ki je prava moderno umetniška
Foto: Luka Kase
Zasedba TIDE je novembra predstavila album Regeneration, na malih zaslonih pa se že vrti spot za skladbo Adieu.
vizualna paša za oči, pridružila tudi »demon« in »black Alice« Maruša Ojsteršek. Po premieri na MTV pa prihaja videospot tudi na ostale televizijske postaje.
Za koncertno predstavitev plošče Regeneration si je drzna melodična rock skupina Tide izbrala datum 12. november v ljubljanskem klubu SubSub. Nova plošča, ki je bila v celoti narejena na Nizozemskem, je še bolj drzna, drugačna in predvsem moderna, avtor glasbe in besedil, pevec in ustanovni član skupine TIDE, Kevin Koradin, pa je mnenja, da je Regeneration najbolj osebni album doslej. »Rdeča nit plošče je zrelost, iskrenost, spremembe in želja po nečem novem, s pogledom v prihodnost«, pravi Kevin, ki o spotu za skladbo Adieu dodaja: »Z novim spo-tom smo želeli prikazati na nek malo drugačen in poseben način vsebino teksta komada. Pesem govori o tem, da se je treba osvoboditi preteklih duhov, bojazni ter stopati v prihodnost bolj samozavestno. Skratka Adieu je potrebno slovo za prestop v regeneracijo, ki jo z novim albumom Tide vsekakor ponujamo.«
MZ
Filmski kotiček
2012
Vsebina: Majevski koledar se konča 21. 12. 2012, ko bodo planeti Sončevega sistema poravnani. Toda namesto da bi se začelo novo obdobje (kot se za koledarje pravzaprav spodobi), bo napočil konec sveta. Naravne katastrofe, kot so potresi, poplave, vulkanski izbruhi in gibanje celin bodo naš ljubi planet tako preoblikovali, da bo Himalaja pod vodo, Afrika pa najvišja točka na Zemlji. Tem napovedim ne verjame niti falirani pisec ZF-knjig Jackson Curtis, toda ko spozna trčenega radijskega napovedovalca Charlija Frosta, ugotovi, da je vse res. Takoj odleti k ločeni ženi ter pobaše njeno novo družino, da bi se vsaj oni rešili
2012
Igrajo: John Cusack, Amanda Peet, Thandie Newton, Woody Harrelson Režija: Roland Emmerich Scenarij: Roland Emmerich in Harald Kloser Žanr: ZF akcijski Dolžina: 158 minut Leto: 2009 Država: ZDA
v zadnjem trenutku. Toda, rešili, kam? Po šivih namreč poka ves planet...
Roland Emmerich je z veliki očmi odraščal v sedemdesetih, ko je kraljeval žanr katastrofič-nega filma. V spornim so se mu zavedno vtisnile klasike, kot so Peklenska stolpnica, Pozejdo-nova avantura in Potres, zato danes čuti silno potrebo, da jih oživi. Njegova filmografija priča o tem, da najraje ruši svet, predvsem je začetnik trenda rušenja svetovnih znamenitosti. S filmom 2012 je hotel posneti mamo vseh filmov katastrofe ter tako podati piko na ta žanr.
Rezultat je res pretiravanje, ki gledalcu prinese točno to, kar obljublja reklama: dobri dve uri in pol popolnega možganskega odklopa ter katarze skozi neneheno sesuvanje in razsuvanje planeta. Prav, prve pol ure se sicer res ne zgodi nič, kajti treba je zgraditi pričakovanje in uvesti obvezno disfunkcionalno družino, katere mikrotragedija in odrešitev bo fina protiutež globalnim epskim nesrečam. To pa je tudi vse, kar se tiče vsebine. Maje-vski koledar je v filmu le bežno omenjen, o kakršnihkoli eksistencialističnih filozofiranjih o človeku in njegovem bivanju pa seveda ni ne duha ne sluha.
Roland spada med tiste režiserje, ki jih bolj zanimajo lepe slike kot dobra zgodba. Na tem področju je resnično mojster, zato je 2012 - ko se katastrofe končno pričejo vrstiti - prava poslastica za oči, vse tja do konca, ki pa pride kakšne pol ure kasneje. V film, ki reciklira prav vse klišeje tega žanra, je namreč naphano preveč vsega, zato proti koncu že resno preizkuša našo strpnost. Kalvarija trčenja velikanskih ladij v Mount Everest je že odveč.
Za film tega žanra ne pričakujemo globokih dialogov, zato je tudi človekoljubno navdihnjen nagovor med zadnjimi sekundami odštevanja precej plitek in se mu ne smejimo le zaradi relativno dobre igre, a
kljub temu film premore nekaj sekund prizorov, ki dajo misliti. Predvsem uničenje Vatikana, kjer nekaj minut pred tem poči slavna freska v Sikstinski kapeli: razpoka poteka med prsti Boga in človeka, ta njuna fizična ločitev pa najbrž pomeni, da Bog človeštvu ne bo pomagal - in Vatikan se zdruzne vase. Drug zanimiv prizor je (ponovno) uničenje Bele hiše: vanjo na ogromnem valu prileti ameriška letalonosilka. Tako glavo ZDA uniči ravno orožje, ki ga tako obožuje. Ta dva prizora pa sta tudi edini kolikor toliko izdelani sporočilci v pol-tretji uri trajajočemu napadu na vsa čutila.
Matej Frece
Potopi se v fantastični, čudoviti in skrivnostni svet Atlantisa in išči Sponge Boba in njegove prijatelje ter jih poskušaj slikati. Če bo tvoja slika med najboljšimi, boš pristal na prvi strani časopisa.
Pošlji:
TD BOB na 3030
1 V > TD CRASH na 3030
Velikanski leteči stroj je odpeljal Crashevo sestro z rajskega otoka! Crash sumi, da so jo ugrabili njegovi sovražniki na čelu z zlobnim Dr. Neom Cortexom. Sedaj se boš z njim podal v borbo proti zlu v obliki mutantov in velikanskih robotov, vse samo da rešiš Crashevo sestro.	Published By: GLU
Pomagaj znanim risanim junakom Twee-tyu, Bugs Bunnyu, Daffy Ducku in Porky Pigu rešiti njihov dom pred zlobnim Dr. Fricktensteinom. Vendar pazi, kajti zlobni doktor ima na voljo čete svojih pomagacev in bitka prav gotovo ne bo lahka! Naloži si še danes!	Published By: GLU
Pošlji:
TD JUNAK na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Ugankarski slovarček: ECA = brazilski skladatelj (Luiz Fernando); IMAI = japonski filmski režiser (Tadaši); IVAČIČ = slovenski gastronom (Ivan); KARNATKA = Indijska zvezna država; NAN = reka na Tajskem; OMNIVORI = vsejede živali v zoologiji; PERNIKI = vas v občini Gorje: POLINEJK = Ojdipov sin.
■u«| '>)!|oqo>)|e 'uoiju 'eog 'e>jeieuje>|
'eouv '3|oeA| '013 '^["aunod '¡d '^¡uoieidosu 'zoAn 'uosjqjQ 'Ä9|je|/\| 'pg 'wen '9§P1 'W 'oup 'sjjsy uesf 's^ousujv 'sdej>| 'ewn 'ujsjv 'eiou '^ujsass 'eeuv 'ew||A 'ewewo 'jjujsu :ouAejopoA :s>juezu>j aj /\aj/say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 28. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
NEDELJA, 29. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
PONEDELJEK, 30. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. (Janko Bezjak) 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 01. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko in Ela). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice).
SREDA, 02. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). ČETRTEK, 03. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PETEK, 04. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
Horoskop
OVEN
Ognjena energija vam bo dala krila. Označevala vas bo paleta sprememb In novosti. Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in odšli pogumno naprej. Seveda bo pomembno ozavestiti, da imate enake možnosti, igro dobiti ali izgubiti. Tedenski uspeh pri denarju!
Sn BIK
Skrivnostna narava bo v sebi skrivala magično sporočilo o preobrazbi. Tako bodo tudi vas privlačile skrivnosti in skrita dojemanja človekovega značaja. Zadeve se bodo obrnile tako, da boste imeli sami koristi. V ljubezni boste doživeli ekstazo močnih in intenzivnih čustev.
DVOJČKA
Pozitivna energija vam bo poleg dobrega prilaganja pomagala v skupinskem delu. Ambicloz-nost na delovnem mestu boste postavili na eno od višjih mest in dosegli tisto, kar si boste želeli. Pomembno bo, da ne pozabite nase in na to, da potrebujete dodatne vitamine.
RAK
Notranja moč se bo okrepila in zasvetili boste s plamenom čiste resnice. Zagovarjali boste tisto, kar vam je blizu in kar vam bo koristilo. Na delovnem mestu bo pestro, borili se boste za resnico in pravico. Pri tem boste dovolj modri in tako boste dosegli pomemben korak naprej.
LEV
■Tj Označevala vas bo jeklena volja In trma. Oboje vam bo po svoje koristilo In tako boste vsem obveznostim in zadanim nalogam kos. Pri vsem uživajte in se ne bremenite s tistim, česar nimate. Zgodba o resnici se piše na delovnem mestu tudiz vašo pomočjo.
DEVICA
Vizualizacija sonca v lastni duši, bo mnogim predstavnicam in predstavnikom tega znamenja koristila. Obeta se teden, ko se boste na intenziven način odločili in ločili od tistega, s čimer ste odlašali. Poglobljeno se boste lotili študijskih obveznosti in imeli boste več srečanj s prijatelji.
TEHTNICA
Pričakovati je obdobje, ko boste reči znali brati med vrsticami in se odločno soočiti z novimi Izzivi. Seveda bo pri tem veljalo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Na življenjske prelomnice boste morali pogledati z drugega zornega kota. Prihaja čas plodnosti in ustvarjalne energije!
ŠKORPIJON
Konec novembra boste simbolično delali zaključke in se odločili za nov ciklus. Pogumno se boste soočili z vsem tistim, kar vam bo uganka in v svoje zvedavosti boste dobili mnoge odgovore. Ključ do srca imate pri sebi, partnerja vzpodbujajte in mu pomagajte.
STRELEC
Privlačile vas bodo skrivnosti tisto, kar tako ali drugače izstopa. Odločili se boste po notranjem smerokazu, kaj boste morali spremeniti. Na delovnem mestu bo zelo odgovorno in polni boste drznih načrtov in zamisli. V ljubezni boste pluli po valoviti reki strasti.
KOZOROG
Čeprav ne spadate med pionirske predstavnike zodiaka, bo tokrat drugače. Odločili se boste stopiti v ospredje in narediti nekaj dobrega. Pri tem vam bo v pomoč okolica. Brez vaše spodbude bo na delovnem mestu pusto in tiho. Zdelo se bo, da se bo pričel nov ciklus veselja.
VODNAR
Vrata lastne sreče boste odprli na stežaj. Čeprav boste nekoliko preveč drzni, boste Imeli srečo in harmonijo. Reševali boste uganke glede prijateljstva in odnosov. Varujte se pretirane sebičnosti in imejte odprto srce. Narava bo naravni vir sprostitve in užitek za vašo dušo.
RIBI
Napredek bo tako na duhovni kot osebni ravni. Sreča se bo skrivala v majhnih trenutkih In največ je bo v partnerskem življenju. S partnerjem bosta zaživela kot eno in prižgal se bo ogenj ljubezni, ki se bo razširil v požar. Če sodelujete s tujino, so nakazane priložnosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vroča linija Radia Ptuj, vsak četrtek ob 18.CC. uri.
Ptuj • Smo generala Maistra res pozabili?
General Maister in njegovi borci s Ptujskega
Te dni smo Slovenci že petič praznovali dan Rudolfa Maistra. Tudi Ptujčani z odkritjem spominske plošče na Slomškovi 14 na Ptuju, kjer je bivala Maistrova družina in z njo Rudolf. Večkrat slišimo kritike in očitke, da ga je bivši sistem zamolčal. Njega in njegove borce za severno mejo. Pa ni čisto tako.
V tej hiši je od 1750. leta živela In delovala ptujska rodbina Maister.
V njej je bil rojen Franc Maister («23.6.1826123.11.1887), oče generala Rudolfa Maistra-Vojanova (*29.3.1874t26.7,1934),
borca za slovensko severno mejo v letu 1918. Rudolf Maister je imel do leta 1923 domovinsko pravico na Ptuju.
Društvo generala Maistra Ptuj
Plu¡, novemta 2009
Foto: Črtomir Goznik
Spominska plošča na Maistrovi hiši v Slomškovi ulici 14
V juliju leta 1976 smo v Sloveniji na iniciativo Republiške konference SZDL povabili na sprejem vse še živeče borce, jim spregovorili v zahvalo za njihov pogum ter podelili spominske medalje. V sindikalnem domu na Ptuju sem jih nagovoril kot predsednik Občinske konference SZDL, nakar sva jim s takratnim predsednikom Skupščine občine Ptuj Brankom Gorjupom podelila spominske medalje v zank zahvale. V zasebnem arhivu sem izbrskal na roko napisan govor, ki ga objavljam z vsemi slovničnimi napakami. Takrat ni bilo časa za lekturo niti za tipkopis. Če bi imel danes priložnost ponovno govoriti, ne bi ničesar spreminjal, dodal bi le veličasten napor Slovencev v boju za samostojno Slovenijo in svoje mnenje o problematiki južne meje.
Borce za severno mejo sem nagovoril z besedami (prepis je točen):
»Moram priznati, da čutim prijetno dolžnost, da vam lahko danes na tem srečanju spregovorim in vas pozdravim. To toliko bolj, kajti dogodki v letih 1918-19 še vedno tlijo. Tlijo apetiti po zatiranju slovenskega življa onkraj meje, v nas pa tli želja po resnično svobodnem življenju naših rojakov.
Zgodovina slovenskega naroda je tako pestra in revolucionarna v vsej svoji veličini, da ji je ob tej slavnostni priliki potrebno posvetiti nekaj besedi.
Štajerc, Korošec in Primorec so po marčni revoluciji zaman rotili in brezuspešno pozivali rojake takratne vojvodine Krajnske, bolje rečeno njih voditelje, da ustanovijo zedinjeno Slovenijo. Ostali so v kronovinah in bili prepuščeni brezobzirnemu političnemu in gospodarskemu pritisku, posebej pa še raznarodovalni politiki vse-nemških gospodarjev, na Primorskem pa je Slovenec bil prisiljen biti boj za obstanek z italijansko iridento. Tako vse do 1. svetovne vojne.
Kljub majski deklaraciji l. 1917, takratno vodstvo ni bilo pripravljeno spoprijeti se s še večjo raznarodovalno politiko, ki je grozila severnim Slovencem zlasti v oktobru leta 1918, ko se je zrušila
Avstro-Ogrska monarhija.
Primorske Slovence je Antanta zabarantala kot nagrado Italiji za vstop v vojno proti Avstriji. Severna slovenska meja ni bila določena, niti zavarovana. Daleč v naše ozemlje je stegovala kremplje nemška Avstrija z vsemi ape-titi po Mariboru, Ptuju, Celju, vse do Save, Kamniških planin in Karavank.
In prebudila se je narodna zavest. Peščica mariborskih avstrijskih oficirjev - Slovencev se je čutila dolžna, da zavaruje severno mejo. Pobuda, takrat stotnika Maistra, je doživela velik odmev med vami, kmečkimi fanti in delavci, ki ste se takrat zbirali v malo, kasneje pa v vse večjo slovensko vojsko. Z odločnim, junaškim in naglim ukrepanjem ter z vso odgovornostjo do slovenskega naroda, je Maistrova vojska preprečila ukano domačih in pohlepnih sovražnikov.
Delavsko gibanje in boj za nacionalno osvoboditev se je nadaljeval. Ustanovitev KPJ v letu 1919 pomeni nadaljevanje začete borbe našega kmeta in delavca.
Takratne notranje razmere v Kraljevini SHS in kasneje Kraljevini Jugoslaviji ter na mednarodnem prizorišču so ponovno opozarjale na grozečo nevarnost nemškega škornja. Partija je bila l. 1941 edina sposobna organizirati in popeljati v boj za nacionalno in socialno osvoboditev široke ljudske množice. V 4-letni neizprosni, herojski borbi, z več kot 1.700.000 žrtvami so ponovno zmagali
ljubezen do domovine, ljubezen do lastne poti v socializem, napredek, nacionalno in socialno osvoboditev.
In danes gradimo nov svet. Gradimo družbo, o kateri so sanjali naši dedje, družbo o kateri je pisal in govoril Cankar leta 1917 tržaškim delavcem, družbo s cilji, za katerimi ste stopali tudi vi v vrste borcev, prostovoljcev za severno mejo.
Žal, so v svetu se danes sile, ki ne žele napredka in miru, ki ne dajejo vsem enakih pravic, ki ne dopuste, kot je pisal Prešeren »ptiča peti, kot sem mu grlo ustvaril«.
Tem raznarodovalnim pritiskom so danes žrtve Koroški Slovenci v Avstriji. Žrtve in prevarani so bili ob plebiscitu 10. oktobra 1920, vneti Kärntner Heimatdienst ob neodločnosti progresivnih sil pa bi jih rad prevaral tudi danes.. Zatajili bi radi Avstrijsko državno pogodbo, podpisano in sprejeto l. 1955, s katero so se zavezali, da bodo nudili koroškim in štajerskim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom vrsto pravic na političnem, kulturnem, gospodarskem in šolskem področju. V celoti negirajo 7. člen državne pogodbe. In danes jih hočejo preštevati kot da so številke in ne ljudje.
Naj bo tudi to današnje srečanje protest proti takemu ravnanju. Naj zvedo, da žive v občini Ptuj še vedno prostovoljci - borci za severno mejo. Naj zvedo, da so to danes očaki s častitljivo starostjo, naj zvedo, da je bilo to 48 kmečkih fantov in 34
delavcev. Naj zvedo, da so še vedno trdni v srcu, kjer se skriva koroška bolečina. In nenazadnje naj zvedo, da so manjšine most med narodi, kot je dejal pred dnevi tov. Tito na konferenci komunističnih in delavskih partij v Berlinu.
Dragi tovariši!
Danes prejemate spominsko plaketo, kot spomin na boje za severno mejo v letih 1918-19. Prejemate jo tako rekoč na predvečer dneva borca. Na predvečer praznika, ko je pred 35 leti CK KPJ sprejel odločitev in pozval vse napredne ljudske množice Jugoslavije v boj proti fašizmu. To nam je toliko bolj v ponos, v ponos tudi vam. Plaketa je skromna oddolžitev za junaška dejanja, ki naj služi mladi generaciji za vzor.
Ob tem vam v imenu OK SZDL in družbeno političnih organizacij iskreno čestitam.«
Takšen je bil moj nagovor borcem za severno mejo, pisan primerno tistemu času pred 33 leti. Pisal sem ga pač po svojem vedenju, zato mi boljši poznavalci in zgodovinarji naj ne zamerijo morebitnih spodrsljajev. Še nekaj. Ko sem prepisoval ta nagovor, sem si zadal nalogo, da poiščem v arhivih takratne SZDL seznam 84 takrat vabljenih borcev za severno mejo, na katerem so bila imena s priimki, kraj bivanja in socialni položaj. Zaenkrat neuspešno.
Stanko Lepej
Od tod in tam
Ljutomer • Medeni teden v vrtcu
Foto: arhiv Vrtca
Med je že od nekdaj cenjeno naravno hranilo in živilo. Ugodno vpliva na rast in razvoj otrok, na rast kosti in zobovja ter na prebavo. Je popolnoma naraven proizvod, tak, kakršnega so proizvedle čebele, in je tudi pomemben vir energije. Prav zaradi pozitivnih lastnosti medu smo se v Vrtcu Ljutomer odločili, da bomo letos v okviru DNEVA SLOVENSKEGA MEDU - 21. novembra - pripravili celo medeni teden. Že od ponedeljka, 16.11., so se vrstile različne dejavnosti: peka medenega peciva, ogled čebelnjaka, priprava medenih napitkov, plesne, glasbene in gibalne igre na to temo, obisk čebelarja itd. Vrhunec je bil petek, 20. november, ko so nas pri medenem zajtrku obiskali MEDENA KRALJICA, predsednik Čebelarskega društva Ljutomer in podžupan. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Izkazalo se je, da so otroci skozi celoten teden spoznali veliko novega, zanimivega. Skozi obiske različnih zunanjih sodelavcev so vzpostavili mnoge nove socialne stike in pridobili mnogo novih izkušenj.
Marija Pušenjak
Rošnja • Zlata poroka zakoncev Erhatič
Foto: zasebni arhiv
V soboto, 21. novembra, sta praznovala zlato poroko Martin in Marija Erhatič iz Rošnje. Poročila sta se na isti dan pred pol stoletja, leta 1959. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hči Dragica in sin Srečko, sedaj pa ju razveseljujejo tudi štirje vnuki in še posebej pravnukin-ja Sara.
Martina Skodič
Juršinci • Ob mesecu požarne varnosti
Oktober je mesec požarne varnosti in kot že vrsto let so gasilci v sodelovanju z OŠ Juršinci tudi letos pripravili gasilsko vajo - evakuacijo šolarjev. Po scenariju naj bi nastalpožar v šolski knjižnici zgornjega nadstropja in se razširil na ostale prostore v šoli, med drugim v kemijsko učilnico in kuhinjo. Sprva je požar pričel gasiti hišnik, a ga kljub gašenju ni obvladal, zato je knjižničarka nemudoma obvestila ravnateljico šole in poklicala center za obveščanje 112. Ravnateljica je odredila popolno evakuacijo in tako smo v dobrih 15 minutah izpraznili šolo, razen učencev in učiteljice, ki so bili ujeti v prvem nadstropju šole. Za njih je poskrbela skupina gasilcev iz Ptuja. Ti so napihnili blazino in tako rešili 13 oseb iz prvega nadstropja. Na vaji so sodelovala štiri gasilska društva: PGD Gabrnik, PDG Grabšinski breg, PGD Polenšak in PGD iz Ptuja ter člani civilne zaščiteJuršinci. Za varnost v cestnem prometu sta poskrbela policista. Sledil je prikaz gašenja vnetljivih snovi z ročnim gasilnim aparatom. Mladinci PDG Gabrnik so prikazali gasilsko vajo z motorno brizgalno s tridelnim napadom. Na koncu so si učenci ogledali gasilska vozila, gasilsko tehniko pa so lahko tudi preizkusili.
D. Š.
Foto: DS
petek • 27. novembra 2009
Tednikove akcije, bralci pišejo
Štajerski	27
Iščete svoj stil	^
Z.	.	.	iii	■■ aiv	■	■ ■	" m
mešanico črne in sive ter vijolične iz sivine povprečja
Jožica Polajžer je stara 38 let, doma iz Planjskega (občina Majšperk), po poklicu konfekcionarka II., šivilja, poročena, mama dveh otrok, 20-letne hčerke in 15-letne-ga sina. Prostega časa ima zelo malo. Njen hobi je urejanje nohtov. Za akcijo Išče svoj stil jo je prijavil mož.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Jožici, obiskala ga je prvič, testirali kožo z aparatom. Ima mešani tip kože. Ta je na sredini obraza, na čelu, nosu in na bradi mastna, lica pa so pogosta suha. Za ta tip kože, ki g negujemo ločeno po posameznih delih obraza, je na voljo veliko kozmetičnih izdelkov. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Podrobneje so ji predstavili postopek nege kože, ki ga bo upoštevala tudi pri vsakodnevni negi kože doma. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje kože.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Jožičino novo pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Lase ji je pobarvala prelivajoče, s kostanjevo barvo, spodaj temnejše, zgoraj svetlejše. Na eni strani jih je postrigla asimetrično, mehko-trdi rez. Oblikovala jih je s fenom.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom kremnega pudra, s katerim je prekrila celoten obraz. Veki je obrobila v vijolično-sivem tonu, ki ga je rahlo zabrisala s srebrno vijoličastim senčilom. V rožnatem tonu je poudarila ustnice in ličnice.
»Gospa Jožica je sicer sama konfekcionarka in kar nekaj ve o oblačilih, vendar pa sama pri izbiri svojih oblačil nič kaj ne izstopa iz povprečja. Tudi prijavila
se ni sama, ampak je imela vseeno dovolj poguma in se je odzvala našemu povabilu. Naša naloga pa je, da skupaj dokažemo, da je Jožica lahko videti tudi zelo drugačna, mogoče za vse tiste, ki jo poznajo, celo neprepoznavna. Ob sproščenosti pri masaži, negi obraza, urejeni frizuri in naliče-nem obrazu je treba zadevo še zaključiti z novim, drugačnim stilom oblačenja. Po temeljiti inventuri po policah ptujskih trgovin sem se odločila, da pri gospe Jožici naredim korenito spremembo. Odločila sem se jo odeti v eleganten dvodelni kostim, ki poudari žensko telo. Sam kostim je sicer v osnovi dokaj klasičen, vendar z majhnimi detajli nakaže na nekaj novega in drugačnega. Tudi sam material kostima je dokaj klasičen 'špric' črno-sive barve. Jakna je zanimivo krojena na sprednjem delu, ki je malce podaljšan spredaj na sredini, krilo je ozko krojeno po obliki telesa in damske dolžine. Ker pa je letos nekako vijoličasta barva tista, brez katere ne bo šlo tudi v teh hladnejših zimskih dneh, sem tudi za gospo Jožico izbrala kot kontrast kostimu vijolični puli z rahlim leskom, ki se ga letos prav tako ne rabimo braniti. Da pa bo celostna podoba v popolnosti dobila pridih elegance, sem dodala še vijoličast klobuk in vijoličaste rokavice. Seveda
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jožica prej ...
... pozneje
ne smemo pozabiti še na torbico in obutev. Tudi pri torbici sem želela poudariti malce drzne in predvsem opazne drugačnosti in tako sem izbrala torbico v vijoličasti barvi. Črni škornji pa so tisti, ki držijo ravnovesje med barvami celotne podobe. Vsa oblačila, rokavice in vijoličasti klobuk sem izbrala v trgovini Mura, škornji in torbica pa so iz trgovine Alpina,« je Jožičino preobrazbo iz povprečja predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
Gospa Jožica si je od ponujenih storitev v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala masažo hrbta. Zaradi narave dela, ker je šivilja, so pri masaži hrbta namenili posebno pozornost sprosti-
KOLEKTIV SALONA
HîosKo m zensKo
Slomškova 22
10 % popust v decembru
tvi vratnega dela hrbtenice. Na masaži je bila prvič. »S terapevtsko masažo hrbtenice zmehčamo zatrdline in zlepljena tkiva, vplivamo na skeletne mišice, na cirkulacijo krvi, tok limfe, na sklepe in obsklepne strukture,« je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jožica v oblačilih iz prodajalne Mura, čevlji in torbica so iz Alpine.
Ptuj • Člani Kmetijsko-gozdarske zbornice na ekskurziji v Makedoniji
Makedonske kmetijske zanimivosti in posebnosti
Za svoje uspešne člane kmete, svetovalce, poslovne partnerje in lokalne funkcionarje KGZS (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije) je le-ta organizirala strokovno odpravo v Makedonijo. Udeleženci so se 9. novembra podali v nekdanjo najjužnejšo republiko bivše skupne države, da bi se seznanili z uspešnostjo njihove kmetijske dejavnosti v razmerah, v katerih je nekoč bila tudi Slovenija.
Makedonija je celinska država s površino 25.333 km2, njeni prebivalci (nekaj nad 2 mio) pa so Makedonci (2/3), Albanci, Turki in Romi. Denarna valuta se imenuje denar.
Z geografskega vidika je mogoče pokrajino doživeti kot rahlo vzvalovano, blago hribovito, ki še v veliki meri omogoča kmetijsko dejavnost. Tla so na pogled težka, z dobro sposob-
nostjo zadrževanja vode, opaziti je tudi razmeroma visok nivo podtalnice. Od 600.000 ha obdelovalnih površin letno zase-jejo 350.000 ha z žiti, 25.000 ha je vinogradov, ostalo pa predstavlja proizvodnja zelenjave, vrtnin in tobaka. V primerjavi s Slovenijo Makedonija ohranja v veliki meri velike proizvodne sisteme v obliki kombinatov, ki delujejo komplementarno, po vzorcu iz prejšnje družbene
ureditve. Družinskih kmetij
po slovenskem vzoru tako skoraj ni bilo videti. Obisk farme mlečne govedi Euroland s skupno rejo 700 glav živine, od tega 250 molznic, je pri naših rejcih vzbudil veliko zanimanja. Slednji namreč gledajo na lastno proizvodnjo z vidika visoke intenzivnosti, česar pa ne moremo ravno trditi za videno. Konglomerat živali, 1500 ha obdelovalnih površin, skupna
količina namolzenega mleka 3500 kg na dan, ki daje sklepati na mlečnost okoli 4500 kg mleka v laktaciji črno-bele pasme, ter nenazadnje 75 zaposlenih ljudi govori o velikih rezervah v proizvodnem smislu, ali obrnjeno: v naših razmerah se pod temi pogoji takšna proizvodnja nikakor ne bi izšla. Toda čas bo najbolje pokazal na sistemske pomanjkljivosti in nujno bo uvesti določene korekture tako v pristopu kot v menedžmentu reje (standardizirano varovanje okolja). Podobna ugotovitev velja za obiskano mlekarno Laktis, kjer se zaposleni sicer po svojih močeh trudijo in po slišanem procesi tečejo dokaj sprejemljivo, toda zgornja kapa-
citeta predelave 10.000 kg mleka na dan govori zase. Kljub pestri paleti mlečnih proizvodov in kljub videnemu optimizmu in krepostnim besedam. Agro-kombinat Dumajlija od vseh obiskanih delovnih obratov še nekako najbolj kaže možnost preživetja. V ta prid govori dejstvo, da v kapljično namakanih vinogradih pridelujejo grozdje na kar 500 ha v lasti te družbe. Kletne zmogljivosti na kompletni inox tehnologiji (uvožene kapacitete iz Francije) so razumljivo zelo velike, saj je zgornja meja sprejema grozdja milijon kilogramov na dan! Ker gre večina pridelanega vina v izvoz v Nemčijo, ima 24 zaposlenih sicer dokaj varno zanesljivo de-
Foto: Jože Murko
Foto: Jože Murko
Hlev za prosto rejo molznic
Krmljenje živali s krmilne mešalne prikolice
lovno mesto, a skrbi podatek, ki ga ob tem hkrati izvemo, da povprečni delavec, zaposlen v kleti, prejme mesečno plačo okoli 100 in tu je odveč vsak komentar.
Na obisku Skopskega sejma, ki deluje pod okriljem slovenskega podjetja Era Velenje, je zaznati neko ambicijo po promociji in dvigu ponudbe, navezave strateških partnerstev in kooperacije dejavnosti, toda dve razstavni hali sta po mnenju mnogih za glavno mesto neke države pač nekoliko premajhen izziv. Ker se tega zavedamo. želi tudi v KGZ prispevati k boljši prepoznavnosti in k dvigu ponudbe ter konkurenčnosti v tem prostoru s svojimi stojnicami na sejmu ter z namenskim, ciljnim servisom makedonskemu kmetijskemu prostoru.
Čeprav država ni bila v vojni, lahko sklenemo, da v sebi sicer nesporno skriva nek gotov razvojni potencial, kljub vsemu pa je pomanjkanje kapitala in zagonskih sredstev za izvedbo kakovostnih razvojnih projektov zaenkrat še prevelika težava na poti k hitrejši preobrazbi sedanje kmetijske podobe Makedonije.
Jože Murko,
KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Ptuj • Država omogoča legalizacijo orožja
Večji kot je nadzor, manj je nevarnosti
Sredi novembra je pričel teči trimesečni rok, v katerem lahko imetniki orožja brez veljavne listine za njegovo posest ali nošenje vložijo vlogo za legalizacijo orožja, je te dni povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Obrazci vlog za legalizacijo so na voljo v sprejemni pisarni UE Ptuj, izpolnjene vloge za legalizacijo orožja je mogoče oddati osebno ali po pošti, ni pa jim potrebno priložiti orožja.
Foto: Črtomir Goznik
To je že tretji postopek za legalizacijo orožja v Sloveniji, prvi je bil leta 2001, drugi leta 2004. Narekujejo ga spremembe in dopolnitve zakona o orožju. Tudi na Ptujskem naj bi bilo precej orožja, večinoma gre za pištole in lovsko orožje. Že en kos orožja, ki ga nekdo poseduje brez ustreznih listin, predstavlja veliko nevarnost za okolje, kaj šele 70 kosov in več. Imeti orožje je za marsikoga še vedno neke vrste fetiš.
Imenikom orožja bo UE izdala ustrezno orožno listino, razen orožnega lista, če orožje, ki ga želijo legalizirati, ne izvira iz kaznivega dejanja in če imenik izpolnjuje določene pogoje iz zakona o orožju, da je dopolnil 18 let, da ni zadržkov glede javnega reda, je zanesljiv, ima opravljen zdravniški pregled in je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Kot je povedal načelnik UE Ptuj pa orožnih listin ne izdajajo za orožje kategorije A (eksplozivni vojaški izstrelki in laserji), avtomatsko strelno orožje, vojaško orožje, hladno orožje, orožje, ki je izdelano in predelano brez dovoljenja za promet, orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine, izdelano novo orožje, ki nima predpisanih označb, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja in je orožje po določbah zakona o orožju dovoljeno zbirati ali za muzejsko zbirko, kar pa ugotavlja posebna komisija pri Ministrstvu za notranje zadeve
Republike Slovenije. V okviru trimesečnega postopka legalizacije pa je dana tudi možnost, da tisti, ki posedujejo prepovedano orožje, kot so avtomatska puška, eksplozivno orožje, gospodarska razstreliva in podobno, o tem obvestijo upravno enoto. Za strokovno odstranitev eksplozivnega orožja bodo poskrbeli za to pristojni organi, zato ga ni potrebno prinašati na upravno enoto ali policijsko postajo, temveč se ju v tem primeru o njem le obvesti.
V samostojni Sloveniji je to že tretji postopek za legalizacijo orožja. V prvem, v letu 2001, so prejeli na UE Ptuj 67 vlog za legalizacijo orožja, izdanih je bilo 38 ustreznih orožnih listin za posest. V letu 2004 je bilo teh vlog 157, pozitivno pa je bilo rešenih 150 vlog. Izda-
ja orožnih listin za posest je v veliki meri odvisna od tega, za kakšno orožje gre, pogosto gre za možnarje in tudi za veliko zbirateljskega oziroma zgodovinskega orožja. Orožje bodo legalizirali tisti, ki ga niso pridobili v okviru kaznivega dejanja.
V postopku legalizacije občan najprej prinese vlogo za legalizacijo, v kateri zapiše tudi vse podatke o orožju. Upravna enota mu v tem primeru izda potrdilo, ki mu daje pravice, da orožje v določenem roku odnese k puškarju, ki bo orožje pregledal, ugotovil, ali je usposobljeno za uporabo ali ne, in tudi vse druge potrebne podatke, o kalibru, od kod izvira in podobno. Ko bodo vsi ti podatki znani, se bo občan vrnil v upravno enoto, kjer bodo na podlagi vseh ugotovitev odločili, ali se bo občanu ustrezna orožna listina izdala ali ne. Ker sama legalizacija nima nobenih sankcij, se dogaja, da ljudje poskušajo legalizirati tudi orožje, ki je bilo kupljeno na črnem trgu. Najhujša sankcija, ki ga v tem primeru doleti, je, da se mu orožje odvzame in se uniči, ni pa nobene globe ali morda sodnika za prekrške. V postopku legalizacije občan oziroma stranka tudi zapiše, kako je prišla do orožja. Veliko ljudi je orožje kupilo v tujini, od posameznika ali od trgovca, niso pa si uredili papirjev za prenos prek meje, ali pa so ga našli na domačem podstrešju ali kako drugače; vsi imajo sedaj možnost, da to izvede-
jo. Povišale pa so se globe za nošnjo orožja brez ustrezne listine, ki znašajo od 3000 do 5000 evrov.
Izjemno pomembno pa je, da so se spremenile tudi določbe glede varovanja orožja, ki doslej niso bile natančno določene. Policisti imajo po novem možnost opraviti pregled pri imetnikih orožja, ali je to tehnično ali elektronsko tako varovano, kot mora biti, da ne predstavlja nevarnosti za okolje, ker ga je potrebno tako varovati, da ni dostopno za vsakogar. Če bo policistu to onemogočeno, se bo lahko začel tudi postopek za odvzem orožja. Sprememba je tudi glede nakupa močnejšega zračnega orožja, doslej ga je lahko kupil vsak, ki je dopolnil 18 let, po novem bo pri nakupu le-tega moral izpolnjevati določene nove pogoje, starost 21 let, da ni zadržkov glede javnega reda, opraviti pa bo moral tudi preizkus znanja iz orožja. Tisti, ki pa že imajo močnejše zračno orožje, ga bodo morali priglasiti v roku šestih mesecev.
Glede na izkušnje iz prejšnjih legalizacij v UE Ptuj pričakujejo okrog 50 vlog za legalizacijo orožja. Kot je povedal načelnik mag. Metod Grah, se na Ptujskem povečujejo število zbirateljev orožja, s tem pa tudi želja po posedovanju muzejskega (starega) orožja, za katero morajo imeti lastniki dovoljenje za posedovanje orožja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj: »Orožja je v našem okolju še veliko.«
Od tod in tam
Kidričevo • Čebelarji obiskali vrtec
Foto: M. Ozmec
Malčke iz vrtca v Kidričevem so v petek, 20. novembra, obiskali domači čebelarji, ki delujejo v okviru Čebelarskega društva Turnišče, in jim pripravili slasten in nadvse zdrav medeni zajtrk. Čebelarjema Antonu Topolovcu in Jožetu Šafranku, ki sta malčkom kidričevskega vrtca in osnovne šole prinesla več kilogramov medu, sta se ob obisku ter pri pripravi medenega zajtrka pridružila tudi kidričevski župan Jože Murko in ravnateljica vrtca Nežika Šešo. Kot sta pojasnila, pripravlja Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s čebelarskimi društvi po vsej Sloveniji medene zajtrke v slovenskih otroških vrtcih že tretje leto zapored. Glavni namen akcije, za katero so slovenski čebelarji letos podarili skupaj prek 1000 kg medu, je, da bi otroci že v rosnih letih spoznali življenje in koristnost čebel ter njihovih izdelkov ter da bi spoznali, kako nepogrešljiv in koristen je med v vsakodnevni prehrani.
-OM
Kidričevo • Gradil bo bistriški Granit
Foto. M. Ozmec
Novo večnamensko športno dvorano ob osnovni šoli v Kidričevem bo gradilo podjetje Granit iz Slovenske Bistrice, ki je bilo med 18 ponudniki izbrano kot najugodnejše. Granit iz Slovenske Bistrice naj bi dvorano zgradil za dobre 3,4 milijone evrov, celotna investicija z notranjo opremo in zunanjo ureditvijo pa naj bi veljala okoli 5 milijonov evrov. Nov objekt športne dvorane v Kidričevem je načrtovan ob robu naselja, med šolo in novim vrtcem, s čimer bo zaokrožena športno-rekreacijska cona v Kidričevem. Ker bo del stal na mestu dosedanje telovadnice, so to žepo-rušili, sicer pa se celotna gradbena parcela razprostira na okoli 19.300 kvadratnih metrih površin. Podpis pogodbe načrtujejo v prihodnjem tednu, gradnjo pa naj bi začeli po vsej verjetnosti spomladi prihodnje leto.
-OM
Ptuj • Čas adventnih venčkov
Foto: D. Simenko
Tudi na šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj so se že začeli pripravljati na praznične dni, saj jih že vsi nestrpno pričakujejo, ker lahko takrat malo bolj sproščeno zadihamo in damo na stran vsakdanje skrbi. V okviru tehniškega dneva so izdelovali adven-tne venčke. Udeležili so se več učnih sprehodov, na katerih so opazovali spremembe v naravi, hkrati pa so jih izkoristili tudi za nabiranje raznih vejic, storžev, želoda, žira in drugih zanimivih reči, ki jih lahko najdemo v bližnji okolici. Ker so ekošola, vedno težijo k temu, da so njihovi izdelki iz naravnih materialov. In prav takšni so tudi adventni venčki - lepi, zanimivi in eko. Venčki so razstavljeni na ekostojnici pred šolo od 24. do 27. novembra in kar kličejo k prostovoljnim prispevkom.
Darinka Rojko
petek • 27. novembra 2009
Od tod in tam, oglasi in obvestila
Štajerski	29
Ljubljana • V soboto shod
Zahtevam se pridružujejo tudi Neodvisni sindikati
Množičnemu protestnemu shodu slovenskih sindikatov, ki bodo zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov neto ter umik najbolj spornih izhodišč pokojninske reforme, se bodo to soboto, 28. novembra, v Ljubljani priključili tudi Neodvisni sindikati Slovenije.
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: »Osnovna in najpomembnejša je vsekakor naša zahteva po novi družbeni pogodbi v Sloveniji!«
Kot je dan pred odhodom v Ljubljano dejal predsednik NSS Rastko Plohl, je predsedstvo Neodvisnih sindikatov javno pozvalo vse svoje člane, da se sobotnega protestnega shoda v Ljubljani udeležijo, saj je namenjen učinkovitejšemu reševanju delavske problematike. Ob tem je poudaril: »Zadnjih nekaj let smo priča veliki ekonomski krizi, ki se kaže v hudi draginji in v masovnem odpuščanju zaposlenih. Govori se, da bo kriza dobila svojo širino šele naslednje leto. Sedanja situacija zaposlenih in upokojencev je drastična, saj smo na eni strani priče naraščanju brezposelnosti in draginje, na drugi strani pa mnogi zaposleni opravljajo nadpovprečno veliko število nadur, do 200 ali celo več ter delajo ob sobotah in nedeljah. Prav tako se dogaja, da v posameznih podjetjih odpuščajo in sočasno zaposlujejo nove delavce. Sumi se, da hočejo delodajalci izkoristiti krizo za uvajanje discipline. Skratka, nižji in srednji razred zaposlenih in upokojencev se je znašel v izredno neugodni situaciji, za katero ne nosijo nobene odgovornosti, se pa kriza rešuje prav na njihovih hrbtih. Bogataši krize sploh ne občutijo in so kot fevdalci zaprti v svoje gradove, medtem smo mi podložniki izpostavljeni dnevnemu odtego-vanju od ust.
Naša kriza, ki nepretrgoma
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
REŠUJEMO hipotekarne kredite, izvršbe in blokade, poplačilo starih kreditov ... VANS. KREDITI, D. O. O., POTRČEVA C. 14, PTUJ. Tel. 070 812 715, 031 659 417.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
traja že polnih 20 let, je posledica tega, ker smo opustili dobičkonosno ekonomijo, jo prestrukturirali v na pol fabrikantske storitve in se zanašali, da bomo že nekako vozili. Zaradi vsega tega se bomo Neodvisni sindikati Slovenije pridružili sobotnemu vseslovenskemu protestnemu shodu v Ljubljani.
Osnovna in najpomembnejša je naša zahteva po novi družbeni pogodbi v Sloveniji. Zahtevamo dvig minimalne plače na 600 evrov neto in njeno vezavo na rast življenjskih stroškov oziroma na življenjsko košarico z obvezno javno objavo vsebine in cene ter temu primerno uskladitev najnižjih pokojnin, ureditev plač in plačilnih razmerij. Nadalje zahtevamo oprostitev plačila dohodnine od davčne osnove do 1.000 evrov mesečne plače, polno zaposlenost ter produktivna delovna mesta z gospodarsko samooskrbo. Zahtevamo obvezno delitev dobička in priznanje izobrazbe ter delovnih sposobnostih kot novo obliko ustavno priznane osebne lastnine. Zahtevamo tudi ohranitev pravice do pokojnine za moške pri 58 letih starosti in 40 let delovne dobe, za ženske pa pri 38 let delovne dobe. Zahtevamo pa tudi ohranitev ter dvig pravic v javnem zdravstvenem in šolskem sektorju ter ločitev javne in zasebne sfere.«
M. Ozmec
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
Zdaj je pravi čas za nakup Prima kurilnega olja!
Vse kupce Prima kurilnega olja nad 1.000 litri čakajo privlačne nagrade!
Zaveč informacij pokličite
080 22 66
ali obiščite
www.petrol.si/primakurilnoolje
PETROL
Promocijska akcija trajaod 20. 11.do 6. 12. 2009.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
V NAJEM dajemo poslovne prostore v drugem nadstropju, Krempljeva ulica 2, v skupni površini 68,90 m2. Kmetijska zadruga Ptuj. Inf. na tel. 749 0 3 04 ali 041 212 136.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM dve plemenski telici, pri-puščeni, možna menjava za jalovo kravo ali telico ali kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 544 270.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka 200 kg. Tel. 02 755 28 51.
PRODAM mikser za mešanje gnojevke znamke Bider, mikser za drobljenje pese, koruzo za svinje: traktorsko škropilnico, 340-litrsko, v odličnem stanju ter kiper prikolico 3 tone, potrebna manjšega popravila. Cene so ugodne. Telefon 031 663 674.
TRI MESECE stare muce iščejo topel dom in dobre ljudi. Tel. 041 967 420.
KUPIM traktor Zetor 25 11 od lastnika, samonakladalko SIP 17, novi pionir. Telefon 041 392 007.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove bri-kete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, zlati delišes, idared, možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM odojke in krmo peso in 600 kg mešalnico z mlinom za žito. Tel. 041 368 437.
KUPIM samonakladalko SIP 26 in tračni obračalnik SIP 220. Tel. 041 261 676.
PRODAM prašiča, težkega okrog 200 kg. Tel. 753 26 81.
PRODAM svinjo, 150 kg, domače reje. Tel. 719 82 54.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna, kamen škrilavec. Tel. 051 890 761.
PRODAM sejalnico OLT, štirivrstno vakumsko. Tel. 031 324 255.
PRODAM prašiča, okrog 230 kg, Formin 12 a. Tel. 740 4 0 6 6.
V DREVSNICI Matjašič, Zagorci 63 c., Juršinci, vam nudijo vse vrste sadnih sadik. Tel. 02 758 42 21 ali 031 858 499.
KUPIM pet bikcev simentalcev ali mesni tip, starih 14 dni do 9 tednov. Tel. 041 865 291.
PRODAM odojke. Stojnci. Tel. 766 90 01 in 031 845 522.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM pet mesecev brejo telico simentalko, pokličite na. tel. 031 360 221.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano, KTV. Tel. 031 244 748.
PRODAMO večjo meščansko hišo v centru Ptuja in obnovljeno hišo, zelo lepa lokacija pri Termah Ptuj. Možni razni dogovori. Telefon 041 245 054.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault megan, letnik 96, bele barve, zelo dobro ohranjen. Tel. 051 890 761.
PRODAM renault 19, letnik 94, tehnično pregledani, registracija do 21. oktobra 2010. Cena po dogovoru. Telefon 051 750 171.
DOM-STANOVANJE
STANOVANJE, Kidričevo, 45 m2, oddam. Novo, delno opremljeno stanovanje v urejenem in mirnem okolju oddam v najem osebi oz. paru brez otrok. Cena najema 280,00 C/mesec + mesečni obratovalni stroški + varščina. Kontakt 041 469 577.
ODDAM delno opremljeno enoinpol-sobno stanovanje z garažo na Ptuju. Priključki: kabelska, internet. GSM 041 428 673.
V NAJEM vzamem manjše stanovanje na Ptuju. Tel. 031 467 490.
Prireditvenik
V	HAJDOŠAH oddam opremljeno stanovanje, 40 m2, z vsemi stroški 280 C/mesečno. Tel. 040 644 601
V	NAJEM oddamo novo 2,5-sobno stanovanje v pritličju. Telefon 031 800 144.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalno omaro in sušilni stroj ter pralni stroj. Tel. 031 575 627.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZELO ugodno prodam 80-l bojler. Tel. 041 508 373.
OPOZORILO! Opozarjam Anico Hrn-čič, Veliki Vrh 16, Cirkulane, in Milana Krajnca, Veliki Vrh 14, Cirkulane, ki širita laži, da so kaznive, zato bom sodno postopala proti posamezniku. Marija Emeršič, Veliki Vrh 50, Cirku-lane.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut ûjdetcc www.radio-ptuj.si
Petek, 27. november
16.00 Makole, odprtje nove telovadnice OŠ Anice Černejeve Makole 18.00 Ptuj, galerija grand hotela Primus, fotografska razstava v sklopu
razpisa »Ptuj-balon-Terme Ptuj«, po ogledu razstave se lahko napotite v klub Gemina XIII, kjer vas bo razvajal Andrej Šifrer in skupina Službeno odsotni s posebnima gostoma iz Londona Jemmo in Davom Cookom 18.00 Ormož, jedilnica Gimnazije, vadba joge smeha 19.00 Ptuj, športna dvorana Center, prireditev ob 30-letnici ustanovitve
Osnovne šole Olge Meglič 19.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, pravljični večer za odrasle
19.00 Ptuj, cerkev minoritskega samostana, 15. dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije, Kruh za življenje 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Bostonska naveza, program SKUP'09 19.30 Maribor, SNG, balet, premiera Netopir, VelDvo, za abonma Opera in
Balet premiera in izven 20.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, monokomedija Optimist 20.00 Ptuj, Park hotel, prireditveni center Kronos, Večer z okusom, Pokuši-
na mladih vin iz Ptujske kleti in kleti Zlati grič 21.00 Ptuj, hotel Mitra, Vinski večer, tokrat bo z vami Miro-vino
Sobota, 28. november
10.00 11.00
15.00
18.00 18.00
19.00
19.30 19.30 20.00
Kebelj , knjižnica, pravljica Prvi mraz
Slovenska Bistrica, Trg svobode, izid 900. številke tednika Panorama
Gerečja vas, v gasilskem domu, tekmovanje v paver šnopsu, pripravlja Društvo žena in deklet Gerečja vas Makole, dom krajanov, monodrama Govor malemu človeku Vitomarci, telovadnica OŠ, osrednja slovesnost ob 11. prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Cirkulane, večnamenska dvorana, koncert Dober večer, dekle ljubo, nastopajo Folklorna skupina Cirkulane, KUD Koprivnica ter ljudski pevci FS Markovci
Ptuj, Mestno gledališče, Veter v vejah borov, za izven Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališče, Veter v vejah borov, v okviru festivala SKUP'09, za izven
Nedelja, 29. november
17.00 Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za abonma Opera in Balet popoldanski in izven
-	Makole, na trgu, Andrejev sejem, tradicionalna prireditev ob cerkvi, razstava Dobrote iz krušne peči, razstava starega denarja in znamk
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Črni kos, program SKUP'09, za izven
-	Sveti Andraž, dvorana društva upokojencev, razstava akvarelov in pastelov ptujske slikarke Rozine Šebetič, razstava je ob občinskem in farnem prazniku
-	Sveti Andraž, razstava Intarzij avtorja Voja Veličkoviča Občinske značilnosti in grbi
Ponedeljek, 30. november
10.00 Makole, dom krajanov, razstava starega denarja in znamk 18.00 Makole, svečana seja občinskega sveta ter osrednja kulturna prireditev s podelitvijo občinskih priznanj 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Neskončni šteti dnevi, program SKUP'09
Kino Ptuj
27., 28. in 29. november ob 17.30 Egon in njegov maček - animirana pustolovščina (sinhornizirano v slovenščino). Ob 19.00 Žaga VI - grozljivka. Ob 20.45 Art program: Coco Chanel - biografska drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Spominsko obeležje generalu Rudolfu Maistru tudi na Ptuju. Ob prazniku Tovarne aluminija Kidričevo odkrita spominska plošča. Poslanska skupina SDS obiskala Ptuj. Ptujski kleti podeljeno najvišje odličje za vino Pullus. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. 6. Slovenski festival komornega gledališča SKUP'09 Ptuj. Nepozaben večer s sopranistko Natašo Trobentar. Dejan Zavec, slovenski boksarski as novi zmagi naproti. Letni koncert folklorne skupine Bolnišnica Ptuj. Dokumentarni film Padel je velikan. Z glasbo v sobotni večer.
za izven

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. unta dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas In poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popustil
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
Ugodno financiranje do 7.iet, možnost kredita ali ieasinga na položnice, prepisi.
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
PASSAT 1,9 TDI	2007	SREBRNA	DIG. KLIMA	12.700,00
A 61,81	1997/98	MODRA	DIG. KLIMA	3.490,00
SWIFT 1,0	1999	RDEČA	EL. PAKET	850,00
GOLF V 1,9 TDI	2007	MODRA	KLIMA	11.200,00
FOCUS 1,6 TDCI	2005	SREBRNA	KLIMA	7.990,00
OCTAVIA 4X41,9 TDI	2006	BELA	KLIMA	11.490,00
ASTRA KARAVAN 1,7	2006	MODRA	KLIMA	6.990,00
				
POLO 60	1997	7ELENA	SERVO VOLAN	1.250,00
CLIO 1,5 DCI	2004	MODRA	KLIMA	3.990,00
SCENIC GRAND	2006	ČRNA	DIG. KLIMA	8.900,00
SCENIC	2006	ZLATA	DIG. KLIMA	8.500,00
GOLF IV 1,9 TDI	2002	ČRNA	KLIMA	5.300,00
OCTAVIA 1,9 TDI	2000	SREBRNA	KLIMA	5.300,00
PUNTO 1,2	2002	ČRNA	KLIMA	2.990,00
ASTRA 2,0 D	2002	ČRNA	DIG. KLIMA	4.300,00
Štaj&t&fca buduJat
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka/ od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
* velja za vsa osebna vozila izven garancije
Znamka	Barva	Letnik	Cena (C)
RENAULT MEGANE 1.6	RDEČA	2008	8.190,-
CITROEN C5 HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-
KIA SEPHIA 1.5SLX	SREBRNA	1998	690,-
HYUNDAI ELANTHA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
PORSCHE TURBO	T. MODRA	2000	42.990,-
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	2.990,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
FIAT STILO 1.4	SV. MODRA	2004	4.990,-
VWSHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	5.990,-
FIAT BRAV01.6	ČRNA	2001	2.990,-
OPEL CORSA 1.3 TDI, 3V	BELA	2006	5.590,-
FIAT GRANDE PUNT01.3 JTD	RDEČA	2008	9.190,-
ŠKODA FABIA 1.4TDI, 5V	SREBRNA	2007	8.990,-
FIAT 500 1.4 LQUNGE. 3V	SV. MODRA	2008	10.990,-
MERCEDES ML	T. MODRA	2004	16.990,-
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI CON.	2007	12.650,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT MAREA WEEK 1,816V ELX	1999	1.980,00	AVT. KLIMA	BELA
CITROEN XSARA1,616V EXLUSIVE	2002	4.190,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK PLAISIR	2000	2.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071,4 TRENDY	2007	8.500,00	PRVI LAST.	KOV. SIVO MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI BASIS VAR.	2000	4.400,00	AVT. KLIMA	BELA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJ0LA
AUDI A31,6 AMBITION	2001	5.430,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJ0LA
BMW 318 Tl COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
SEAT CORDOBA 1,416V FRIO	2005	5.650,00	PRVI LAST.	KOV. SIVO MODRA
PEUGEOT 2061,416V XT	2005	5.750,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061,4 ISW POP ART	2004	5.500,00	PRVI LAST.	MODRA
PEUGEOT 2061,4 HDI	2004	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT.LIMUZ.	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.690,00	2XAIRBAG	KOV. T. ZELENA
OPEL C0RSA1,012V CITY	1998	1.300,00	3 VRATA	RDEČA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX 1,6 TDCI	2007	8.890,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI UTH.COM	2003	6.390,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KAR.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
BMW530DAVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
FIAT PUNT01,2	2004	3.900,00	SERVO VOLAN	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
tf družbi oddaje	........
Z glasbo do srca z clšP^^ dO na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboraki cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevl]an|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Albina Žižek Vidovič, drdent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o, Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

RADIOPTUJ
na âfiietu www.radio-ptuj.si
flIMililirXJiHiWIIfiP
C 02/2280110 SoliSd°°
Razlagova 24, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
» mm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
BMW 116 i	2007	17.550,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI TUEND	2006	7.450,00	KLIMA	BELA
HYUNDAI MATRIX 1.6 GLS	2006	6.750,00	KLIMA	SREBRN
KIA GARENS 2.0 CRDI	2008	13.390,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES SIX 200 R0DSÏÏR	1999	6.980,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
NISSAN TERRAN0II 2.7 TU	2004	8.850,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI DYNAMIC - LUX	2007	9.690,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	8.550,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
ROVER 75 2.0 CDT	2000	5.680,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
VOLVO S 60 2.4 TD	2005	10.450,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA COMFORT	2006	12.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	13.480,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
VWSHARAN 1.9 TDI	2004	11.250,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVM0D.
VW TOURAN 2.0TDITRENDUNE	2006	11.880,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
i
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR ¡n vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
»V PRAZNIČNEM DECEMBRU POSEBEJ UGODNE CENE IZBRANIH IZDELKOV
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 27.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 28.11.
8.00 Oddaja občine Markovci 9.20 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Revija pihalnih godb 2009 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 29.11.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Hajdlna - Martinova maša 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Srečanje ljudskih pevcev In godcev
Pobrežje 2009 13.00 Polenšak- Srečanje pevskih zborov 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnik
PONEDELJEK 30.11.
8.00 Oddaja Iz občine Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Srečanje ljudskih pevcev In godcev
Pobrežje 2009 20.00 Revija pihalnih godb 2009 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com		
[		A
		ROLETE, A PVC OKNA, SENČILA B^E m^L VRATA
		PTUJ || Smer Grajena >
P	j |	Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!		
Ko je Ustje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem,
duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica zjutraj preletela.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi najdražje mame, tašče, babice in prababice
Marije Hameršak
IZ ŽABJAKA 6 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovane svete maše, cvetje in sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebej hvala sosedi Treziki za vso pomoč, g. Kekcu za besede slovesa, ge. Veri za molitev ter hvala patru Milanu Kvasu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Z žalostjo v srcu: vsi tvoji
Ni ti bilo dano, da bi se vrnil domov, ponovno stopil v gozd, ki si ga imel tako zelo rad. Tako je v naša življenja prišel čas, ko ne moremo storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot, na kateri ostajata z nami vsa tvoja toplina in ljubezen.
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega
Viktorja Zupaniča
Z ZGORNJE HAJDINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se mu poklonili na zadnjem delu njegove poti, nam pa v teh bolečih trenutkih stali ob strani. Hvala Sindikatu Taluma, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem simbolov na njegovi zadnji poti, pogrebnemu podjetju Mir in g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem zdravnikom in medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer se je zdravil zadnjih več kot pet tednov svojega življenja.
Žena Kristina, hčerki Danica in Milena z družinama
ter sestra Milka
SPOMIN
15. novembra je minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica
Kristina Petek
IZ POLENCEV 33 PRI POLENŠAKU
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter jo ohranjate v lepem spominu.
Mož in otroci z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Hergula
IZ MIHOVCEV PRI VELIKI NEDELJI
Zadnje slovo pokojne bo v soboto, 28 novembra, ob 11. uri na velikonedeljskem pokopališču.
Žara bo položena v mrliško vežico v petek, 27. novembra, ob 15. uri.
Žalujoči domači
Življenje gre naprej, nič ni tako kot prej in vendar si, čeprav te ni.
SPOMIN
28. novembra 2009 mineva pet let, odkar se je od nas poslovil
Anton Kukovič
IZ SEL 19
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žena Jožica in sorodniki
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, nam sta ostali sedaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka in strica
Janeza Murka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje.
Hvala govornici za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj in pogrebnemu podjetju Almaja Lenart.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mame, babice in prababice
Marije Bezjak
IZ ŽABJAKA 19, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše in molili zanjo. Hvala pevcem za čudovito odpete pesmi in Mikiju za odigrani melodiji. Hvala gospe Veri za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za organizacijo pogreba.
Vsi njeni
V tihi noči utrujen od bolečin za vedno si zaspal. A v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedka
Franca Voda
IZ KOZMINCEV 14 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v trenutkih žalosti in slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izrečene besede tolažbe.
Posebna zahvala Minki Kodrič in sosedi Jožici za vsestransko pomoč, patrom za opravljen obred, pevcem Feguš, pogrebnemu podjetju Mir, UO društva upokojencev, društvu PŽ Pod-lehnik, nosilcema križa in luči, zastavonošem in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem in vsakomur še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Martina, sin Silvo in hčerka Alenka
z družinama
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te budila ni,
ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
Jožefa Grabrovca
uslužbenca Taluma Kidričevo
S POBREŽJA 46 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Taluma in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala pihalnemu orkestru Talum, govornikoma Taluma in g. Šegulu za poslovilne besede ob odprtem grobu, družinam Kolar iz Tržca, Kmetec iz Markovcev ter Ivanu in Angeli Kmetec za nesebično pomoč, uslužbencem Boxmarka Kidričevo, moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, skupini Veseli Jožeki, ge. Lojziki za molitev ter g. patroma za lepo opravljen obred in sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Jožica, sinova Uroš in David z Jasmino, mama
in brat Zvonko
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala. Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Pred nami je še vedno tvoj obraz, a ti mirno spiš in čakaš nas, bolelo bo,
dokler se med zvezdami spet ne srečamo.
V SPOMIN
30. novembra bo minilo dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, sestra in svakinja
Kristina Lah
IZ LEŠNICE 18, ORMOŽ
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen zadnji dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Njeni najdražji
P*
-tj*,	mp
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Ljudmile Skok
IZ ŠTURMOVCEV 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala ŽU Videm, pevcem Feguš, govorniku gospodu Šegulu, pogrebnemu podjetju Mir, domu upokojencev Muretinci in sodelavcem Perutnini Ptuj.
Žalujoči: sin Ivan s Štefko, sin Franc z družino in hčerke Lizika, Marija in Majda z družinami
Podravje • Kolikšna je uradna zadolženost občin in občanov?
Na vrhu lestvice Zetalčani
Zadnje dneve je ptujsko (politično in ostalo) javnost precej razburkala novica o uradni višini zadolženosti mestne občine; ta znaša namreč nekaj manj kot 7,5 milijona evrov, kar jo uvršča med prvih deset slovenskih občin z najvišjimi dolgovi. Vendar pa, upoštevajoč število prebivalcev v posameznih občinah, Ptuj svojih občanov ni ravno posebno veliko zadolžil.
Po uradnih podatkih Ministrstva za finance, ki so bili prvič javno predstavljeni oktobra letos, nanašajo pa se na stanje zadolženosti konec junija letos, je sicer v Sloveniji bolj ali manj zadolženih 163 od skupno 210 občin, 47 (ali skupno 22 %) pa jih letos uradno ni bilo zadolženih.
V Spodnjem Podravju je občin, ki do 30. junija letos niso imele uradnih kreditov, skupno le štiri oziroma tri: to so občine Cirkula-ne, Markovci, Gorišnica in obči-
na Videm, ki pa je že sprožila postopek in tudi dobila zeleno luč za kredit v višini 790.000 evrov.
Uradna zadolženost občin v Spodnjem Podravju po podatkih, ki veljajo za 30. junij, je precej različna: Benedikt ima uradne dolg v višini 1.642.239 evrov, Cer-kvenjak v višini 283.646 evrov, Destrnik v zadolžen za 181.299 evrov, Dornava za 727.233 evrov (v načrtu pa je že novo zadolževanje v višini pol milijona evrov), uradni dolg Hajdine je 1.006.905
Iz poročila finančnega ministrstva (MF) o lanskih in letošnjih zadolžitvah:
Arhivska dokumentacija kaže, da je v lanskem letu MF izdalo 71 občinam soglasje k začetku postopku zadolževanja. Postopek zadolževanja je nadaljevalo 66 občin, soglasje k zadolžitvi pa je prejelo 65 občin (ena občina je odstopila od postopka zadolževanja) v skupni višini 112.300.342 evrov. V letošnjem letu je MF do 30. junija prejelo 48 (23 % od vseh občin) zahtev za izdajo soglasja k začetku postopka zadolževanja, od teh je bilo izdano soglasje k končni zadolžitvi že 12 občinam v skupni višini 26.642.887 evrov. Ostale občine so še v postopku pridobivanja soglasja k zadolžitvi.
Mestna občina Ptuj se s svojim uradnim dolgom uvršča na sedmo mesto med 163 zadolženimi slovenskimi občinami, vendar pa so na »glavo prebivalca« v Spodnjem Podravju najbolj zakreditirani Žetalčani.
900 800 700 600 500 400 300 200 100 0
Podlehnik Sv. Andraz
Zadolženost nekaterih občin po občanu (v evrih/občana)
evrov, Kidričevo uradno dolguje 272.861 evrov, Majšperk odplačuje dolg v višini 963.249 evrov, uradni dolg Ormoža znaša 1.758.086 evrov, Podlehnik je zadolžen za 990.613 evrov, Središče ob Dravi za 80.941 evrov, Sveta Ana za 41.297 evrov, Sv. Trojica v Sl. goricah uradno dolguje 830.572 evrov, Sv. Andraž v Sl. goricah 607.037 evrov, Sv. Jurij v Slov. goricah 1.004.930 evrov, Sv. Tomaž je zadolžen za 221.503 evre, Trnovska vas za 56.334 evrov, Zavrč je uradno dolžan 51.006 evrov in Žetale so zadolžene za kar 1.119.281 evrov (podatki vključujejo dolg občine in dolgove njenih pravnih oseb s sedežem v občini).
Seveda različno visokih dolgov občine medsebojno nima smisla primerjati, saj so občine
8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000
0 -H


J*

zelo različne po velikosti, višini proračuna in primerni porabi, zanimivo pa je pogledati oz. primerjati, kako visoko so občine s svojimi uradnimi krediti zadolžile svoje občane. Na vrhu te, ne ravno prijetne lestvice v Spodnjem Podravju so, glede na število prebivalcev in višino javnega dolga, Žetalčani, saj 1337 tamkajšnjih občanov (podatki SURS s 30. 6. 2009) odplačuje več ko milijonski dolg; kar pomeni, da je vsak Žetalčan zadolžen za dobrih 837 evrov! Precej visoko zadolžitev na svojih ramenih nosijo tudi občani Benedikta z dobrimi 600 evri dolga na prebivalca (občina šteje 2644 duš), pa Podlehničani na tretjem mestu s približno 530 evri dolga po občanu (uradno število prebivalcev je 1884), sledijo jim občani Andraža z javnim dolgom dobrih 500 evrov na prebivalca, nato pa občani Sv. Jurija, medtem ko se Ptujčani uvrščajo na polovico lestvice zadolženosti na glavo prebivalca, kjer se cifre gibljejo med 200 in 350 evri (občan Ptuja je zadolžen za približno 313 evrov). Relativno nizka na prebivalca je zaenkrat zadolžitev Ormoža, saj znaša le 140 evrov.
Skupno je sicer naštetih 25 občin zadolženih v višini dobrih 19 milijonov, medtem ko skupen dolg vseh slovenskih občin znaša nekaj evrov preko 475 milijonov (vključno z dolgovi pravih oseb): daleč najvišjo uradno zadolženost beleži seveda naša prestolnica, Ljubljana, in sicer kar 182 milijonov evrov, kar pomeni, da je vsak Ljubljančan zadolžen za dobrih 655 evrov.
Sicer pa se po višini dolga pred mestno občino Ptuj s skupno 7.427.225 evrov dolga uvrščajo še občine: Celje s skupno 29.045.850 evrov dolga (dobrih 16 milijonov dolga sicer pripada pravnim osebam), dolg na enega Celjana pa znaša približno 593 evrov. Visok dolg izkazuje tudi Velenje z 12.617.116 evrov, sledijo pa občine Maribor z 10.783.218 evrov dolga, Koper z 9.647.207 evri, Slovenska Bistrica z 9.548.593 evrov visoko zadolžitvijo, na sedmem mestu je Ptuj, z zneskom zadolženosti preko sedem milijonov se dajeta še občini Novo mesto in Škofja Loka, Nova Gorica in Kočevje pa imata uradno nekaj čez 6 milijonov dolga.
SM
Uradna zadolženost občin v Spodnjem Podravju po podatkih, ki veljajo za 30. junij (v evrih)
Napoved vremena za Slovenijo
Če grudna suh veter piska, ti suša pritiska.
Danes bo v vzhodni Sloveniji deloma jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo rosilo ali rahlo deževalo. Jugozahodni veter se bo spet okrepil. Ob morju bo začel pihati jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do ¡¡, najvišje dnevne od 8 do ¡5 stopinj C.
V soboto bo dopoldne oblačno in deževno, popoldne pa bo dež ponehal. Delno se bo zjasnilo. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. V nedeljo bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, občasno bo rosilo ali rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter.
Žetale in Podlehnik iz kratkoročnih v dolgoročne kredite
V preteklih letih je bila velikokrat izpostavljena prezadolženost občin. Iz podatkov, ki so bili poslani MF, to ni bilo vedno razvidno, dokler ni sistemski zakon jasno opredelil, kaj se upošteva v dovoljen obseg zadolževanja. Takrat se je lahko ugotovilo, da so se posamezne občine ob že izdanem soglasju ministrstva kasneje zadolžile pri posameznih bankah z najemom kratkoročnih kreditov nad zakonsko dovoljenim obsegom, sklenile pogodbe o finančnem najemu ali blagovnem kreditu in drugimi oblikami pogodbenih razmerij, ki so pomenile dejansko zadolžitev in katerih posledica je bila plačilo obveznosti iz občinskega proračuna, vendar obveznosti, ki so zapadle v poplačilo v posameznem proračunskem letu, niso bile sposobne poplačati (občine Dobrovnik, Gornji Petrovci, Podlehnik in Žetale).
Zadnje sprejete spremembe ZFO-1 občinam (določbe 10. c-čle-na) omogočajo nadomestitev neugodnih posojil z ugodnejšimi. Takšna oblika zadolževanja je posameznim občinam omogočila zmanjšanje stroškov občinskega dolga in s tem tudi izboljšanje strukture odplačevanja dolga. V letošnjem proračunskem letu se je zaradi sanacije zatečenega stanja ob upoštevanju zakonskih možnosti za sanacijo obstoječe zadolžitve že odločila Občina Že-tale, medtem ko je Občina Podlehnik v postopku pridobivanja soglasja k takšni obliki zadolžitve. Ustrezne postopke za pridobitev soglasja za zadolžitev pelje tudi Občina Gornji Grad, ki ji je MF že izdalo soglasje k začetku postopka zadolževanja, problem preza-dolženosti pa še ni razrešila Občina Gornji Petrovci, ki ima tudi blokiran račun. (vir: MF)
Črna kronika
S ceste v drevo
21.	novembra ob 23.05 je 22-letni moški iz bližine Lenarta vozil osebni avtomobil Citroen C4 iz smeri Sv. Trojice proti Lenartu. V ostrem levem ovinku je zapeljal na desno bankino, nato pa izgubil nadzor nad vozilom. Kljub zaviranju ni uspel vozila ustaviti in s sprednjim delom vozila je trčil v drevo ob cesti. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan 20-letni sopotnik iz bližine Ptuja. Zaradi povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Kdo je poškodoval žensko?
22.	novembra ob 16.40 je Ope-rativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo, da na stopnišču stanovanjskega bloka v Slovenski Bistrici leži nezavestna neznana ženska in krvavi. Na kraj je nemudoma napotil policiste in obvestil reševalno službo. Policisti so na kraju ugotovili, da je na stopnišču stanovanjskega bloka 53-letna ženska iz Slovenske Bistrice, ki je bila hudo telesno poškodovana z neznanim predmetom. Reševalci so ji nudili nujno medicinsko pomoč in jo nato z reševalnim vozilom odpeljali v UKC Maribor. Na kraj sta prišla dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je vodil ogled kraja kaznivega dejanja, in dežurni okrožni državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Policisti okoliščine dejanja in motiv še preiskujejo in zbirajo obvestila, da bi izsledili storilca.
Eksplodiral plin iz jeklenke
23.	novembra ob 22.15 je prišlo do eksplozije v stanovanjski hiši v Ogljenšaku (pri Zg. Polskavi). Zaradi eksplozije se je podrla stena v pritličju, poškodovana so vsa okna in vrata ter osebni avtomobil, ki je bil parkiran na dvorišču. Poškodovanih ni bilo. Do eksplozije je prišlo zaradi uhajanja plina iz plinske jeklenke.
Vlomi, tatvine
V	noči s 17. na 18. november je neznani storilec vlomil v zabojnik na gradbišču v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil več kosov različnega orodja. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
V	noči z 18. na 19. november je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil večjo količino cigaret in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1300 evrov.
Med 19. in 21. novembrom je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Grajenščaku. Iz notranjosti je odtujil nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
20. novembra popoldne je neznani storilec v stanovanjsko hišo na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša več kot 4000 evrov.
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška e. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
# BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovoma vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aerotvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
S tem kuponom 15% POPUST
Foto: SM
Vir: MF