f i li I glasilo SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 30. JUNIJA 1961 i* POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr LETO X. -ŠTEV. 27, 28 O UVELJAVLJANJU NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA NA POSTOJNSKEM "9 17 o i © /mL ZA LETOŠNJI 4. JULIJ Praznik človeka-borca 1941—1961 Menda usoda nobenega naroda kili države sveta ni tako ozko povezana z borbeno tradicijo svoiili ljudi-, kot je to primer za starše. Da je med starši za to področje dela Socialistične zveze zelo veliko zanimanje, dokazuje nedavno predavanje, na katerem je učiteljica Vera Ferluga na zelo zanimiv način tolmačila več kot osemdesetim udeležencem vrsto vzgojnih vprašanj v zvezi s temo medsebojnih odnosov med starši in otroki, o njihovem odnosu do družbe in podobno. Ko smo v zgodnji .pomladi obiskali KMETIJSKO ZADRUGO V Luciji pri Portorožu, je bil 70-elanski kolektiv hudo zaskrbljen zaradi izredno slabega vremena, ki je ogrožalo rast zgodnje povrt-nine v najbolj nežni rasti. Tudi kasneje v pozni pomladi jim vreme ni ibilo naklonjeno in na ekonomiji, ki ima skupno 80 ha površine, so se bali najhujšega. Tedaj pa se je vsem našim kmetovalcem — sicer dokaj pozno — nasmehnila sreča in blagodejna vpliv sonca je tudi na poljih iu-cijstoih zadružnikov in njihovih kooperantov napravil svoje. V pospešeni rasti so dozorele primi-cije le z neznatno za.mudo in nadpovprečna letina jih je pravzaprav celo presenetila. Sicer pa poglejmo, koliko zgodnjega pridelka so prodali- zadružniki iz Lu- cije in kie se je ipet njihovih tovornjakov najčešče ustavljalo. Med zgodnjimi vrtninami in sadjem so se -letos najbolj obnesli grah, jagode in ikrompir. Medtem ko so lani- pridelali komaj 45 ton graha, je znašal letos pridelek 62 ton; j.agod je bilo lani 58 ton, letos 115 ton; še ibolj izrazita pa je razlika v pridelku ranega krompirja, ki. so ga lani pridelali samo 150, letos pa kar ,250 ton. Pač pa so imeli v tem letu znatno manjši- pridelek oziroma odkup češenj, ki so jih poslali lani na tržišče 150, letos vsega 80 ton. Sicer pravijo v Luciji, da jih ta izpad ni posebno prizadel- — kajti nadpovprečen pridelek -drugih vrtnarskih kultur obeta letos zadrugi lepe dohodke. Največ pridelka pa odpeljejo iz Lucije v Ljubljano, Zagreb in na Uveljavljanje našega novega gospodarskega sistema ¡je tudi v -zadružnem sektorju kmetijstva koprske komune narekovalo pripojitev KZ Bcr-toki in KZ Šmarje nad Koprom h KZ Koper-okolica. Pobudo za to združitev so idati zadružniki sami lin Občinski ljudski odbor Koper je v četrtek, 29. junija, sprejel odločbo o združitvi ivseh teh kmetijskih zadrug koprske občine v novo ikmetijsko-gospodarsko organizacijo, ki bo s ,1. julijem začela poslovati pod imenom Kmetijska zadruga Koper. KMETIJSKA ZADRUGA LUCIJA POGODBENO SODELUJE Z 800 KMETOVALCI Reko, kamor vsak dan transpor-tirajo več ton povrtnine. Na seznamu odjemalcev sledijo Pula, Trbovlje, Celje, Maribor, Kranj in druga mesta v Sloveniji in sosednji Hrvatski. Da je lucijska •povntnina povsod zelo cenjena, dokazuje podatek, da so sklenili z vsemi odjemalci pogodbe -pred sezono. Lepe koristi pa si obetajo lu-erjski zadružniki tudi od pogodbenega sodelovanja -s kombinatom DELAMARIS, ki bo samo letos odkupil 490 ton pridelka. . Zares ie skoraj neverjeten podatek, da je tako majhno družbeno kmetijsko gospodarstvo navezalo nase kar 800 zasebnih kmetovalcev, ki razpolagajo s 95 odstotki zasebnega zemljišča v piranski občini. Vsekakor je kolektiv lucijske zadruge lahko dosegel /tak uspeh edinole s preudarno politiko medsebojnega dopolnjevanja kmetijske proizvodnje. Obveze zasebnih kmetovalcev so minimalne v primerjavi s pomočjo, ki j'im jo nudi za-diruga. Strojne usluge, zaščita pridelkov pred -boleznimi in mrčesom ter razne oblike strokovne pomoči pomenijo za zasebnike edinstveno ugodnost, zato ni čudno, da srečamo v sezoni pred skladiščem KZ Lucija dolge vrste vozov, kajti (kmetovalci se brez izjeme odločijo za prodajo celotnega pridelka zadrugi, kar je več, kakor piše v .pogodbi o odkupu. V zadrugi tolmačijo ta uspeh z vsestransko ugodno oceno uvajanja petih ekonomskih enot, kar vnaša v organizacijo dela, v sistem nagrajevanja itd. vrsto novih elementov. Resda je težišče še na akordnih delih, vendar s postopnim izpopolnjevanjem oblikujejo stimulativne postavke bodočega novega pravilnika o nagrajevanju. Pravilnik bodo sprejeli prati koncu poletja. Vzporedno s produktivnostjo so seveda porasli tudi osebni dohodki zaposlenih. Da bo letošnji dohodek -zadruge zares zadovoljiv, dokazuje tudi sedanji odkup paradižnika, kumaric, fižola v stročju, bučk, breskev, smokev in podobnih pridelkov, ki jih polno natovorjeni kamioni srazvažajo dan za dnem na notranje tržišče, kjer so posebno zgodnji pridelki lucijskih zadružnikov in njihovih kooperantov že pojem kvalitetne .povrtnine in okusnega sadja. bb Namen to združitve je izključno gospodarskega značaja. To je z drugimi besedami: zadružni kmetovalci koprske komune želijo doseči večjo kmetijsko proizvodnjo z boljšim izkoriščanjem kmetijskih strojev in objektov, v katere so biiia vložena zna',na denarna sredstva, pa sedaj ne nudijo pričakovane rentabilnosti ^Mjub temu, da bi jo lahko, če bi ti ■objekti, kot na primer oljarna in klet "v Pu-čah, služila širšemu krogu kmetijskih proizvajalcev, Podobno je tudi s tovornimi avtomobili, ki jih imajo zadruge in v času. ko jih potrebujejo v nekaj kilometrov oddaljenem področju, stojijo v garaži zaradi nekoordinirane komercialne službe med sosednimi zadrugami. Doslej so bile težave tudi pri najemanju kreditov. Nobena izmed omenjenih zadrug se ni mogla udeležiti pomembnejših natečajev, ker je imela premalo lastnih sredstev za soudeležbo. Zato so zadružniki na svojih posvetovanjih logično zaključili: potrebno je organizirati gospodarsko močno kmetijsko zadrugo, ki bo zajela vse področje koprske občine in ki bo razen smotrnejšega izkoriščanja obratnih sredstev. smotrnejše delitve dela ter doslednega izvajanja nagrajevanja po ■učinku ustvarila čimveč lastnih sredstev za ustanavljanje novih, gospodarsko .rentabilnih kmetijskih obratov. Vzporedno s tem pa bo možno Okrepiti proizvodno sodelovanje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, da ne bo bodoča kooperaaija obtičala le pri sklepanju kupnih pogodb za reprodukcijski material, pač pa bo dobila obliko proizvodno-.pogodbenega odnosa med zadrugo in zasebnimi ■kmetovalci, j;, Z-a sedaj lahko seznanimo naše H,bralce Ie o osnutku organizacijske sheme nove zadruge, kajti šele praksa bo pokazala, kakšne spremembe bodo morda še potrebne za njeno čimbolj uspešno delovanje. Predlog je takšen: Lastna kmetijska proizrvodnja naj bi imela pet ekonomskih enot: 1. Koper—Vanganel — vrtnarstvo; 2. Šmarje — vrtnarstvo; 3. Iirvatini — vinogradništvo in oljke; 4. Valmarin—Purissl-ma—Mirands- — vrtnine, sadje, grozdje; 5. Dekani—Gradin—Pobegi — vrtnine, grozdje, sadje. Planirana vrednost v teh enotah bi bila okrog 100 milijonov dinarjev, dohodek pa okrog 51 milijonov dinarjev. Skupna vrednost osnovnih sredstev bi znašala okrog 20 milijonov dinarjev z investicijami v nove gradnje pa nadaljnjih 65 milijonov dinar- Nadalje naj bi bile še naslednje ekonomske enote: 1. »Transport in kmetijski stroji« s tremu obračunskimi enotami: tran> pc.it, kmetijski stroji in delavnica. V začetku bi ta ekonomska enota razpolagala s 13 tovornimi avtomobili in 2n «-„'-♦.or.u. v načrtu pa je urev skupnem znesku petdeset tisoč dinarjev je TOD naložilo pionirjem na hranilne knjižice. Vendar izolski pionirji niso ostali samo pri tem tekmovanju, ampak so kmalu zatem izvolili sedemčlanski odbor podmladka TOD. Odbor je prevzel nalogo, da bo s pomočjo odraslih članov i-n vzgojiteljev posvetil vso skrb za širjenje turistične in pomorske miselnosti, obstežen program pa med drugim predvideva pri-rejanje tekmovanj v čuva-nju javnih parkov in nasadov, razna olepševalna dela in seveda obsežno pomoč matičnemu društvu v Izoli. Mladina delav-ske I-zole je sklenila, da ibo v počastitev 20. obletnice vsita.je dosledno iavedla program, ki obsega med drugim tudi dve zelo pomembni točki: sodelovanje na zvezni, in lokalni delovni akciji v Izoli ter delo mladinske sekcije pri terenskih organizacijah SZDL. Tako bo odšlo na zvezno akcijo 15 mt-adiin-cev, medtem ko bo v lokalni akciji- pri nadaljnji gradnji športnega pa.rka sodelovalo kar osemdeset mladincev. Člani Ljudske mladine, med katerimi so najbolj partizanski pohod ' prosvetnih delavcev Pretekli teden so imeli prosvetni delavci ilirskobistriške občine v okviru proslav 20. obletnice ljudske revolucije partizanski pohod iz Ilirske Bistrice v znano partizansko vas Pre-garje, kjer je bi-la 1944. le-ta ustanovljena prva partizanska šola. J. š. lasten klub odločila, da .se omenjena stavba v vrednosti 1,3 milijona dinarjev takoj odkupi i.n .preda v uporabo krajevnemu odiboru -SZDL Koče. Sklep ljudskih odbornikov v Postojni so Koča-ni sprejeli -z izrednim zadovoljstvom. (ma) aktivni mladinci III. terena, so popestrili- deO-o mladinske sekcije z o-bsežni-m programom predavanj. Tudi -pred dnevi so imeili zanimivo predavanje o spolni vzgoji. Predaval je dr. P. Hlad-niik, ki je obljubil, da se bo tudi v bodoče odzval vabilu izolske mladine. hrpeljski Šolarji razstavljajo Kakor vsako leto, tako so tudi letos tenenadili učenci hrpeljske osemletke svoje starše in prijatelje mladine z bogato razstavo šolskih in ročnih izdelkov, med katerimi je nekaj takih, iki prepričljivo nakazujejo talentira.nost mladih »mojstrov« tehnike, slikarstva, modalarstva, malih čipkarskih in drugih -dekorativnih umetnin in podobno. Lahko bi dejali, da ima letošnja razstava poseben -poudarek v (miniaturnih tipih -raznega pohištva. Umetno opleteno steklenice raznih oblik ponujajo misel ha komercialno vrodnoGt teh predmetov in na ■ eventualno, -organizacijo šolsk^ zadruge, .ki bi take izdelke npj dvoimno lahko plasirala -zlasti na tu-rističnem trgu. Med risbami, in slikami ni malo takih, ki ibi zbudile pozornost celo na kaki mednarodni mladinski razstavi., kakršne se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo v zunanjem svetu. Škoda, da- zaradi tesnega prostora ni bilo mogoče. razstave pregledneje urediti, zaradi česar učinkuje celotna slika razstavljenih predmetov sicer kot pisan mozaik, ki pa se lomi -v nasprotujočih si ni-ansah, zgnetenih -v nenačrtino nameta-no šaro. Kljub temu pa je letošnja šolska (razstava zgovorno pozitivno spričevalo šoli in -učencem, da sta v preteklem šolskem letu prizadevnost in napredek v marsičem premagala pereče pomanjkljivosti. s katerimi' se mora boriti hr--peljška -šola. J. 2. Naša sli-ka iltaže ičlane ¡prometnega 'krožka učencev Osnovne šole »Janka Premrla* Vojka«, ki so se tudi letos udeležili zvezne -akcije -pod naslovom »Vse za varnost prometa«. -Sredi med njimi je -njihova .učiteljica Pavla Gregorič, .'ki že več let seznanja pionirje z disciplino na .cesti. Ob zaključku letošnjega šolskega leta pa so pionirji idobili srebrne in bronaste značke za uspešno opravljeni izpit iz prometne vzgoje domaČi feljtonCek 1 W "Vi! O E Zaljubljen kresni večer, Z zvezdnatega neba se ismeje v kraško pokrajino mesec. Nevidna roka mu pokriva pol »obraza«. Zato je videti njegov nasmeh pavli-hovslci, dejal bi škodoželjen. V daljavi se skrivnostno oglaša čuk, vmes pa uspavajoče koncer-tirajo neutrudljivl črički. Prelepa idila toplega junijskega večera, ki hrepeni le še po nežnem ljubezenskem doživetju, pa naj 'bi prišlo od koder koli, In res je prišlo. -Pardon, pripeljalo se je v eleganatni limuzini, označeni z veliko črko »D«. Kakor dva metulj öka lahkokrila sta izskočili iz vozila dve mladi potnici. Tretjega i.n četrtega ni bilo. Soler je bila -šofer-ka. 'Mlajša od obeh. A tudi drugi ni moglo biti veliko nad dvajset !et. Obe pšenični blondinki. Obe goloro-lai z globokimi izrezi z vzhodne in ■zahodne plati. .Vročina. V zaprtem vozu pa še -celo. In ije to treba razumeti. Razen tega: turisti. Parkirali sta seveda na prepovedanem mestu pred vhodom v gostilno. Službujoči ivaruh reda jima iz nemo in -vljudno kretnjo kaže, kam naj zapeljeta a-vitomobil. »Aber warum, um Gotteswillen?« (Toda čemu, za božjo voljo?) se čudi lepotica, »Za na-ma pride tše bratranec 'in če ne bo 'vl-del avtomobila pred gostilno, naju ne bo vedel k* ■' •? yO?J tov. SV ia 4* süo aaScü Stat» 'i vüs potuje Jissss. ■ . ■ ; \'rT«w«:{.vJ<»r. ««¿W'iJttoali aa ©ksi»»-» c-Si« SrisÄääs vs.,. w*. jawsea. «orwirt»®. 4»;Vsi«K-" ■ ViiSS ■ ... •■'■ X ' ' ' .' .'. • '.' :. ' ' ■■ X Kli;«..}. Sf. -.3 O! ' .XX'' . ' .X. '/. . '...'■.' ' vi«t^äaSiSi» - 4«i5« i» '«¡.»SOl&ä.o'Ys« '«k»»« s *«ai#2.,4: vožsguii':-X» ¿el-«o^ssisissacijftKj. :«&«!:)»*& aWl^X^ii»«*»- .?• Xj* ä)¡Mrw&.siU* "' .. > . • .'■".-■. , ♦ X Osi^oSiS« k»f.«s '¿«frSftik- 4.«'yxwa* , •.„•: ©«stray i» ipSi.-iXiXOJ^s«» . ' j ■ „ 5'.ojarsiyiJ -tX.Swsax®» ^ßf^t»]-»Urs'ii" ;; 4.)--s > ¡}f:iojS>88ife» • .HPHHi ..... ........ . ........... ...... .....-5,1 '.Kizg'teh oiici'rjav a«' josti^t^-^iaisS'-f^^oj^i-.sii^.n-J«» '{¡swr.K-jjKtSfco} i« ^^.-o-lV^oAT^ioS^^ ^ .= ¡.v. v:\u- i., --. £ür~ tr -.< a i *.- >•-> ii-a'sJüi;-. o -. - S.ci>r» >v X - ■ -X"' X-X-'A ' ■ ,<».).. š^agošiic 4a' töWtsaS«? M/soJtUä* :--{,feaj&tas« -doli» i»X«witt>« iti.}-- .yii^ivvi» :. . , ■ - . ... isoKliä» fwts To je eden prvih dokumentov Mornariško skupine IX. korpusa, najbrž prvi po odredbi o ustanovitvi. Dokument lirani Mestni muzej v Piranu v svojem pomorskem oddelku NOB. Zal pa še niso naSH odloka o ustanovitvi Mornariške skupine od 15. septembra 1914 JOŽE SREBRNIČ IMA SPOMENIK V VSEH SRCIH PRIMORCEV IN ISTIIANOV v.iiíiV •>. .-> AVÍ X-'S raj Štiri leta v konfinaciji s Srebrničem na otoku Ponza O Ko (se »b dvajsetletnici ljudske revolucije spominjamo tistih tovarišev, ki so na Primorskem dvigali (zastavo upora proti fašizmu že ipo prvi svetovni vojni, je imed prvimi tovariš Jože Srebrnič. ,ob ¡spominu na tega vedno mladega itovairiša, isem ite drtl pobrskal po ohranjenem arhivu iz časov narodnoosvobodilne borbe. Med orumenelimi listi sem zagledal »Partizanski dnevnik« Išt. 203 Iz dne 19. avgusta 1914. iN a prvi Strani sem zagledal značilen obraz tovariša Srebrniča z majhno bradico -alla Lenin Jn očali ina nosu, nad sliko ipa maslov: Zadnje potovanje tovariša iSrebmlča. Tovariš ILeopold Krese-Jošt 'je se, da sta me dva Slovenca zelo lepo sprejela, iko isem stopil skozi vrata. Prvo vprašanje je bilo, -ala sem Slovenec, Odgovoril sem pritrdilno in še pristavil, da sem s Krasa. Od vseh strani so silili vame in me vabili, .naj igrem iz .njimi. V veliki hali so mi vsi hoteli pomagati pri urejanju postelje. Prinesli so mi celo vode, da sem se lahko umll. Vprašanja, ali je zunaj kaj novega, kje sem bil zaprt, koliko nas je bilo itd., so kar deževala od vseh strani. Ker nisem nobenega poznal, sem bil z odgovori zelo kratek Jn skop. Iz govorjenja sem spoznal, da so Imed koniiniranci Slovenci dve skupini — komunisti in narodnjaki. Prvi in drugi so se potegovali zame, da bi se jim pridružil. 'S posebno vnemo so si to prizadevali drugi. TI so mi bili že vse pripravili za spanje dn me silili, naj grem z njimi na večerjo, Skoro bi me (bili iže odvlekli s seboj, ko sta se obroču, Sol me je obkoljeval, pridružila dva moža. Prvi mlad, visok Jože Srebrnič in močan, 'drugI že v letih, srednje postave, skoro popolnoma plešast. Nosil je osivelo bradico In velike brke. Imel je značilen ploščat nos. Izpod čela pa je gledalo dvoje majhnih, toda živih in prodornih oči. Vprašal me (je, kdo sem in od kod. Povedal sem mu kraj mojega doma, ime in priimek. Vprašal me je nadalje, če poznam » Koranu nekega mizarja, ki je 'bil več let v/Franciji, Povedal sem mu, da je to — moj oče..Nato se je predstavil — Jože Srebrnlč. Z mojim očetom, ki ga .pozna že dz časov, ko sta na Krasu bila med prvimi borci, ki iso organizirali delo Komunistične partije, je star znanec. Zadnjič ga je videl deta 1933 v zaporu v Gorici. Drugi tovariš se je predstavil za Franca Stoko dz Trsta. Ta mi je dejal: i»Fant, izdaj ipa se le odloči. Ali greš z nami, komunisti, ali s slovenskim! inarodnjaki. Menzo imamo ml svojo, oni pa tudi.« Pokazal je Izidorja Glgliča in Josipa Krašno. Naravno, da mi ni bilo težko izbrati in sem takoj vedel, da je moje mesto tam, (kjer je Srebrnlč. Narodnjaki so nato začeli napadati Stoko in Srebrniča in go-govoriti, da moram z njimi, ker so me prvii sprejeli. 'Spor je šel tako daleč, da je Clglič pograbil umivalno skledo z vodo lin jo zagnal v štolco. Kmalu bi bilo prišlo ,do fizičnega obračunavanja, pa je 'nekdo povedal, da prihaja (policijska patrulja. Nato so se hitro razkropili, jaz pa sem s Srebrničem in Jožefom Draščkom odšel na večerjo. Več dni potem sta bila ivedno v moji (bližini Drašček lin Miro Legiša. Kasneje — ko sem to tudi sam idelal — sem razumel, da cnovinca, ki je prišel v Iconfinacijo, vedno spremljajo od vodstva določeni tovariši in ga politično vzgajajo. Med koniiniranci so obstajale razne organizacije lin skupine. Najmočnejša je Ibila skupina komunistov. Tej so sledili anarhisti, socialisti, republikanci, slovenska nacionalistična skupina, »Gilisti« — pomeni Giustizia-libertil — pravica in svoboda, in še razni avan-turisti. Med zadnje je spadal Mar I o Magnl, kapetan artiljerije, ki je bil po iprvi (svetovni vojni v generalšta-bu D'Annunzija, ko de okupiral Reko s svojimi legionarjl, in štabni oficir pri Abd E1 IKrimu, ki je vodil puč v Afriki. Dalje so biLi na otoku tudi taki koniiniranci, ki so (buli nekoč dobri prijatelji M usso linija, in to v časih, ko je bil še socialist in urednik glasila stranke .»Avantl«. Bilo (je (drugi Idan po mojem prihodu ina otok, ko sta pred večernim »apelom« prišla k meni Srebrnič d.n Drašček dn me povabila na sprehod. Srebrnič Je želel kaj iveč zvedeti o mojem očetu, hkrati pa me je seznanjal z življenjem konfinirancev. Odgovarjajoč na njegova vprašanja, sem ga vikal. Srebrnič pa mi ije zelo prijazno ¡dejal, naj mu rečem kar ti. Ker pa nikakor misem mogel spregovoriti tistega ti, ime je prijel za roko in de-j al: »Poslušaj, Vrabec. Mi smo tukaj vsi tovariši, in iče smo tovariši, boš tudi meni rekel ti tovariš, ali pa ti tovariš Jože Srebrnič.« Nato se |je iprav od srca nasmejal. Vendar sem bil itlsti 'dan Se malo v zadregi. Drugi dan pa sem se privadil in ga itikal. I— o — Zgradbo, kjer smo-bili Ikonfiniranei, so začeli popravljati. 2e nekaj (mesecev prej so bili popravili najbolj .teman in vlažen del poslopja, ki smo ga imenovali »Manoiurija«. IV tistem prostoru so spali pokvarjeni poUtični koniiniranci. Ti so povsod vohunili in pozdravljali »alla romana« — po fašistično. V ,tisti del in iv že popravljene prostore .smo se vselili iml. V sobi sem bil Iskupaj z Medardom An-dcrlindjem !iz IModene, bivšim socialističnim poslancem Domenlcom Mar-cbiloro in 'še iz nekim tovarišem iz Bo-logne, mekaj mesecov Ipa tudi z Val-torjem Audlsljem, kasnejšim colonel-lom Valerijem, V sobi poleg naše pa so Iblli: Jože Srobrnič, Pdetro Scchia, M.irro Scoecimaro in Antonio Cicco-linl, vsi vodilni člani KPI. Navada je bila, Ida smo komunisti obiskovali drug drugega in se pogovarjali ali pa kaj ičita'li. Srebrnič. je bil Iprl vseh koniiniran-cj.h zelo priljubljen in cenjen tovariš. Kadar je kdo od mas dobil od doma paket, se ije okoli njega zbrala vsa skupina. Le redko kdaj se je zgodilo, da ne bi. bil zraven tudi Srebrnič, to pa posebno takrat, ko (je bilo v paketu kaj Islndkega. Vsi so vedeli, da je ,bll Srebrnič v irimskem parlamentu poslanec KPI za Julijsko krajino. Kadar je bilo v Rimu zasedanje .parlamenta, so Srebrniča najlaže našli v baru parlamenta, kjer se de gostil s sladkarijami. To sta nam večkrat pripovedovala tovariša Marchloro in Bondn, ki sta bila kot poslanca KPI v Rimu v isti degislaturi kot Srebrnič. Pa tudi Jože sam Je znal marsikaj zabavnega povedati, posebno kadar je bil dobre volje. Med 'drugim je rad povedal, kako je znai izkoristiti zlato poslansko medaljo. (V Rimu je vstopil v spalni vagon, se odpeljal do Milana un Turina in se ipo isti poti vračal v Rim in od tam v Trst. Ob talcih spominih si je v smehu ipogla-dil belo bradico in dejal; »Kaj pa sem hudiča hotel delati v Solkanui! Vožnje nisem plačal, lirano pa imalo ali nič.« Kadar pa je začel pripovedovati o irazpravah in polemiki, ki so jo v parlamentu vodili komunist', in fašisti, ga je bilo vredno poslušati. Po njegovem mnenju je bil za Mussollni-•jem najbolj sposoben in zagrizen fašist Roberto Farlnaeci. Vendar pa so se vsi fašistični poslanci bali polemizirati z Antonom Gramsoijem. Tudi Srebrnič sam se je besedno večkrat spopadel s fašisti in jim vsakokrat povedal, 'kar jim je šlo. S posebnim zadoščenjem si jih je privoščil takrat, ■■ 2ADN3K )>OTWiK?K TOVAHU i ■ SREBíCsiGÁ ; - • !>-". vr; - vv:': : ■ r • A .*-o> - ■<;•.•;••■ - ■■ • p \. ■ j... ' . j, .c;;."...'j;'.!;;; 1 a. ,v: -,.),:-. ..... :..-.,..- .. ....... i, << i .r-/, '" ''"* ' ' '".*' '•■*'' ........ '"' t- iii.iw* - f"".-;-?''- , .....i... ......,..,...... ... , ^Mtis i ;.<. «.Jr. i . .. . ______ ______ -v ^ U «...U«., H .. i.... .... MfT^i ~r ; - -. -. i- ' i * ^i.iMtft, ....: :'... .-'-.'.I .'. , ^..iii".,1.;* & ■ ~ •'.. . ... ... .... ■ ,. . -: : .), ,.. . ... - .; •N.:t ... i... ... ......... .. i. ,. ■' .-'.' J;., . : .t .. 1. ~ ... ........ ', . ;.. ... ':• .:. i1'. ;.... ..>'.. " :' ; -. i' •..' . .'..' ' ■-..''' j . . '.'• il;: ;, .... ','< iíusv'- ' ':-:< "■ ».. . ......... ... J. . ... . .. i,v ¡ v;'; - ■ - '.-'.'•. .-..¡ . ; ; ' .. ,'''j'-''""v,^ ■ i i. -L.,-,, . .......-- . ... ,. ........ . ... .. ... -,■...,>.. .,.,■... i. ... ; .. ............... ... ,, :.... .. .. ' ' '. . >..:., .... . .;. - . . . . ... A V •• ';v Á ko ije humoristični tednik »Cuk na pal'ci« objavil kainikaturo Mussollnija, kako seje svoje fašiste na rešetu. V času državljanske vojske v Španiji je ibila soba tovariša Srebrnika zvečer pa »apelu« vedno polna. To še posebno Itakrat, ko je prišel v sobo namesto Scoccimara Valter Audisio (danes znan pod imenom colonello Valerio, ki je ob koncu druge svetovne vojne ulovil in likvidiral Mus-solinija in njegovo priležnico Klaro Petaccijevo). Audisio je bil oficir in je na zemljevidu z rdečimi zastavicami zaznamoval fronto med rdečimi in črnimi. Kadar so zmagovali rdeči, je ,bilo v sobi veliko navdušenja.' Ze to naše navdušenje bi moralo vplivati, da bi bili še naprej zmagovali komandanti internacionalnih brigad, generali Miada, Pozas in Campesino. Konfiniranci smo lahko prejemali vseh vrst časopise. Prav .tako smo lahko pisali, vendar smo morali nositi zvezke vsakih štirinajst dni v • cenzuro. Po ilegalni poti smo dobivali politično ekonomijo, historični ma-teriallzem, Komunistični manifest in drugo. Da smo lahko prepisovali v zvezke to gradivo, smo Ise posluževali zvijač. Najprej smo prepisali cede strani citatov grških filozofov in zgodovinarjev, dalje nastanek zemlje, kaj je matorija, itd. Vmes pa smo prepisali Marxova in Engelsova dela. Razumljivo, Ida nismo navajali imen Mairx in Engels, temveč druga izmišljena imena. Tako cenzura ni prišla na sled, mi pa smo imeli .dovolj gradiva za študij. Po pripovedovanju in zapiskih tov. Vrabca — sestavil P. A. Ogarev (Konec prihodnjič) ODLOMKI IZ ZGODOVINE NOB V GORNJI BRANICI Že sredi novembra 1941 sta bila ranjena partizana Peter in Milko. Mati Kantetova, ki je delala za partizane od prvega srečanja 28. avgusta, ju je sprejela v oskrbo. Skrila ju je v posebno skrivališče na seniku in jima stregla. Skrivališče, ki bi mu lahko reldi prva partizanska bolnišnica, saj se je kasneje zateklo vanj več bolnih ali ranjenih partizanov, je bilo 'Urejeno med senom in steno senika. Vhod je ibil po lestvi iz shrambe za voz i(klonice) skozi dve kratki odmični deski, ki sta sloneli na dveh zaporednih gredah. Od časa do časa je skrivališče služilo tudi v druge partizanske namene in zanimivo je, da ga fašisti nikoli niso odkrili. Drugo zatočišče za bolne par-tiizaine je Ibilo ikasnaje urejeno v hiši Cirila Čehovina, po domače pni Rokcovih, pri Dolancih. Skrivališče je bilo urejeno pod Stopnicami. 'Tu ■se .je rveč mesecev zdravil Dušan Furlan iz Nabre-žine, ki je ibil ranjen kot komandant Partijske šoile v Cerknem. Po aretaciji hišnega gospodarja v decembru 1944. so se začele hišne preiskave in partizan Dušan se je preselil lk Antonu Stembergerju pri Cehovinih. Tudi tu je ibil bunker pod stopnicami. Kmalu po kapitulaciji Italije in sicer 20. Septembra ¡1943 ko V Gornji Branici organizirali partizansko bolnišnico nad vasjo Če-'hovini. Po domače pravijo kraju Gorjanšk. Bila je pod šotorom, v katerem so lahko ležali štirje bolniki. Kot 'bolničarke so bolnikom stregle Albina Cehovun, Dragica Trampuž in Ada Margherit. V začetku oktobra 1943, to je no prvi nemški ofenzivi je Krajevni odbor OF začel razmišljati o razširitvi bolnišnice, ki jo je bilo treba tudi preseliti. Dogovorili so se za Trampuževo hišo pretepanje s palicami . .. Dne 25. decembra jc šla vsa komanda, vseh 350 piporiiikov tovarne »Pra-ziflx«, kot vsako nedeljo, v veliko kopalnico glavnega taborišča na kopanje. Po končani kopeli, ko smo ko- rakali skozi glavna vrata taborišča nazaj, nas je prestregel Raportfuhrer Botscher in nam ukazal novo smer. Ne proti tovarni, temveč ob vodnem jarku na dvorišče krematorija . . . Obrazi vseh so pobledeli. Kaj bo zdaj? Streljanje ali plinska celica? Zaikaj? Na tiste tri tovariše smo že pozabili . . . Vodja taborišča, esesov-slci general Rupert, nas je že čakal. »Po deset ln deset v vrsto! Postavite m" *' •' i se ob zidu, desetina za desetino iu — držite gobce!« Torej — streljanje! Sele čez nekaj mlinut sem opazil v drugem kotu, nasproti nas, pripravljene vislice .. . Tri zanke, na debelo posute z ivjem, so se lesketale v jutranjem soncu 25, decembra 1944. lota. Se vedno nismo vedeli, komu so namenjene. Toda ne vem zakaj — prva misel, ki mi je šinila v glavo, ni bila »umrli bomo«, temveč, kako zoprno bo dati to zmrzlo zanko okoli vratu. Mraz me je stresel, ko sem pomislil na to. Tedaj so se odprla vrata v zidu zadaj za vislicami. Iz prostorov, kjer so esesovci dresirali svoje policijske pse, so privlekli samo v spodnje perilo oblečene in bose, z rokami zvezanimi na hrbtu, naše tri sotrpine — oba mlada Rusa in že priletnega Poljaka. Na obrazih, rokah in nogah so imeli podplutbe. Vsi trije hkrati so stopili na podstavek. Rusa sta si sama nataknila zanke, Poljaku jo je obesil okoli vratu kapo krema-torija, pripornik — kriminalec Emil . . . Onemeli smo. Oči vseh 350 jetnikov so prebadale zelenca IVeissa, iki je po naključju stal v prvi vrsti, prav pred obsojenci. Gledal je v tla. Verjeteno ni mislil, da bo imela nje-gor/a ovadba takšne strahotne posledice ... Vodja taborišča, general Rupert, je stopil z debelo gorjačo za obsojence in ukazal: »Spusti podstavek!« Toda preden se je zgodilo, sta mlada Rusa krlknila nam spodbudno in Okoli stoječim esesovcem navklju »Naj živi komunizem!« Debelo polen, s katerim ju Ije podivjani Rupert" udrihal po glavah, jima je zaprlo usta. . . — o — Koliko mučenikov so požrle krema-torijske peči 'koncentracijskega taborišča v Daehau! Nihče ne ve števila teh nesrečnikov, iki so itu končali svojo žalostno "pot gladovanja, umiranja zaradi itlifusa, poskusov na onalarič-nem in flegmonskem oddelku taboriščne bolnišnice itd. Njih število je moč le oceniti. Od 250.000 (jetnikov, kolikor jih je vstopilo v 12 letih skozi taboriščna vrata, jih je dočakalo osvoboditev le 33.000. Taboriščna .mrtvaška lista vsebuje sicer le okoli 70.000 imen oziroma številk. Toda .kam so izginili ostali? In Ikje so še .tisti tisoči, M iso (končali svoje življenje pred vrati .taborišča — v (plinski celici, na streliščih, na vešallh daehauskega krematorija? Teh ni nihče nikamor ivplsal, .ti niso dobili miti številk ... Noč dn idan je delovala ta naprava, ki je (pomenila poslednjo etapo taboriščnega življenja. Ko je postal stari (krematorij premajhen, so zgradili novega, dvakrat večjega. Toda konec 1914 že 'tudi ta ni mogel požreti stotin žrtev, 'ki so Ijih vsak dan dovažali vanj. Morali so jih pokopa vati v skupne grob ove. Niti dam niso mogli sproti skopati toliko, koliko je bilo mrllčev. Ob osvoboditvi, 21 aprila 1945. leta, je ležalo oš izbral dobre ter zanesljive ljudi, in če boste drug drugemu postali zaupni, bo dobro ... Pa lcaj bi tli pravil, saj gotovo vse to velš bolje kot jaz. — Moj gostitelj je spet utihnil; potlej je vprašal: — Rekli so mi, da si Spanec. — Sem. Ti kaj pomeni to? —- Mnogo; ampak . . . predstavljal sem si te nekako močnejšega; na, pa si manjši in tanjši od mene. — Pni mojem delu bi bilo nžpak, £e bi bil bolj debel in .zajeten — sem se zasmejal. Izza hiiše sem slišal pogovor. — No, je že tukaj. Takega vodnika Imaš, da mu ,daleč ni enakega. Ne oziraj se na njegova leta; v krajih, kjer bosta potovala, pozna vsako kozjo stezico. Mislil sem, da se bo prikazal izza IliSe Jcak krepak starec — takih je dosti v Baniji in. Biki — in sam ne vem zakaj sem at zaželel, da bi bdi ,to tisti Bičan, s katerim sem bil potoval, minulo noč. V hišo je stopila najprej ,žena s tisto kanglo, na katere dnu je bHo nekaj mleka, in s trinožnim stolcem; hudo sem se začudil, ko se je pojavil za njo dečko, ki ni mogol imoti več kot petnajst let. '— Si presenečen? — se je zasmejal gospodar. — Aimpak rekel sem ti, da se nikar ne oziraj na njegova leita. Boš videl, da je ta otrok več vreden kot dva odrasla. Dečko je imel na nogah nekakšne velike vojaške čevlje, oblečen pa je bil v suknjene hlače in v pisano bombažasto srajco. Glavo so mu pokrivali črni kodri, na obrazu zlasti še nad zgornjo ustnico, pa mu je poganjal puh. Lepi, mladostni o>raz se je raztegnil v prisrčen nasmeh. Podal sem mu roko, in glej, stisnil jo je krepko kot. pristen stari prijatelj, pa še stresel jo je. Spet sta se zableščali dve vrsti drobnih, kot sneg belih zob. — Zdravo, tovaniš — je veselo pozdravili z glasom, ki je močno muti-ral. — Poj deva? In ne da hi čakal na odgovor, je pograbil moj nabrtnik in si ga — čeprav sem ugovarjal — kakor za šalo vrgel na hrbet. Nato je stopil na dvorišče. — Vrstila se bova — je dejal veselo. — Obema bo v nadlego ... Pa zdravo, Bogdan! Zdravo, Jovanka! Poslovil sem se od gostiteljev in jo ubral za dečkom, ki je že hitel z dolgimi koraki proti gozdiču nad hišo. — Do mraka bova tam — me je sprejel s hnipavim glasom — tudi če ne greva' tako hitro, — In je zaidržal korake, kar je aôitno storil zaradi mene. — Mi poveš, kako ti je ime? — sem . ga vprašal čez nekaj časa. — Mille . .. Mile Ziža. Praivijo pa mi . . ., ampak bolje, da vam tega ne povem, grdo ime so st izmislili zame. — Zamahnil je z roko. — Vi imate nekakšen opravek v Drežnici, ne? —■ Nekaj takega, Ziža. Dečkova glava ,se je približala moji, in ko da preverja tajno, ki jo je čuval, je vprašal: — Boste pripravili ljudstvo na upor proti ustašem, Svabom in Italijanom? — Kapo si je potegnil s temena na oči in mlasknjil z jezikom. — Veste, tovariš, jaz bom takoj z vami. Tii naši tukajle pa — ko da se še ne nameravajo upreti. — Nil li zate malo prezgodaj, Ziža? — sem vprašal in toliko da niiisem objel tega bistrega, lepega dečka, ki je govoril bolj pametno kot mnogi odrasli. —' Kaj bi rekla tvoj oče in mati? Deček se je zresnil in bilo mi je žal, da sem tako hitro prekinil njegovo sanjarjenje. — Nikogar nimam, tovariš. Vsaj ožjega sorodstva nimam, daljno pa — ko da ni sorodstvo. — Polagoma so začele izginjati gube z njegovega, čela, ko mi je .še naprej pravil: — Očeta nisem nikoli poznal. Izgubil sem ga, ko sem bil še majhen: zadela ga je nesreča na planini, ko je sekal drevje. Mati je umrla pred sedmimi le- ti ., . za jetilko. Revica, dosti je pretrpela. — Vedoč da ml ni še vsega povedal, je nadaljeval; — Drugače smo iz Korduna, iz Perjaslce ... Po materini smrti so mi pomagali sosedje, posebno stric Bogdan, Njemu se imam tudi zahvaliti, da sem končal osnovno šolo . . . Veste, materi ni bilo do tega, da bi me poslala v šolo, saj je revloa komaj zaslužila za kruh in malo krompirja. Dečkova usoda me je globoko pre-sunila. V tej nesrečni Jugoslaviji je bilo še mnogo takih, ki so bili prepuščeni sami sebi oziroma na milost in nemilost svoji najbližji okolici', Ta deček je imel vsaj to srečo, da mu je pomagai človek, kakršen je bil Bogdan Mamula; a kaj bi bilo iz te čiste, nepokvarjene duše, da jo je dobil v roke kdo drug, ki se mu ne bi zdelo vredno razmišljati o moralnih problemih. — Stric — me je nenadoma vprašal dečko — ste vi član Partije? —• Sem, Ziža; zakaj to vprašuješ? — Zdaj vam lahko povem. Stric Bogdan je sekretar krajevnega komiteja. — Vem, dečko. Zato pa sem prišel k njemu. — Rekel je —. je zaupno nadaljeval — da bodo v kr.alkem tudi mene sprejeli . . . samo da še maio odrastem. — Si tega želiš Ziža? — Zelo, stric. — Zakaj pa? — I po tistih, ki se zbiraijo pri stricu Bogdanu, sodim, da so to sami poštenli in pametni ljudje. Objel sem ga in stisnil k sebi." Medtem ko se je trudil, da bi zadržal svoj razigrani korak ter ga prilagodil mojemu, sva prišla na razsežno goljavo visoko nad Gomirjem, od koder je držala ozka stezica nizdoi, proti cesti, ki se je belila v megllčasti svežini. (Iz V. knjige SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA. Izšlo v žepni knjigi Školjka založbe Mladinska knjiga. Zbral in priredil Ferdo Godina) a» »b«ai Odločil sem se, :da odidem na Goriško, ker se je približal čas, ko naj bi se isrečal z Oskarjem Itovačičem dn Albinom Kovačem. Spet sem sedel no, ikolo in ise odpeljal v Gorico. Na vsem Primorskem je vladala potrtost zaradi zloma Jugoslavije. Primorci so bili prepričani, da jih bo Jugoslavija osvobodila. Besede, da jugoslovanski narodi niso klonili, ampak da organizirajo odpor, so pri njih zelo dobro odmevale. Ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, so ma Primorskem pričakovali hiter 'konec vojne, v katerem bi bili (poraženi Nemčija lin Italija. Primorci o položaju v Jugoslaviji seveda niso imeli 'razčiščenih pojmov. Pri njih je bila vsa stvar nacionalno obarvana. Jasnih pojmov tudi jfiso imeli o ičetnilcih in partizanih. Te nejasne ideje so prinesli tja nekateri od .tistih Primorcev, ki so že pred vojno zbežali v Jugoslavijo in so se zdaj ob irazpadu Jugoslavije vračali na Primorsko. Nekateri so živeli v lagali, drugi .na pol ilegali. Del teh povratnikov pa Je prinesel s seboj tudi precej razčiščene pojme, nekateri izmed njih .tudi. pravo zrno odpora. To (so tbili tisti, ki so delali v stari Jugoslaviji iv naprednih društvih, posebno na Štajerskem. Primorci so bili .dojemljivi za te ideje. Pred ovaduhi, [ki so jih povečini poznali, so se iznali ivarovati, saj so živeli dvajset ,let. ipod .fašizmom. Se inekaj .moram reči. V 'Pivško— Brkinskem koncu je '"bila nacionalna smer pobarvana socialno, na Goriškem koncu ibolj klerikalno. Vendar kler itu ,ni mogel tako daleč, ikakor je šel ina 'Kranjskem, ker 'bi bil drugače ljudi izgubil. Ko sem iprlšel 'V Gorico, sem se moral javiti rv neki igostilni na robu mesta; pred njo naj bi rasla lipa. 'Gostilno sem našel, vprašal sem po Vi-žintinu in goslllntčarka ¡mi je rekla, da de v Renčali. 'Takoj sem se odpeljal v Renče. Vlžintina, ipri katerem naj bi bil že v Ljubljani 'dogovorjeni sestanek, sem našel doma, Vlžlntin je ibil izidarski mojster in naš človek, iPeljal rac Je k neki hiši v smeri proti Gradišču .in tu sem čakal Kovačiča in Kovača več .dni, V času, Iko sem ičakal na zvezo, eem Bel nekoč skozi Renče, in 'karabinjerji so me kar ob belem dnevu pri cerkci legitimirali. Pokazal «cm ponarejeno legitimacijo, ki oni jo je priskrbel Tone Tomšič v LJubljani. Bila je odlično ponarejena, saj so toili [karabinjerji zadovoljni z rajo in so me pustili v miru. Videl sem pa, .da postaja tudi tam vroče. Renče iso majhen kraj in v tistih nekaj 'dneh /me je poznal že vsak otrok. Sicer političnega dela zaradi konspiracije misem začenjal, ker je bil ta kraj 'dovorjen za zvezo, vendar ise 'mi je ipo tistih treh .dneh zazdelo, da ibi 'se moral umakniti. Pri Vižintinu sem pustil literaturo in se dogovoril % njim, da bodo Renče tudi v .prihodnje zveza. Rekel sem mu, da 'se bom ičez mesec dni spet vrnil, in res sem ob tem času iprišel k njemu, pa tudi takrat še nisem .dobil zveze s Itovačičem .in Kovačem. Tono Tomšič da je mladina pripravljena stopiti v akcijo. Takrat so mobilizirali letnik 1922 v Italijansko vojsko. Sploh da je prebivalstvo Primorske naklonjeno OF. Kakšnih večjih sprememb pa bi bilo .težko pričakovati prej, preden se me bi postavilo oboroženo jedro gibanja, da bi se Primorci naslonili nanj, ker iso po značaju mehki in čustveni. Zato sem Tomšiču predlagal, da bi se tu v tako imenovani Ljubljanski pokrajini sestavila oborožena skupina, ki naj bi šla ma Primorsko. Ko sva se ločila, mi je naročil, naj bom zvečer ob šesti uri pri čevljarju Lakncrju v Dravljah. Lakner je bil tudi član Komunistične partije. Pri njem sem dobil zvezo z Vesno Stra-ničevo, ta me je povezala z Mihom Marinkom, ki ga takrat še misem poznal. Sešla sva se za Prešernovim spomenikom, pri takratni kavarni »Prešeren«. Hodila sva ob Ljubljanici in Marinko mi ,je pripovedoval o posvetovanju v Bosni, s katerega se je vrnil. Orisal mi je, kako je zamišljena organizacija odpora. To mi je pozneje mnogo koristilo, ker vojaškega znanja še nisem imel. Vesna Straničeva me je povezala še z Beblerjem. Na sestanku sva govorila o tem, kaj storiti glede skupine, ki sem jo že prej predlagal Tomšiču. Dobil sem nalogo, naj grem na Mokre, tam zberem 25 ljudi in jili vzamem na Primorsko. Bebler mi je svetoval, naj uporabljam taktiko hitrih premikov. Italijansko vojsko je treba razoroževati. Dosti sva govorila o di-verzijskih akcijah proti motornim vozilom in vlakom. Glede vlakov sem izražal .pomisleke, ker ma ¡Primorskem nismo Imeli dinamita. Bebler je z zadovoljstvom poslušal moje poročilo o bojevitostl Primorcev. Mogoče je dobil boljši vtis, kakor je bilo v resnici, ker seni mu dejal, da je orožja dovolj v fašističnih domovih za predvojaško vzgojo. To orožje pa je bilo brez streliva, Beblor mi je dajal nasvete vojaškega značaja. Pripovedoval mi je o načinu borbe v Španiji. Cim več mi je pripovedoval o tem, tem bolj sem bil navdušen za akcije na Primorskem. Vendar sem bil zaskrbljen, kako bom vse te načrte izvedel, saj- še minirati nisem .znal. Tako sta mi oba, .prej Marinko in zdaj Bebler, dala napotke, ki so nam pozneje zelo koristili. Omeniti je treba, da Primorska' kljub dobrim ljudem nI bila tako lahek' teren, saj so tu dvajset let gospodarili Italijani, večjih gozdov pa na Primorskem ni bilo. Razen tega Je bila piokrajina preprežena z dobrimi cestami. (Iz knjige POMNIKI NAŠE REVOLUCIJE — Izdala založba Mladinska knjiga, opremljeno s številnimi fotografijami in dokumenti) Po Sklepu okrožnih komitejev vseh treh južnoprimorskih okrožij ,(1. V. 1943 na Slavniku) so ustanovili ciklostilno tehniko za južno Primorsko, ki naj ibi zalagala s tiskom vsa tri okrožja, Slovensko Istro, Brkine in Pivko. Tovariša, ki sta bila določena za organizacijo tehnike, sta že drugi dan odšla v skalno votlino nad Gabrovico, kjer je bil tedaj sedež okrožnega komiteja za Slovensko Istro. Terenci iz Gabrovice so pripravljali za tehniko bunker na gabrovških njivah na obronku Tinjana. Bunker, ki je ibil deloma že prej izkopan v iapornato zemljo, je" imel vhod ,z vrha skozi odprtino, na katero so poveznili velik kamen. Ves prostor, ki je meril 2-krat 2 m in je bil visok 1,60 m, so uredili 10. V. 1943. Vanj sta se preselila oba partizanska tehnika in si na petrolejskem kuhalniku kuhala hrano, ki so jima jo prinašali terenci, vodo pa sta dobivala ponoči iz bližnjega potočka. V začetku sta .imela povsem preurost razmnoževalni amarat, ki ga je izdelal domačin iz Rižane. -Ker nista mogla dobiti mrežice, sta našila na okvir kos obnošene ženske kombineže in 15. V. 1943 razmnožila svoj prvi tisk v 850 izvodih, kolikor je prenesla matrica na tem preprostem razmnoževalen. Vsi izdelki te tehnike so bili opremljeni z rdečo oetero-krako zvezdo, V kratkem sta .razmnožila Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico in nekaj razglasov. Tisk so raznašali terenci. Konec maja 1943 so otroci, ki so tam Okoli pasli, tehniko po naključju odkrili, ker so vzdignili kamen, .ki je pokrival vhod. Tekli so domov povedat očetu, ta pa je naznanil karabinjerjem. Vaški te-renec je še pravočasno obvestil tovariša v tehniki, da sta se umaknila. Tehnika sta poiskala varnejši prostor v prepadnem skalnatem terenu na južnem pobočju Tinjana, na rižanski strani. V ta bunker se je 10. VI. .1943 vselilo 5 tovarišev; začeli so razmnoževati literaturo na rotacijskem stroju, ki so ga medtem dobili po zvezah iz Trsta. V tehniko je prišel še domačin iz Stepanov, ki je opravljal kurirske posle, iz Vipavske pa je prišla še neka tovarišica, tako da se je delo v tehniki precej povečalo, saj so z novim rotacijskim strojem lahko razmnožili svoje tiske v 1200 do 1500 izvodih in oskrbovali z literaturo poleg Slovenske Istre 'še Brkine, Pivko, Kras in Trst. Razmnoževali so Slovenskega poročevalca, Kmečki glas, Ljudsko pravico in razne brošure. Tehnika je delala .tu -do kapitulacije Italije, ko se je preselila najprej nad vas Osp, kasneje pa v vas, kjer se je i7. iIX. 1943 preimenovala iz okrožne tehnike za južno Primorsko v tehniko »Snežnik«, ki je v poletju 1944 dobila šifro F-35. V Gabrovioi je sedaj imuzej tiska v obnovljenih prostorih nekdanje tehnike »Snežnik«, ki ga >je uredil okrajni muzej v Kopru. flMÉÉÂiîi VIHARNI ČASI mi. knjiga. Izdal zavod Borec. iMedtem ko sta Iprvi dve knjigi viharnih .časov obsegali na.tisk najlepših radijskih oddaj »Se pomnite tovariši«, je .založba posvetila tretjo knjigo ¡desetletnici 'revije Boa-ec. Iz desetih 'letnikov revije je /Izbral urednik najlepše ipr.ispevke ¡raznih avtorjev. Delo je uredil |Frarice Šušteršič, MARIJA VOGRIC Odlomek iz še neobjavljenega romana »Rdeči madeži«, ki bo izšel pri založbi Lipa v Kopru Blekarjova kmetija je visela ob vznožju brega na severni strani Bevkovega vrha, zato od tu ni bilo mogoče videti, kaj se dogaja na nekaj kilometrov oddaljeni Kinkovi iravani pod Cefarinovo hišo. Razločno se je slišalo lo streljanje, ki se je -stopnjevalo od minute do minute. »Pustite delo In umaknite se iv hišo!« je zaklicala Milena najetim ple-vicam, >ki so bile očistile plevela že lep kos korenja ma njivi pod kozolcem. Dekleta si niso dala dvakrat reči. Z motikamii v rokah so se pognale na obronek in vse upehane [prigrmele v liišo. . Milena ni imela nikjer obstanka. Nekajkrat je stopila na prag glavnih vrat in opazovala okolico, prepričana, da bo zdaj zdaj ugledala ¡Nemce. Prikazali so se okrog osme ure. Najprej je na kolovozu, ki je nekaj sto metrov nad hišo peljal proti Tratnikov! kmetiji, zaslišala tujo govorico. Nem-Nemci, jo je streslo. Ze je upala, da se kolona, ki jo je razločno videla skozi drevje, ne Do zmenila za njeno domačijo. Tedaj ipa je liz grmovja za hlevom kakor iz tal zraslo pet Nemcev. Videla Je |5e, ikako so se z znamenji nekaj dogovarjali z ostalimi na kolovozu in se potem namerili proti hiši. Ni jih .čakala. »Tu so!« je vrgla med (dekleta, ki so zelene od strahu sedele v izbi Se preden so prišle k sebi, so se Nemci znašli sredi njih. »Pet minut časa imate,« jih je ust-aš mrzlo preletel. »Ko bodo pretekle, bomo vse požgali.« Gospodinja je s tresočimi se rokami potegnila iz omare pismo, v katerem ji je italijansko poveljstvo sporočalo, da Je njen mož pogrešan. Pomolila ga je ustašu: »Poglejte! Gospodarja imamo v italijanski vojski, če je sploh Se živ, vi nam boste pa hišo zažgali.« Vojak je niti ni poslušal do konca. Udaril je po pariju, da Ji je odletel iz rok. Tedaj je planila k njemu Mi-lenina sestra Julka in ga rotila, naj nikar ne uresniči grožnje. ' Milena Jo Je potegnila nazaj: »Pusti, Julka! Dobro bo, če (bomo danes vsi ostali živi.« Hitro je bila namreč sprevidela, da je vsaka beseda zaman. Pomignila je dekletom: »Pomagajte, da čimveč rešimo!« ©feisik na p® I ©slapih! (Nadaljevanje in konec) »Le kaj si bo mislil o nas,« se je zahihitala Metka. »Naštela mu jih je kar za cel regiment.« »Stab je v seniku. Najbolje bo, da se kar tam najprej oglasite,« stražar zdaj nI bil nič več uraden. Ga je hudo mikalo, da bi še sam stopil za njimi. Ne samo zaradi polnih košev, pod katerimi so se jim šibila kolena. So bila dekleta že sama po sebi dovolj privlačna. Iz kolovoza so jo na celo mahnile čez senožet proti seniku. Sren jih je držal na površju, le noge so morale postavljati postrani, da jih nI kar spotoma odneslo po čistini v grapo. V štabu so zazijali od presenečenja. Takšne pa še ne! Sredi noči, na nosu Nemcem jo primahajo z zvrhanimi koši dobrot, da se ti kar sline pocede po bradi. »Fantje, obisk imamo!« je završalo po senožeti. Premražene postave so se luščile iz grmovja in se, loveč ravnotežje na strmini, opotekale proti seniku. »Kaj je, kaj je?« so začudeni spraševali tisti, tel eo (bili ipo izmeni na položajih zadremali v dišečem senu pod slamnato streho senika. Našle so se roke in se sklenile v tesnem objemu. »Srečno Novo leto, tovariši! Da bi nam končno prineslo svobodo,« so šepetala usta in govorila srca. V očeh so zablestele solze. Nihče se jih ni sramoval. V njih umita srca so postala mehka kot vosek, pripravljena, da iz njih zgneteš vse najboljše in najlepše. Novega človeka, človeka jutrišnjega dne. Bitje, ki ne bo več prisiljeno ubijati samo zato, ker bi rado živelo kot človek. Petnajst kilometrov vstran je v bunkerjih, zakopana v težko železje, prežala nanje smrt. Oni pa so sedeli na senu, žvečili suhe hruške in se — zaviti v mrzle plahte — pogovarjali o svobodi. NI in ni hotelo zmanjkati besed. Borci so pozabili, da že nekaj noči niso pošteno zatisnili oči. Bilo je tako prijetno kramljati z dekleti, ki so znale vsako stvar obrniti na šalo. Smejati se do solz !pa je pomenilo toliko kot počiti in .potolažiti vedno lačne želodce ter si tako nabrati novih življenjskih sokov. Zunaj so pod snežnimi pregrinjali šepetale smreke. Od časa do časa so si otresle krila dn brezskrbno klepetale dalje. Med njimi so otožno molčali hrasti ln stegovali proti zvezdam prazne rogovile, ob katere se niti veter ni hotel obregniti, Rdečkasti sij na vzhodu je naznanil, da se obisku bliža kraj. Hitro so se poslovile. »Se enkrat hvala, ker ste se spomnile na nas,« so jim z vseh strani klicali iz zaklonov borei, ko so se s praznimi koši vračale mimo njih. »Pazite nase. Ne bi rade.vse življenje ostale tete,« so dekleta hotela v smehu utopiti bolečino slovesa,' a so si skrivaj brisale solze. Nad obronkom so za trenutek počile, S pogledi so iskale mesta, kjer so slutile borce, ki so zakopani v sneg bdeli nad cesto v grapi, pripravljeni, da vsak trenutek užgejo po sovražniku. »Dekleta, lepo je bilo!« je vzdihmla Metka. Niso jI odgovorile, kot bi se bale, da z besedami zmanjšajo pra-zničnost in Ipreženejo tiho srečo, ki' so jo ves večer čutile v sebi. Jutri bodo lz nje črpale novtih moči. Za borbo. Trdo, neizprosno borbo. Najprej so |iz (hišo povlekle pod hruško stroj, 'nato iz veže se čistilnik. J ulita ¡ln Milena sta skušali rešiti čimveč oblek in posteljnine. Zgoraj v čumnati je bita (gospodinja že pred dnevi pripravila polno skrinjo oblek in rpcrila. Toda Nemci — v tem času so se k hiši usuli še vsi ostali — so stikali .po vseh sobah in Iskali plen. Odkrili so skrinjo in jo popolnoma izropall. Na tleh je ležalo le nekaj moških in drugih oblek. Julka je trgala Nemcem iz rok nove odeje, da bi jih spravila na varno. Ni imela posebnega uspeha. Eden jI je odejo (pustil, .drugi že (po nekaj korakih spet odvzel. Vojaki so lakotno vlačili na kup tudi razna živila. Jajca so nalagali kar v rjuho. V veži ije (ostalo le nekaj v.reč presušenega mesa. prav tisto jutro jih je Milena zaradi peke kruha potegnila iz pepelnjaka. Nemci so ves čas hodili mimo s pepelom posutih vreč in brcali vanje. K sreči niso opazili, (kaj je v njih in so jih pustili pri miru. Preteklo je nekaj minut, polnih tekanja, prerivanja in strahu. Tega je bilo največ. Laliko bi ga otipal z rokami. »Gori!« je zdajci nekdo predirljivo zakričal zunaj. Milena se je nagnila skozi okno. »Gori,« je Sepetaje ponovila. Čutila je, kako so ji noge postale težke kot klada. Rdeči zublji so razigrano poplesavali po slamnati strehi nad skednjem, se širili na vse strani in dvigali v zrak z drobci slame pomešane iskre. Prva znamenja bližajočega se razdejanja so prebudila v njej nove moči. Pognala se ije v družinsko sobo in skozi okno začela metati v klanec vse, kar jI je prišlo pod roke. Ne, vsega ne boste uničili, hudiči, se je V .mislih .prepirala z vojaki. Nalc, ne pustim vam teptati svojih žuljev. Deset let življenja v teh grivah. In takšnega življenja! Se psu ga ne bi privoščila. Dan za dnem si je trgala od ust. Pet let se je sama ubijala z nedoraslima otrokoma, mož pa je brez-koristno zapravljal svoja najboljša leta na tujih frontah, .če ne bi bilo dobrih ljudi, (ki so ji pomagali, bi morala kmetiji že zdavnaj obrniti hrbet. Zdaj pa ti pride, golazen ušiva in meni nič tebi nič vtakne plame-nico v streho. Kot furija se je podila po sobi, da ji je sapa pohajala. Tako jo je našel visok, svetlolas Nemec, ki o"e bil maloprej kar z brega podtaknil ogenj v streho nad hlevom. Ogledal se je okrog sebe, nato pa potegnil predal iz nočne omarice. Med papirje je vtaknil gorečo vžigalico, še preden se je ogenj dobro razživel, je Milena pogumno vrgla nanj odejo in ga udu-šila. Nemec je besno zakričal nanjo in ji primazal klofuto, da se je kar opotekla. Pograbil je slamarico na otroški postelji In jo z nožem razparal, da se je zdrobljena slama usula po podu. Nič več ni mislila, da bi ga lahko zaustavila. Zapustila je gorečo sobo šele, ko .jo je začel dušlti dim, ki se je prihuljeno plazil pri tleh in se brez naglice valil skozi okno. V hlevu so Izidor, Rudi in Mirko — vsi trije hlapci — (odklepali živino, ki je splašena rítala sem ln tja, da so ji komaj mogli blizu. Izpred hlevskih vrat so Nemci razjarjeno kričali nanje, naj se umaknejo iz hleva, sicer ■bodo vse postreljali. Toda hlapci so videli pred seboj samo uboge živaljo Zenice so se jim širile od strahu za-Tadi nevarnosti, ki so jo vohale v zraku in niti bližina ljudi jih nI mogla več pomiriti. Ven, na prostost, so moledovale njihove krvavo pod-pluto (oči. Potom, ko so hlapce zgrda pregnali, ne da bi ti utegnili spraviti na varno vse govedo, so Nemci iz hleva pripeljali oba konja. Izidor, po naTavd nekoliko omejen, je prvi opazil, kaj nameravajo. »Kkkonje bbodo odppeljali s seboj!« je bolj kot sicer s težavo izjecljal Mileni in tekel v klet. Iz nje se je vrnil s .pollitrsko steklenico mošta. Odhitel je k Nemcu, ki je držal konja, mu ponudil mošt in zaprosil: »Pppustite kkkonje. S čim bomo pa dddelali.« Nemec ga Je strupeno pogledal, pograbil steklenico in mu jo zabrisal v obraz. Crepinje so se razletele na vse strani. Izidor ije nebogljeno obstal pred vojakom. Roke so mu nemočno visele ob telesu, oči pa so bile polne nemega začudenja. Cez poraščeno lice mu je Iz številnih ran curljala kri. Odpeljali so ga k hiši in ga postavili k drugima .dvema hlapcema pod ikap. Čeprav so tudi ženskam Nemci prepovedali reševati dalje, so se le-te vedno znova vračale v hišo ln trgale iz ognjenih objemov kose pohištva in druge vrednejše predmete. 'Ker besedo niso zalegle, je eden izmed vojakov skozi okno zagnal v izbo bombo. V tistem trenutku je bila v hiši samo gospodinja. Oglušujoč tresk jo je presenetil v kuhinji. Bleda kot zid se je pobrala ven. Tu so jo prestregle dekleta, tudi same na smrt preplašene, saj niso več upale, da je Milena ostala pri življenju. Do zadnjega trenutka Milena ni verjela, da mislijo Nemoi res odpeljati s seboj hlapce. Ko so jih, 'obkoljene od bajonetov, pripeljali mimo nje, jo je v prsih kar speklo. Tega se Je ves čas najbolj bala. Da niti ljudem ne (bodo prizanesli. »Drži se Mirka!« je v naglici naročila Izidorjij, ki se ji je izmed vseh treh najbolj smilil. Pogledal Jo je prestrašeno kot otrok in prikimal. Dolgo je zrla za njimi. Niti kruha jim nisem mogla dati na pot, ji je bilo težko pri srcu. Poslednji hleb je bila ■prejšnji večer kar skozi kuhinjsko okno stisnila partizanski patroli, ki se je sestradana vračala v bataljon. Vse je Izgledalo, da so Nemci pozabili na kozolec, čeprav je bil od hiše oddaljen le slabih dvajset korakov. Ko je kolona vojakov krenila mimo njega po kolovozu nazaj na cesto, je nekdo kot slučajno vtaknil goreče poleno med s slamo obložene late. V nekaj sekundah je bil kozolec v plamenih. Pod streho so cvrčale kot poper suhe deske. Odred nemških vojakov je z jetniki prispel na položen voznik in zavil proti Tratniku. Rudija so gnali na čelu, ostala dva nekje v sredini kolone. Izidor ni pozabil besed, ki mu jih jo ob slovesu dejala gospodinja. Mirka niti za trenutek ni izpustil izpred oči. Po bregu mu je sledil tik za petami, ob prihodu ina kolovoz pa sta zakorakala vštric. Mirka, komaj sedemnajst let starega fanta, vsa stvar ni posebno skrbela. Morda jih hočejo samo zastrašitl, je bil skoraj prepričan. Prav gotovo jih bodo kmalu izpustili, Kaj pa naj bi počeli z njimi. Napravili jim pa tudi nič niso. Ce bi našli pri njili orožje, potem bi jim seveda bolj trda predla. Tako pa . . . Eh, kar bo pa bo, si ni hotel preveč razbijati glave. Začelo se je nenadoma, kot bi strela z jasnega neba treščila mednje. Izidor je zaječal in se opotekel pod voznik. Milko je najprej pomislil, da se je tovariš spotaknil. Zagrabil ga je za rokav in ga potegnil na pot. Tedaj pa je vojak za njim dvignil kopito ln z vso silo treščil po njegovi roki. Mirko je stisnil zobe in zadržal krik. Do komolca roke sploh ni čutil, kakor da bi ne bila več njegova. Svinje, mu je skoraj ušlo. Bolj zaradi Izidorja kot njega samega. Ze po nekaj korakih so se spet spravili nad prijatelja. Nekdo ga je z odprtim bajonetom zbodel v hrbet. Izidor ni utegnil niti zatuliti, ko so ga začeli z vseh strani obdelovati s kopiti. Kot žogo so ga premetavali sem in tja po kolovozu, ga zbadali z noži in bajoneti. Skraja se je skušal ubraniti udarcem, a jih je s tem z .10. strani) Dva vojaka sta stopila k Rudiju. Hlapec ju je prestrašeno pogledal in se potem ozt! po svojih tovariših. Ve, da bomo morali vsi umreti, Mirko ni dvomil. Gotovo bi se tudi Rudi laže poslavljal, če bi nad pokrajino ležala megla in bi se izpod oblačnega neba cedU dež. Tako pa mu Je hudo zaradi razkošja sončnih žarkov, ki jih je vsa jasa polna. Mirko je videl, kako sta vojaka položila Rudiju v usta nekaj kock kr-zita. Nato sta se umaknila par korakov nazaj. V rokah enega izmed njiju Je zagorela vrvica, speljana do Rudi-jevih ust. V jetnikovih očeh je zagorel blazen strah. Mirku so se zaši-foile noge. Trdo je zamižal. Posvetilo I se je in zagrcnelo. Drobci krzita so u prasnili v obraz. Odprl je oči in ozl dim videl Rudija, kako je za-■ilil z rokami In omahnil v travo. Krohot je napolnil jaso, da je pogasimo odmevalo med skalovjem. Ku-dljevo telo se je še zvijalo v smrtnih Jcrčih, ko so bolj na sredino ravnice potisnili Izidorja. Trgal se jim je iz rok in silil k Mirku, kakor da bi pri njem iskal zavetja. Od grozo bo popolnoma zblaznel, če ga takoj ne po-jkončajo, je čutil Mirko. Rudljeva mučitelja sta zdaj prijela vsak z ene strani Izidorja za roke v zapestju in mu Jih zvila na hrbtu. Potem je k njemu stopil tretji, V ■desnici se mu je zabliskal nož. »Neee!« je zastopal Izidor in skušal Iztrgati roke, da bi si zakril oči. Vojaka za njim nista popustila. Zaklali ga bodo, je pomislil Mirko. Na čelo mu je stopil mrzel pot, v glavi pa se mu je delala megla. Počasi je klavec približeval nož Izidorjevemu obrazu. Rezilo so Je svetlikalo v soncu. Izidor je izbuljil oči Sn že na robu blaznosti začel umikati glavo. Nemca za njim sta ga z-eno roko zagrabila za vrat in mu ga stisnila v trdne klešče. Z živalsko strastjo je tretji porinil hlapcu ost noža od spodaj navzgor v desno oko. Izidor Je zarjovel, da je šlo skozi •ušesa. Ko Je iztaknjeno oko kot steklena kroglica zletelo na tla, so ga *" ojakl izpustili. Zgrudil se jc na ko-na in z rokami grabil za desno votlino, ki Je prazna strmela v svet. Po licu mu je polzel krvavkastobel Izcedek in kapljal v travo. Mirko je začutil takšno slabost, da ee je lo s skrajnim naporom volje vem delu v partizanih bi ibilo prav tako treba še zbrati. Dejstvo je, da je zaradi s-voje -prekaljene življenjske preteklosti bil tudi v vrstah borcev NOB viden funkcionar. Zal pa mu je nit življenja pretrgala sovražna krogla. Kot predavatelj v partijski šoli v 1 Cerknem je padel skupaj s tečajniki dne 27. januarja 1944, ko so Nemci po zaslugi izdajalca -zahrbtno vpadli v Cerkno. Naj bodo tudi zgornji čeprav le skopi podatki v letošnjem jubilejnem letu naše revolucije skromen spomin enemu izmed njenih začetnikov in nosilcev. -nb Razglednica na gornji sliki je 'bila domač proizvod naših španskih borcev ob zaključku drugega leta konfinacije v francoskih taboriščih. Na pozdrave, ki jih ije na drugi strani poslal ob .tej priložnosti svojcem tudi Matija Gržina, so se podpisali mnogi vidni 'udeleženci španske revolucije. Med mjiml so imena kot Veljko Kovačevič, Ljubo Kneževič, Ivan Lenac, Males Bače, Petar Drap-šin, Cedo Kapor, Nikola Car, 'Franc Rozman ln številni drugi IZ ŽIVLJENJA IN DELA PRIMORSKIH KURIRJEV Obstoj in uničenje relejne kurirske postaje TV P-6 obdržal na nogah. Nekaj sekund so mu želodec trgali neznosni krči in le malo je manjkalo, da ni vsega izbruhal. O, prekleti, stokrat prekleti, je šepetal. Izidor ni več tulil. Iz grla se mu je izvijalo samo še hropenje, ki je postajalo vse tišje in tišje. Po levem licu pa so si druga drugi sledile debele solze. Povsem je utihnil, ko mu je strel iz raketne pištole razklal glavo. Zdaj je vrsta na meni, se je zavedel Mirko.. V glavi so mu misli spet postalo jasne. Bil je miren, kot da ne gre zanj. Najbrž zato, je mislil, ker sem že dvakrat umrl. In kakšne smrti! Zanj si bodo težko lzmisili kaj hujšega. Zdaj ni bil več mlad fant, ki se je znal smejati' celo za prazen nič. Bil je starec, pripravljen na smrt. Bolje je tako, ni bil žalosten. V tej uri Je videl preveč, da bi bil lahko v življenju srečen, čeprav bi ga vrnili vanj. Ce bi mu kdo prej pripovedoval, da lahko človek tako počne s človekom, bi ga bil usekal v obTaz. Bolje, da ne ostane živ. Vse življenje bi moral nositi v sebi željo, da maščuje Rudija in Izidorja, Da ubija. Ubija zveri, ki jim je narava sebi v zasmeh dala človeško podobo Mirka kdo vo zakaj niso več mučili. Prav od blizu so mu s pištolo prestre-lili čelo. In vendar je bila njegova smrt najstrašnejša, ker je moral trikrat umreti. Vse jutro, takoj po odhodu Nemcev, so pri Blekarju hodili lz kuhinje — ta se edina ni bila sesula — pred hišo in poslušali krike, _kl so se z vrh hriba prebijali do njih. Vendar niso resno pomislili na hlapce, saj je bilo večkrat slišati tako, kot bi v planini jokal! otroci. Ze pozno popoldne so jim od Tratnika sporočili, da ležijo na Plehu trupla vseh treh hlapcev. Preden so (jih odpeljali na bližnje pokopališče, se Je Milena odpravila na Plehe, da bi se od njih poslovila. Se v smrti sta ostala skupaj, Jo Je globoko pretreslo, ko je v smrečju pod cesto drugo ob drugem zagledala trupli Izidorja in Mirka. Nekoliko vstran Jo ležal Rudi. Nemci so ta dan pustili za seboj šo dve žrtvi. Tratnikovega lilapca — pobili so ga kar v hlevu — ln partizana, ki bo ga ujeli nekje v bližini. Relejna postaja TV P-C,~kurirji smo jo i-menova-li Ika-r karavla 'P-6, je bila ustanovljena na Silvestrovo leta 1942 v Zaiklavžah cv gozdu ¡med Mrzlo irupo in iCekovnikom. 'Pobudo za [njeno ustanovitev ista dala (dr. Aleš Bebler in inarodni heroj [Mirko Bračič. Vzdrževala .naj -bi Ikuri-rsko Kvezo 6 karav-lo iP-5, lici je (bila v gozdu v Zadlogu pri Ornem ivrhu lin (karavlo tP-7, [ki je imela svoj sedež na Vrših tpri Cepo-vanu. Karavlo so postavili Viktor Carl-Jurko, doma iz Gornje Tribuše lin jI je 'bil dodeljen kot (komandant; Ivan-Ja.n Kokošairjev iz Cekovnlka in Ja-kob-Vojko Ve&lkonja, doma liz Ko-nomlja. V januarju fin februarju leta 1943 je :bila izpopolnjena imreža relejnih (postaj ipreko Banške planote na Tolminsko in celo v .Slovens-ko Benečijo. S 'sosednjimi fcaravla-mi so Iku-rirjii vzdrževali ¡zveze idvakrat ina teden, kasneje ipa 'vsak dan. V ¡mesecu januarju ije ¡dobila karavla naslednje tovamiáe: Franca Rejca-Kuharja iz Gor. Tribuše, Oskarja Žigmonta-Ga-šperja liz Vogerskega pri Gorici, Ka-ratinovega Toneta liz Oblakovega vrha, Mirka Ličarja-Gortana iz Gornje Tribuše lin Janka Hribarja-Iztoka iz Vojskega. Od Imarca do 9. XX. sem bil komandir jaz. Komandir iJurko in ku-nir Jan ista Ibfida premeščena iv operativno -enoto. Na karavl-i nas Je ostalo šest ¡tovarišev; Itod smo ostalo vse do zloma Italije, irazen .Gortana, ki 'je pade! v juliju -1943 ipri prehodu Idrijce Iv Beli, ko je Sel ina zvezo s kurirji karavie p-5. t Taborišče Ismo mapravili iz lesa, streho smo pokrili s smrekovim lubjem, ležišča pa smo uredili (iz ¡smrekovih vej. 'Da bi nas ne izdal dilm, smo skopali od ognjišča tv baraki 30 metrov idolg rov, Ipo katerem se je dim [izgubljal, v.rh tega pa smo drva tudi olupili in dobro (posušili, preden smo 'jih položili iv ogenj. > Živeli smo kot polhi. Ponoči smo hodili na kurirske izveze in nabavljali iirano, podnevi smo pa kuhali, jedli in spali ter 'se pripravljali za naslednjo noč. Talko smo živeli vse do -marca 1943, 'ko je prišla četa Italijanskih ivojakov liz postojanke ina Vedskem in zažgala -kmetu v Zaklavžah gospodairsko ¡poslopje. Kmetija je stala Isredi 'gozda ina samem. Tod smo dobivali hrano tin razna obvestila s terena na Vojskem, Čekovniku lin celo ilz (Idrije o (premikih sovražnikov. Bila je zavedna partizanska družina Sn [njihova hiša je ibila na Vojskem prva ipožgana. (Nekaj Idni zatem smo se preselili (kurirji v bližino Mrzle ¡ruipe fblizu izvira Idrijce. (Postaivlli smo -pravo Igozdno 'hišico, Ikii ise tJe od prejšnje -razlikovala po tem, da smo postavili kuhinjo ločeno; bila je kakih sto metrov ¡proč od ibarake. To nam je narekovala previdnost." Na karavli nas je ibilo -vedno ipet ali šest kurinjev, talil smo vedno (zaposleni in zaradi itega Inismo postavljali straž. Ce bi nas ¡sovražnik izsledil, bi ga prav gotovo ¡privabil duh in zato bi najprej naletel na kuhinjo. Tedaj pa bi imeli ostali ¡ravno dovolj -časa, da bi ¡pobegnili. -Potrebna je bila najstrožja konspiraoija. Za karavlo ni vedel razen nas nihče, -tudi funkcionarji, ki so potovali po službenih dolžnostih liz glavnega štaba preko TV stanie, so imora-li imeti posebno dovoljenje glavnega štaba ¡NOV lin POS. Poleti leta 1943 tod okrog ml bilo partizanskih enot. Gregorčičeva in G-radndkova brigada eta takoj po ustanovitvi odšli iv -Slovensko Benečijo, v Trnovskem gozdu se je zadrževal le drugi bataljon Južnoprimorskega odreda. Kljub temu so Italijani ta teren budno nadzorovali. V zgodnji pomladi fleta 11943 iso -ustanovili ¡močni vojaški postojanki iia -Vojskem dm v Gornji TribuSi. V Gornjo Tribušo so vsak idrugi dan is kamionom dovažali hrano in -drugo blago. 'O tem smo obvestili drugi 'bataljon Južnoprimorskega odreda. Na-pra-vlll bo načrt, da tovornjak (napadejo Um zaplenijo hrano. 22. junija zvečer je prišla k nam skupina IG dobro oboroženih ¡boreov. Skupaj z njimi smo postavili ponoči zasedo. Doživeli pa smo presenečenje. Namesto hrane je bilo na kamionu 19 (pollalstov Nucleve enote, (ki je bila posebno izvežbana za lov na partizane. ¡Oboroženi 60 talil z avtomatskim orožjem. V Bpopadu jih (je padlo 17, -le -dvema je uspelo pobegniti v Idrijo. Mi smo bili Ibrez izgub, miti ranjenca nismo imeli. Kamion smo uničili. Po Ikončani akciji so Iboroi 'drugega bataljona pohiteli v svojo enoto, ikurinjii ipa smo ostali nič hudega sluteč ina istem ¡kraju. Ze naslednjega dne smo zvedeli, ida so bili likvidirani policisti namenjeni v Mrzlo rupo in v 'Vojsko, da 'bi napravili pri nekaterih družinah preiskave lin da bi odpeljali zaradi sodelovanja lz (NOV več ljudi v internacijo. Svoj namen so kmalu dosegli. Na Vojsko, Čekovnik in Mrzlo ¡rapo so ^koncentrirali veliko 'Število vojaštva iz raznih postojank ¡na Primorskem in 'celo iz Gorice in Trata. Tretjega dne je vse potihnilo in ¡prepričani smo bili, da so se vrnili ¡v postojanke. Napravili smo ■razpored ¡ter odšli na zvezo s sosednjimi 'karavlami in po hrano. Vojko in Iztok sta odšla ena javko s komandirji karavie P-5, Kartinov Tone je odšel v Gornjo Kanomljo po hrano, -midva z Gašperjem pa sva odšla v Gornjo Tribušo na zvezo s karavlo P-7. Odpotovali smo vsi -hkrati, itako da je ostalo -taborišče povsem prazno. Vojko, Iztok -in Tone so ,bili spotoma napadeni, vendar jim rje uspelo pobegniti. Vrnili bo se v karavlo, kjer je vsak vzel svojo ¡prtljago; še istega večera so šli čez Mrzlo rupo v Gornjo -Tribušo. 'Z Gašperjem nisva o ¡tem nič -vedela, zato sva se v ¡mraku vračala v karavlo. Brez skrbi sva legla in zaspala. Zjutraj bi se morali vrniti tudi ostali kunirji, vendar ni bilo nikogar. Nad ¡tem sva malce ostrmela, vendar sva skuhala polento- za vse. Preko dneva sva opravila še druga dela in pripravila drva. Ko se je večerilo, sva pojedla preostalo polento in se pripravljala za odhod na zvezo. Kuhinja je bila tned skalami in pokrita s smrekovim lubjem, tako da se ivanj-o ni ¡dobro slišalo, če se ji je kdo približeval. Mahoma sva zaslišala v bližini govorico. Nekdo je rekel: »Guarda, guarda, che cosa c'é da?« Presenečena sva zgrabila puške in skočila iz -kuhinje. Zagledala sva kolono Italijanov, ki Bo Be približevali kuhinji. Spogledala sva se ln planila v nasprotno smer. Opazili so naju ln (začeli streljati. Tekla sva ipo gozdu in skoraj trčila Iv drugo skupino Italijanov, ki so zemljišče preiskovali s psi. Kazalo je, da nama je odbi-la -zadnja ura. Spustila sva se skozi grmovje na-vzdol in pri Klav-žah (naletela ¡na italijansko zasedo. Na srečo sva jo opazila in se umaknila na teren, ki so ga -bili Italijani že pregledali. 'Srečno sva luSla. Bila sva na nasprotnem bregu nad Krekavšami in opazovala gorečo karavlo. V karavli sem na ležišču med smrečjem pustil bombo in sem pričakoval, da bo zdaj zdaj eksplodirala in napravila med njimi zmedo. Kasneje smo zvedeli, da so bombo našli in jo prinesli v Idrijo. Naslednjega dne sva se z Gašperjem sestala z ostalimi kurirji v Gornji Tribuši. Zvedela sva za dokaj čudno naključje. Ko so bili Tone, Vojko in Iztok napadeni ter so -se umaknili iz karavie ¡v Tribušo, so šli po isti poti, po kateri sva se ¡vračala v karavlo midva z Gašperjem. Bilo je temno kot v rogu. Gašper je nosil ponev, ki jo je bil našel na pogorišču |pri Brusu. Ponev je sem in tja udarila v veje in zazvenela. Kurirji so menili, .da ropotajo čutarice in čelade -italijanskih vojakov, zato so-se srečanju izognili. Z Gašperjem sva prišla v karavlo, ne da bi /vedela, da je (V bližini sovražnik. Karavlo F-6 smo preselili .v Gornjo Tribušo in tod smo ostali vse do -kapitulacije Italije. -Tedaj je bila karavla ukinjena, zveza pa reorganizirana preko karavie P-5 direktno' na P-7 in tako (je ostalo vse do osvoboditve. Voja'ki iz postojanke v Gornji Tribuši so bili za kurirje velika ovira. Večkrat so ponoči postavljali zasede ob naših kurirskih poteh. Bilo nas Je premalo, da bi se lahko z njimi pomerili v odkritem spopadu. Večkrat smo prirejali strašilne akcije. V širokem loku smo obkrožili njihovo -postojanko in izstrelili ¡vanjo nekaj nabojev. Italijani so imeli občutek, da jih napada močnejša partizanska enota. Zabevskale so strojnice in puške. Naslednjega dne pa so se čudili, ko niso nikjer našli nobenega mrtvega partizana. Domačije v 'Gornji Tribuši so si precej vsakasebi, zato jih je bilo težko nadzorovati. Italijani so se z gospodarji domačij domenili, naj za-žgejo kup slame v krajih, kjer bi se pojavili partizani. Ta dogovor smo mi izrabljali; zažigali smo kupe slame in poganjali Italijanom v postojanki s-trah v kosti, šele ob svitu so si upali iz postojanke in šil (pregleda.t teren. Pripomniti pa moram, da so nam bili prebivalci v teh krajih naklonjeni in da Ismo imeli z njimi vsakdanje stike. Nudili so nam vsestransko pomoč tako v hrani kakor v drugem materialu; obveščali so nas o gibanju sovražnikovih vojakov in karabinjer-jev ter o njihovih namenih, i Rejec France-Kuhar V Divači bod© lepo V okviru proslav dvaisetletnice revolucije jugoslovanskih narodov in v počastitev Dneva borcev bo v Divači dne 2. julija 1961 odkritje spominske plošče na skupnem grobišču padlih v NOB. Sledile bodo ocenjevalne moto-dirke,. ki jih organizira iAvto-moto društvo Divača, tekmovanje v odbojki in balinanju, zvečer bo prosta zabava. Krajevni odbor 'ZB je imel več sej s predstavniki množičnih organizacij, da bi v sodelovanju ta program -najbolje uspel. Predvideno je bilo, da bo tega dne ZB razvila svoj prapor, kar pa zaradi pomanjkanja sredstev odpade na poznejši čas; pri tem ima v mislih Dan (republike, 29. november. Krajevni odbor se je zato obrnil na podjetja i:n njih sindikalne podružnice za pomoč, ki so jo nekateri z razumevanjem obljubili; tako bo železniška 'sekcija za vleko v Divači krila stroške spominske plošče, sindikalna podružnica železniške postaje Divača pa ibo poleg svojega prispevka dala enkratni prostovoljni prispevek vseh svojih članov. Pomoč so obljubili še sindikalna podružnica Sekcije za vzdrževanje proge in gasilci. Zal pa je nekaj podjetij že negativno odgovorilo. Na večer pred Dnevom 'borcev bo krajevni odbor ZB imel slavnostno sejo. Taborniki -bodo zakurili kresove, ko se bodo vrnili z okrajnega tekmovanja v Pivki, kamor se bodo odpravili zadnje dni junija po partizanskih poteh in na obisk ¡znanih partizanskih vasi v Brkinih, koder jih bodo vodili bivši borci, ki so jim te poti znane iz časov NOV. Andrej Marsetič Divača 64 Stran 12_»SLOVENSKI JADRAN«___ Štev. 27, 28 — 30. junija l&ol 2ENA m DOM it ZDRAVSTVO I H VZGOJA ★ OTROK iN DRUŽINA -k ŽEh>A HN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA >V OTROK iN D ti ZADNJE ABSOLVENTKE ENOLETNE BOLNICARSKE ŠOLE V PIRANU Minulo soboto je bila v Piranu skromna slovesnost. Proslavljali so namreč uspešen zaključek šolanja 30 deklet na .dosedanji enoletni bolniearski šoli. S tem, ko so ta dekleta, ki bodo po eno-mesenči praksi v jeseni kot bolničarke dobile službo v zdravstvenih ustanovah širom po Sloveniji, je tudi praktično prenehala z delom ta šola, ki je v štirih letih svojega obstoja izšolala več kot 100 bolničark. Z novim šolskim letom bo šola v skladu z reformo v šolstvu postala štiriletna šola za zdravstvene delavce — oddelek za ambulantno bol-nično smer. Slovesnemu zaključku šolskega leta in razdelitvi spričeval so prisostvovali tudi predstavniki zdravstva piranske občine in absolventkam želeli uspešno delo na novih službenih mestih. KRVODAJALCI j__ EHlSKSSSKHffi Prijavljeni krvodajalci transfuzijske postaje v Izoli v dneh 19., 21. in 22. junija 19G1: DOM ONEMOGLIH IZOLA: Božana Ban FRUCTUS: Bočaj Danijel, Divo Nico-lo, Elda Gortan, Franc Kravos, Mara Spacapan, Francka Zabkar GOSPODINJA: Franolca Bertalanič INTERTRANS: Ahton Zivic KMETIJSKI KOMBINAT KOPER: Mario Angelini, Zora Cvej.'ič, Štefka Fekonja, Gina Gidi, Franc Grego-■rlč, Karto Gojtman, Franc Gjerkiš, tinž. Janez Godec, Martin Horvat, Alojz Jablanovec, Marjan Jug, Jože Koren. Lajhor Kristina, Leopold Mernik, Silva Maršič, Stanko Me-ško, Marija Mislovič, Nado Olič, Alojz Padovnik, Jože Pavlin, Franc Plohi, Marija Plohi, Marija Podvr-šič, Marija Ravšelj, Vinko Slodnjak, Julijana Savle, Metod Tašner, Dušan Vergan MEHANOTEHNIKA: Tone Bertalanič, Pavel Nedoh, Edvard Torkar OBNOVA IZOLA: Danijel Kiiezin ObLO IZOLA: Franc Baša, Davorin Reščič RUDA: Franc I-Irvatin PRIMORSKI TISK: Marija Furlanič, Ana Herkov, Onorato Kocjančič, Lazar Kozlovič, Marija Marsetič, Pavel Trček TRGOCENTER: Jože Bembič, Vida Gantar, Alojzija Gregorič, Franc Guštin, Savo Medica, Tulio Morgan, Gabrijel Opeka, Ernest Peca, Franc Piciga, Marino Piciga, Olivij Ste-fančič. V S A K O L E T N O VPRAŠANJE: »Kam sedaj?« — to je bil. naslov šolske naloge, ki so jo v marcu pisali učenci osmega razreda osnovnih šol v Kopru, Izoli, Piranu, Sežani in Hrpeljah. In ta naloga je bila nagradna, saj sta jo razpisala v Tednu poklicnega usmerjanja Zavod za pedagoško službo in Zavod za zaposlovanje delavcev okraja Koper. Res — kam sedaj? — to ni lahko vprašanje njim, ki so zaključili obvezno 'šolanje in morajo do jeseni odločiti: ali nadaljevati šolanje ali pa iti v luk. Več kot 1000 učencev in učenk je v svojih nalogah na to vprašanje odkritosrčno napisalo, kaj si želijo in tako nudilo vzgojiteljem vrsto novih vpogledov v du-ševnost človeka, ki je pred prvo odločitvijo ~na nizki stopnji in potrošnik z uslugo nezadovoljen. Naš okrajni Zavod za napredek gospodinjstva ni čakal na uredbe in predpise. Razumel je potrebe in nudil svoje usluge povsod, kjer so jih potrebovali. Skozi številne tečaje so šli kadri iz najrazličnejših ustanov in si pridobili praktično znanje, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Vendar pa Zavod zaradi pomanjkanja strokovnega kadra ni mogel posegati na vsa področja in je vprašanje bolj načel, kot pa rešil, odprl je vrata, ki pa so preozka, da bi skozi nje mogli vsi tisti, ki bi želeli in potrebovali kvalifikacijo v novih poklicih. Toda v času, ko govorimo o organizirani družbeni pomoči družini, bo treba najti forume, ki bodo zainteresirano reševali tudi ta vprašanja. Gotovo se bo takoj oglasil tudi koristnik: stanovanjska skupnost, razni domovi, komunalna služba, servisi, posameznik in komuna. Življenje, potrebe in nadaljnji razvoj bodo izkristalizirali odgovor in obliko. Z. L. čina fantov se je odločila za študij tehničnih ved, dekleta pa v glavnem za uk v šiviljski ali frizerski stroki. Zanimivo je tudi, da bo skoraj 50 odstotkov vseh anketirancev nadaljevalo šolanje na gimnaziji in drugih srednjih strokovnih šolah. Minuli petek pa je deset najboljših piscev nagradne naloge »Kam sedaj?« dobilo na predlog posebne ocenjevalne komisije praktična darila na prisrčnem sprejemu, ki sta iga v Kopru priredila oba Zavoda, medtem ko je 17 učencev in učenk prejelo posebne nagrade. KOSILO V 45 MINUTAH Skuhali ¡bomo: TELEČJO JUHO TELEČJI RIZOTO PARADIŽNIKOVO SOLATO JAGODE S SMETANO TELEČJA JUHA 10 dkg rteletine, 4 dkg masti, 3 dkg moke, zeleni peteršilj, 2 1 vode, 10 dkg 'korenčka, 10 dkg graha, čebula, morda malo cvctače, maslo in rumenjak. Teletino dušimo na imasti, ko je na pol gotova, 'dodamo vso zelenjavo. Dušimo ,do konca, 'dodamo moko, zalijemo z vodo In pustimo, da ,prevre. Na koncu dodamo maslo, vmešamo z rumenjakom, lin zeleni /peteršilj. TELEČJI RIŽOTO 20 dkg teletine, C dkg imasti, 13 dkg čebule, 30 dkg riža, 20 dkg graha, peteršilj, 3 dkg parmezana. Teletino arežemo na majhne kocke, damo na svetlo iprepraženo čebulo in dušimo, pozneje dodamo še igrah. Ko je na ipol mehko, dodamo riž, zalijemo z vodo in počasi kuhamo. Na koncu dodamo peteršilj in mariban parmezan. PARADIŽNIKOVA SOLATA '/: kg paradižnika, '/• del olja, sel, čebula, poper. Paradižnik operemo Sn očistimo, zrežemo z ostrim nožem na tenke rezine, dodamo olje, čebulo, kis in poper. JAGODE S SMETANO kg jagod, 2 del sladice smetane, 10 dkg sladkorja v prahu. Jagode operemo, zmešamo s sladkorjem in 'preden serviramo, stolčemo smetano in Do prelijemo čez jagode. Poletna obleka z letošnjimi modnimi zahtevki, to Je i&rtasto blago in na krilu široka pr>>ga s figurami DROBTINE, KI BI RAZVESELILE VSAKO ŽENO Brez dvoma smo priča pospešenemu tempu 'raznih izboljšav pri izbiri "blaga, vzorcev, ipa tudi uslug in poslovanja. To je vsekakor razveseljivo dejstvo ob misli na Številne pomanjkljivosti, ki rode nezadovoljstvo in slabo voljo, pa 'bi zadostovalo inekaj Iznajdljivosti in prizadevanja, ,da bi it o odpravili. In potem se zgodi, 'da z odprtimi '.usti poslušamo pripovedke o zanimivih in praktičnih stvareh v bolj razvitih deželah. Kar priznajmo —• radi pretiravamo, 'tisti, ki pripovedujejo in tisti, ki poslušamo. S tem nikakor ne zanikamo dejstva, da smo tudi mi že precej napredovali, toda spoznamo tudi, kako bi še lahko olajšali marsikaj zaposleni ženi in gospodinji. Teh 'zahtev me moremo obsojati, iker -so del naše človeške stvarnosti, maših realnih želja dn nenehnih teženj k ¡boljšemu. Tako poslušamo naše znanke, ki so imele priložnost, .da so isi to lin ono ogledale v 'drugih deželah, poslušamo in 'presojamo. In mislimo: zakaj ne ,bi bilo mogoče tudi pri nas, zakaj ,bi .reševali le ivelike .probleme in puščali vnemar ifliste drobne, ki pa tako 'bistveno vplivajo na maše razpoloženje, dobro voljo in delavolj-nost. In ,še ¡to povejmo: res se tudi pri mas že lahko iposlužimo številnih usilug, le da so mavadno predrage in jih gospodinji preprosta raeunica ne dovoli. Tovarišica, ki ¡je 'bila v Ziirichu, nam je pripovedovala, ¡kako njena gostiteljica ni bila ¡prav nič v zadregi, ko je dobila nenadni obisk, preprosto je dvignila telefonsko slušalko in naročila v trgovini, kaj potrebuje. Kmalu se je pred liišo ustavila vespa in fant jI je prinesel vse naročeno v kuhinjo. Cena take .usluge je minimalna, ker .trgovci v teh stvareh me iščejo dobička. Zavedajo se, da itake usluge sicer niso donosne, toda Ida je treba ¡biti 'tudi ustrežljiv, sicer bo stranka odšla h konkurenci. Tega strahu imajo naši itrgovoi vse premalo. Za mekatere usluge miti mi treba telefonirati. 'Tovarišica, ki je preživela teden dni v Losanni pri svojih sorod- nikih, pripoveduje o zanimivih stvareh, ki bi se jih morali naučiti tudi naši servisi: 2e prvi dan mjenega bivanja je sorodnico obiskal predstavnik servisa za hišna popravila. Ker je bilo vse v iredu, je odšel k naslednjemu stanovalcu. Potem je prišel predstavnik servisa za popravilo električnih inaprav in aparatov, potem človek Iz servisa za pranje perila in likanja, potem . . . Kaj bi vse naštevali. V tednu ¡dni, pravi tovarišica, se je zvrstilo natančno 17 predstavnikov raznih servisov, za katere plačuje gospodinja minimalno naročnino. In potem pridejo sami, ne da bi jih klicala, v točno odmerjenih razdobjih. Gospodinja .pa lahko mirno spi, tudi ¡če ,je v hiši ta ali ona okvara. Ve, 'da ,bo in kdaj .bo popravljena. V izjemnih ¡in nujnih primerih pa lahko takoj pokliče ¡človeka, ki bo okvaro popravil. Kar pomislimo, kolikokrat moramo prositi naše privatne obrtnike — in s senvisi mi bolje — da pridejo v stanovanje in mam popravijo okvaro. In potem so popravila še nesolidna in tudi ne poceni. Ob item se mam mujno porodi še vprašanje, čemu nam služi telefon in kakšne usluge dobimo ,po tej poti. Informacije o točnem ¡času, kdaj gre avtobus aH 'vlak, zdravniško pomoč... In kaj še? Domala nobene pomembnejše usluge, Ikl bi nam olajšala kako delo, skrb za hišo, prihranila pot in tekanje. Naše trgovine, tudi če imajo telefon, sila nezaupljivo sprejemajo telefonska 'naročila, pravijo tudi, da preverjajo številko, s katere kličete. Marsikje nam kompliciran mehanizem otežuje življenje v današnjem dinamičnem času, V svetu poznajo ¡še številne drobne usluge, ki ženi olajšajo delo in prihranijo čas. Koliko bolj pomembno bi to ibilo še za našo zaposleno ženo, ki ji je čas največja dragocenost. In to so stvari, ki ne zahtevajo druge Investicije ikot .dobro voljo in malce iznajdljivosti. Tako Imajo na primer številne itrgovlne z mešanim .blagom v Zahodni Nemčiji naprave z infrardečimi žarki za pečenje mesa in perutnine. Gospodinje se Jih poslužu- jejo kot pri nas naprav za mletje kave. Se bolj preprosto je — in to imajo številne dežele — obdržati dolgo svež kruh. Kdo ve zakaj memi naša trgovska .mreža, da .so polivinilaste vrečke taka dragocenost, da ne morejo v njih pakirati svežega kruha? Tako pa naravnost hitimo, da pojemo še vroč kruh, čeprav to ni zdravo. In da pri tem niti ne govorimo, koliko prahu in umazanije .pojemo s .tem in koliko bolj higienlčna bi bila taka prodajq kruha in prenašanje domov v imre žali. Res pa je, da so začeli pakirat? v polivinil v nekaterih naših mestih meso. Toda to bi bilo zaželeno povsod. Potem smo slišali o čudežni kemikaliji iz Zahodne Nemčije — imena si tovarišica ml zapomnila — ki jo kanete v vodo in .potem vanjo samo pomočite posodo, da je čista. Našemu bisu sicer vsa 'čast, toda kaže, da je ta kemikalija le veliko učinkovitejša. Zakaj .ne ¡bi raje uvozili tega, kot pa porcelanaste pingvine in severne medvede, .pa pse in mačke, ki kvarijo naš že tako labilen okus. In zakaj ne bi proizvajali tudi mi kaj takega (z licenco ali brcal) namesto tistih 355 vrst raznih vodic, ki jim nihče ne ve pravega namena. - Kako so muhe sitna nadlega posebno v vročini, ve vsakdo. In tudi to, da so naše klasične muholovke kaj neprikladno in neestetsko sredstvo. .Na Danskem imajo na primer »bombne rezervoarje«, ki s posebno napravo razpršujejo prašek prijetnega duha, ki pa muhe uničuje in ustvarja zanje neznosno ozračje. Kdo si tega ne ibi" želel! Roko na srce: .tudi pri nas smo dobili razne izdelke, o katerih .pred leti še sanjali nismo. Toda zdaj upravičeno pričakujemo od naših podjetijj da bodo razširila in dopolnila sv o, asortlman s praktičnimi in prepr stimi izdelki, ki .jih .potrebuje vsak gospodinjstvo in vsi naši delovni ljudje. In še usluge — vseh vrst in izvora — naj bodo vsestranske, popolne, hitre in- zanesljive. Bolj kot so zdaj.. "1 .K t ciK Ob zaključku šolskega leta so priredili v if^tojnskem otroškem vrtcu razstavo in nastop cicibančkov. Na zgornji sliki ¡vidite detajl z lepo urejene in uspele razstave, na spodnji pa cicibane ob izvajanju ritmično obdelane .pesmi Pomladitev stanovanjske skupnosti v Izoli Na nedavnih zborih volivcev so Izolča-ni izvolili dobro polovico novih članov v odbore stanovanjskih skupnosti, ker je nekaterim članom potekla mandatna doba. Pomlajeno članstvo bo slej ko prej posvetilo vso skrb. razvoju in na dal jinj emu uitrj evanj u servisov stanovanjskih skupnosti, ki imajo v Izoli čedalje pomembnejšo vlogo. Kot prvo nalogo so sprejeli program za moderniziranje pral- nice. Ta pomemben obrat bodo že v doglednem času opremili z novimi stroji. Če bo, kot ¡pričakujejo, imela ta pobuda stanovanjskih skupnosti ugoden odmev glede pomoči pri gospodarskih organizacijah in Občinskem ljudskem odboru, se bodo oskrbeli z enim večjim pralnim strojem, dvema grelcema za vodo in sodobno sušilnico. W» Letošnje deževno vreme je v glavnem povzročilo vtis, da turistična sezona (oz. predsezona) ne poteka v redu, pač pa da je mnogo slabša kot v preteklih letih. Statistični podatki, ki so zdaj znani za prve štiri mesece letošnjega leta, nam omogočajo točno primerjavo z letom 1960. Celotni finančni promet v gostinstvu in turizmu se je v teh 4 mesecih povečal nasproti lanskemu za 17 %. Skupno je letos znašal preko 77 milijonov dinarjev. Od tega je imel skoraj 22 milijonov dinarjev prometa hotel »Palače«, ki pa je imel v 'letošnjih prvih 4 mesecih 5% nižji inančni promet kot lani v istem •bdobju. Največje povečanje finančnega prometa nasproti lanskemu je dosegel hotel »Central« in sicer za 49°/o, iza 36 do 38% pa so povečale promet tudi restavracije »Pri treh vdovah« in »Riviera« v Piranu in »Na postaji« v Luciji, Vseh gostov je (bilo v letošnjih prvih štirih mesecih 6816, kar je 26% več kot lani v istem času Zanimivo je, da je enako porastlo število domačih kot inozemskih gostov. Kako je slabo vreme vplivalo na gostinsko-turističnl pro- met, pa se vidi iz dejstva, da je kljub povečanemu številu gostov bilo doseženih letos manj prenočitev kot lani. Vendar je padlo samo število prenočitev domačih gostov (in sicer za 36%!^ medtem ko je število nočitev inozemskih gostov za 9 % večje kot lani (ali celo 30% večje kot leta 1959). Povprečni čas bivanja je zaradi slabega vremena znatno krajši. Lani je znašal v prvih 4 mesecih povprečno 4 dni na vsakega gosta, letos pa komaj 2 in pol dneva. Logičen zaključek vsega je, da je bil turistični promet v letošnji predsezoni kljub slabemu vremenu boljši kot v preteklih letih. Razen tega lahko sklepamo, da pridobivajo letovišča piranske občine vedno večji sloves med inozemskimi turisti. Naloga vseh gostinskih in turističnih delavcev je, da vsaj ohranijo, če ne še izboljšajo ta sloves, in da postopoma dosežejo tudi povečanje prometa domačega turizma v predsezonskih mesecih. mm n \ pil ' Iti .i 'A V ^ rlSlI P * I g| X ! ........\i Pivško področje ima še neomejene možnosti za razvoj turizma — tako poletnega kot tudi zimskega, saj ima v vsej okolici idealna smučišča. Na sliki je prikupna vasica Zagorje na Pivki — o njeni lepoti dovolj zgovorno priča gornja slika, posneta iprav v teh vročih dneh Takole so se istanovalci na Cesti JLA v .zadnji prekinitvi dobave vode preskrbovali s pitno vodo na dvorišču velikega stanovanjskega bloka ob hotelu Triglav fsoik dan več turistov skozi Kozino wa V¿m' Od neugodnega vremena v maju in prvi polovici junija zadrževani izletniški in turistični pro-et ise je v zadnjih dneh sprostil in se usmeril proti naši .obali. Z reške in Publjanske strani brnijo luksuzni avtomobili skozi Kozino in dalje proti morju. Ob tem nezadržnem prometu je oživela tudi obmejna Kozina, ki si v sramežljivi zadregi prizadeva, da ne bi ostala neopažena. Edino gostinsko podjetje »Jadran« pri-željkuje na križišču mednarodnih cest na .goste, ki so po dolgotrajni in naporni vožnji, ibogzna od kod potrebni ohladitve, okrepčila in krajšega počitka. Osem udobnih in snažnih ležišč ima' letos to podjetje na razpolago za tujce. Vsako noč so zasedene. Prenočujejo večinoma Nemci. Nekateri se nezauipno ogledujejo, kje bi parkirali čez noč svoja voziia in jih nazadnje zapeljejo kar v dvorišče ob restavracijskem . vrtu. Bodoči hotel v Kozini bo moral računati tudi z zgraditvijo garaže. Prehodni gostje se pohvalno izražajo o prenočišču, pijači, hrani in postrežbi. Strežno osebje naj bi se Iše bolj izpopolnilo v obvladanju tujega jezika. Uprava restavracije naj bi sku- JAVNI TELEFONI IN ZLIKOVCI Nedavno so bile postavljene na samotnejših, od naselij oddaljenejših mestih ob glavni cesti ig.eka—Trst skrinjice s telefon-timi aparati, ki naj bi se jih posluževali predvsem avtomobi-listi v primeru nezgode. Prav tako so to koristno novost hvaležno pozdravili prebivalci vasi, kjer nimajo v bližini telefona in se sedaj lahko zatečejo k tej telefonski napravi, kadar je potrebno poklicati zdravnika, živi-nozdravnika, babico in podobno. Zgodilo pa se je, da si je v občini Hrpelje v bližini Materije te dni brezvesten zlikovec orivošeil grobo šailo in v zgodnjih jutranjih urah klical živinozdravnika v neko oddaljeno vas, češ da je potrebna nujna intervencija pri obolelem živinčetu, Izkazalo se je, da je šlo za neslano potegavščino, ki je sicer zlikovcu c-nkrat uspela, pri tem pa ni pomislil, da se bo zdravnik drugič težko odzval takim telefoničnim pozivom, čeprav bi šlo za resen primer. Zato bi bilo iprav, da bi pri-tojna oblast v tem primeru uvela najstrožjo preiskavo in krivca z eksemplarično kaznijo poučila, da javne telefonske naprave niso za neodgovorno zlorabljanje. šala urediti ob tujskih sobah še kopalnico, kakor se je ipobrigala za tekočo vodo v sobah. Prav tako bi bilo priporočljivo nekoliko obogatiti jedilnik. Tam ob elegantni bencinski črpalki, ki jo avtomobilisti oblegajo tako rekoč noč in dan, bodo baje kmalu pričeli graditi sodoben gostinski obrat v režiji »Jadrana«. Sedanja baraka, ki se igizdavo šopiri z imenom buffet, postaja vsak dan neprimernejši »okras« okolju nove ceste, po kateri se ne vozijo samo domači in tuji turisti, marveč zelo pogosto tudi najvišji predstavniki naših prijateljskih narodov. V sodobnem duhu preurejena in polepšana Kozina bo v obmejnem tujskem prometu gotovo častneje in bolj donosno predstavljala prehodno toSko k obalnemu področju in mnu, ki zaradi nizke produktivnosti, ki izvira iz slabe opremljenosti, ne bo moglo tekmovati na trgu. 2e lani je bil uspeh problematičen. ' Pred delovni' kolektiv se torej redno postavlja vprašanje nadaljnjega obstoja podjetja. s sedanjo proizvodnjo pohištva. Če ne več, sta na izbiro dve varianti: preusmeritev proizvodnje (z vsemi potrebnimi ukrepi) ali postopno stapljanje z »Aluminijem«, Zbor -proizvajalcev je ugotovil nekatere težnje kolektivov, ki ne gredo v korak z novim sistemom. Tako na primer iskanje raznih olajšav namesto iskanja in izkoriščanja. notranjih rezerv ne vodi daleč in utegne biti ali postati kmalu porazno, kajti nov siistem stimulira le dobro gospodarjenje. Vse, kar ni v skladu s tem načelom, bo moralo nujno odpasti. Ne samo kolektiv kot celota, ampak sleherni član kolektiva mora torej najti svoje .pravo mesto, mesto dobrega gospodarja, lin prav to je najlaže uresničiti v okviru ekonomskih enot. Polde Rener VKEMŠČICA JE OŽIVELA Po dolgotrajnih in skrbnih pripravah je Kmetijski zadrugi »KRAS« v Sežani uspelo poslati na Vremščico sto glav živine. Da bi ji to uspelo, je zadruga najprej zgradila napajališče iz umetne mase, ki po trditvah strokovnjakov ne ci, ali pa na najbližjo postajo Ljudske milice, denar pa na>j obdrži za naigmaido. OPREMLJENO |ALI iPRAZNO SOBO (lahko itiuldi kot sostanovalec) iščem. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. NOVO ENOSOBNO STANOVANJE v Zagrebu menjam za dvosobno v ¡Kopru; možna zamenjava pretao Ljubljane -ali Rii-j-ake. Ponudbe na (upravo lista pod »Nujno«. : ZOBNA AMBULANTA V KOPRU ne bo sprejemala pacientov od -1. -julija do .1. septembra ,1061. Sprej'd'.ii bodo le -nujni primeri in tisti, ki so že naročeni. PRAZNO ISOBO V CENTRU KOPRA ALI IZOLE (kupim ali vzamem v najem. Niujdiim (budi po-isoijiilo ¡150.000 din. Pontudibe na upravo lista Ipod »Posojilo«. Agencija »PTUJ — SLOVENIJA« ugodno ¡proda odiii'oni- motorni čoln, 4—-6-isedežni, iz volanom, primeren tiuidi za vlačilca. Motor je 4-taktai, 28 KS. DOJENČKA VZAMEM iv dnevno oskrbo. Marija ¡Čemric, Koper, Potbegova Sa/II. TAJNICA z večletno prakso želi menjati službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Slovenskega Jadrana pod »1. september«. ZA iPOM'LAD 'IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V ;»MA-■GAZ2INI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci -s propulstnieo imajo poseben popust. i LANATEX — uvoz-izvoz Trst, Ulica Machiavelli 9, tel. 81-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše' tkanine po reklamno nizkih cenah. INTERTEXTIL, Trst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin, TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, penilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino CASA DELL'ïMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. MELBROSIN ° preparat cvetnega prahu :in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kailnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki 'preparata še iniimaijio, naj ga nabavijo ipii »Kemofairmaciji«. Ob tej priložnosti so v svojo sredo povabili sodelavca republiškega zavoda za napredek šolstva Marjana Siksta, ki jim je govoril o problemih šolske reforme. Na družabnem večeru sta prosvetnim delavcem čestitala in -jim želela ¡mnogo uspehov pri nadaljnjem požrtvovalnem delu podpredsednik ObLO Lado Mahnič in predsednik sveta za prosveto ter sekretar občin-skega komitej-a ZKS Alfonz Grmele. DA NE BO POŽAROV Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica je za varnost pred požari predpisal roke, v katerih so vse pravne in fizične osebe dolžne prepustiti pregledu kurilne i| dimovodne naprave. Rok čiščenji določa vrsta dimovodne ali kurilne naprave, čistiti pa jih morajo vsaka dva, tri oziroma šest mesecev. vi Ç : J iitev8^ Po 1. uin S, členu (uiredbe o prodaji stanovanjskih 'hiš liz splošnega ljudskega premoženja (U-r. 1. FLRJ 17-101/53) ir a z p li -s u j e javno ofertalno licitacijo za prodajo stanovanjskih 'hiš iiz splošnega ljudskega premoženja Stanovanjska hiša št. 53- v DPod-gradu, izklicna cena :9H,000 din Javna dražba bo (15. julija 1'961 ob 9.30 v prostorih krajevnega urada v Podgradu. Vsak ponudnik mora predložiti varščino v višini 10% najmanj šega (sprejemljivega poruuidlka naj; pozneje pred [začetkom ¡ja dražbe pri (komisiji za izvršite' liiditacije. Pod-atiki -o Istanovanjiii, pritildinah itd. (so interesentom na razpolago na odseku iza tmanice občinskega ljudskega odbora Hnpeljie. Občinski Ijiudislai odbor H -r -p e 1 j e RAZPIS TEKMOVANJA V ODBOJKI ZA KUP JUGOSLAVIJE 1. Tekmovanje 10 D B O J K A Ligaška tekmovanja v odbojki za Člane v I. republiški ligi in za članice v zaliodni skupini I. republiške lige so končana. V zadnjem srečanju I. republiške lige za članice — zahodna skupina — je Kamnik premagal Novo mesto s 3:2 in s tem prevzel vodstvo v skupi- . ni. Kamnik, Novo mesto in Sežana imajo v spomladanskem delu lige enako število točk in je zato vrstni red na lestvici odločila razlika v nizih. Lestvica: Kamnik Novo mesto SEŽANA Jesenice Triglav egrad m 5 4 1 14: 6 8 5 4 1 14: 8 8 5 4 1 12: 9 8 5 1 4 9:14 2 a 1 4 8:12 2 S 1 4 6:12 2 adnji rezultati: člani: Novo mesto : Kamnik 3:1, Hoče : Ljubljana 2:3, Mežica : Hoče 0:3. Lestvica po končanem spomladanskem delu je naslednja: Ljubljana 7 7 0 21: 5 14 Novo mesto 7 6 1 19: 8 12 Fužinar 7 4 3 18:13 8 KANAL 1 3 4 13:1G 6 Kamnik 7 3 4 12:17 7 Hoče 7 2 5 10:17 4 Mežica 7 2 5 10:17 4 Jesenice 7 1 G 8:19 2 7 7 ß 21: 0 14 7 G 1 18: G 12 G 4 2 13: 8 8 5 3 2 10: 9 G 5 2 3 7:11 4 7 2 5 7:18 4 G 1 5 8:1G 2 7 0 7 5:21 0 V spomladanskem delu II. republiške lige so neodigrane še tri tekme, ki bodo lahko vplivale na vrstni red v skupini predvsem na dnu lestvice. V primeru zmage Triglava nad Žirovnico bosta zamenjala mesti na lestvici Izola in Triglav. Rezultati VII. kola: Olimpia : Triglav 3:0, Izola : Žirovnica 0:3, Te-grad : Trebnje 3:0. Lestvica: Tegrad Olimpia Črnuče Kropa Žirovnica ^zola ^Kiglav ^■Bebnje OKRAJNA LIGA Zmagoslavje ekipe Prestranka V nedeljo je bil v Postojni turnir gornje skupine okrajne lige v odbojki za člane. 1 i Presenetila je ekipa iz Prestranka, ki je osvojila prvo mesto v spomladanskem delu gornje lige, lepšo igro 'kot v preteklem letu pa je pokazala tudi ekipa iz Pivke. Ce pogledamo obe skupini vidimo, da se odbojka na vasi kvalitetno dviga, da ne omenimo discipline vaških ekip, ki je na mnogo višji ravni kot pri drugih ekipah. V gornji skupini je že prvo kolo odločilo vrstni red ekip, saj je žreb določil, , da se najprej srečajo ekipe Postojna : Prestranek in Pivka: Elek-tro Sežana. Rezultati: Pivka : Elektro Sežana 2:3, Postojna : Prestranek 2:3, Postojna : Pivka 3:0, Prestranek : Elektro Sežana 3:0, Postojna : Elektro Sežana 3:0, Pivka : Prestranek 1:3. ZAKAJ TAKO? Mali nogomet, ki je osvojil zadnja leta simpatije naše nogometne publike in navdušil tudi same igralce na našem obalnem področju, je žal doživel usodo izrazite stagnacije. Zato se nam upravičeno vsiljuje vprašanje, kje iskati vzrok za sedanje mrtvilo. Če pomislimo samo na preteklo leto, ko je bil v Kopru pod vodstvom Vlada Jenka vzorno organiziran turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo kar šest ekip koprske obč:ne, se :zares lahko upravičeno sprašujejo, zakaj ne nadaljujemo z dobro ftavljenim delom. Letos bi lahna primer s pomočjo nogometne podzveze organizirali podoben turnir, na katerem bi po možnosti sodelovali zastopniki vseh večjih podjetij, saj bi končno lahko po tej poli dobila naša nogometna moštva vrsto novih talentiranih igralcev. Seveda bi na drugi strani zadovoljili s tem tudi našo športno publiko, ki kaže izredno zanimanje za to športno panogo. ' Take turnirje — lahko tudi let-iie igre — bi bilo moč organizirati v vseh občinskih središčih, kot so Koper, Postojna, Sežana, Izola, Ilirska Bistrica' in Piran, kjer so dani vsi pogoji za to zvrst športa. Mogoče bi se kasneje lahko prvaki teh lig pomerili na 'okrajnem tekmovanju ki bi odločilo o prvaku okraja. ' Možnosti so, kot vidimo, zares idealne, zato tudi naslovno vpra-Jktiiie ni odveč. Upravičeno pri-BpcMjemo, da bodo športni foru-Tffi o naši pobudi zares sprejeli ustrezne sklepe, da bi že v tej sezoni poživili to zares zanimivo igro. Rajko Krasna Lestvica: Prestranek Postojna Elektro Sežana Pivka 3 3 0 9:3 G 3 2 1 8:3 4 3 1 2 3:8 2 3 0 3 3:9 0 Najbolj borbena je bila tekma med Prestrankom in Postojno, ki je dosegla višek v odločilnem petem setu, ki se je končal s 17:15. Borbenost vseh srečanj pa bi bila zanesljiVo še večja, če ne bi bilo tako vroče, saj so ekipe tekmovale brez večjih presledkov neprekinjeno od 9. do 15,30 ure na dveh igriščih. Jesenski del v vseh ligah se bo pričel 3. septembra. Komisija za odbojko je razpisala tekmovanja v odbojki za pokal Jugoslavije za člane in članice. Tekmovanje za pokal FLRJ predstavlja množično manifestacijo odbojkarskega REPUBLIŠKO STRELSKO PRVENSTVO V POSTOJNI športa v Jugoslaviji. Pravico nastopa imajo vse ekipe .športnih društev, kolektivov podjetij in ustanov, JLA itd., 'Iti se 'bodo prijavile do 1. 7. 19G1 komisiji za odbojko na naslov: BORIS DEBELJAK, Izola. Industrijska 1. Po roku za .prijave bo žreb parov, tekmovanja pa bodo od 9. julija dalje. Z željo, da bi se .prijavilo čim več sindikalnih ekip, je komisija za odbojko poslala razpis tekmovanja 13G gospodarskim organizacijam in 'drugim kolektivom. Tekmovanje bo prirejeno tako, rta bodo najprej izločilna tekmovanja v posameznih občinah, s čimer se bodo znižali stroški tekmovanja. Po končanih tekmovanjih se bodo .pomerile ekipe, ki bodo zasedle prva mesta v občinskih tekmovanjih, okrajna prvaka pa .se bosta zopet pomerila s prvaki okrajev Slovenije. Razpis tekmovanja za pokal Jugoslavije je bil poslan tudi vsem občinskim sindikalnim svetom z željo, da bodo le-tl zainteresirahvi sindikalne podružnice na svojem območju. db Nogometna cnajstorica Kovinskega .podjetja LIV v Postojni, ki se je na zadnjih delavsko-športnih igrah ¡po treh visokih zmagah .prebila na drugo mesto NOGOMET V organizaciji občinskega strelskega odbora je bilo v nedeljo dopoldan v Postojni pionirsko prvenstvo LRS v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 14 ekip iz Maribora, Ljubljane, Izole, Jescnic, Žalca, Nove Gorice, Celja, Kamnika, Metlike in Postojne. Pionirji so tekmovali ekipno in posamezno v lepo urejenem novem skladišču »Nanosa«. Največ uspeha so poželi tekmovalci iz SD Maribor Center, ki so 'S 6GG Itrogi osvojili prvo mesto. Slede: Ljubljana Center G45, Žalec G39, Celje G38, Jesenice G3G, Postojna G09 itd. Med posamezniki je bil prvi Lekše (Ljubljaiia-Sišlta) -17G Itrogov, drugi Medved (Celje) 175 krogov, slede pa Zidarič (Maribor) 174, Tkale (Žalec) 173, Sarkič (Ljubljana-Center) 171, Bratuš (Postojna) 171, Taškovslti (Maribor) 169, Prosen (Kamnik) 1G9, Ram-šak (Žalec) 1G9, Lavrenčič (Nova Gorica) 168 'krogov itd. Na zaključni svečanosti je ipredsed-nilt Občinskega strelskega odbora Postojna Ernest šav razdelil zmagovalnim ekipam in .posameznikom 'praktične nagrade ter diplome, popoldan 'po so si pionirji ogledali Postojnsko jamo. V zadnjih sedmih dneh 'je bilo to že drugo republiško prvenstvo pionirjev v Postojni. Kakor zadnjič jned košarkarji, je tudi to tekmovanje poteklo v najlepšem redu. Kakor povzemamo iz razgovora z Leopoldom Jesenilcom, delegatom Strelske zveze Slovenije na tem tekmovanju, so organizatorji sicer .pričakovali, rta se bo prvenstva udeležilo najmanj 30 NK IZOLA : NK BRANIK (Nova Gorica) 1:0 (0:0) eltip. (ma) Izolčani so se .plasirali v drugo 'kolo kvalifikacij, lahko rečemo, skozi ši-vankino uho, in po zaslugi sodnika Dobcrlcta iz Ljubljane. Mnenje večine gledalcev je bilo, da je sodnik že samo enajstmetrovko dosodil prestrogo, povsem nerazumljivo pa je ponovil udarec, leo je SUar-chesan prvič zgrešil. Tekma se je odvijala v izredni vročini in so igralci le težko spremljali njen potek. Zato igra ni (bila na višini. Ceste napake niso prinesle spremembe rezultata. V prvem polčasu je imela Izola več od igre. V drugem polčasu pa so prevladovali gostje in le nerazumljivi nespretn-osti svojih napadalcev se imajo zahvaliti, da v tem 'delu niso 'dosegli odločitve, kar bi popolnoma zaslužili. Nekaj minut pred koncem je prišlo do usodne enajstmetrovke. Sodnik je pokazal na belo piko. To je (bila nje--gova ¡prosta odločitev .in ni moč ugovarjati. Marcliesan je streljal v prečko, toda radost -gostov je 'bila kratka, kajti sodnik je zahteval 'ponovitev udarca. Mnenja so deljena: eni trdijo, da -se je vratar pri izvajanju premikal na gol črti (kar ni točno), drugi pa zastopajo tezo, da je igralec -prezgodaj v.letel v igro (kar tudi ni točno). Pri ponovnem strelu je bil Marcliesan uspešen in je .tako povedel svoje moštvo v vodstvo in postavil -končni rezultat. Sodnik je začel dobro, vendar je kasneje izgubil iniciativo ter je moral celo izključiti po enega igralca iz vsakega moštva. Izola je bila -oškodovana s tem, da .poškodovani -Sosič ni mogel nadaljevati igre. Vodstvo NK Branika je po tekmi vložilo -protest zaradi sojenja sodnika Doberleta z navedbo, da se je iprc-grešil zoper pravila igre. NK Izola ima zelo neučinkovit napad in je torej malo verjetno, da bo preprečila »Kovinarju« iz Maribora prehod v višjo kategorijo. Ostali rezultati: Kovinar* : Jesenice 3 : 0 Celje» : Grafičar (Murska Sobota) 7 : 0 Bela -krajina : Grafičar (Ljubljana)» 5 : 0 * Klubi, ki so se 'plasirali v naslednje kolo. Agfa TEKMA MLADINSKIH REPREZENTANC KOPRA IN PULE Pomemben uspeh mladincev koprskega okraja KOPER : PULA 3:1 (0:0) V ipredtekmi za -kvalifikacijo za vstop -v SCL med Izol-o in Branikom az Solkana, sta se pomerili mladinski reprezentanci 'okrajev Koper in Pu-Ija. Reprezentanco Kopra so zastopali mladinci Pirana, Izole in Kopra, medtem ,lto so za Pulj nastopili mladi igralci Pulja. U-l-janiika, NK Rudarja (La-bin) In -Vodnjana. Sodniku .Kr.kaču iz Kopra sta se predstavili reprezentanci v naslednjih postavah; i OBČINSKA MODELARSKA PRVENSTVA V našem obalnem pasu se vodno mi-delarsiivo vedno bolj razširja in pridobiva čedalje več mladih pristašev. O koprskem občinskem modelarskem prvenstvu smo že poročali, danes pa vam bomo še o občinskem. Člani modelarskega kluba Mehano-tehnilca iz Izole (pred -tekmovanjem z modeli motornih čolnov s krmnimi in vgrajenimi elektro-motorčki prvenstvu v Portorožu, Iti je bilo 17. junija. Na njem so sodelovali modelarji Pomorske srednje in -piranske osnovne šole, pogrešali pa smo modelarje Zavoda za gluho mladino iz Portoroža. Kot prvi so nastopili modeli motornih čolnov, ki so tekmovali kar v malem bazenu 'pri avtobusni postaji. Z modeli motornih čolnov s krmnimi elektro-motorčki so dosegli naslednje rezultate: 1. Stane Abraht, 2. Hilarij Pogan, 3. Bruno Srgaš. Z medeli motornih čolnov z vgrajenimi elektro-motorčki: 1. Vlado Munda, 2. Iztok Premru, 3. Stane Zclešar, vsi osnovna šola Piran. Po končanem tekmovanju z motornimi čolni se je pričelo na desni strmi pomola tekmovanje z modeli jadrnic. Veter za tovrstno tekmovanje jc bil ¡zelo primeren; opazili pa smo tudi, da se je kvaliteta izboljšala, saj je na primer drtigoplasirani iz lanskoletnega državnega prvenstva zasedel na tekmovanju šele drugo mosto. Modeli jadrnic so tekmovali v treh disciplinah. Rezultati: ' V disciplini modelov jadrnic internacionalne klase »G«: 1. Iztok Premru, osnovna šola Piran, 2. Zdravko Valenčič, PSŠ Piran, 3. Božo Cubar, PSŠ Piran. V disciplini modelov jadrnic nacionalne klase »F-2«; 1. Zdravko Valenčič, PSŠ Piran, 2. Dušan Cerne, osnovna šola Piran, 3. Savo Sancin, PSŠ Piran. V disciplini modelov jadrnic internacionalne klase pa si je pridobil pravico sodelovanja na okrajnem modelarskem prvenstvu Branko Debeljak iz PSŠ Piran. To tekmovanje je bilo I. občinsko prvenstvo, na katerem je nastopilo skupno 16 modelarjev z 19 modeli. _0_ Minulo nedeljo -pa lje izvedel modelarski klub »Mehanotelinika« v Izoli svoje I. občinsko prvenstvo z modeli jadrnic in modeli motornih čolnov. Moramo reči, da je za to fprvo tovrstno tekmovanje v Izoli -med mladino vladalo veliko zanimanje in da so se tekmovalci zadnje dni pred tekmovanjem mrzlično pripravljali. Na tem tekmovanju so nastopili člani modelarskega kluba »Mehanotelinika«, -ki se jim pozna, da delajo svoje modele pod dobrim strokovnim vodstvom, saj so dokazali, da so še vedno z modeli motornih čolnov nepremagljivi in da bodo na okrajnem in republiškem modelarskem prvenstvu skoraj gotovo pobrali levji delež. 2e ob šestih zjutraj so mladi modelarji, katerim letos še ni dana možnost, da bi na tem tekmovanju nastopili, pridno zavihali rokave In v rekordnem času postavili pred čolnarno pomorsko brodarskega društva »Burja« montažni bazen, Iti je dolg 24 metrov in širok 80 cm. Do devete ure, ko se je pričelo tekmovanje z modeli motornih čolnov, je bil bazen že poln vode. Skupno je tekmovalo z modeli motornih čolnov 17 modelarjev z 20 modeli, zasedli pa so naslednja mesta: V disciplini motornih čolnov s krmnimi elektro-motorčki: 1. Franc Poltom, 2. Ivo Dudine, 3. Janko Gobbo. V disciplini motornih čolnov z vgrajenimi elektro-motorčki: 1. Franc Pokora, 2. Ivo Dudlno, 3. Rudi Semelbauer. Nato se je v zalivu pričelo tekmovanje z modeli jadrnic, na katerem je tekmovalo 13 modelarjev s 15 modeli v treh različnih -disciplinah. 't-.: V.VV. !I" V?,.v-Vi k '-»m — s „ h ti KMt llS| 1P .-• - i To so mladi Pirančani-modelarji s svojimi jadrr'fami Zbor -modelov jadrnic, -ki so v nedeljo tekmovale na I. občinskem prvenstvu v Izoli Z modeli jadrnic »Pionir« Jso sc plasirali: l. Vinko Marinac, Pionirski dom, 2. Ivan Maršič, Pionirski dom, 3. Vanjo Jež, modelarski klub »Mehanotelinika«. Z modeli jadrnic internacionalne klase »G«: 1. Janko Gobbo, 2. Srečko Baričič, 3. DuSlto Cigoj, vsi modelarski klub »Mehanot.ehnika«. z modeli nacionalne klase »F-2«; l. Tone Pnvlovčič, 2. Dušan Perger, 3. Avgust Krebclj, vsi modelarski klub »Mehanotchnikn«. Skupno je na I. občinskem prvenstvu nastopilo 21 modelarjev s 35 modeli. To tekmovanje je bilo istočasno izbirno za bližnje okrajno modelarsko prvenstvo, ki bo verjetno v Izoli a. julija. Franc Pokom Reprezentanca Kopra: .Favento, (Sti-bel), Brojan, .Ogr.in, Sker, Antololič, Marušič, Valusi, Skerjanc. Tišler, (Vi-žintin), Ailesjo, (Pleterski) in Miklav-čič. Reprezentanca Pulja: Poropat I., Vi-škovič, -Peruško, Sverko, Bolfrane, Aleksiič, Poropat II., Mačinič, Kokot, 2orči in Gobo. Koper lje itakoj iv začetku prešel v napad, toda obramba Pulja je dobro varovala svojo mrežo, tako da so se domala vse akcije domače reprezentance zaključile že pred kazenskim prostorom gostov. Tudi gostje so se kasneje zbrali in zaigrali bolj zanesljivo, vendar so njihovim akcijam manjkali končni streli. Za prvi polčas -moramo reči, da sta se obe strani precej trudili, vendar sta zaradi hude 'vročine .odšli reprezentanci ina odmor 'brez golov. V začetku drugega polčasa pa so pritisnili gostje na vrata domačinov in izvedli vrsto nevarnih strelov ter končno v .49. minuti dosegli gol po Zorču. -zatem lje (bilo Iše nekaj .napadov puljske .reprezentance, nato pa so prevzeli linioiatlvo domačini in nevarno ogrožali vrata Pulja. V 50 minuti je prisebni Skrjanec poslal iz oddaljenosti Ikakšnih 20 ¡metrov močan -strel proti -vratom gostov in dosegel prvi (gol za [domačine. V 54. minuti so domačini dosegli -drugi gol, katerega strelec je -bil ponovno Skr-janc. -V 57. imlnutt so ponovno gostje izvedli hiter protinapad, (ki -ga je zaustavil zanesljiv branilec Brojan. Po tem poskusu je (prešla iniciativa ponovno v (roke domačinov, vendar igra ni -bila (dovolj učinkovita. Sele v 63. minuti je -dobil Vižintin 'lepo podano žogo, nakar se je odločil iza sodo akcijo. Preigrail je dva ligra-lca gostov in tako -dosegel tretji gol za reprezentanco Kopra. Kar zadeva potek ligre. -lahko trdimo, (da so -mladinci mnogo (bolj -navdušili kot kandidati v kasnejši kvalifikacijski -tekmi za vstop -v SCL, Zmaga mladinske reprezeritanee Kopra pomeni nadvse lep uspeh tudi spričo dejstva, da so .naši zastopniki premagali Pulj, ki sodi med najboljše mladinske reprezentance v državi. OBVESTILO Pozivamo vse člane okrajne mladinske nogometne reprezentance, ltl bodo 1. julija igrali povratno nogometno tekmo z mladinsko reprezentanco v Pulju, naj se zberejo -v torek, •1. julija, ob 13. uri pred koprskim stadionom, od koder bo skupni odhod. Začetek tekme v Pulju bo ob iS. uri. Okrajna komisija za nogomet NK TOMOS POVABLJEN NA TURNIR V LITIJO Nogometni klub Tomos je bil povabljen na nogometni turnir, Ikl bo odigran v Litiji, 4, julija, v počastitev 20. obletnice vstaje Jugoslovanskih narodov in v počastitev Dneva Iborca. Na tem turnirju (bodo sodelovala 'naslednja nogometna moštva: NK RUDAR Trbovlje, PROLETEREC Zagorje, TOMOS Koper .in domačin NK LITIJA. Kakor ividimo, |b-o ¡konkurenca za prvo mesto .precej močna. Nogometni klub TOMOS se 'je 'vabilu odzval. » O mednarodnem simpoziju kiparjev »Forma vlva«, .ki jo v oljčnem gaju v Seči nad Portorožem, smo že precej pisali, saj ima simpozij mednarodno obeležje in je druga prireditev kiparjev te .vrste v svetu. Preteklo leto je bila podobna kulturna manifestacija kiparjev v Avstriji, v St. Margaretnu pri Dunaju, vendar bodo za razliko od avstrijskega kiparskega simpozija, kjer so vse plastike naprodaj, ostale kiparske umetnine v Portorožu na prostem ter ibodo zametek bodoče galerije pod milim nebom. Naj omenimo, da je simpozij razdeljen na dva dela: medtem ko v Portorožu klešejo kamen, bodo kiparji v Kostanjevici, v neposredni bližini znanega ko-stanjeviškega samostana, rezali STARI MODREC Slavili modrec in filmski igralec Maurice Chevallier postaja z leti modrec. Ameriški listi so pred nedavnim razpečali kakor sveže žem-Ije njegovo najnovejšo opombo: »Prejšnje čase so dekleta zardevala, če jih bilo sram. Dandanes pa jih je sram, če zardevajo ...« v hrastov les. Ta 'del simpozija se :bo začel 4. julija, oba pa bosta zaključena 3. septembra. Na sliki: v ;Seči nad Portorožem se sicer še niso zbrali vsi napovedani kiparji, vendar številni obiskovalci lahko občudujejo izredno vztrajnost že pr.ispc,;h kiparjev, kot so Japonec Haime Kogashi, Američanka Pat Dika in Nizozemec Kneulemaim. Japonec Kogashi se na primer ne umakne iz te- '-IlÉiiP »m Na južnem Tirolskem je po zadnjih atentatih na električne .daljnovode in centrale kaj napeto stanje in vojaki tudi brez opozorila streljajo po sumljivih osebah, ki se ponoči približajo prepovedanim conam. Na sliki sta dva vojaka, ki stražita cevovod za elektrarno v Zgornjem Poadižju 30. junij 1961 e ZADNJA STRAN • LETO X. — St. 2.1, 28 Iz naše prazgodovine O prazgodovinskih prebivalcih naših krajev nimamo dosti poročil. Vemo le, da je bilo ljudstvo malo Izobraženo, napol divje, prebivalo je v skalnih duplinah ali na vzpetinah močvirja. Bil je lovski rod ter se je borni z divjimi živalmi za svoj obstoj. Glavno orožje mu je bil kamen, iz njega si je napravil tudi mlat ali kladivo, "zato mu je kamen služil tudi za orodje. To je tedaj bila kamena doba. Najzanimivejše selišče kame-narjev je bila Škocjanska jama pri Divači. V tako imenovani >Tominčevi jami«, ki je bila podobna podolgasti visokoobo-kani cerkvi, so našli štiri plasti pepela s prazgodovinskimi ■ostanki. Med vsako pepelnato plastjo je bila debelejša ali tanjša plast ilovice, nanesena voda, ki včasih v škocjanskih jamah naraste do 80 m visoko. Te plasti označujejo razne dobe, v katerih je bila jama obljudena. V najbolj spodnji plasti so našli ostanke kamenar-jev, razno orožje iz nebruše-nega kamna: osti za puščice in kopja, nože in mnogoštevilne žare, v katerih so tolkli žito. Razen tega so našli tudi orožje iz kosti, zlasti iz jelenovih rogov, lončene črepinje s preprostimi okraski in vretenci za prejo iz ilovice ali kosti. Vse polno je 'bilo kosti ubitih živali, medvedov, jelenov, srn, merjascev, lisic in jazbecev. Kadar je bila jama ob kaki veliki povodnji poplavljena, so jo prebivalci za dlje časa zapustili, nato se pa zopet vrnili. To izpričujejo višje pepelnate plasti. V drugI prazgodovinski plasti popolnoma izginja ka-menito orožje ln tudi koščeno orodje postaja že redkejše, Kosti ulovljenih ali ubitih živali so vse naših domačih vrst, le malo je kosti divjih zveri. V tej dobi so tudi že poznali bron, V tretji in četrti plasti so našli predmete iz dobe Rimlja- nov in preseljevanja naTodov, Ljudje niso sicer več prebivali v jami, služila jim je v varno zavetje. Tudi v TEREZIJINI JAMI pri Devinu so našli ostanke živali, ki so danes že izumrle, okrašene črepinje, orodje iz kremenca, lepo brušeno kamnito sekiro in še drugo orodje. Blizu Nabrežine so bile prazgodovinske naselbine v jami »LASICA«, v »RUSI SPILJI« in v »PITNI JAMI«. Gotovo je, da so bile od kamenarjev naseljene še mnoge kraške jame, saj je ves Kras poln naravnih Jam, tako tudi Jama pri 'Postojni, Landarska Jama v Beneški Sloveniji, pa še jame pod Mataju>-jem. Desetine majhnih jadrnic pozdravlja v sidney.skem pristanišču v Avstraliji svojo veliko sestro Esmeraldo iz Čileja, ki je prišla k njim na obisk kot šolska ladja — edina tc vrste in velikosti na r1.etu. Bila je izgrajena pred 'dobrimi šestdesetimi leti kot potniška jadrnica, nato pa iso jo preuredili za prevažanje žita in moke, dokler je ni odkupila država in napravila iz nje šolsko ladjo vojne mornarice in ne delaj sumljivih gibov!« Blagajnik .se je nasmehnil, vzel svinčnik in na drugo stran papirja napisal: '»popravi si kravato, dečko, pravkar te fotografirajo!« ga ateljeja na prostem niti v času najhujše opoldanske pripeke, vendar tudi ostali ne zaostajajo. Pat Dika, ki jo vidimo na sliki sredi snovanja, je podobno ikot vsi ostali nadvse zadovoljna z organizacijo simpozija iv Jugoslaviji TRČENJE TREH LETAL V višini sedem tisoč metrov so nad Texasom ■trčila tri letala, dva reaktivna lovca in šolsko letalo z zvezdastim motorjem. Reaktivca sta se nemočno zrušila na zemlio, šolsko letalo pa je varno pristalo. Vsi piloti so nesrečo preživeli in odnesli le lažj.e praske. To je bil bržkone prvi primer, da so se v zraku zaletela tri letala hkrati. V Rockfordu (Velika Britanija) je prišel na tamkajšnjo banko razbojnik in nomolil blagajniku pod nos kos papirja, ina katerem je pisalo: »Daj mi ves denar 107 VSAK DAN V Veliki Britaniji je vedno več tatvin avtomobilov, Lansko leto je bilo ukradeno 39.000 avtomobilov ali 107 na dan. Policija sodi, da iiikradene avtomobile prodajajo na črni borzi. Mačka na splošno velja po svetu kot zahrbtna žival, ki Rasistična politika južnoafriškega režima se dobro zaveda posledic, ki jih utegne imeti strahovlada nad .črnskim domačim prebivalstvom. Zato režim oborožuje vse Ibelce brez Izjeme in celo žene so dolžne nositi revolverje. Na sliki je skupina belk v mestu Littleton pri Pretoriji na 'domačem strelišču imed obveznim poukom v streljanju se ini zanesti na njeno razpoloženje. Vendar pa gornje slike kažejo, da tigrasta žival prav nič ne zameri mrcvarje- nja svojemu malemu prijatelju. Oba sta stara po šest mesecev, doma pa ,iz Italije V Franciji so iznašli nov način transportiranja .tekočih goriv po 9uhem. Vsaka dzmed ogromnih .pnevmatik na gornji sliki je .pravzaprav le cisterna za tisoč litrov bencina. 'Vsaka se kotali na svoj račun, mogoče pa jih je med seboj povezati v .pravcati konvoj, ki ga lahko vleče navaden traktor. Prednost novega načina transportiranja goriv je predvsem v tem, da takle konvoj brez težav vozi tudi čez najslabše terene in tudi tam, kjer ni nobenih poti Nova Gorica, okrajno središče novogoriške skupnosti komun, ki raste in se razvija ob rzeleni Soči, nima morja. Pač pa ima za poletne dni vzorno kopališče >z olimpijskim plavalnim bazenom, ki služi v primeru potrebe tudi kot akumulacijski protipožarni bazen kromberški .tovarni pohištva. V neposredni bližini kopališča je tudi lepo urejen camping. Naš .posnetek kaže skozi senco eksotičnega drevja pogled mimo camping prostora na plavalni bazen v ozadju, ki ima prav v teh vročih dneh obilo gostov — Bi rada vedela, zakaj ne povabim šefa na večerjo? Zato, ker sem prestar, da bi vsi potem iskal novo službo .. .! vohunski roman iz ii. SVETOVNE VOJNE »Danes sem jaz na vrsti, da vas gostim.« »Da,« si je mislil, »major si je vse zapomnil. Danes je zidane volje. Kaj naj to pomeni?« »Vse kaže, da ste našli stanovanje. Name ste pa pozabili.« Zandel mu je smehljaje se zagTozil s kazalcem. »Da, stanovanje. Živim pri neki družini. Zelo slabo se počutim. Ob pravem času sem zapustil fronto.« »Kaj?« Dementjov je žalostno nagnil glavo. »Videl sem, da so .na svetu še družine, kjer pijejo zjutraj kavo, zvečer pa večerjajo in berejo knjige. Mislil sem, da se o takšnem življenju lahko le sanja.« »Ruekert, kaj pa je z vami? Že v teh nekaj dneh ste postali pesimist« »Gotovo imate zveze z Rusi in so vay jamčili, da vas ne bodo ubili,« je rekel Dementjov. »Slaba šala, Ruekert,« je idejal Zandel zaskrbljeno. »Včeraj sem dobil pismo od svojih. Odpotovali so k (mojemu bratu v zgornji del Harza. Tam je povsem mirno. Zaradi itega sem tako dobre volje.« »Če se ,še vi rešite, ste na konju. Potem pa je bolje, da se vsi skupaj utopimo! Moj Reich — moja družina. Tako so nam govorili nekdaj.« »Le kaj vam je, Ruekert?« V Zandlovem glasu je bilo čutiti iskreno potrtost. »Kaj? Zdaj, ko se že vsi pripravljajo na evakuacijo iz tega prekletega kraja, si ne morem kaj, da ne bi mislil na svojo divizijo. Za vedno bo ostala na tujem. In s to divizijo sem korakal pred Slavolokom zmage v Parizu. Tam nas je pozdravljal Führer. Povejte mi, zakaj — zakaj sem ostal živ le jaz? Zato, da grejem kljuke po štabih in vsemogočih kabinetih lioteč dokazati, da sem živ in da se hočem boriti, oni pa me gledajo s svojimi kovinskimi očmi, kot da bi bil mrtev. Jaz sem mrtev, kakor je mrtva moja divizija... Poslali so me na fronto, zdaj mi pa govore: »Poslušajte, niste vi za to, da bi krojili usodo.« — in ničesar mi ne predlagajo. Živite tukaj, pravijo, in se odpočijte. Dovolj ste preživeli. Jaz pa nočem počivati. Nočem!« Dementjov je udaril po mizi s takšno ihto, da so poskočili krožniki. »Tiše, Ruekert.« — Major ga je zaskrbljeno opazovq »Pozabili ste name. Našel sem delo za vas.« Dementjov je pogledal Zandla s pridržano radostjo, kakor da mu ne veruje. »No, našel sem. Delo res ni nič posebnega, vendar delo je. In od tod boste šli lahko pred drugimi. Jaz delam pri organizaciji civilnega zaledja. Ukvarjamo se z izvozom vseh vrednosti iz tega kraja. V Reich. Razumete?« »Razumem. Je mar Nemčiji potrebno to imetje?« »S tem si ne belimo glave,« je rekel Zandel strogo. »Isto priporočam tudi vam. Zaradi tega je vrgel pred dvema dnevoma gestapo iz našega oddelka nekega oficirja.« »Zakaj?« mu je vskočil v besedo Dementjov. »Ni hotel izpolniti povelja. Bil je histeričen in si je privoščil grobosti na načelnikov rovaš. Bog z njim. Načelniku sem pripovedoval o vas. Strinjal se je in hote! bi se z vami pogovoriti. Zdaj bova šla k njemu. Piše se Mölch. Herman Molch.« Malo je manjkalo, da Dementjov ni prasnil v smeh. »Spet Mölch!« »Trezen človek je. Že dolgo ga poznam. Skupaj sva hodila v oficirsko šolo. Med vojno je hitro napredoval, čeprav ni fronte niti povohal. Ves čas vojne se je ukvarjal s civilnim zaledjem. Zlobneži jezikajo, da je pri tem delu obogatel. Jaz ne vem o tem ničesar, navsezadnje pa je to njegova osebna zadeva. On ima dobre zveze. Ni ba-hač, vendar ima dobro glavo. Ume delati. Organizator je, da malo takih.« »In če mu jaz ne bom ugajal?« je vprašal Dementjov nemirno. Zandel se je zasmejal. »Da, takšen pesimist, kakršen ste vi, pa Mölchu res ni .potreben.« »Samo da čutim .pod rokami delo!« je rekel Dementjov ognjevito. »Tako, tako kapetan! To mi je všeč! Vrh tega pa-Mölch, kakor mnogi iz zaledja, rad poskrbi za frontovce. Pojejte, pa greva.« Kmalu nato je Dementjov skupaj z Zandlom stopil v Mölchov kabinet. V prostornem kabinetu je sedel za pisalno mizo mg hen človek. Nad bleščečo polituro mize se je kakor grič dvigala njegova glava. Ko sta Dementjov in Zandel vstopila, se je siv grie zganil in izza mize je stopil Herman Mölch. Njegovi lasje so bili sivi. Hodil je prožno kot deček. Tudi črte njegovega obraza so bile mladeniške, z redko brado in rdečimi lici. Imel je velike, temne in globoke oči. »To je oficir, o katerem sem vam pravil,« je rekel Zandel, prijel Dementjova pod roko in ga privede! bliže. Mölch mu je stisnil roko. Njegova dlan je bila čvrsta, in koščena. Povedel ju je v vogal kabineta, kjer je bila-nizka mizica in nekaj naslonjačev. Posedli so. Mölch ni umaknil svojih oči z Dementjova. Molče sta motrila drug: drugega. »Zandel vam je vsekakor povedal, za kaj gre,« je polkovnik naposled spregovoril. »Da, vendar brez podrobnosti,« je odvrnil Dementjov. »Vi vsekakor ne dvomite o nujnosti našega dela za Nemčijo?« Dementjov je pozorno pogledal Zandla; mar mu ni oni že kaj namignil o njunem razgovoru pri zajtrku? Vendar je ta pogled polkovnik razumel drugače. »Dozdeva se mi, da mojega vprašnja niste razumeli. Mesto, na katerega pretendirate, je prazno zaradi tega,, ker je oficir, ki je tod delal, prišel nenadoma do zaključka, da je edina nacionalna vrednost, ki je tu in ki treba na vsak način odpeljati v Nemčijo, njegova oseliggS Polkovnik se je dolgo smejal in pomigoval ZandTfifr le-ta pa se mu je odobravajoče nasmihal. Kot bi odrezal, se je nehal smejati, in Dementjovas vprašal: