^DIDAKTIČNI iZ(OD)ZiVi Elizabeta Jenko, Univerza na Dunaju "lisi sJiifH PROJEKT: SLOVENIJA POD DROBNOGLEDOM ^ Prispevek predstavlja zamisel, potek in izvedbo projekta, v okviru katerega je veljalo združiti jezikovno, vsebinsko in didaktično izobraževanje študentov in študentk slovenistike na Univerzi na Dunaju. V projekt je bila vključena ustvarjalna skupina, ki je s svojo dejavnostjo omogočila nastanek prototipa dvojezične slovensko-nemške igre. Poučni kviz Slovenija pod drobnogledom se je v praksi izkazal za dobrodošli učni pripomoček za mlade in odrasle, ki omogoča celostno seznanjanje z jezikovnim in kulturnim kontekstom Slovenije ter usvajanje in urjenje slovenskega (ali tudi nemškega) jezika na igriv način. 1 Uvod Pričujoči članek predstavlja igro, ki je nastala v okviru jezikovnega prak-tikuma slovenskega jezika na Univerzi na Dunaju, torej v sodelovanju s heterogeno skupino študentov in študentk slovenistike na nadaljevalni stopnji. Igro1 sestavlja 2 x 140 kart priročne velikosti2 s tematsko razporejenimi in barvno označenimi vprašanji3 o Sloveniji. Pri tem smo upoštevali koncept dvojezičnosti in se odločili za vzporedna paketa kart, enega v nemškem in enega v slovenskem jeziku. Kdor še ne zna slovensko, uporablja nemško različico, kdor že dobro obvlada slovenščino, uporablja slovenske karte, tistim »nekje vmes« pa priporočamo, da pomešajo obe različici in igrajo dvojezično. Slovenija pod drobnogledom je poučni družabni kviz za posameznike ali skupine. Namenjen je mladim in odraslim, ki se želijo igraje uriti v praktični rabi slovenščine in se hkrati seznaniti z nekaterimi temeljnimi, zanimivimi in nenavadnimi podatki o Sloveniji. Na vsaki karti so po tri vprašanja, razporejena po težavnostnih stopnjah4, ki jih igralci in igralke prosto izbirajo in v skladu s katerimi si pridobivajo po eno, dve ali tri točke. Če dobro poznajo denimo zgodovino, si lahko izberejo težje zgodovinsko vprašanje, vredno več točk, če pa menijo, da ne vedo veliko o športu, bodo na tem področju zadovoljni z eno točko za pravi odgovor na lažje vprašanje. Svobodna izbira ponuja individualno usmerjenost in tako spodbuja individualni napredek na podlagi interaktivnosti. Učenje s pomočjo igre Slovenija pod drobnogledom obsega razumevalno, vsebinsko in oblikovno plat jezika. Zastavljeno vprašanje je treba najprej razumeti, nanj pravilno odgovoriti ali pa izbrati eno od treh danih možnosti. Sledi oblikovanje (tudi jezikovno) ustreznega odgovora. Vsebine se dotikajo širših področij slovenske družbene resničnosti (Evropska unija) in segajo preko splošnoslovenskih tem (slovenski jezik, zgodovina, zemljepis, kultura) tudi v življenjski vsakdan (šport, kulinarika). Odgovorom so večinoma dodani podatki, ki pomagajo vzbujati zanimanje ter utrjevati, vzdrževati in 1 Prim.: http://www.edition-liaunigg.at/ (Dostop: 10. 8. 2013] 2 Karte merijo približno 6 - 9 cm. 3 Karte na temo EU so temno modre, zgodovinske karte so rjave, karte na temo zemljepis so zelene, karte na temo kultura so rožnate, vprašanja o slovenskem jeziku so na vijoličastih kartah, karte na temo šport so svetlo modre, vprašanja o kulinariki pa so na rumenih kartah. 4 Težavnostne stopnje so bile določene z vidika študentov in študentk slovenistike na Univerzi na Dunaju, ki svoj študij začenjajo brez jezikovnega in kulturnega predznanja. c/H 18 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014 XVII. letnik, številka 1 širiti znanje in vedenje. Na eni strani se torej igralci in igralke seznanjajo z imeni slovenskega družbenopolitičnega in kulturnega ozadja in pri tem mimogrede uporabljajo jezik, ki se ga učijo, na drugi strani pa ostaja igra zaradi raznolikih in deloma nenavadnih vprašanj oz. odgovorov do konca zanimiva. Gre skratka za celostno seznanjanje z jezikovnim in kulturnim kontekstom slovenščine ter zavestno doživljanje tako vsebinske kot oblikovne plati jezika. 2 Zamisel projekta Jezikovni praktikum je predstavljal vajo na nadaljevalni stopnji v okviru diplomskega študija5 in pedagoške smeri diplomskega študija, je torej združeval deset študentov in študentk z različnimi interesi in cilji. Med splošne cilje praktikuma je sodilo razvijanje jezikovnih zmožnosti ter njihovo utrjevanje v slovenskem jeziku, vzporedno pa je bilo za študente in študentke pedagoške smeri pomembno spoznavanje in urjenje didaktičnih veščin. Spekter različnih dejavnikov vsakdanje resničnosti pedagoške prakse se je zrcalil v tej skupini z individualnimi potrebami in interesi vsakega študenta, vsake študentke. Po uvodni razpravi so bili opredeljeni trije dejavniki praktikuma: jezik, kultura in civilizacija ter didaktika. Za nastajanje idej, kako izbrati vsebine za različne naslovnike, najti primerna stičišča in jih tako metodično kot vsebinsko spojiti v celoto, smo se odločili za metodo brain-storminga oz. možganskega viharja, torej metodo, ki gradi na skupinskem reševanju nalog v demokratičnem vzdušju. Po kritični presoji zbranih prispevkov je skupina sklenila, da se bo osredotočila na igro kot pripomoček za učenje in poučevanje. Zamisel o igri kot učnem pripomočku seveda ni nova, vendar pa za pouk slovenščine kot tujega jezika ni velike izbire (Lečič 2006, Knez et. al. 2013). Znanstveno je dokazano, da sproščeno ozračje olajša učenje marsičesa. »Če želimo, da se bodo naši otroci in mladostniki v šoli učili za življenje, mora v šoli vladati primerno čustveno vzdušje.« (Spitzer 2010/ 29, [prevod: EJ]) Dobro počutje aktivira predele srednjih možganov, odgovorne za čustva. Sproščajo in proizvajajo se snovi, potrebne za povezovanje živčnih celic. Zato se posebej dobro učijo tisti, ki to počnejo z navdušenjem. Glede na pogoje za študij slovenistike na Univerzi na Dunaju (Jenko 2009), kjer je slovenščina formalno sicer enakopravna z drugimi slovanskimi jeziki, a se pri posredovanju študijskih vsebin ta enakopravnost včasih zanemarja, velja še posebej občutljivo poskrbeti za primerne okoliščine kot motivacijski dejavnik v okviru, ki je namenjen izključno slovenščini: pri jezikovnem pouku. Jezikovni tečaji združujejo študente in študentke z različnim znanjem slovenščine, ki jih jezik zanima iz znanstvenih in/ali uporabnih razlogov, tako da se cilji in potrebe med seboj razlikujejo in jih je treba sproti in previdno usklajevati. Kot pristop k izbrani temi smo pregledali in tudi preizkusili nekaj družabnih iger, kot so Človek ne jezi se, Max Mümmelmann ali Trivial pursuit, za katere smo v skladu z našim ciljem tehtali možnosti preoblikovanja pravil in dizajna. Že v tej fazi sta se potrdila privlačnost in zmožnost igre, pri kateri ima po Oerterju6 pomembno vlogo t. i. zanos (flow). Pojem, ki ga je opredelil 5 Diplomski študij se je v prvi polovici leta 2013 iztekel, v zvezi z bolonjsko reformo sta ga nasledila študija na stopnjah bakalavreata (BA) in mastra (MA). 6 Prim.: http://www.edu.lmu.de/~oerter/index.php? option=com_docman&task=doc_view&gid=42 (Dostop: 1. 8. 2013) Elizabeta Jenko PROJEKT: SLOVENIJA POD DROBNOGLEDOM 19 Mihaly Csikszentmiha[yi, opisuje stanje popolne usmerjene pozornosti. V stanju zanosa v celoti izkoriščamo svoj potencial, smo notranje motivirani. (Huther & Hauser 2010/48—49) Za učenje so tako ustvarjeni domala idealni pogoji. 3 Priprava projekta Praktikum je opredeljen kot poglabljanje znanja s sodelovanjem in osebno udeležbo pri strokovnih dejavnostih. Dejavna udeležba je navadno pogojena z osebnimi interesi. V našem primeru so ti interesi med drugim določili temo, ki so jo študentje in študentke prispevali k skupnemu projektu. Kaj kmalu so bila področja dodeljena in v teku semestra so pritekali podatki o Evropski uniji, slovenska zgodovinska dejstva, zemljepisne koordinate, jezikovne posebnosti, kulturne zanimivosti, športni dogodki in kulinarične dobrote. Podatki so se skupaj ocenjevali, preverjali in obdelovali, predlogi so se sprejemali ali pa zavračali. Nedvomno so se študentje in študentke v tej fazi, osredotočeni na vsebino, nehote mnogo naučili ne samo na svojem področju, temveč tudi o zanje manj privlačnih temah, na primer »zgodovinar« o kulinariki ali »kulturnica« o zemljepisu. S tako zasnovanim izborom vprašanj seveda ni mogoče doseči poglobljenega znanja o določenih strokovnih področjih, kar tudi ni bil cilj projekta. Kot nakazuje ime igre, predstavljajo vprašanja v vlogi drobnogleda le drobce iz slovenskega mozaika, ki spodbujajo k nadaljnjemu natančnejšemu, a sproščenemu odkrivanju Slovenije, saj naši »možgani nagonsko primerjajo vsak dogodek /.../ z vsebinami, shranjenimi v jezikovnem spominu. Znani pojmi se aktivirajo ali pa na novo združujejo tako, da oblikujejo čim bolj smiselne enote.« (Roth 2010/57, [prevod: EJ]) 4 Primeri V tem smislu spodbudno naravo učnega pripomočka Slovenija pod drobnogledom ponazarjajo tudi spontane izjave študentov in študentk (podnaslovi slik), ki so igro že preizkusili. Vprašanja o Evropski uniji ponujajo priložnost spoznavanja tako slovensko--evropskih podrobnosti kot tudi organizacije ter duhovnih in kulturnih temeljev skupnosti, ki - kot se je izkazalo - deloma niti v maternem jeziku niso znani (sliki 1 in 2). 20 SLOVENSCINA V SOLI, 2014 XVII. letnik, številka 1 i. Kdaj je bila ustanovljena EU? 2, Katero funkcijo je imel Janez Potočnik po priključitvi Slovenije k EU? Bil je a. komisar za znanost in raziskave. b. komisar za okolje. c. komisar zasiritev. 3, Kaj je moto Evropske unije? a. Doma v Evropi b. Vsi smo Evropa c. Združeni v različnosti EU r "j-: .i ,TV i* p!, v 1, 1992 tebi ta z Maa stricht sko pogodbo ustanovljena medna rod na organi zaci)a evropskih držav, imenovana Evropska un iia (E LI). 2. Komisar za znanost in raziskave Pred priključitvijo je bil Potočnik vodja pogajalske skupine RS za pristop k EU, 3, Združeni v različnosti Moto pomeni, da so Evropejke in Evropejci kljub različnim k uttu ram i n je zikom zdr uženi v skupnem trudu za mir in blaginjo. EU ^ Slika 1 in slika 2: »Janeza Potočnika so nedavno omenili pri poročilih v zvezi s plastičnimi nakupovalnimi vrečkami. Zdaj je komisar za okolje.« Karte o slovenskem jeziku večinoma preverjajo slovnično znanje ali poznavanje besednega zaklada (sliki 3 in 4). ^ Slika 3 in slika 4: »Če si bom kupila nobel roza pulover, potem torej ne bom delala napak pri sklanjanju.« Zgodovinski spekter sega od začetka slovenske zgodovine preko pomembnih mejnikov (npr. protestantizem, Habsburžani, NOB) do osamosvojitve Republike Slovenije. Omenjeni so posamezni dogodki ali pa imena, povezana z določenimi zgodovinskimi dejstvi (sliki 5 in 6). 21 Elizabeta Jenko PROJEKT: SLOVENIJA POD DROBNOGLEDOM a.ovtKl]A POB DEQS\OGUDqm j a.0VM]A POD PSOEŠOGLtDftiij, O mm i. Po kom se imenuje Partizanska bolnica Franja? a. Po fiziku Fran ju Dominku. \ b, Po zdravnici Franji Boje Bidovec. c. Po častniku (oficirju) Franju Malgaju, 1. Po Franci Boje Bidovec (1913-1985), sjovenski partizanski zdravnici, ki je bila od leta 1944 do konca T- druge svetovne voj ne zd ravn ica ! in upravnica partizanske bolnice Franja. v 2. Po čem je znana Franja Boje Bidovec? 3* Kje je Partizanska bolnica Franja? Zgodovina 2. Bila je partizanska zdravnica, ki je od leta 1944 do konca druge svetovne vojne upravljala Partizansko bolnico Franja. 3. V Dolenjih Novakih pri Cerknem pri Idriji* m Zgodovina ^ Slika 5 in slika 6: »Tam smo bili na ekskurziji. To je blizu Idrije. V Idriji pa je bil svojčas rudnik živega srebra.« S pomočjo zelenih kart (sliki 7 in 8) se seznanjamo s slovenskimi mesti in kraji (npr. Ljubljana, Radovljica) in pokrajinami (npr. Triglavski narodni park, krajinski park lahinja) ter naravnimi znamenitostmi (npr. Škocjanske jame, Sečovlje). ^ Slika 7 in slika 8: »Na Bledu smo jedli odlične kremšnite. Ali ni tam tudi Titova vila? Na otok smo se peljali s čolnom.« Učenje tujega jezika ni le usvajanje slovničnih pravil in besedišča, ampak tudi vstopanje v medkulturni dialog. Med prve in pomembne korake slednjega sodi prav gotovo spoznavanje prvin kulture (npr. književnost, film, glasba, običaji) ciljnega jezika (sliki 9 in 10). 22 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014 XVII. letnik, številka 1