PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA Priročnik za izvajanje aktivnosti in obravnavo pitja alkohola UČNO GRADIVO Zvezek III/III Ljubljana, 2022 Priročnik za izvajanje pristopa SOPA Zvezek III Uredniki: mag. Tadeja Hočevar, dr. Marko Kolšek, Karmen Henigsman, dr. Maja Roškar, Darja Boben Bardutzky Tehnično urejanje: Rok Zaletel Lektoriranje: Ana Peklenik Oblikovanje: Altius d.o.o. Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2022 Elektronska izdaja Spletni naslov: www.nijz.si Brezplačen izvod. Izvod je namenjen izvajalcem pristopa SOPA in strokovni javnosti. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 119867395 ISBN 978-961-6945-74-5 (PDF) KAZALO K ZVEZEK III/III Z Sklop 6: Področja izvajanja kratkega ukrepa 3 8 6.1. Brezposelnost in storitve za trg dela 10 6.2. Gibalna oviranost 18 6.3. Slepota in slabovidnost 24 6.4. Gluhost in naglušnost 30 6.5. Duševno zdravje 38 6.6. Šport 44 6.7. Kultura 54 6.8. Družina in socialno varstvo 60 6.9. Pomoč socialno ogroženim in verske skupnosti 66 6.10. Humanitarnost pri socialno ogroženih 76 Sklop 7: Obstoječi pristopi k obravnavi škodljivega 82 pitja alkohola in sindroma odvisnosti od alkohola 7.1. Vidik specialista psihiatra, ki deluje na področju zdravljenja odvisnosti od 84 alkohola 7.2. Obravnava tveganega in škodljivega pitja alkohola kršiteljev zaradi vožnje pod 94 vplivom alkohola v okviru rehabilitacijskih programov 7.3. Primer skupine za samopomoč na področju zasvojenosti z alkoholom: 104 anonimni alkoholiki 7.4. Primer skupine za samopomoč svojcem na področju zasvojenosti z alkoholom: 112 društvo al-anon 7.5. Primer terapevtskih skupin na področju zasvojenosti z alkoholom s sistemsko- 118 družinskim pristopom in vključitvijo mladoletnih članov družine SKLOP 6 PODROČJA IZVAJANJA PA KRATKEGA UKREPA 3 O SAP 6.1. BREZPOSELNOST IN STORITVE ZA TRG DELA Sanja Belec OT 6.2. GIBALNA OVIRANOST IS Špela Šušteršič R P 6.3. SLEPOTA IN SLABOVIDNOST Karmen Henigsman JEN 6.4. GLUHOST IN NAGLUŠNOST JAAV 6 Nataša Kordiš 6.5. DUŠEVNO ZDRAVJE Ksenija Bratuš Albreht Z I 6.6. ŠPORT A Ana Radivo in Mojca Markovič Z 6.7. KULTURA IK Maja Papič NČ 6.8. DRUŽINA IN SOCIALNO VARSTVO O Breda Krašna IR 6.9. POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM IN VERSKE SKUPNOSTI RP Peter Tomažič 6.10. HUMANITARNOST PRI SOCIALNO OGROŽENIH Ciril Klajnšček SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 jeno načrtovane, dopolnjevane in spremljane. Pri tem je predvideno tudi vključevanje v rehabilitacijo 6.1. BREZPOSELNOST IN STORITVE in zdravstvene storitve, saj ima velik delež dolgotrajno brezposelnih oseb zdravstvene omejitve, ki pomembno ovirajo njihovo vrnitev na trg dela. ZA TRG DELA Karierni svetovalci v okviru osnovnega kariernega svetovanja pri posameznih brezposelnih osebah Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA pri obravnavi tveganega in škodljivega zaznajo težave s tveganim in škodljivim pitjem alkohola ali celo s sindromom odvisnosti od alkohola. pitja alkohola na področju storitev za trg dela in vseživljenjske karierne orientacije. Osebo, za katero domnevajo, da ima težave zaradi pitja alkohola, lahko napotijo na poglobljeno ka-Sanja Belec rierno in zdravstveno zaposlitveno svetovanje. V tem primeru, ko svetovalec v osnovnem kariernem svetovanju opaža, da oseba ne zmore aktivnega iskanja zaposlitve zaradi morebitnih težav z alkoholom, pridobi mnenje zdravnika svetovalca. Zdravniki, ki za ZRSZ izvajajo zdravstveno zaposlitveno Izhodišča svetovanje, so praviloma specialisti medicine dela, saj je osnovni namen storitve ocena ustreznosti zaposlitvenih ciljev glede na zdravstvene ovire osebe ter smiselnosti vključevanja v ukrepe aktivne V zadnjih letih se je število brezposelnih močno znižalo in je trenutno na ravni iz časa pred finančno politike zaposlovanja. krizo. Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 2021 znašala 7,7 % , anketne pa 4,7 %. Ob koncu decembra 2021 je bilo brezposelnih 65.969 oseb, kar je 24,4 % manj kot v decembru leta 2020. To je Zdravstveno zaposlitveno svetovanje obsega pregled zdravstvene dokumentacije (zdravstvenega eno najnižjih stanj brezposelnosti v Sloveniji. kartona) in pogovor z osebo. Zdravnik svetovalec izdela mnenje o ustreznih delovnih mestih in zdravstvenih omejitvah osebe ter po potrebi predlaga obravnavo pri invalidski komisiji Zavoda za pokoj-Beležimo visoko povpraševanje delodajalcev po delavcih in porast zaposlovanja tujcev zaradi po-ninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), rehabilitacijski komisiji ZRSZ ali medinstitucionalni komisiji v manjkanja domače delovne sile. sestavi predstavnikov CSD in urada za delo. Zaradi zmanjševanja brezposelnosti v letu 2021 med brezposelnimi ostaja več ranljivih skupin, kot so Psihologi, zaposleni na ZRSZ, so usposobljeni za prepoznavanje težav z alkoholom (uporabljajo npr. starejši, nizko usposobljeni in pogosto hkrati dolgotrajno brezposelni, ki ne izpolnjujejo zahtev delo-vprašalnik za oceno osebnosti za ugotavljanje kritičnih kliničnih spremenljivk za ugotavljanje kliničnih dajalcev . sindromov PAI). Pri nekaterih območnih službah ZRSZ sodelujejo tudi specialisti psihiatrije. Struktura brezposelnih je neugodna tako iz vidika primanjkljajev v posameznih poklicih, kot tudi glede Kadar je oseba začasno nezaposljiva zaradi težav v duševnem zdravju, težav z zasvojenostjo ali večjih na strukturne značilnosti brezposelnih oseb. socialnih in drugih podobnih težav, jo CSD vključi v socialnovarstvene storitve s ciljem razreševanja Konec meseca decembra 2021 je bilo med 65.969 brezposelnimi 56,4 % dolgotrajno brezposelnih (1 osebnih okoliščin, ki jo ovirajo pri vstopu na trg dela. Komisija pri ugotavljanju težav z zasvojenostjo leto ali več prijave pri Zavodu), 19,3 % mladih, 38,5 % starejših, 32,5 % nižje izobraženih in 16,1 % upošteva kriterije, kot so izguba ali zavrnitev dela zaradi zasvojenosti, prekinitve šolanja zaradi za-invalidov. Oseb z različnimi zdravstvenimi omejitvami je še bistveno več. svojenosti, nespoštovanje dogovorov, opitost in/ali zaudarjanje po alkoholu, osebna neurejenost, zanikanje zasvojenosti, agresivnost, slabša koncentracija, zavračanje aktivnosti, ponavljajoče (odvis-Zdravstvene težave brezposelnih oseb zajemajo različna zdravstvena stanja od prehodnih/akutnih niško) vedenje, informacije od drugih oseb/institucij, zapisi rehabilitacijskega svetovalca, kariernega stanj, ki pomenijo začasno nezmožnost za delo, do dolgotrajnih/kroničnih težav in invalidnosti. Gre za svetovalca, zdravnika svetovalca, koordinatorjev obravnave v skupnosti in/ali strokovnih sodelavcev spremembe in upad delovnih sposobnosti, ponavljajoče se in dolgotrajne zdravstvene težave, težave ZRSZ in CSD. Osebni svetovalec pridobi mnenje zdravnika svetovalca v primeru večje oviranosti osebe v duševnem zdravju, zasvojenost in invalidnost. Pri tem je prepoznana tudi alkoholna problematika, zaradi zasvojenosti in težav v duševnem zdravju. vključno s tveganim pitjem alkohola. ZRSZ karierne svetovalce redno in sistematično vključuje v izobraževanja in usposabljanja s področja ZRSZ zagotavlja javno službo na področju zaposlovanja, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlova-duševnega zdravja, zasvojenosti in alkoholne problematike. Svetovalci so usposobljeni za uporabo nja, delovanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, izdaje soglasij k enotnim dovoljenjem za tehnik in veščin svetovalnega, kompetenčnega in motivacijskega intervjuja. prebivanje in delo tujcev ter izvajanja nalog v okviru evropske mreže služb za zaposlovanje EURES. Vodi tudi postopke ugotavljanja invalidnosti, vključevanja v storitve zaposlitvene rehabilitacije in oce-njevanja zaposlitvenih možnosti invalidov po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlo-Predlog aktivnosti vanje invalidov. Cilji aktivnosti Poslanstvo ZRSZ je podpirati posameznike pri sprejemanju kariernih odločitev in iskanju zaposlitve, zagotavljati ustrezne kadre delodajalcem ter uravnavati neskladja na trgu dela. Namen izvajanja tovrstnih aktivnosti je zmanjšati alkoholno problematiko brezposelnih oseb in s tem Svet EU v svojem Priporočilu o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela z dne 15. februarja ohranjati njihovo zdravje in delazmožnost. Cilj je uspešno izvajanje kratkega ukrepa motivacijskega 2016 ugotavlja, da se dolgotrajno brezposelne osebe ne glede na ugodnejšo gospodarsko situacijo in informiranja in usmerjanja posameznikov k nadaljnjim virom pomoči (v nadaljevanju opredeljen krat-izboljševanje razmer na trgu dela srečujejo z različnimi in kompleksnimi ovirami, ki jim onemogočajo ki ukrep 3), ozaveščanje uporabnikov o tveganem pitju alkohola in zdravem življenjskem slogu ter uspešno vključevanje na trg dela. Zaradi tega državam članicam EU priporoča sistemsko ureditev so-povezovanje z drugimi deležniki v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju v skrbi za zdravje delovanja med zaposlovanjem in socialnim varstvom ter drugimi organizacijami in deležniki, ki lahko najranljivejših. prispevajo k integraciji na trg dela (1). Krepitev sodelovanja s centri za socialno delo (CSD) in drugimi deležniki je strateška usmeritev ZRSZ. Najranljivejši posamezniki potrebujejo neprekinjene storitve različnih sektorjev, ki morajo biti uskla-10 11 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Ciljne skupine Obstoječe aktivnosti Na ravni posameznika Za ZRSZ so najpomembnejša ciljna skupina za informiranje o alkoholni problematiki in virih pomoči • ZRSZ novozaposlenega kariernega svetovalca vključi v usposabljanje o alkoholni problematiki. To-brezposelne osebe, posebno dolgotrajno brezposelni, ki so zaradi socialne izključenosti in slabšega vrstna usposabljanja bi lahko potekala s prenosom znanja delavcev, ki imajo že izkušnje s področja, socialno-ekonomskega položaja ranljivi za tvegano in škodljivo pitje alkohola. Najbolj izpostavljeni so znotraj ZRSZ. Občasno bi se k sodelovanju lahko povabilo tudi predstavnike NIJZ. lahko mladi brez izobrazbe, dolgotrajni prejemniki denarno-socialne pomoči in invalidi. • Karierni svetovalec svojim uporabnikom v sklopu svetovanja razdeli gradiva o virih pomoči in infor-V analizi brezposelnih invalidov, ki so bili v obdobju med leti 2005 in 2015 obravnavani pri rehabili-macijah glede pitja alkohola. tacijskih komisijah ZRSZ, so bile za manjši del invalidov ugotovljene diagnoze, ki so po Mednarodni klasifikaciji bolezni povezane z zlorabo alkohola (2). Dodati je treba, da v storitve zaposlitvene re-Na ravni skupine habilitacije ne vključujemo nezdravljenih oseb, zasvojenih z alkoholom, pri katerih so te diagnoze • Na redno srečanja z izvajalci ukrepov aktivne politike zaposlovanja Projektno učenje za mlajše od-posledica pitja alkohola v preteklosti, pred vključitvijo v zaposlitveno rehabilitacijo. Cilj zaposlitvene rasle (PUM-O), Učne delavnice in Javna dela ter storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki izvajajo pro-rehabilitacije je, da se invalid usposobi za dela, ki ustrezajo njegovi delazmožnosti, se zaposli in v za-grame za najranljivejše skupine, povabi strokovnjaka NIJZ za predstavitev alkoholne problematike poslitvi napreduje. in zdravih izbir. Druga pomembna ciljna skupina za informiranje o alkoholni problematiki so delodajalci. Po ugoto-vitvah raziskovalcev Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti in drugih avtorjev se delodajalci Predlog novih aktivnosti premalo zavedajo škodljivosti pitja alkohola in ukrepov za preprečevanje pitja alkohola ne izvajajo v Na ravni posameznika zadostni meri (3). • Karierni svetovalec se ob prepoznanih težavah poveže z zdravstvenovzgojnim centrom/centrom za Delodajalci običajno ne vedo, kako ravnati z delavci, ki imajo težave s pitjem alkohola ter redko ugo-krepitev zdravja (ZVC/CKZ) za individualno obravnavo uporabnika. tavljajo alkoholiziranost na delovnem mestu, čeprav je to njihova dolžnost po predpisih o varstvu pri delu. Z ustrezno alkoholno politiko lahko delodajalec vpliva na količino in pogostost pitja alkohola. Na ravni skupine Tretja ciljna skupina za informiranje pa so lahko izvajalci storitev za trg dela, ukrepov aktivne politike • NIJZ v kariernem središču ZRSZ za brezposelne osebe izvede delavnico o zdravem življenjskem slogu zaposlovanja in storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki dlje časa delajo z ranljivimi posamezniki in ima-z vsebinami za preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. jo pri tem možnost nasloviti nezdrav življenjski slog in pivske navade. • ZRSZ in NIJZ sodelujeta na lokalnih dogodkih, obeležitvi dneva brez alkohola ipd. • ZRSZ delodajalce informira o aktivnostih za ozaveščanje o škodljivosti pitja alkohola oz. te vsebine Potrebna specifična znanja in veščine občasno vključi v svoje dogodke za delodajalce. Na srečanju z delodajalci strokovnjak NIJZ predstavi tvegano pitje alkohola in vire pomoči, kadar delodajalec prepozna čezmerno pitje pri zaposlenem, Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: ter opremi delodajalce z gradivi, ki jih lahko razdelijo v svoji delovni organizaciji. • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; • Informacije o lokalnih dogodkih za preprečevanje tveganega pitja alkohola ZRSZ objavi v spletnem iskalniku. • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; • poznati standardne merice oz. enote alkohola; Opredelitev virov pomoči in povezovanja z drugimi deležniki pri izva- • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; janju preventivnih aktivnosti • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega • poznati osnove motivacijskega pogovora. ukrepa 3 temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, strank, delodajalcev, kadrovskih delavcev in splošne javnosti preko aktivnosti, ki potekajo ali v organizaciji posameznega urada za delo ZRSZ Primeri aktivnosti ali pa v sodelovanju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so različne bevladne organizacije (NVO), CKZ/ZVC, CSD, občina, policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako ZRSZ lahko sodeluje pri izvedbi kratkega ukrepa 3 ob predhodnem vključevanju kariernih svetovalcev vsebinsko podporo, na način, da predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktiv-v usposabljanja za prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola ter ozaveščanju izvajalcev nosti ZRSZ, kot tudi koordinativno podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja, storitev zaposlitvene rehabilitacije in določenih programov se predstavljajo ZRSZ, NVO in drugi deležniki v skupnosti. aktivne politike zaposlovanja ter članov rehabilitacijskih komisij. Povezovanje s strokovnjaki ob tveganem in škodljivem pitju alkohola: ob tveganem ali/in škodlji-Izvajalci kratkega ukrepa 3 želimo udeležencem aktivnosti prenesti temeljni sporočili: čim manj ali nič vem pitju alkohola lahko posameznika usmerijo na poglobljeno svetovanje v okviru Kratkega ukrepa alkohola in izberi raje zdravo alternativo. 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC oz. CKZ, k osebnemu zdravniku, zdravniku medicine dela, prometa ali športa, v center za duševno zdravje odraslih ali v lokalni CSD. Informiranje je možno individualno in skupinsko na različnih dogodkih. Spodaj je naštetih nekaj primerov. Povezovanje s strokovnjaki ob zasvojenosti z alkoholom: če pri posamezniku obstaja sum na zasvo-12 13 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 jenost z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC in center za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo v primeru nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. Zaključki Zaradi ohranjanja delazmožnosti je naslavljanje alkoholne problematike izjemno pomembno. ZRSZ kot glavne skupine za informiranje o tveganem in škodljivem pitju alkohola prepoznava dolgotrajno brezposelne osebe, pa tudi izvajalce storitev zanje in delodajalce, ki so premalo ozaveščeni o problematiki. Za uspešno omejevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola je potreben sistemski pristop v lokalnem okolju s sodelovanjem vseh organizacij in deležnikov, ki lahko prispevajo k temu cilju z ozaveščanjem na skupnih dogodkih zdravstvenih domov, CSD, uradov za delo in NVO ter informiranjem svojih uporabnikov o virih pomoči. Aktivnosti informiranja bodo uspešne, če bo uporabnike doseglo sporočilo, naj pijejo čim manj ali celo nič alkohola oz. naj izberejo zdrave alternative. Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju zaposlovanja. 14 15 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Literatura 1. Priporočila Sveta Evrope o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (2016/C 67/01), 2016 Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?u-ri=CELEX:32016H0220(01)&from=RO. 2. Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije. Ljubljana: URI Soča, 2016. 3. Hočevar S, Hočevar M in Hartte D. Osebe s sindromom odvisnosti od alkohola. V: Boštjančič E, Ža-gar Rupar M (ur.). Ranljive skupine na trgu dela. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2017:219-238. Dodatne informacije so dostopne v virih: 4. Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17). 5. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno pre- čiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14). 6. Doktrina dela z delodajalci, brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve. Ljubljana: ZRSZ, 2013. 7. Strategija dela z DBO. Ljubljana: ZRSZ, 2016 (interno gradivo). 16 17 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Posebne obravnave posameznikov, ki tvegano ali škodljivo pijejo, pri delu v ZPS ni, prav tako se jih ne 6.2. GIBALNA OVIRANOST nagovarja k virom pomoči, ki bi bile zanje primerne. Slednje je posledica pomanjkljive informiranosti Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA pri obravnavi tveganega in škodljivega izvajalcev aktivnosti o tem, kam jih usmeriti v teh primerih. pitja alkohola na področju gibalne oviranosti. Predlog aktivnosti Špela Šušteršič Cilji aktivnosti Izhodišča Namen izvajanja tovrstnih aktivnosti je zmanjšanje alkoholne problematike med gibalno oviranimi in Po nastanku invalidnosti, katere posledica je gibalna oviranost, se posameznik, njegovi sorodniki in drugimi, ki prihajajo v stik s področjem gibalno oviranih (asistenti, svojci idr.). Cilj je uspešno izvajanje njihova socialna mreža lahko prepogosto zatečejo k pitju alkohola zaradi osebnih stisk. Te so najpo-kratkega ukrepa motivacijskega informiranja in usmerjanja posameznikov k nadaljnjim virom pomoči gosteje posledica pomanjkanja informacij o nadaljnjem življenju z invalidnostjo in prešibke psihične (v nadaljevanju opredeljen kratki ukrep 3), ozaveščanje uporabnikov o tveganem pitju alkohola in podpore ob soočanju z novim načinom življenja. Podporo pri tem lahko po zaključku zdravstvene zdravem življenjskem slogu ter povezovanje z drugimi deležniki v lokalnem, regionalnem in nacional-rehabilitacije posamezniki dobijo z vključitvijo v aktivnosti nevladnih organizacij (NVO), ki to nudijo. nem okolju v skrbi za zdravje najranljivejših. Zveza paraplegikov Slovenije (ZPS) je reprezentativna invalidska organizacija, ki predstavlja, varuje in uveljavlja pravice ter interese paraplegikov in tetraplegikov na lokalni, nacionalni in mednarodni Ciljne skupine ravni. Kot krovna nacionalna invalidska organizacija strokovno sodeluje pri oblikovanju in izvajanju posebnih socialnih programov in s sofinanciranjem društev omogoča izvajanje tudi v lokalni skup-Primarno so ciljna skupina gibalno ovirani, v povprečju stari 55 let. V posebne socialne programe se nosti, sodeluje pri oblikovanju državnih ukrepov in predlaga sprejem predpisov in ukrepov predvsem vključujejo tudi njihovi svojci, prijatelji, zaposleni osebni asistenti in prostovoljci na ZPS, ki bi jih bilo na področju invalidskega in socialnega varstva, poskuša v okviru svojih pristojnosti posameznikom prav tako smiselno nasloviti z aktivnostmi informiranja o alkoholni problematiki in virih pomoči. pomagati pri soočanju z invalidnostjo ter zagotoviti udejanjanje njihovih državljanskih pravic in dolž- nosti. Potrebna specifična znanja in veščine S svojimi posebnimi socialnimi programi in neposrednimi storitvami za posameznike članom želi omogočati aktivno življenje v družbi, stremi k nediskriminatornemu delovanju ter integraciji v sistem Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: in prakso v vseh mogočih oblikah. S svojim delovanjem se odziva na izzive in aktualne potrebe članov in znatno prispeva k uresničevanju družbenih ciljev. • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; ZPS je izvajalka programov, usmerjenih v zadovoljevanje specifičnih potreb posameznih skupin, ki se • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; imenujejo Obnovitvena rehabilitacija, Osebna asistenca, Prilagajanje grajenega okolja, Spodbujanje • poznati standardne merice oz. enote alkohola; socialne vključenosti in samostojnega življenja invalidov, Izobraževanje in kulturna dejavnost, Šport • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; paraplegikov. Ciljne skupine posebnih socialnih programov so gibalno ovirani invalidi, njihovi svojci, zdravstvene ustanove ter druge vladne in nevladne organizacije. • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; Lokalna društva izvajajo tudi druge posebne socialne programe: Prevoze paraplegikov, Kompenzira- • poznati osnove motivacijskega pogovora. nje invalidnosti, Šport in rekreacijo, Interesne dejavnosti. Primeri aktivnosti V posebnih socialnih programih so bili področja dela in programske aktivnosti tudi do sedaj usmerjanje k ohranjanju zdravja članov Zveze in lokalnih društev, njihovih svojcev in širše javnosti. Tako smo s ciljem ohranjanja zdravja izvajali različne programske aktivnosti, in sicer vodena in organizi-Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 želimo udeležencem prenesti temeljni sporočili o alkoholu: rana rekreacija, različne masaže, terapije, preventivne meritve in predavanja zunanjih sodelavcev s čim manj ali nič in izberi raje zdravo alternativo. področja zdravja v lokalnih društvih. V zdraviliščih po Sloveniji in Domu paraplegikov Pacug izvajamo Za izvajanje kratkega ukrepa informiranja, ki ga lahko integriramo v obstoječe aktivnosti ali pa te na obnovitveno rehabilitacijo, katere glavni namen je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti po nastanku novo oblikujemo v ta namen, je ključno, da se tematika vključuje v različne aktivnosti, ki dosegajo invalidnosti. tako posameznika kot skupino. Usposobljenosti kadra na ZPS in na lokalnih društvih glede naslavljanja alkoholne problematike ni, saj se do sedaj v tovrstno problematiko nismo prav posebno aktivno vključili. Obstoječe aktivnosti Pri izvajanju programskih aktivnosti se pri svojem delu srečujemo s tveganim in škodljivim pitjem Na ravni posameznika alkohola (T&ŠpA) na naslednje načine: pri obisku članov v domačem okolju, ko zaposleni izvajajo • Informiranje na infotočkah URI-Soča je namenjeno novim uporabnikom v času rehabilitacije na URI osebno asistenco na domovih uporabnikov, ko uporabniki letujejo v kapacitetah ZPS, pri udeležbi na Soča in zaposlenim. Izvajajo ga strokovna delavka ZPS in prostovoljci. Poteka preko informiranja in 14- ali 17-dnevni obnovitveni rehabilitaciji, na piknikih, pri individualni obravnavi posameznika. zloženke ter vključuje informacije o vključenosti pristopa SOPA v aktivnostih NVO. 18 19 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Na ravni skupine cev in splošne javnosti, preko aktivnosti, ki potekajo ali v organizaciji posamezne NVO, ali pa v sodelovanju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, • Delavnica za uporabnike in izvajalce osebne asistence, katere ciljna skupina so obstoječi uporabniki občina, policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo na tetraplegiki, paraplegiki in izvajalci osebne asistence, vključuje do 100 oseb. Izvaja se lahko v obliki način, da predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO, kot tudi nudi predavanja in osebnega svetovanja, deljenja zloženk in informiranja o projektu SOPA. Delavnico bi koordinativno podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi izvajali strokovni delavki ZPS, izbrani prostovoljci, zdravniki s področja onkologije, gastroenterolo-posamezne NVO in drugi deležniki v skupnosti. ginje, urgentne medicine in strokovnjak NIJZ s področja alkoholne problematike. Povezovanje s strokovnjaki ob tveganem in škodljivem pitju alkohola: ob tveganem ali/in škodlji- • Športni dogodki, predvsem košarkarski turnir in atletska tekmovanja, v organizaciji ZPS in društev vem pitju alkohola lahko usmerijo v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa 1 v lokalni zdra-paraplegikov so namenjeni paraplegikom in tetraplegikom, njihovim svojcem, prijateljem, gledal-vstveni dom, konkretneje v ZVC oz. CKZ, k osebnemu zdravniku, v center za duševno zdravje odraslih cem in širši lokalni skupnosti. Ti dogodki so ustrezni za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, ali lokalni CSD. deljenje vode in gradiva ter informiranja o čezmernem pitju ter virih pomoči. Aktivnost lahko izvaja strokovnjak NIJZ s področja alkoholne problematike s pomočjo prostovoljcev. Povezovanje s strokovnjaki v primeru zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost posameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC • Na devetih vsakoletnih občnih zborih društev paraplegikov, ki so namenjeni paraplegikom in in center za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki tetraplegikom – članom društev paraplegikov –, lahko strokovna delavka ZPS izvede kratko preda-celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, vanje o posledicah škodljivega pitja alkohola. Udeležence informira o vključenosti v projekt SOPA obravnavo v primeru nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva in razdeli gradivo o čezmernem pitju ter virih pomoči. Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. • Na piknikih za obstoječe uporabnike, svojce, prijatelje, prostovoljce in izvajalce programov, ki jih Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. organizira vseh devet društev, se lahko delijo zloženke in predstavijo alkoholna problematika in viri pomoči. To informiranje bi lahko izvajali zaposleni na ZPS in prostovoljci v društvih. Zaključki • Predavanja, namenjena spodbujanju zdravega življenjskega sloga, se izvajajo v vseh devetih pokra-jinskih društvih paraplegikov. Namenjena so članom paraplegikom in tetraplegikom, prostovoljcem Pri tematiki naslavljanja alkoholne problematike pri gibalno oviranih ugotavljamo naslednje: in zaposlenim v društvih paraplegikov. Izvaja jih strokovnjak NIJZ s področja alkoholne problematike v sodelovanju s prostovoljci. Udeleženci dobijo gradivo o čezmernem pitju in virih pomoči. • Zaradi morebitnega zatekanja k alkoholu zaradi osebnih stisk je izjemno pomembno zagotavljati • Naša informativna dejavnost je namenjena članom paraplegikom in tetraplegikom, svojcem, za-boljšo ozaveščenost gibalno oviranih oseb o alkoholni problematiki. poslenim, prostovoljcem, prejemnikom glasila Paraplegik, ki izhaja štirikrat letno v nakladi 2.000 • Priložnost ozaveščati o alkoholni problematiki vidimo pri naslednjih aktivnostih: promocija zdrave-izvodov, ter širši javnosti. Aktivnost poteka preko informiranja s kolumnami, članki, intervjuji in ga življenjskega sloga na občnih zborih članov, športnih in kulturnih dogodkih, na spletni strani ZPS, objavami. Gradivo je dostopno v tiskani in spletni obliki. Pri tem se informira tudi o vključenosti glasilu Paraplegik in lokalnih glasilih društev, predavanja in vključitev vsebin SOPA na organiziranih alkoholne problematike in virih pomoči v aktivnostih NVO. To dejavnost lahko izvajajo naši strokov-dogodkih ter promocija zdravega življenja na delovnem mestu. ni delavki ZPS, izbrani prostovoljci, zdravniki s področja onkologije, gastroenterologinje, urgentne medicine in strokovnjak NIJZ s področja alkoholne problematike. • Za dobro in strokovno nadaljnje delo na področju naslavljanja alkoholne problematike se je treba nadalje povezovati z drugimi strokovnjaki NIJZ, ZD in drugih ciljnih ustanovah. Predlog novih aktivnosti • Vse udeležence naših aktivnosti želimo informirati o škodljivih posledicah pitja alkohola na psiho-Na ravni skupine fizično stanje posameznika in možnostih zdravih alternativ ter jih spodbuditi k morebitni opustitvi morebitnega čezmernega pitja alkohola. S tem želimo prispevati k hitrejši regeneraciji telesa po • Organizacija dogodkov za spodbujanje opuščanja slabih navad v Domu paraplegikov v Pacugu v nastanku invalidnosti in se izogniti vrsti zdravstvenih težav, ki so posledica čezmerne rabe alkohola. sklopu Obnovitvene rehabilitacije za paraplegike, tetraplegike, svojce, spremljevalce in izvajalce Prav tako želimo spodbuditi k izbiri zdravih alternativ. rehabilitacije. Namen je spodbujanje zdravega življenjskega sloga s pomočjo organizacije prostočasnih aktivnosti in deljenja vode. Slednje izvedejo strokovnjak NIJZ s področja alkoholne problematike in prostovoljci. • Organizacija predavanja za Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije za 22 invalidskih organizacij. Predavanje izvede strokovnjak NIJZ s področja alkoholne problematike. Udeležence informira o alkoholni problematiki in virih pomoči ter jim ob tem razdeli tematska gradiva. Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega ukrepa 3 temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih svoj-20 21 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju gibalne oviranosti. 22 23 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Ciljne skupine 6.3. SLEPOTA IN SLABOVIDNOST Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA pri obravnavi tveganega in škodljivega »Primarna skupina v okviru dejavnosti je skupnost slepih in slabovidnih. V okviru programov za pri-pitja alkohola na področju slepote in slabovidnosti. marno skupino se vključujejo tudi druge skupine, na primer svojci, ki skrbijo za svojega bližnjega s težavami z vidom. Ciljna skupina bi bili tako lahko tako uporabniki kot njihovi svojci.« (2) Karmen Henigsman Potrebna specifična znanja in veščine Izhodišča Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: Slepota in slabovidnost predstavljata vrsto senzorne oviranosti in imata lahko bistveni vpliv na kakovost posameznikovega življenja. • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; V Sloveniji ni uradnega registra, ki bi nudil podatke o številu slepih in slabovidnih, se pa to ocenjuje • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; na nekje okrog 10.000 (1). Zmanjšana kakovost življenja in stiske, ki jih lahko doživljajo ti posamezniki • poznati standardne merice oz. enote alkohola; zaradi oviranosti, lahko privedejo tudi do pitja alkohola. Prav tako so lahko ti posamezniki dodatno ranljivi za škodljive vzorce pitja alkohola ali nezdravega načina življenja, ker v bistveno manjši meri • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; dostopajo do preventivnih programov ali gradiv, ki niso ustrezno prilagojena zanje. • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; V Sloveniji se populacija slepih in slabovidnih združuje tudi preko članstva in aktivnosti v okviru delo- • poznati osnove motivacijskega pogovora. vanja Zveze slepih in slabovidnih. »Zveza skrbi za izvajanje programov in projektov za slepe in slabovidne, njihove svojce in osebe, ki prihajajo v stik s to populacijo, kot so npr. zdravniki, učitelji, župani, Primeri aktivnosti novinarji, medicinske sestre. Programi naslavljajo področje socialnega varstva, odpravljanje komunikacijskih ovir in storitvenih ovir za skupino slepih in slabovidnih.« (2) Zveza vključuje 3.604 slepih in Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 bi želeli udeležencem prenesti temeljni sporočili: čim manj slabovidnih uporabnikov (1). ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo, ob tem pa ozaveščati o negativnih učinkih pitja alko-Zaposleni in prostovoljci, ki delujejo v okviru Zveze, niso sistemsko izobraženi o alkoholni problemati-hola in priložnostih izbire zdravih alternativ pitju ter usmerjati k morebitnim potrebnim virom pomo-ki. »Tako v okviru delovanja v društvih in ob različnih aktivnostih v lokalnih skupnostih prihaja do stika či. z osebami, ki imajo težave s pitjem. Takrat se jim skuša poiskati pomoč in jih usmeriti k ustreznim To je možno bodisi z vključevanjem preventivnih vsebin tako v obstoječe aktivnosti društev kot z iz-virom pomoči, vendar brez posebne strokovne usposobljenosti.« (2) vajanjem novih aktivnosti, namenjenih posebej za ozaveščanje ciljnih skupin. Do sedaj v Zvezi slepih in slabovidnih ni bilo posebej organiziranih izobraževanj na temo tveganega in škodljivega pitja alkohola. »Seznanjenost s problematiko in dodatno usposabljanje na temo je tako Obstoječe aktivnosti v domeni vsakega posameznika, ki se ciljno posveča tem vsebinam s prebiranjem literature ali se samoiniciativno udeležuje usposabljanj in dogodkov na temo alkoholne problematike.« (2). Glede na Na ravni posameznika zaznavanje problematike bi bila tovrstna izobraževanja dobrodošla tako za zaposlene v Zvezi kot tudi • Ob sprejemu novega člana v Zvezo slepih in slabovidnih se opravi individualni razgovor. Ob tem se prostovoljce. mu posreduje tudi posebej prilagojeno gradivo o alkoholni problematiki in virih pomoči, spodbuja Primanjkuje tudi gradiv, ki bi bila ustrezno prilagojena za populacijo senzorno oviranih, konkretneje se zdrav način življenja. slepih in slabovidnih, ki bi vsebovala pomembne informacije glede problematike pitja alkohola in Na ravni skupine virov pomoči. • »Organizirajo se športne aktivnosti za slepe in slabovidne, njihove svojce in druge člane NVO. Aktivnost poteka v obliki treninga ali tekmovanja, na katerem ni alkohola, saj je sam dogodek namenjen Predlog aktivnosti promociji zdravega življenjskega sloga. Na dogodku se deli tudi promocijski materiali z napotki o zdravem življenjskem slogu. Dogodka se udeleži tudi zdravstveni delavec iz lokalnega zdravstve-Cilji aktivnosti nega doma ali predstavnik društva s področja kroničnih bolezni, ki že ponujajo programe. Zunanji strokovnjaki bi opravljali meritve, predstavili možne zdravstvene posledice čezmernega pitja alko-Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne problema-hola.« (2) tike pri populaciji slepih in slabovidnih. Cilj tega pa je uspešna izvedba ukrepa, ki vključuje motiva- • »Organizirajo se kulturne aktivnosti za slepe in slabovidne, njihove svojce in druge člane NVO. Ak-cijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči na individualni ravni in ravni skupnosti tivnost lahko poteka v obliki slikarske delavnice, kjer je glavni motiv alkoholna problematika. Na uporabnikov storitev nevladne organizacije. delavnici je poskrbljeno za zdravo prehrano in pijačo, hkrati pa se spodbuja zdrav življenjski slog. Prisotni bi bili tudi materiali za ozaveščanje in napotki za zdrav življenjski slog. Delila bi se tudi gradiva o virih pomoči.« (2) 24 25 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 • »Organizirajo se socialnovarstvene aktivnosti za člane društva in njihove svojce. Delavnice bi bile Pomembni viri pomoči so tudi gradiva, ki morajo biti posebej prilagojena. To pomeni bodisi tiskovine namenjene usposabljanju za aktivno življenje v skupnosti – usposabljanje za uporabo drugih ču-v Brail ovi pisavi ali zvočni zapisi za slepe oz. večji fonti črk ali vizualne prilagoditve spletnih vsebin za tov, za izboljšanje mobilnosti, vključitev v normalno okolje in orientacije ter komunikacijskih ovir, slabovidne. delavnice za spodbujanje samozaupanja, v katere bi vključili tudi vsebine, povezane z alkoholno problematike in zdravimi izbirami. Na delavnicah bi sodeloval strokovnjak NIJZ s področja zdravega Zaključki življenjskega sloga in alkoholne problematike.« (2) Pomembno je, da se pri naslavljanju alkoholne problematike posebej posvečamo tudi populaciji sle-Predlog novih aktivnosti pih in slabovidnih že s tem, da pripravimo ustrezna, prilagojena gradiva. Prav tako je: Na ravni posameznika • »Ključno povezovanje različnih deležnikov in zagotavljanje pretoka informacij glede tega kako po- • V društvu se organizirajo pogovorne urice na temo tveganih vedenj. Te bi bile namenjene posame-magati osebi, ki pije tvegano ali škodljivo.« (2) znikom, ki bi se želeli pogovoriti o tveganih vedenjih, tudi pitju alkohola, na voljo bi imeli različna informativna gradiva za ta namen. K sodelovanju bi lahko povabili tudi strokovnjaka iz lokalnega • »Pomembno je, da se zagotovi enotni pristop k osebi. Ta bo dobila podporo od različnih profilov ZVC/CKZ. pomoči, pri čemer je treba imeti v mislih, da ni vsak pristop primeren za vsakega posameznika. Zato je zaželena mreža, ki ga podpira pri obravnavi njegovega pitja alkohola, kar pomeni, da je treba Na ravni skupine urediti tudi pretok informacij med vsemi, ki delujejo na področju v regiji.« (2) • Organizacija pohoda slepih in slabovidnih brez prisotnosti alkohola. Med pohodom bi se ljudje • Optimalno je, da k skupini slepih in slabovidnih dostopamo z aktivnostmi društva in skupinskih do-ustavljali na postojankah, kjer bi lahko prejeli informacije o zdravih izbirah in škodljivosti pitja alko-godkov, ki so lahko športne, kulturne ali izobraževalne narave. hola. Sodelovanje bi potekalo s strokovnjaki NIJZ in strokovnjaki iz lokalnega ZVC/CKZ, ki bi promo-virali zdrav način življenja in delili posebej prilagojena gradiva. • Pomembno je, da društva postanejo bolj senzibilizirana za prepoznavanje alkoholne problematike in stremijo k aktivnostim brez prisotnosti alkohola. Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izva- • Pomembno je, da društva svojim članom in njihovim svojcem ponudijo informacije o zdravih izbirah janju preventivnih aktivnosti in spodbudijo razmišljanje o alkoholu: čim manj ali nič in izbiro zdravih alternativ. Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega ukrepa 3 tako temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih svojcev in splošne javnosti, preko aktivnosti, ki potekajo ali v organizaciji posamezne NVO ali pa v sodelovanju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, občina, policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo, na način, da predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO, kot tudi koordinativno podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi posamezne NVO in drugi deležniki v skupnosti. Povezovanje s strokovnjaki ob tveganem in škodljivem pitju alkohola: ob tveganem ali/in škodljivem pitja alkohola lahko usmerijo posameznika v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC oz. CKZ, k osebnemu zdravniku, v center za duševno zdravje odraslih ali v lokalni center za socialno delo (CSD). Povezovanje s strokovnjaki v primeru zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost posameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC ali center za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa. si. 26 27 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Literatura 1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Poslanica ob tednu slepih in slabovidnih 2021. Pridobljeno 28. 12. 2021 s spletne strani https://www.zveza-slepih.si/2021/05/poslanica-ob-tednu-slepih-in-slabovidnih-2021/. 2. Razvojni tim SOPA. Predloga za pripravo predstavitve možnosti naslavljanja alkoholne problematike na področju slepote in slabovidnosti: interno gradivo SOPA. Ljubljana: NIJZ; 2017. Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju slepih in slabovidnih 28 29 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 V zadnjih letih je opazen premik v smeri manjše prisotnosti alkohola v prostorih društev. V društvih, 6.4. GLUHOST IN NAGLUŠNOST kjer se gluhi srečujejo in vključujejo v posebne socialne programe, je bil vedno tudi lokal. Zapirati so Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA k obravnavi tveganega in škodljivega jih začeli zapirati postopno pred 10 leti, tako da je zdaj le še nekaj društev, kjer imajo lokale. Vendar je prisotnost alkohola opazna na vsakem športnem srečanju, izletu, ekskurziji, praznovanju ipd. pitja alkohola na področju gluhih in naglušnih. Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) je izobraževano-vzgojna ustanova, kamor se gluhi otroci Nataša Kordiš vključijo v vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in lahko bivajo v domu Frana Grma, ki deluje v okviru ZGNL. Vzgojne skupine in razredne skupnosti so majhne, kar omogoča individualnejši pristop. Vzgoji-Izhodišča telji in učitelji ter vse osebje Zavoda se trudi uporabljati SZJ v vseh situacijah, ko so navzoči gluhi. Poleg gluhih in naglušnih so v vzgojno-izobraževalne procese vključeni tudi otroci z govorno-jezikovnimi Gluhi in naglušni imajo podobne težave kot slišeče osebe iz ranljivih skupin: težje vključevanje v so-motnjami in motnjami avtističnega spektra. V času šolanja v srednji šoli so organizirana predavanja in cialno okolje, težjo zaposljivost, nižje prihodke, težjo komunikacijo v vseh življenjskih situacijah. Od delavnice o zlorabi alkohola in drog. vseh invalidnih skupin imajo gluhi v povprečju najnižjo izobrazbo. Njihova invalidnost jih segregira Tolmači se za ta poklic usposabljajo v triletnem programu, ki je sestavljen iz modulov. Obravnavajo v majhno skupnost. To prinaša določene posebnosti: tej skupini lastni jezik, kulturo komuniciranja, področja poznavanja SZJ, področje socialnega varstva, zakonodaje in specialna tolmaška znanja. Po-način komuniciranja, reševanja življenjskih situacij, pogled na druge kulture. sebnih znanj za prepoznavanje alkoholizma ta program ne vsebuje. Alkohol je v življenju gluhih in naglušnih prisoten. Verjetno vsaj v enaki meri kot pri osebah brez sen-ZGN zaposluje poleg pedagoškega kadra tudi več psihologov, ki strokovno pomagajo dijakom s teža-zornih, čustvenih in telesnih motenj. vami zasvojenosti. Gluhi so kulturna manjšina. Opredeljuje jo jezik, ki ga govori le malo ljudi. Zato potrebujejo posebne Tolmači prihajamo v stik s problematiko, kadar spremljamo gluhe osebe na zdravljenju na Enoti za vzpodbude za krepitev vključevanja v skupnost. Zaradi diskriminacije so mnogokrat izpostavljeni stre-zdravljenje odvisnosti od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani ali Idriji, na oddelku za zdravljenje su, saj se morajo za številne stvari potruditi mnogo bolj kot slišeči. alkoholizma in drugje. Tolmačimo skupinske terapevtske pogovore in individualne obravnave. Vsa-Naglušne osebe se lažje vključujejo v svoje socialno okolje kot gluhi, vendar zaradi izgube sluha do-kokrat spremljanje traja tri mesece na oddelku, še pol leta pri individualnih obravnavah in nato po življajo svojo situacijo kot zelo stresno. Informacije, ki jih dobivajo po slušni poti, se jim vedno zdijo potrebi. Pri tem opažamo, da je veliko težav, ker gluhi ne razumejo samega poteka zdravljenja in ne nepopolne. Nikoli ne vedo, katero informacijo so izgubili. Čeprav so bolje izobraženi kot gluhi in imajo razumejo narave odvisnosti. Ob takih nalogah se tolmači priučimo načina komunikacije z osebo, ki je praviloma boljše službe, so zaradi nenehnega dvoma o tem, ali so slišali, kar je bilo sporočeno, ali ne, zasvojena. Predhodno pa nismo podučeni in nismo usposobljeni za prepoznavanje čezmernega pitja pod stalnim pritiskom. Precej visoka stopnja zlorabe alkohola nastopa ravno v tej skupini. alkohola. Ljudje z gluhoslepoto se med seboj zelo razlikujejo. Zelo močno na njihov občutek izpolnjenosti in smisla V DGN po celi Sloveniji skušajo strokovni delavci pomagati posameznikom in družinam. Posebej težko življenja vpliva, kdaj so izgubili vid ali sluh in kdaj se je zgodila dodatna izguba vida ali sluha. Nekateri so postane, ko gre za zlorabo alkohola. Prepoznavajo različne oblike tveganega in škodljivega pitja alko-popolnoma odvisni od tuje pomoči. Za vsakršno komunikacijo potrebujejo posebej usposobljeno osebo. hola in stopnje zasvojenosti ter pomagajo članom, da bi našli strokovno pomoč, če so jo pripravljeni sprejeti. Gluhi, naglušni, gluhoslepi in osebe s polžkovim vsadkom se prostovoljno vključujejo v Društva gluhih in naglušnih, ki delujejo po regijah. Tolmači srečujemo gluhe v različnih situacijah. Občasno zaznamo, da posameznik tvegano ali škodljivo pije, vendar se naša vloga omejuje na izvajanje tolmačenja. Zavezani smo kodeksu s področja V Sloveniji deluje 13 društev gluhih in naglušnih, ki se združujejo v krovno organizacijo, Zvezo društev socialnega varstva. Osebe obravnavamo spoštljivo in se držimo načela molčečnosti. Občasno se znaj-gluhih in naglušnih (ZDGNS). Po oceni ZDGNS je v Sloveniji 1.500 gluhih in 70.000 naglušnih. V DGN demo v stiski, saj bi razkritje zasvojenosti ali škodljivega pitja pomagalo v obravnavi, vendar lahko je skupno vključenih 6.497 članov (1). Zveza in društva so nevladne organizacije (NVO) s statusom gluho osebo le previdno pozovemo, naj sama pove, ali potrebuje informacije oz. pomoč. Ker za to organizacij v javnem interesu. Za svoje člane organizirajo različne dejavnosti, kjer jim lahko nudijo področje nismo usposobljeni, osebi morda ne pomagamo prav. Nekateri tolmači doživljajo stiske, ker informacije, pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir, pri vključevanju v njihovo socialno so sami v neprijetni situaciji ob soočanju s škodljivim pitjem alkohola. okolje, težavah pri pridobivanju socialnih pravic in drugih situacijah, ko so v težavah, organizirajo predavanja, poučne ekskurzije, športna srečanja, tekmovanja in druženja ob posebnih priložnostih. Strokovni delavci v društvih ukrepajo, potem ko oseba izrazi željo po pomoči. Vsak strokovni delavec Enkrat tedensko se člani srečujejo na družabnih srečanjih, kjer imajo možnost poklepetati s prijatelji, ravna tako, da oseba čim prej in po najustreznejši poti pride do pomoči. Enotnega protokola za izva-se udeležiti predavanj ali delavnic ali se pogovoriti s strokovnim delavcem. Da bi jim olajšali vse te si-janje pomoči ni. Za gluhe člane kontaktirajo po potrebi tudi tolmača. tuacije, društva in zveza izvajajo posebne socialne programe (1). Zveza kot krovna organizacija izdaja glasilo Iz sveta tišine in preko Spletne TV v prilagojeni obliki obvešča gluhe in naglušne gledalce. Pou-T&ŠpA in SOA sta tabu temi, o katerih je težko spregovoriti. Alkohol je povsod prisoten in ne velja darek je na vsebinah, ki so za to populacijo posebnega pomena. Nudi pa tudi dostopnejše letovanje za negativno drogo. za svoje člane v lastnih počitniških kapacitetah. Pri svojem delu se strokovni delavci srečujejo z alkoholno problematiko. Pomagajo članom pri razumevanju problema, napotitvi v ustrezne programe in Na podlagi mnenja strokovnjakov s področja alkohola se pojavlja tudi potreba po posebnem progra-pomagajo svojcem. Izobraževanje do sedaj ni potekalo sistematično, v sklopu svojega delokroga se mu za zdravljenje zasvojenosti gluhih ali naglušnih oseb. V obstoječem programu so v skupnost oseb strokovni delavci individualno odločajo za izobraževanje. Z osebami, ki gredo na zdravljenje zasvoje- (slišečih!), ki so vključene v zdravljenje, vključeni le v času prisotnosti tolmača. Preostalega časa ne nosti, se srečujemo tolmači za slovenski znakovni jezik (SZJ). Spremljamo jih v procesu zdravljenja na morejo polnovredno izkoristiti za zdravljenje svoje zasvojenosti, saj je ovira v komunikaciji prevelika. Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in Idriji. 30 31 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Za ustrezno pojasnilo osnovnega vzorca zasvojenosti gluhemu uporabniku se navadno porabi veliko Prav tako je treba strokovnjake na vstopnih točkah izobraziti o posebnostih komuniciranja z gluhimi časa. Za gluhe pa je otežena tudi navezava stikov v skupini. Tako se v terapevtskih pogovorih ne po-in jih informirati o možnosti, da lahko vedno pokličejo tolmača. vežejo s svojo terapevtsko skupino, kot je to sicer bolj značilno za druge sodelujoče. Skupno je približno 4.700 članov ki prihajajo v društva zaradi druženja, športnih aktivnosti, infor-Posebno obravnavo potrebujejo tudi svojci. Na tolmače se obračajo slišeči člani družine, saj svojega miranja, organiziranja posebnih dogodkov, kot so novoletno srečanje, prvomajsko kresovanje, letna gluhega člana družine ne morejo izprašati o vseh vidikih težav, ki so privedle do zlorabe alkohola. srečanja ipd. Na posamezno srečanje pride 10–50 članov. Na posebnih srečanjih se jih zbere veliko Radi bi se pogovorili z njim, ovira jih komunikacijska prepreka – gluhota. V ta namen bi bila uporabna več, udeležujejo pa se jih tudi člani iz drugih društev. Nekateri dogodki so namenjeni tudi svojcem. spletna stran, ki bi vsebovala pojasnila in napotke o virih pomoči. Kot za člane je tudi za svojce v društvih na voljo strokovno svetovanje, informiranje, vključevanje v izobraževalne programe in podobno. Društva izvajajo posebne socialne programe tudi za starejše Predlog aktivnosti člane, nekatera tudi dnevni center večkrat na teden. Številne cilje kratkega ukrepa 3 bi lahko izvajali v DGN. Osebe se včlanjujejo na podlagi senzorne Cilji aktivnosti oviranosti – izgube sluha. Ta vodi v težave pri komunikaciji in socialno izključenost. Društva izvajajo posebne socialne programe, preko katerih se članom nudijo svetovanje, izvajanje pomoči za boljše Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne proble-vključevanje v socialno okolje, vseživljenjsko izobraževanje, programe druženja s sebi enakimi, vklju-matike pri družinah in v socialnovarstvenih aktivnostih. Cilj tega je uspešna izvedba tega ukrepa, ki čevanje v športne aktivnosti, rekreacijo, kulturne aktivnosti ipd. V okviru teh programov se izvajajo vključuje motivacijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči na individualni ravni predavanja in delavnice o zdravem življenju, zdravem življenjskem slogu, zdravi prehrani. Organizira-uporabnika in na ravni skupnosti uporabnikov storitev NVO. na je telesna vadba za odrasle in v nekaterih društvih posebej za starejše. Starejši v okviru dnevnega centra izvajajo kuharske delavnice, sprehode, obiske Gospodarskega razstavišča, priložnostnih do-Ciljne skupine godkov, kot so razstave in sejmi, in se srečujejo ob kavi. Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 bi želeli udeležencem prenesti temeljni sporočili: čim manj Ciljna skupina za izvajanje informiranja so mlajši odrasli, odrasli in starejši gluhi in naglušni, ki priha-ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. jajo v DGN. Na nekatere dogodke, ki potekajo v okviru društev, se odzovejo tudi svojci, ki bi bili prav tako primerna ciljna skupina. V nadaljevanju je opredeljenih nekaj primerov aktivnosti, ki bi lahko potencialno vključevale teme alkoholne problematike, zdravega življenjskega sloga in virov pomoči. Potrebna specifična znanja in veščine Obstoječe aktivnosti Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: Na ravni posameznika Vpisni postopek novega člana v društvo poteka ob prisotnosti strokovnega delavca. Novi člani na • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; uvodnem razgovoru lahko prejmejo informacijo o vključenosti v program ohranjanje zdravja, preda- • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; vanja o ohranjanju zdravja in zdravem slogu življenja. Tu lahko ob izpolnjevanju pristopne prijavnice strokovni delavec poizve o življenjskem slogu novega člana društva. Lahko ga usmeri v športne pro- • poznati standardne merice oz. enote alkohola; grame, ki jih organizira društvo, na spletne strani društva in zveze in mu izroči publikacije, ki bi mu • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; odgovorile na vprašanja o tveganem pitju alkohola. • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; Na ravni skupine • poznati osnove motivacijskega pogovora. Za člane DGN in v soorganizaciji z drugimi društvi organizirajo športni dan na ravni občine, ki se ga udeleži širša lokalna skupnost. Lahko bi izvedli košarkarski turnir. Za spodbujanje zdravega življenj-Primeri aktivnosti skega sloga bi med moderiranjem dogodka lahko delili vodo ipd. Uvodni pozdrav bi ob predstavniku društva lahko izrekel tudi predstavnik NIJZ. Gluhi in naglušni so povsod med nami: na CSD, pri zdravniku, na delovnem mestu ipd., zato je treba enakovredno obravnavati pristop do te ranljive skupine in enakovredno izkoristiti vstopne točke. Ob tem Predlog novih aktivnosti je treba upoštevati, da zaradi izgube sluha in posledično slabše komunikacije marsikdo slabše razume Na ravni posameznika napisana besedila, ima manjši besedni zaklad, se pisno slabo izraža. Kadar pristopamo k ciljni skupini, kot so gluhi, naglušni in gluhoslepi, je treba temu primerno prilagoditi tudi gradiva, in sicer na naslednji način: • Ob izvajanju posebnih socialnih programov za nove in stare člane bi izvajali aktivnosti, ki bi vključevale pregledovanje in branje publikacij, spletne strani, izpolnjevanje vprašalnikov, ki bi vključevali • vsebine napisati v preprosti slovenščini brez tujk; vidike zdravja (vključno s T&ŠpA). • k vsebinam dodati dovolj nazornega slikovnega materiala; • Ozaveščanje zdravstvenih in socialnih delavcev, ki prihajajo v stik z gluhimi ali naglušnimi osebami, ki imajo težave z alkoholom, o možnosti pridobitve tolmača ob delu s to skupino. • izdelati video, kjer bi bile vsebine pretolmačene v SZJ. Video se bi lahko uporabil v društvih ob predstavitvi tematike, na spletnih straneh društev, na FB. 32 33 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Na ravni skupine komunikacijo. Mnogi gluhi imajo težave z branjem kompleksnejših besedil ali besedil, ki vsebujejo • Dan krajevne skupnosti organizira lokalna skupnost. Udeležijo se ga številni (vsi) krajani. Na stojnico tujke. Tega pa ne pokažejo vedno. Pri obravnavi se tako priporoča postavljanje vprašanj, kjer se pre-društva bi lahko priložili publikacijo v prilagojeni obliki za gluhe (poenostavljen jezik, več slikovnega verja razumljeno. gradiva) z vključenim vidikom zdravja (vključno s T&ŠpA). Prisoten naj bo tudi tolmač za SZJ. Nosilec To so ovire, na katere naletijo gluhi in naglušni ter strokovnjaki, kadar pride do obravnave čezmerne-aktivnosti je krajevna skupnost, prisotni so tudi predstavniki NIJZ. ga pitja alkohola. • Družinski dan za gluhe in naglušne člane društva z družinami. Program vključuje šaljiva tekmovanja, Če pisna komunikacija ne prinese želenih rezultatov, je treba k sodelovanju povabiti certificiranega tekmovanja v spretnostih in lažja športna tekmovanja. Ob zaključku je tudi piknik s poudarkom na tolmača za SZJ, ki je strokovnjak za komuniciranje z gluhimi osebami. zdravi prehrani. Vključitev vidika zdravja (vključno s T&ŠpA) bi potekala v obliki kviza, šaljivega tek-Pravica do uporabe SZJ je opredeljena v Zakonu o uporabi SZJ, ki je bil sprejet leta 2002. V tem zako-movanja med odraslimi, aktivnostmi o poznavanju zdravega življenjskega sloga. Nagrade za zmago nu je opredeljena pravica do tolmača. Gluha oseba, ki je upravičena do teh storitev, ima izkaznico. V ali udeležbo so izdelki, ki spodbujajo zdrav življenjski slog. vsaki življenjski situaciji, kjer je potrebna komunikacija, ima pravico do tolmača. V javnih institucijah • Spletne strani NIJZ, DGN, ZDGNS bi vključevale teme zdravega življenjskega sloga, pomena rekreaci- (zdravstvenih domovih, CSD, na sodišču, upravni enoti ipd.) je število ur neomejeno. Na podlagi ura-je, aplikacijo za rekreativno sproščanje … Vključeni bi bili tudi videovsebine o alkoholu, pretolmačednega obrazca, ki ga predloži pristojni osebi, bo tolmač izdal račun ustanovi. Ta je dolžna kriti stroške ne v SZJ in podnaslovljene, kratek vprašalnik o pitju alkohola in poznavanju zdravega sloga življenja, tolmačenja in potne stroške. Za vse druge situacije pa imajo gluhe osebe na voljo 30 vavčerjev letno ki ga uporabniki lahko sami izpolnijo in preverijo, kje so svojim pitjem ter zdravimi izbirami. (to pomeni 30 ur tolmačenja na leto za vse osebne situacije, zasebno izobraževanje, poslovne stike in podobno). Tolmača naroči gluha oseba osebno ali preko Klicnega centra Združenja tolmačev za SZJ. Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izva-Prav tako ga lahko naroči institucija za potrebe komuniciranja z gluhimi. janju preventivnih aktivnosti Zaključek Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega ukrepa 3 temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih svoj-Za gluhe, naglušne in gluhoslepe je informiranost o tveganem in škodljivem pitju alkohola prav tako cev in splošne javnosti preko aktivnosti, ki potekajo ali v organizaciji posamezne NVO ali pa v sode-pomembna kot za druge državljane člane skupnosti. Zaradi otežene komunikacije in drugačnega na-lovanju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, čina občevanja so pogosto nerazumljeni in posledično v stiski. Raba alkohola je zato lahko pogostejša občina, policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo, kot pri osebah brez invalidnosti. na način, da predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO, kot tudi Za ozaveščanje o alkoholni problematiki je smiselno med populacijami gluhih, naglušnih in gluhosle-koordinativno podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi pih izvajati kratki ukrep 3 – informiranje in usmerjanje na nadaljnje vire pomoči, oboje po principu posamezne NVO in drugi deležniki v skupnosti. motivacijskega intervjuja. Za prilagojeno obliko pristopa je treba preverjati vsebino svetovalnega po-Povezovanje s strokovnjaki v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola: pozornost lah-govora, z dodatnimi vprašanji preveriti, ali je razumel dogovor, pogovor. Ponuditi je treba brošure, ko usmerijo v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa 1 v lokalnem zdravstvenem domu, spletno gradivo in aplikacije v enostavni slovenščini in jih opremiti s čim več slikovnega gradiva. konkretneje v ZVC/CKZ, k osebnemu zdravniku, v center za duševno zdravje odraslih ali v lokalni CSD. Pomembno je, da se v aktivnosti društva vključujejo tudi vsebine alkoholne problematike, zdravega Povezovanje s strokovnjaki ob zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost posame- življenjskega sloga in virov pomoči ob čezmernem pitju alkohola. Te aktivnosti lahko potekajo tako na znika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC in center individualni ravni kot tudi na skupinskih srečanjih, ki jih DGN ponujajo. S temi aktivnostmi bi gluhim za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki celostno in naglušnim želeli predati sporočili: čim manj ali nič alkohola in izberi raje zdravo alterantivo. obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo Osebo, ki ima težave s (čezmernim) pitjem alkohola, lahko usmerimo v lokalni zdravstveni dom, CKZ v primeru nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih ali CSD. S tega vidika je pomembno tudi ozaveščanje strokovnjakov, ki izvajajo svetovanje o pitju al-alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. kohola v navedenih ustanovah, o pravicah teh oseb do tolmača in posebnostih komunikacije. Kadar Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. je strokovnjak v dvomu ali ko gre za obravnavo, pa lahko tako pokliče usposobljenega, certificiranega Pri usmerjanju na vire pomoči je treba imeti v mislih, da je gluhota predvsem invalidnost komunika-tolmača za SZJ, ki bo omogočal učinkovito dvosmerno sporazumevanje. cije. Ljudi prizadene na področju socialnih stikov s svojimi slišečimi najbližjimi. Nezmožnost izražanja svojih potreb, čustev, mišljenja slišečim in nezmožnost v enaki meri prispevati k rešitvam problemov v ožji skupnosti jih tako zelo oddalji od najbližjih, da le površno komunicirajo z njimi. Socialne interak-cije med slišečimi včasih razumejo narobe. Razvijejo svoj način prepoznavanja socialnih kod. Potreba po komunikaciji in povezovanju v skupnosti jih združuje v skupnosti gluhih oseb, kjer gojijo svoj jezik in svojo kulturo. Gluhi in naglušni slabo ali pa ne razumejo izgovorjene informacije ali vprašanja. V želji po uspešni komunikaciji pa v pogovoru sodelujejo po svojih najboljših močeh. Velikokrat kimajo, čeprav ne razumejo. Za uspešno izveden pogovor v okviru kratkega ukrepa 3 je zato NUJNO zagotoviti nedvoumno 34 35 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Literatura 1. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. O zvezi – Kdo smo [spletna stran]. Pridobljeno 15.12.2021 s spletne strani http://zveza-gns.si/o-zvezi/kdo-smo/ Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju gluhih in naglušnih. 36 37 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 6.5. DUŠEVNO ZDRAVJE zaznati problematiko čezmernega pitja alkohola. V tovrstnih primerih skupaj z uporabnikom naslovijo tudi to temo, kjer je to potrebno in vpliva na vključevanje v usposabljanje in delo. Storitve zaposlitve-Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA k obravnavi tveganega in škodljivega ne rehabilitacije obsegajo tudi širše sodelovanje, in sicer z družinami uporabnikov, kjer je velikokrat pitja alkohola na področju duševnega zdravja prav tako prisotno škodljivo pitje alkohola, v določenih primerih gre tudi že za sindrom odvisnosti od alkohola. Delo obsega tudi svetovanje delodajalcem v primerih, ko gre za škodljivo rabo alkohola na Ksenija Bratuš Albreht delovnem mestu oz. kadar mora delavec zaradi zasvojenosti oditi na zdravljenje v izbrano ustanovo. Zadnja letih je opaziti, da delodajalci potrebujejo dodatno podporo, kadar se znajdejo v situaciji, ko Izhodišča je njihov zaposleni postal zasvojen z alkoholom in to vpliva na opravljanje dela, ter ob povečanem pojavu absentizma. Duševno zdravje in čezmerno pitje alkohola sta v številnih primerih tesno povezani. V družbi je ve-Strokovni multidisciplinarni tim se redno udeležuje različnih izobraževanj, seminarjev, konferenc o likokrat prisotno razmišljanje, da v »alkoholu utopimo« svoje težave in skrbi. Dejansko stanje ima duševnem zdravju in zasvojenosti. Zavod Šentprima izvaja tudi evropske in nacionalne projekte, v največkrat ravno nasprotni učinek, saj z omenjenim mehanizmom posamezniki dosežejo le to, da k okviru katerih so bila oblikovana različna strokovna izobraževanja, namenjena strokovnim delavcem reševanju težav ne pristopijo aktivno način. V številnih primerih tak način razmišljanja in delovanja na področju duševnega zdravja, posamezne tematike v izobraževalnih sklopih so zajemale tudi obrav-predstavlja mehanizem potlačevanja, ki vodi v poglabljanje težav, saj se posameznik z vzrokom za na-navo oseb, pri katerih se pojavlja sindrom odvisnosti od alkohola. stanek stisk in skrbi ne ukvarja in težave se kopičijo. Čezmerno pitje alkohola lahko vodi tudi v zasvojenost z alkoholom, ki povečuje posameznikovo ranljivost za razvoj težav v duševnem zdravju in tudi Določeni strokovni delavci iz strokovnega tima, predvsem na področju socialnega dela, psihiatrije obratno, že obstoječe težave v duševnem zdravju povečujejo tveganje za alkoholizem. Pomemben in psihologije se z alkoholno problematiko srečujejo tudi izven delovanja zavoda. Izkušnje imajo na element skrbi za duševno zdravje je psihološko in psihosocialno svetovalno delo. To posamezniku, ki področju vodenja skupin samopomoči za osebe s težavami zaradi pitja alkohola, delujejo na področju se znajde v stiski, ponudi možnost, da o svojih stiskah spregovori, se razbremeni, pridobi drugačno psihoterapije odvisnosti ter na področju preventivnih programov v lokalnih skupnostih. perspektivo, se začne aktivno ukvarjati z iskanjem ustreznih rešitev in poseže po bolj zdravih načinih Velikokrat med obravnave uporabniki storitev zaposlitvene rehabilitacije (ZR) izkazujejo tudi teža-spoprijemanja s stresom in vsakdanjimi izzivi. Bistvenega pomena je, da se imajo posamezniki mož- ve na področju škodljivega pitja alkohola in bi potrebovali svetovanje oz. informiranje. Prav tako se nost vključevati v psihosocialno in psihološko pomoč v svoji lastni lokalni skupnosti, ter da čas, ko glede škodljive rabe alkohola na delovnem mestu vedno pogosteje na izvajalce ZR obračajo tudi de-osebe čakajo na obravnave, ni predolg. Možnost vključevanja v psihosocialno svetovanje omogoča lodajalci, ki ne vedo, kako ravnati v primerih, ko gre za škodljivo rabo alkohola zaposlenih. Škodljive Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje. Ustanovljeno je za izvajanje dejavnosti na področ- rabe alkohola se trenutno v okviru izvajanja zaposlitvene rehabilitacije ne naslavlja na formalni način. jih zagovorništva, psihosocialne in zaposlitvene rehabilitacije ter ustvarjanja novih delovnih mest za Izvajalci se povezujejo s svojo lokalno mrežo po presoji vsakega strokovnega delavca, ki dela na ome-osebe s težavami v duševnem zdravju, socialno izključene in druge težje zaposljive osebe ter njihove njenem področju. Povezujemo se z lečečimi zdravniki, centri za socialno delo (CSD) ter drugimi NVO, svojce. Izvaja različne programe psihosocialnega svetovanja v okviru dnevnih centrov Šent, ki so lo-ki delujejo na področju preprečevanja odvisnosti. Protokola za naslavljanje omenjene problematike cirani po celotni Sloveniji. Šent je leta 2005 ustanovil Zavod Šentprima – Zavod za rehabilitacijo in ni, bi bil pa vsekakor koristen v smislu poenotenega delovanja. izobraževanje. Poslanstvo Šentprime in Šenta je s kakovostnim in individualiziranim pristopom povečati zaposljivost Predlog aktivnosti ranljivih skupin in njihovih možnosti za enakopravno zaposlovanje v običajnem delovnem okolju ter s tem prispevati k destigmatizaciji, izboljšanju kakovosti življenja in uvajanju raznolikosti zaposlovanja Cilji aktivnosti v slovensko delovno okolje. Ciljna populacija, ki jo Zavod Šentprima pokriva s strokovnimi storitvami, so osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe s statusom invalida ter mladi in mladostniki s poseb-Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne problema-nimi potrebami. Zavod Šentprima izvaja programe zaposlitvene rehabilitacije, poklicne rehabilitacije, tike pri posameznikih s težavami v duševnem zdravju. Cilj pri tem pa je uspešna izvedba tega ukrepa, programe podpornega zaposlovanja in izobraževanja tako laične kot tudi strokovne javnosti. Zavod ki vključuje motivacijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči na individualni ravni Šentprima izvaja tako evropske kot tudi nacionalne projekte, usmerjene na področje izobraževanja uporabnika in na ravni skupnosti uporabnikov storitev NVO. za delo z ranljivimi skupinami. V okviru programov zaposlitvene rehabilitacije na Šentprimi in v okviru programov društva Šent je skupaj zaposlenih približno 60 strokovnih delavk in delavcev: psihologov, Ciljne skupine socialnih delavcev, delovnih terapevtov in sociologov. Jedro zaposlenih v Zavodu Šentprima in Šentu sestavlja strokovni multidisciplinarni tim strokovnih Ciljna skupina so odrasle osebe, ki se vključujejo v določene storitve v okviru javnih služb in nevla-delavcev, specializiranih za posamezna strokovna področja, kot so socialno delo, psihologija, psihia-dnega sektorja. trija, medicina dela, prometa in športa, delovna terapija. Osebe, ki vstopajo v programe Zavoda Šentprima in Šenta, so osebe s statusom invalida, osebe, ki so Strokovno znanje s področja alkoholne problematike so vsi zaposleni pridobivali tako med študijem v postopku pridobivanja statusa invalida, osebe s težavami v duševnem zdravju in vsi posamezniki, kot tudi v okviru podiplomskega izobraževanja in usposabljanja. Strokovni tim se redno izobražuje ki potrebujejo psihosocialno pomoč in svetovanje. Osebe imajo različne oviranosti, tako telesne kot glede na svoja posamezna strokovna področja, tudi za področje zasvojenosti in škodljive rabe alko-tudi v duševnem zdravju. Pomembna ciljna skupina so tudi vsi delodajalci, ki sodelujejo v naših pro-hola. gramih in s katerimi prihajamo redno v stik. V okviru obstoječega delovnega mesta se vsi zaposleni redno srečujejo z uporabniki, pri katerih je 38 39 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Potrebna specifična znanja in veščine pri naslavljanju alkoholne pro-Na ravni skupine blematike v NVO Alkoholno problematiko se lahko naslavlja na različne načine, tudi s povezovanjem s strokovnjaki NIJZ. Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: V okviru različnih srečanj članov društva bi npr. imeli točko predstavitve alkoholne problematike, kjer • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; bi predaval strokovnjak NIJZ. Na dnevni red bi dali tudi predlog dogovora o ničelni toleranci do pitja alkohola na dogodkih društva. • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; Naslednji možni način so dnevni centri za duševno zdravje, ki organizirajo veliko prireditev, posvetov, • poznati standardne merice oz. enote alkohola; obeležujejo razne dneve, kot so dan duševnega zdravja, dan invalidov, dan boja proti odvisnosti. • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; Na te prireditve so povabljeni širša javnost in uporabniki storitev, strokovni delavci. To bi lahko bile priložnosti za naslavljanje alkoholne problematike, in sicer bi bili lahko na dogodke povabljeni tudi zu- • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; nanji strokovnjaki NIJZ, ki bi bili na razpolago za deljenje informacijskega materiala in izvedbo krajših • poznati osnove motivacijskega pogovora. posvetov za uporabnike v okviru prireditve. Možno je tudi sodelovanje v okviru posameznih občinskih prireditev, kjer so prisotna lokalna društva Primeri aktivnosti za duševno zdravje, CSD, večgeneracijski centri. Strokovnjak NIJZ bi se lahko vključil v prireditve na prostem, kot so npr. različne stojnice, delil informacijski material ter bil na razpolago za dodatne in-Vključevanje lokalne skupnosti je ključnega pomena za preprečevanje in zmanjševanje škode zaradi formacije. čezmerne rabe alkohola med prebivalstvom. Da bi bile sposobne izvajati učinkovite ukrepe, je treba poleg znanstvenih dokazov oz. raziskav na področju alkoholizma upoštevati lokalne potrebe, inte-Predlog novih aktivnosti rese, vire in veščine. Aktivno sodelovanje lokalnih NVO v okviru aktivnosti informiranja o alkoholni problematiki in aktivnih virih pomoči predstavlja pomemben doprinos nacionalnim strategijam za Na ravni posameznika boj proti posledicam čezmernega pitja alkohola med prebivalstvom, saj običajno dobro poznajo lo-Na področju bi lahko uvedli nove aktivnosti, kot so na primer organizacija individualnih pogovornih kalno skupnost, v okviru katere delujejo, se hitreje odzivajo na potrebe prebivalstva in nudijo hitrejši uric o tveganih vedenjih. Namenjene bi bile posameznikom, ki bi se želeli pogovoriti o tveganih vede-dostop do storitev svetovanja in informiranja, saj jih prebivalci lokalnih skupnosti dobro poznajo. Za-njih, tudi pitju alkohola, na voljo bi imeli različna informativna gradiva za ta namen. K sodelovanju bi vod Šentprima in društvo Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje lahko v okviru že obstoječih lahko povabili tudi strokovnjaka iz lokalnega CKZ. programov in aktivnosti vključita tudi tematike alkoholne problematike, ozaveščanje o tveganem in Na ravni skupine škodljivem pitju alkohola, zdravih izbirah ter virih pomoči, ki so na voljo, če želi posameznik zmanjšati pitje alkohola. Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 bi želeli udeležencem prenesti tudi temelj-V okviru posameznih lokalnih skupnosti bi lahko organizirali dogodke, namenjene skrbi za duševno in ni sporočili: čim manj ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. Omenjene tematike se lahko fizično zdravje. Tako bi prikazali pomen skrbi zase, povezali bi se s CKZ ter organizirali različne prilož- vključijo na individualno in skupinsko raven v okviru obstoječih in novih aktivnosti, ki jih izvajata Šent nosti, da se v udeležencih vzpodbudi razmišljanje o skrbi za lastno zdravje in o tem, kako lahko sami in Šentprima. pripomorejo k boljšemu duševnemu in fizičnemu zdravju. Z namenjanjem pozornosti temi čezmerne rabe alkohola lahko vnesemo v prostor priložnost, da se udeleženci posvetijo in seznanijo z dejstvi, ki Obstoječe aktivnosti so bila morda do sedaj zanje tuja, kar pripomore k odpiranju dialoga in samorefleksije. Na ravni posameznika Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izva-Na področju se izvajajo različne aktivnosti (svetovalno delo, psihodiagnostika, individualni razgovori, janju preventivne dejavnosti poklicna orientacija) z namenom, da se posameznik opolnomoči, spozna svoj notranji svet, svoje lastne odzive na okolje, svoja ravnanja, svoje poklicne želje, svoje zmožnosti in svoje omejitve. Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega Ob sprejemu novega uporabnika storitev v organizacijo se npr. opravi uvodni pogovor, kjer je pri-ukrepa 3 temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih svoj-ložnost, da se razdelijo tudi gradiva o alkoholni problematiki in virih pomoči, tako se spodbuja zdrav cev in splošne javnosti, preko aktivnosti, ki potekajo v organizaciji posamezne NVO ali v sodelovanju način življenja. Razdelitev gradiv je mogoča tudi kadarkoli med obravnavo posameznika, med psihoz drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, občina, socialno obravnavo, če se oceni, da so prisotne težave na področju tveganega pitja alkohola. policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo, na način, Naslednji možni način naslavljanja problematike o škodljivi rabi alkohola je ob vključevanju uporab-da predstavnik NIJZ tako predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO kot tudi nudi nika v delovno usposabljanje, kjer bi bila deležna ozaveščanja tudi delodajalec in delovni kolektiv. Ob koordinativno podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi vključevanju uporabnika storitev v usposabljanje pri poljubnem delodajalcu – ožji delovni kolektiv in posamezne NVO in drugi deležniki v skupnosti. dodeljenega mentorja seznanimo z naravo invalidnosti posamezne osebe in možnimi prilagoditvami Ob zaznavi, da se pri posamezniku, ki je vključen v storitve, pojavlja tvegano ali škodljivo pitje alko-delovnega mesta. Na tem mestu bi lahko tako uporabnika kot delodajalca seznanili z omenjeno te-hola, je ključnega pomena, da se hitro identificirajo viri pomoči znotraj lokalnega okolja, kjer posa-matiko in poudarili pomen preventive na delovnem mestu. meznik živi. Posamezna NVO ima običajno v lokalnem okolju dobro razvejano mrežo sodelovanja z lokalno skupnostjo, drugimi sorodnimi in vladnimi organizacijami ter vladnimi ustanovami. Znotraj že 40 41 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 obstoječih programov (dnevnih centrov, stanovanjskih skupnosti, pomoči na domu, patronažne služ- be) bi bila osrednjega pomena vzpostavitev ustreznega protokola in izobraževanja strokovnih delavcev iz vseh zgoraj omenjenih programov za prepoznavanje in ozaveščanje o alkoholni problematiki. Pomembno je tudi, da posamezna organizacija razpolaga z ustreznimi gradivi, ki poleg druge vsebine navajajo tudi kontakti in pomembne telefonske številke, kjer posameznik lahko pridobi pomoč in informacije v svojem lokalnem okolju. Da bi dosegli vse zgoraj napisano, pa je pomembna tudi izvedba izobraževanj v smislu senzibilizacije strokovnih delavcev glede t. i. mokre kulture ter izdelava enotnega protokola ob opažanjih, da pri določeni osebi obstaja verjetnost tveganega in škodljivega pitja alkohola ali sum na zasvojenost z alkoholom. Povezovanje s strokovnjaki ob tveganem in škodljivem pitju alkohola: ob tveganem ali/in škodljivem pitju alkohola lahko strokovnjaki posameznika usmerijo v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC/CKZ, k osebnemu zdravniku, v center za duševno zdravje odraslih ali lokalni CSD. Povezovanje s strokovnjaki ob zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost posameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC in center za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo v primeru nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. Zaključki Pitje alkohola lahko vpliva na duševno zdravje posameznika in obratno – že prisotne težave v duševnem zdravju lahko vplivajo na odnos, ki ga ima posamezna oseba do alkohola. Pri naslavljanju alkoholne problematike v populaciji oseb s težavami v duševnem zdravju: • je mogoče pomembno vplivati na ozaveščanje posameznikov o virih pomoči, ki obstajajo v posamezni lokalni skupnosti. To je prvi korak v okviru preventive, da se zameji škoda, ki bi pri ranljivejših posameznikih poglobila obstoječe težave v duševnem zdravju; • je pomembno, da se v okviru posamezne NVO identificirajo priložnosti za naslavljanje alkoholne problematike znotraj že obstoječih storitev in novih storitev tako v okviru individualne kot tudi skupinske obravnave. Tako bi zasledovali enotni in pomembni cilj, in sicer bi z izvajanjem aktivnosti želeli uporabnikom in udeležencem aktivnosti sporočiti, naj pijejo čim manj ali celo nič alkohola in izberejo raje zdravo alternativo; • ob zaznavi, da gre pri določeni osebi za prekomerno oz škodljivo rabo alkohola, ukrepamo čim prej. Povežemo se z viri pomoči v posamezni lokalni skupnosti. Napotimo osebo v bolj poglobljene obravnave, kjer se lahko sooči s svojo ranljivostjo in pridobi ustreznejše, bolj zdrave mehanizme soočanja s stiskami in stresom; Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju duševnega zdravja. • morajo biti organizacije v lokalni skupnosti med seboj dobro povezane, strokovni delavci pa opolnomočeni z informacijami in senzibilizirani na temo alkoholne problematike. Vse to pa je mogoče le s sodelovanjem in povezovanjem vseh pomembnih akterjev v posamezni lokalni skupnosti, tako vladnih, občinskih kot NVO. 42 43 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 6.6. ŠPORT interesirana javnost. Ocenjujemo, da v športno-družbenih programih ŠUS preko športnih društev in drugih organizatorjev sodeluje več kot 44.000 posameznikov. Eden glavnih ciljev športnorekreativnih Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA k obravnavi tveganega in škodljivega društev in športnih organizacij, ki delujejo na področju športa za vse, je vključitev do sedaj neaktivnih pitja alkohola na področju športnih programov1 oziroma manj aktivnih posameznikov v programe ter na ta način zajeti čim večji delež splošne javnosti. Redno športno udejstvovanje v dobi sedečega načina življenja posamezniku ne predstavlja zgolj Ana Radivo in Mojca Markovič hobija, temveč je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Ekipa zaposlenih na ŠUS trenutno šteje štiri redno zaposlene za področje izvajanja programov, dve Izhodišča pogodbeni sodelavki in eno osebo za administracijo. Pri izvajanju aktivnosti redno sodelujemo s strokovnim kadrom s področij, kot so kineziologija, medicina, prehrana ipd. Nihče nima formalne izobraz- Športna rekreacija predstavlja tisto pojavno zvrst športa, ki v slovenskem prostoru zavzema največji be s področja alkoholne problematike niti ni bil tovrstnih usposabljanj deležen na izvenštudijski ravni delež. Podatki raziskave o športnorekreativnih navadah Slovencev pa kažejo, da je športna rekreacija oziroma v okviru dodatnih strokovnih izobraževanj. pomembna kategorija kakovostnega preživljanja prostega časa za vedno večji delež Slovencev (2). Kot del prostočasnih dejavnosti je tesno povezana s kakovostjo življenja in kot taka predstavlja prostor Delovanje športnorekreativnih društev v slovenskem prostoru večinoma temelji na prostovoljskem za ozaveščanje, informiranje in (pri)vzgojo zdravih življenjskih navad. Programi športne rekreacije delu, kar vključuje vsa ključna področja delovanja, od organizacije, vodenja do izvajanja programov. tako temeljijo na promociji zdravega življenjskega sloga, ozaveščanju in informiranju ter spodbujanju Strokovni kader, ki izvaja programe športne vadbe, izhaja iz vrst diplomantov Fakultete za šport, aktivnega preživljanja prostega časa, ki lahko nastopa tudi kot protiutež različnim oblikam zasvoje-kineziologov in usposobljenega kadra na področju športa (vaditelji, trenerji). Omenjeni izobraževal-nosti. V svetu, tudi v Evropi, je vse bolj razširjeno področje športa za razvoj, ki temelji na uporabi ni programi ne zagotavljajo ustreznega informiranja oziroma usposabljanja s področja naslavljanja športnih aktivnosti za razvoj skupnosti. Šport je namreč unikatno orodje za doseganje ciljev razvoja, alkoholne problematike, saj omenjena vsebina, kot nam je znano, ni vključena v kurikulum tovrstnih saj predstavlja odlično platformo za promocijo zdravja, izobraževanja, veščin, enakosti in socialne izobraževanj. vključenosti. Šport in športna rekreacija lahko zmanjšata vedenjske dejavnike tveganja za pojav bo- Čeprav je izogibanje pitju alkohola in škodljivim razvadam del telesnega zdravja, se v športno-družbe-lezni, spodbujata dobre navade in zdravo prehranjevanje, podaljšujeta pričakovano življenjsko dobo nih programih problematika alkohola neposredno ne naslavlja. Med dejavniki ohranjanja (telesnega) ter zagotavljata priložnosti za posredovanje sporočil o prehrani, tobaku in alkoholu različnim popula-zdravja in s tem zdravega življenjskega sloga sta predvsem izpostavljeni redna telesna dejavnost in cijam od najmlajših do starostnikov. Trener oziroma vaditelj namreč nudi pomoč in svetovanje svojim prehrana. Posledično organizacija na tem področju nima izdelanega protokola oziroma ne zagotavlja vadečim tudi izven področja treninga ter kot avtoriteta lahko opazno vpliva na vzpostavitev in ohra-možnosti nadaljnje usmeritve ali obravnave posameznika. njanje zdravih navad posameznika (3). Alkoholna problematika v vsebine programov (do)izobraževanja strokovnega kadra v društvih ni ne- Športna unija Slovenije – zveza društev za športno rekreacijo in športno vzgojo (ŠUS) v slovenskem posredno vključena. Odnos do alkohola se naslavlja kot prvina ohranjanja (telesnega) zdravja, ven-prostoru nastopa kot največja in vodilna organizacija na področju športne rekreacije oziroma šir-dar problematika tveganega in škodljivega pitja alkohola ni podrobneje razdelana ali predstavljena. še, športa za vse. Ključne dejavnosti zveze, ki združuje in povezuje več kot 190 športnih društev in Podobno velja za programe športne rekreacije. Na vsebine, ki se navezujejo na problematiko, še zvez, so ozaveščanje in informiranje, izmenjava izkušenj in dobrih praks med društvi, izobraževanje najbolje opozarja športno-družbena akcija Veter v laseh – s športom proti zasvojenosti, ki mladim (strokovnega) kadra v društvih in promocija zdravega življenjskega sloga ter aktivnega preživljanja predaja sporočilo druženja in zabave brez alkohola in/ali drog. Koncept akcije smo v letu 2014 osvežili prostega časa skozi raznolike športno-družbene programe. Slednji so prilagojeni sodobnemu načinu in projekt iz Veter v laseh – s športom proti odvisnosti preimenovali v Veter v laseh – s športom proti življenja, različnim starostnim skupinam ter različno gibalno sposobnim posameznikom. Njihovi te-zasvojenosti, s čimer smo želeli opozoriti na razliko med odvisnostjo in zasvojenostjo, kamor poleg meljni cilji so povečati število telesno aktivnih prebivalcev Slovenije, ozaveščati javnost o pozitivnih alkohola in drog vključujemo tudi sodobne oblike zasvojenosti (5). učinkih in pomembnosti redne telesne vadbe ter športnega udejstvovanja, prispevati k ustvarjanju Osrednja ideja akcije, ki se v športnih društvih, mladinskih organizacijah in šolah odvija že dobri dve optimalnih pogojev za redno vadbo in športne aktivnosti, prispevati k zmanjševanju neenakosti v desetletji, je spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa in izogibanje škodljivim razvadam. telesni dejavnosti zaradi ekonomsko-socialnih razlik ter usposobiti in (dodatno) izobraziti strokovne Rdeča nit koncepta je promocija športne aktivnosti kot alternative vsem oblikam zasvojenosti, cilj delavce na področju športne rekreacije in športne vzgoje (4). akcije pa je, da bi mladi uživali v športu in zabavi brez alkohola, drog in drugih (sodobnih) oblik za-Izvajalci programov športne rekreacije so večinoma športnorekreativna društva in zveze, delno tudi svojenosti. V sklopu akcije se na različnih lokacijah odvijajo enodnevni dogodki, ki vključujejo tako občine, šole in sorodne organizacije. Končni uporabniki programov so posamezniki iz različnih staro- športni program kot izobraževalno-ustvarjalne delavnice, na katerih se mladi seznanijo z vidiki in vse-stnih skupin, od otrok in mladostnikov, odraslih do starejših, saj so programi ciljno naravnani. Eno- in binami zdravega življenjskega sloga, pri izvedbi pa sodelujejo lokalne športne, zdravstvene in okoljske večdnevni športni dogodki ter programi športnih vadb so tako namenjeni članom društev, pogosto organizacije. pa sodelujejo tudi rekreativni športniki, ki se s športom sicer ukvarjajo neorganizirano, in druga za-Opažanja strokovnega kadra s področja športne vadbe nakazujejo, da je alkoholna problematika povsem izključena iz diskurza zdravega in aktivnega življenjskega sloga oziroma se med splošno populacijo alkohol v določeni meri celo razume kot del športnorekreativnih praks, pri čemer se povsem 1 Športni programi po tem zakonu so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine; športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; obštudijska zanemarjajo njegovi negativni učinki. Strokovni kader v Sloveniji pogreša možnosti za ustrezno (ne- športna dejavnost; športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; kakovostni šport; formalno) usposabljanje o alkoholni problematiki ter razvoj veščin, kako se v praksi spopadati s tem vrhunski šport; šport invalidov; športna rekreacija; šport starejših. V prispevku se primarno osredotočamo na podro-težavnim in tudi občutljivim področjem. čje športne rekreacije, kamor sodijo različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja oziroma zabave (1). 44 45 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Predlog aktivnosti Primeri aktivnosti Cilji aktivnosti Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 bi želeli udeležencem prenesti temeljni sporočili: čim manj ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. V nadaljevanju navajamo nekaj možnih aktivnosti Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne problema-informiranja tako v okviru obstoječih aktivnosti športnih društev kot tudi predlogov novih aktivnosti. tike pri posameznikih, ki prihajajo v stik s športnimi društvi in programi. Cilj tega je uspešna izvedba ukrepa, ki vključuje motivacijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči na individual-Obstoječe aktivnosti ni ravni uporabnika in na ravni skupnosti uporabnikov storitev nevladne organizacije (NVO). Na ravni posameznika PRIMER 1: širjenje sporočila o negativnih učinkih alkohola in spodbujanje ničelne tolerance do pitja Ciljne skupine alkohola v športu in splošno z novicami, prispevki in poljudnostrokovnimi vsebinami na spletni strani in družbenih omrežjih; obveščanje in ozaveščanje javnosti o problematiki tveganega in škodljivega Programski nabor ŠUS obsega sedem glavnih programov, ki so glede na koncept razdeljeni na projek-pitja alkohola ter izvajanju kratkega ukrepa 3; vključitev teh vsebin v redno e-obveščanje, ki je na-te in naslavljajo različne ciljne skupine, od najmlajših do starejših. Izvajalci programov so športnore-menjeno vodstvu in članom športnih društev, strokovnemu kadru v društvih (trenerjem, vaditeljem), kreativna društva in zveze, v manjši meri tudi šole, občine in sorodne organizacije ter v njih delujoči organizacijam in partnerjem na projektih, udeležencem športnorekreativnih programov in druge za-strokovni kader na področju športa. Končni uporabniki programov so posamezniki, ki sodelujejo ozi-interesirane javnosti. V objave se vključijo vsebine, ki nastajajo v sklopu izvajanja kratkega ukrepa 3 roma se udeležujejo prireditev, vadb, izobraževanj in drugih dogodkov. oziroma vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki NIJZ. Društva se za sodelovanje v programih odločajo glede na dano športno infrastrukturo, ciljno publiko PRIMER 2: objava in najava dogodkov v spletnem koledarju športnorekreativnih prireditev, vadb in posameznega programa, finančne zmožnosti in tudi ustrezen strokovni kader, ki programe izvaja. izobraževanj Slovenija v gibanju, ki je namenjen članom športnih društev, strokovnemu kadru v dru-Programi športnorekreativne vadbe so v večini društev ciljno zastavljeni, kar pomeni, da so prilago- štvih (vaditelji, trenerji), izvajalcem športnorekreativnih dogodkov in vadb, udeležencem športnore-jeni specifični ciljni skupini glede na starost (otroci in mladostniki, odrasla zdrava populacija, starejši kreativnih programov ter drugi zainteresirani javnosti. Spletni koledar omogoča brezplačen dostop ipd.). in objave vsebin. Ob informiranju o alkoholni problematiki se v spletni koledar vključijo dogodki s Ko govorimo o problematiki tveganega in škodljivega pitja alkohola, je smotrno nagovarjati vse popu-področja izvajanja kratkega ukrepa 3, kot so različni športnorekreativni dogodki, srečanja, delavnice, lacije, torej vse udeležence športnorekreativnih programov, s poudarkom na mladostnikih in aktivnih predstavitve ipd. in informacije o dogodkih na nacionalni ravni, kot so dan brez alkohola, skupna odraslih. Na večjih športnih in rekreativnih dogodkih bi bilo poleg ozaveščanja z gradivom smotrno srečanja ipd. tudi zamejiti uporabo in prodajo alkoholnih pijač oziroma jih nadomestiti z brezalkoholnimi, kar je PRIMER 3: izobraževanje za izvajalce testiranja z zdravjem povezane telesne pripravljenosti in me-moč zaznati na nekaterih športnih dogodkih tako doma kot v tujini.2 ritev na področju zdravja. Testiranja telesne pripravljenosti so mehanizem, ki se v športnih društvih lahko uporabljajo za spodbujanje in motiviranje posameznikov k redni vadbi, spremljanje napredka Potrebna specifična znanja in veščine vadečih in ustrezno pripravo oziroma prilagoditev programov športe vadbe. Po priporočilih stroke se testiranja izvajajo ob začetku in zaključku vadbenega obdobja/sezone. Na evropski ravni se uporablja Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: testiranje European Fitness Badge (EFB), ki je primerno za aktivne odrasle (test 2) in neaktivne odrasle ter starejše (test 1). Testiranje vključuje sklope testov vzdržljivosti, moči, gibljivosti in ravnotežja, • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; oceno telesne drže ter vprašalnike o telesni aktivnosti in življenjskem slogu. Končni rezultat je skupna • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; ocena vseh treh elementov. Rezultati testiranj omogočajo analizo in primerjavo na evropski ravni. Vsak posameznik po zaključku testiranja prejme certifikat z osebnimi rezultati in priporočili za naprej • poznati standardne merice oz. enote alkohola; (6). Izvajalci testiranja so na ŠUS usposobljeni vaditelji in trenerji, testiranja pa potekajo v športnih • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom društvih in tudi podjetjih/organizacijah kot del programa zdravju prijazna organizacija. Kot del izobra- • prepoznati tvegano in škodljivo pitja alkohola; ževanja se vključi predstavitev problematike tveganega in škodljivega pitja alkohola in izvajanja kratkega ukrepa 3. Abstinenca od alkohola se predstavi kot pomemben del ohranjanja telesnega zdravja. • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; Pri izvedbi sodeluje strokovnjak NIJZ. • poznati osnove motivacijskega pogovora. Na ravni skupine PRIMER 1: naslavljanje pitja alkohola oziroma vključitev problematike tveganega in škodljivega pitja alkohola skupaj z informiranjem o izvajanju kratkega ukrepa 3 v športnorekreativne dogodke športnih društev, kot so turnirji, delavnice, srečanja članov, eno- ali več dnevni dogodki ipd. Cilj je širjenje ideje o ničelni toleranci do pitja alkohola v športu in na splošno. Dogodki so namenjeni članom društev, udeležijo pa se jih lahko tudi rekreativni športniki oziroma druga zainteresirana javnost. Smotrno je povezovanje z lokalnim zdravstvenim domom ali centrom za socialno delo (CSD), prav tako lahko na 2  Primer so nekatere tekaške in triatlonske športne prireditve, kjer je znotraj tekmovalnega dela programa udeležen-dogodkih sodeluje strokovnjak NIJZ. cem na voljo brezalkoholno pivo. Vendar pa alkoholne pijače na celotni prireditvi ostajajo dostopne. 46 47 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Primer 2: naslavljanje pitja alkohola v sklopu tematskih delavnic, ki se odvijajo na športnorekreativ-se napotki za nadaljnjo obravnavo posameznika, predstavitev obstoječega gradiva, informacije o virih nih dogodkih za otroke in mladino, kot je športno-družbena prireditev Veter v laseh. Ciljna publika pomoči, možnostih sodelovanja z deležniki, kot so zdravstveni domovi, CSD, strokovnjaki NIJZ. Pri so otroci in mladina ter delno tudi njihovi starši. Udeležba na dogodkih je brezplačna. Poleg športnih izvedbi sodeluje strokovnjak NIJZ oziroma izvajalec kratkega ukrepa 1. aktivnosti se v program vključijo tematske delavnice s področja prehrane, tobaka, alkohola, zdravega Na ravni skupine življenjskega sloga, varovanja okolja ipd., kjer je mladim na interaktiven, ustvarjalen in zabaven način predstavljena določena tema. Na delavnicah lahko sodelujejo predstavniki služb oziroma organizacij, Primer 1: organizacija in izvedba dogodkov športni dan brez alkohola, ki bi lahko na nacionalni ravni ki delujejo na specifičnem področju (medicinske sestre, gasilci, učitelji idr.), ki otroke in mladino kot potekali v sklopu akcije 40 dni brez alkohola. Dogodki bi bili namenjeni in programsko pripravljeni za ciljno publiko dogodkov informirajo na zanje primeren način. Čeprav so delavnice pripravljene za različne starostne kategorije, od najmlajših do starostnikov, namenjeni pa bi bili članom športnore-najmlajše, na njih lahko sodelujejo tudi starši, ki navsezadnje predstavljajo primarno okolje za učenje kreativnih društev, naključnim mimoidočim in celotni zainteresirani javnosti. Aktivnosti bi vključevale in graditev vrednot. Cilj je mladim predstaviti ustrezen odnos do pitja alkohola in vzpodbuditi idejo o raznolike športno-družabne igre, meritve telesne pripravljenosti, informiranje s pomočjo promocij-ničelni toleranci do pitja alkohola. V izvedbo se poleg omenjenega kadra vključi tudi strokovnjak NIJZ. skega gradiva, nagradne igre in srečelov. Na dogodkih bi lahko sodelovali vnaprej izbrani ambasadorji športa. Primer 3: delavnice za odrasle in starejše na festivalih aktivnega staranja. To so regijski enodnevni dogodki, v okviru katerih se odraslim in starejšim ponudi možnost brezplačne udeležbe na različ- PRIMER 2: organizacija in izvedba dogodkov v sklopu kampanje Evropski teden športa, ki se vsako nih vadbenih programih, testiranju z zdravjem povezane telesne pripravljenosti in brezplačnih de-leto odvija v septembru. K sodelovanju se povabi še druge deležnike, ki naslavljajo problematiko pitja lavnicah oziroma kratkih predavanjih o zdravem življenjskem slogu in pomenu telesne dejavnosti za alkohola v slovenski družbi. V tem času se lahko izvedejo delavnice s ciljem opozarjanja na ustrezen zdravo in vitalno starost. V sklopu dogodkov se lahko s predavanji in osnovnimi meritvami omogoči odnos do pitja alkohola kot dela zdravega življenjskega sloga, pri čemer sodeluje strokovnjak NIJZ ali naslavljanje pitja alkohola in ozaveščanje posameznikov s problematiko tveganega in škodljivega pitja izvajalec kratkega ukrepa 1 (predstavnik CSD). Program se izvede za vse starostne kategorije s pou-alkohola. V izvedbo se vključi zabavno interaktivno dejavnost, kot je kolo sreče. Na dogodku sodeluje darkom na mladostnikih (k sodelovanju na dogodku povabimo šole) in aktivni odrasli populaciji. strokovnjak NIJZ, lahko pa tudi medicinska sestra iz lokalnega zdravstvenega doma ali izvajalec krat-PRIMER 3: okrogla miza, ki bi lahko potekala v sklopu večjega dogodka na področju športa, kot je kega ukrepa 1 iz CSD. na primer kongres športa za vse. Sodelujoči strokovnjaki in deležniki s področja zdravja, športa in Primer 4: sodelovanje športnih društev pri obeležitvi dneva brez alkohola, kjer društvo na stojnici poznavanja alkoholne problematike v Sloveniji bi predstavili problematiko tveganega in škodljivega predstavitev svojega delovanja združi z vsebino svojega dela, informiranjem o alkoholni problematiki pitja alkohola s poudarkom na pravilnem odnosu do alkohola kot pomembnem elementu zdravega in spodbujanju zdravih izbir s pripravo kviza, v katerem sodelujejo mimoidoči. Ob promocijskem ma- življenjskega sloga. V razpravo bi vključili predstavnike vseh ključnih deležnikov pri naslavljanju alko-terialu sodelujoči v kvizu prejmejo tudi gradivo o virih pomoči ob čezmernem pitju alkohola. holne problematike v slovenski družbi. Dogodek bi bil namenjen zainteresirani javnosti, predvsem pa izvajalcem športnorekreativnih prireditev in vadb, predstavnikom in članom športnorekreativnih Primer 5: v sklop strokovnih delavnic in seminarjev za strokovni kader v društvih (trenerji, vadite-društev, strokovnemu kadru na področju športa, izvajalcem aktivnosti kratkih ukrepov 1 in 3. lji), ki pokrivajo področja telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, prehrane, motivacije ipd., se vključijo vsebine, ki se navezujejo na naslavljanje pitja alkohola oziroma problematiko tveganega in PRIMER 4: priprava smernic in vzpostavitev značke kakovosti za organizatorje športnorekreativnih škodljivega pitja alkohola s predstavitvijo izvajanja aktivnosti v sklopu kratkega ukrepa 3 in navedbe dogodkov, ki pri organizaciji upoštevajo priporočila o ponudbi, prodaji in uživanju alkohola ter spod-virov pomoči, ki jih predstavi strokovnjak NIJZ. Abstinenca od alkohola se predstavi kot pomemben bujajo ničelno toleranco do pitja alkohola. Na tak način bi izvajalce športnih dogodkov informirali o del ohranjanja telesnega zdravja. Uporabi se v ta namen pripravljeno gradivo. problematiki tveganega in škodljivega pitja alkohola in možnostih sodelovanja pri izvajanju kratkega ukrepa 3 ter širili idejo, da je športni dogodek mogoč tudi brez alkoholnih pijač. Pri pripravi smernic Predlogi novih aktivnosti in podeljevanju značke bi sodeloval strokovnjak NIJZ. Na ravni posameznika PRIMER 5: na občnem zboru članov društva bi imeli točko predstavitve alkoholne problematike, kjer bi predaval strokovnjak NIJZ. Na dnevni redi bi dali tudi predlog dogovora o ničelni toleranci do pitja PRIMER 1: pri sprejemu novega člana v društvo se v sklopu pogovora o poteku vadbenega procesa, alkohola na dogodkih društva. posameznikovih ciljih, željah in zdravstvenem stanju naslovi tudi tematiko pitja alkohola, pri čemer se izpostavi ustrezen odnos do pitja alkohola kot pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga in telesnega zdravja. Uporabi se gradivo z navedbo virov pomoči. Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivne dejavnosti PRIMER 2: vprašalniki o življenjskem slogu, ki so del testiranja z zdravjem povezane telesne pripravljenosti EFB, se dopolnijo z vprašanji, ki se navezujejo na posameznikov odnos do pitja alkohola. Pri Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega končnem rezultatu testiranja se posameznika po potrebi usmeri na ustrezne vire pomoči. Testiranje ukrepa 3 tako temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih je namenjeno odraslim in starejšim ne glede na njihovo stopnjo telesne pripravljenosti. Pri izvedbi svojcev in splošne javnosti preko aktivnosti, ki potekajo ali v organizaciji posamezne NVO ali pa v aktivnosti, kot so oblikovanje vprašalnika, pomoč pri interpretaciji rezultatov, priprava napotkov za sodelovanju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, nadaljnjo usmeritev posameznika sodeluje izvajalec kratkega ukrepa 1 in/ali strokovnjak NIJZ. CSD, občina, policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko pod-PRIMER 3: vključitev naslavljanja pitja alkohola in problematike tveganega in škodljivega pitja alkoho-poro, in sicer predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO, kot tudi la v vsebine programa strokovnega usposabljanja kadra na področju športa. Slednji je namenjen va-koordinativno podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi diteljem in trenerjem, ki v društvih izvajajo programe športnorekreativne vadbe. Izpostavi se odnos posamezne NVO in drugi deležniki v skupnosti. do pitja alkohola kot pomemben del zdravega življenjskega sloga oziroma telesnega zdravja. Vključijo 48 49 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Povezovanje s strokovnjaki ob tveganem in škodljivem pitju alkohola: ob tveganem ali/in škodlji- • posameznikov odnos do alkohola, kar je tudi del (telesnega) zdravja, v javnosti poleg z uporabo vem pitju alkohola lahko posameznika usmerijo v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa komunikacijskih orodij okrepimo tudi z bolj osebnim pristopom, saj je ta še vedno najučinkovitejši; 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC/CKZ, k osebnemu zdravniku, v center za duševno • s temi in drugimi aktivnosti želimo prenesti sporočilo, da je za zdravje pomembno čim manj ali nič zdravje odraslih ali lokalni CSD. alkohola oz. izbira zdravih alternativ. Mehanizem, ki ga tukaj predlagamo, so testiranja z zdravjem Povezovanje s strokovnjaki v primeru zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost povezane telesne pripravljenosti, ki poleg neke splošne ocene posameznikovega stanja omogočajo posameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC priložnost za nagovor posameznika in nadaljnjo usmeritev na vire pomoči. Slednje pa bo izvedljivo in center za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki ob ustrezni strokovni podpori in izobraževanju (strokovnega) kadra v društvih. celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo v primeru nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. Za področje športne rekreacije velja, da so za primere tveganega in škodljivega pitja alkohola primerni viri pomoči publikacije in promocijski materiali (brošure, letaki) s poenostavljeno, strnjeno in na interaktiven način predstavljeno problematiko, sporočili in viri pomoči. Tovrstni material je lahko stalno dostopen končnim uporabnikom (npr. v društvenih prostorih, kjer se odvijajo programi športnorekreativne vadbe) oziroma se ga distribuira na dogodkih, kot so športnorekreativne prireditve, izobraževanja, srečanja članov ipd. Zaključek Na področju športa in športne rekreacije opažamo nizko raven zavedanja oziroma vključevanja alkoholne problematike v diskurz zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Tudi ko govorimo o skrbi za zdravje, ki je najpogostejši razlog za ukvarjanje s športom in rekreacijo (7), sta prednostno izpostavljeni telesna dejavnost in prehrana, čeprav je izogibanje pitju alkohola in drugim škodljivim substan-cam pomembna vsebina (telesnega) zdravja. V t. i. mokri kulturi se zdi, da je v določeni meri odnos do alkohola celo pozitiven in sprejemajoč. Zato kot ključno pri vzpostavljanju učinkovite alkoholne politike vidimo: • širjenje diskurza o tveganem in škodljivem pitju alkohola v laični in strokovni javnosti tako med izvajalci kot uporabniki programov; • medsektorsko sodelovanje, in sicer bo na višji ravni potrebna aktivna vključenost vodilnih nacionalnih organizacij, političnih akterjev in stroke ter civilne družbe, saj na področju športa in športne rekreacije osrednjo vlogo prevzamejo športna društva in klubi, ter strokovni kader, ki načrtuje in izvaja programe športne rekreacije in je s tega vidika v direktnem kontaktu s končnimi uporabniki; • pomembno vlogo medijev pri prenosu sporočil in ustvarjanju splošne družbene klime (8); • povezovanje lokalnih organizacij in institucij v lokalni skupnosti, ki delujejo v različnih sektorjih, in sicer sodelovanje lokalnih športnih društev z zdravstvenimi delavci v CKZ in zdravstvenih domovih ter strokovnimi delavci CSD; • redno ozaveščanje in informiranje tako izvajalcev programov kot končnih uporabnikov. To je z ustrezno strokovno podporo in dostopom do virov informacij in gradiva možno tako z obveščanjem v obliki novic in prispevkov na spletu in družbenih omrežjih kot z osebnim stikom oziroma interakcijo na dogodkih (športnorekreativnih prireditvah, delavnicah ipd.) oziroma znotraj društvenega življenja. Na tej točki ocenjujemo sodelovanje zdravstvene in socialne stroke, predstavnikov projekta SOPA ter celotne civilne sfere kot ključno. Pomembno je, da so vsebine komuniciranja predstavljene na interaktiven, ciljni publiki razumljiv način, njihovo končno sporočilo pa je enotno ne glede na to, iz katerega vira prihaja; 50 51 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Literatura 1. Zakon o športu – ZŠpo-1 (Uradni list RS, št. 29/17 z dne 9. 6. 2017). 2. Pori M. et.al. Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije, 2013. 3. W.M. Gayathri Panampitiya. An Analysis of Importance of Sport for Development (With Reference to the Sport for Development Approach). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.re-searchgate.net/publication/331152682_An_Analysis_of_Importance_of_Sport_for_Development_ With_Reference_to_the_Sport_for_Development_Approach. 4. Letni delovni načrt. Ljubljana: Športna unija Slovenije, 2018. 5. Koligar M. et al. Veter v laseh – s športom proti zasvojenosti. Ljubljana: Športna unija Slovenije, 2014. 6. Radivo A. (ur.), European Fitness Badge – Priročnik za izvajalce. Ljubljana: Športna unija Slovenije, 2020. 7. European Commission. Special Eurobarometer 412 “Sport and physical activity”. Pridobljeno 1. 4. 2014 s spletne strani: https://ec.europa.eu/health//sites/health/files/nutrition_physical_activity/ docs/ebs_412_en.pdf. 8. Roška M et al (ur.). Alkoholna politika v Sloveniji – priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov, 3. izdaja, 1. ponatis. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019. Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju športa. 52 53 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 6.7. KULTURA V kulturnih društvih ne najdemo posebnih aktivnosti, ki bi neposredno naslavljale alkoholno problematiko oziroma tvegano in škodljivo ptje alkohola, zagotovo pa gre za aktivnosti, ki delujejo pre-Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA k obravnavi tveganega in škodljivega ventivno v smislu boljše socialne integracije posameznika ter pozitivne življenjske naravnanosti, pri pitja alkohola na področju kulture čemer ima že kulturno-umetnostna vzgoja v najzgodnejšem obdobju življenja ključno vlogo. Ekspe-rimentiranje oz. samosvoje umetniško izražanje, skrb za druge, medsebojno sodelovanje, reševanje Maja Papič problemov, prevzemanje pobud, razvijanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala so zagotovo pomembne vrednote pri vzpostavljanju trdne življenjske orientiranosti že v najzgodnejšem obdobju od-Izhodišča raščanja. Na drugi strani pa poznamo tudi primere, ko po rehabilitaciji bivši odvisniki najdejo zatočišče v kulturno-umetniških sestavih in tako ponovno skušajo vzpostaviti socialno mrežo, varno življenjsko Ljubiteljska kulturna dejavnost (ljubiteljsko delovanje v kulturi) je demokratično odprta oblika kultur-okolje, aktivno preživljanje prostega časa in nenazadnje smisel obstoja. Ukvarjanje z umetnostjo in nega delovanja in ustvarjanja, ki vsakomur zagotavlja, da se svobodno, v skladu s svojo voljo in nadar-kulturo na vsakdanji, nepoklicni ravni, zagotovo ugodno in blagodejno deluje na zdravje in splošno jenostjo neposredno kot avtor ali izvajalec vključuje v aktivno umetniško oziroma kulturno delovanje, počutje posameznika in družbe. Ustvarjanje v skupini ter umetniško izražanje povečuje občutek pri-tega pa ne opravlja kot poklic (1). V aktivnosti ljubiteljskega umetniškega ustvarjanja so vključeni tako padnosti, lastne vrednosti, koristnosti za družbo, osebnega zadovoljstva in veliko pripomore k boljši predšolski otroci, šolarji, mladostniki, študenti kot srednja in starejša generacija. Ovir tukaj ni, vsak, psiho-fizični kondiciji posameznika. Logična posledica tega je tudi odvračanje od vseh vrst zasvo-ki ima željo po aktivnem preživljanju prostega časa, umetniškem izražanju, posredovanju kulturnih jenosti, tudi od škodljivega in tveganega pitja alkohola. Dober pokazatelj pomembnosti kulture so dobrin v lokalno in širše okolje, se lahko vključi v glasbeno, plesno, gledališko, literarno, filmsko ipd. pričevanja mnogih ustvarjalcev, ki na različne načine izkazujejo svoje zadovoljstvo in smisel bivanja, dejavnost, katere nosilci so kulturna društva. Ta nimajo le namena ustvarjanja kulturnih programov ki jim ga omogoča udejstvovanje v kulturnih dejavnostih. Pravijo tako: » Če ne bi bilo godbe, v kateri in produktov, ki lahko dosegajo najvišjo kakovostno raven, marveč gre za uresničevanje množičnega igram, bi bil že zdavnaj pod rušo … Igranje v ansamblu je nekaj za mojo dušo, je smisel življenja … Če kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja in uresničevanje družbene vloge kulturnih društev kot nosil-ne bi pel, bi se zdavnaj že zapil … S plesom preganjam depresijo …« cev univerzalnih vrednot strpnosti, solidarnosti in estetizacije življenjskega okolja. Ljubiteljska kul-V društvih se alkoholna problematika ne naslavlja neposredno, kader tudi ni posebej izobražen za turna dejavnost je globoko vpeta v vse pore družbe, deluje povezovalno in združevalno. Kot močna ta namen. Prav tako ni vzpostavljenih posebnih protokolov, ki bi delavce v društvih ali zaposlene na sociološka kategorija ohranja in krepi občutek pripadnosti in vrednosti, kar je še posebno pomembno Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti opremili z znanji, kako ukrepati, kadar zasledijo tvegano ali za ranljive družbene skupine, v katere spadajo tudi ljudje z različnimi zasvojenostmi, med katerimi je škodljivo pitje alkohola, morebiti že zasvojenost z alkoholom. na prvem mestu prav gotovo zasvojenost z alkoholom. Bogata produkcija ljubiteljske kulture na področju vokalne in instrumentalne glasbe, gledališča, Predlog aktivnosti lutk, folklorne, likovne in literarne dejavnosti, plesa in filma, se vsako leto pokaže v 25.000 odrskih predstavitvah, prireditvah in razstavah. Letno na teh dogodkih zabeležimo skoraj 4 milijone obisko-Cilji aktivnosti valcev (2). Čas, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, je kulturo pahnil v negotov položaj, saj je ustvarjanje večinoma oteženo. Vsekakor smo v tem času beležili pribl. 40 odstotkov manj prireditev Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne problema-v živo, hkrati pa se je močno okrepila založniška dejavnost, ki je v večjem obsegu kljub pandemiji ne-tike pri uporabnikih in vključenih v programe kulturnih društev. Cilj pri tem pa je uspešna izvedba moteno potekala. Po drugi strani se je izkazalo, da kultura in umetniško ustvarjanje igrata pomembno tega ukrepa, ki vključuje motivacijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči, na indi-vlogo pri blaženju socialnih stisk, stresa in negativnih občutij ljudi, predvsem tistih, ki imajo zaradi vidualni ravni uporabnika in na ravni skupnosti uporabnikov storitev nevladne organizacije. ukrepov preprečevanja epidemije omejene socialne stike. Pri nas je to zagotovo velik potencial, saj je v ljubiteljski kulturi aktivnih več kot 107.000 ljudi, vključenih v pribl 5.000 kulturnih društev in skupin. Ciljne skupine Te številke govorijo o izjemni dostopnosti in dobri organiziranosti ljubiteljske kulture. Gre za tako obsežen fenomen, da sega v vse pore slovenske družbe. Profesionalna mreža, ki skrbi za vsestranski V okviru ljubiteljske kulturne dejavnosti so primerna ciljna skupina za naslavljanje alkoholne proble-razvoj ustvarjalnih potencialov v kulturi in skozi programe omogoča osebno rast in kulturno povezo-matike dijaki, študenti, srednja in starejša generacija, ki prihajajo v stik s kulturnimi društvi. vanje, spodbuja programe kulturne vzgoje in vseživljenjskega učenja ter krepi kompetence, znanja in sposobnosti, je pri nas Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, medtem ko se društva povezujejo v Potrebna specifična znanja in veščine zveze na lokalni ravni, te pa so povezane na nacionalni ravni v krovno zvezo – Zvezo kulturnih društev Slovenije, ki ima predvsem informativno in zagovorniško funkcijo. Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: Za ljubiteljsko kulturo so značilni socialnost, delo v skupnosti, medgeneracijsko povezovanje in priza- • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola, devanje za skupni uspeh. Pomembna vrednota ljubiteljske kulture je aktivna participacija posameznikov na področju kulture in umetnosti v družbi, ljubiteljska kultura ima močan integrativni značaj, in • poznati meje manj tveganega pitja alkohola, nenazadnje, ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo dokazano krepi zdravje, kar pomeni, da je v njej prisoten • poznati standardne merice oz. enote alkohola, tudi močan terapevtski moment. Ob tem lahko navedemo primer dobre prakse Pojoče bolnišnice • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom, (Singing Hospitals), ki se je v preteklih letih razvil v Nemčiji in se od tam razširil v Avstrijo, Švico in druge države (3, 4). • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike, • poznati osnove motivacijskega pogovora. 54 55 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Primeri aktivnosti no podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi posamezne NVO in drugi deležniki v skupnosti. Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 bi želeli udeležencem prenesti temeljni sporočili: čim manj Povezovanje s strokovnjaki v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola: ob tveganem ali/ ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. V nadaljevanju navajamo nekaj možnih aktivnosti in škodljivem pitju alkohola lahko posameznika usmerijo v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ozaveščanja tako v okviru obstoječih aktivnosti kulturnih društev kot tudi predlogov novih aktivnosti. ukrepa 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC/CKZ, k osebnemu zdravniku, v center za du- ševno zdravje odraslih ali lokalni CSD. Obstoječe aktivnosti Povezovanje s strokovnjaki v primeru zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost Na ravni posameznika posameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC Pri sprejemu novega člana v kulturno društvo se opravi pogovor. Ob tem se mu razdeli tudi gradiva oziroma center za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni na temo alkoholne problematike in virov pomoči, spodbuja se zdrav način življenja. CSD, ki celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za Na ravni skupine svojce, obravnava nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Na dogodkih kulturnih društev, namenjeni širši javnosti, kot so letni koncerti, jubilejne prireditve, gostovanja ipd. je možna diseminacija gradiv, npr. knjižica »Ali vem, pri čem sem s svojim pitjem?« ter Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. informiranje o virih pomoči. Zaključki Spletna revija za ljubiteljsko kulturo Primus, namenjena aktivnim ustvarjalcem v ljubiteljski kulturni dejavnosti, predvsem članom društev, organizatorjem kulturnih dogodkov, zaposlenim na JSKD. Na obstoječi spletni strani je možna informacija o namenih in ciljih projekta SOPA, dosedanjih rezultatih Ljubiteljska kultura je množično ukvarjanje s kulturo in umetnostjo na vseh izraznih področjih. Za in predvidenih prihodnjih aktivnostih z vsemi povezavami na gradiva in vire pomoči. mnoge je to vsakdanji pojem, tesno povezan z umetnostjo, ustvarjalnostjo, kreativnostjo, aktivnim preživljanjem prostega časa, socialno kohezijo, trajnostnim razvojem, kakovostno kulturo bivanja, Predlog novih aktivnosti za nekatere predstavlja življenjsko poslanstvo, celo smisel življenja. Posamezna ljubiteljska kulturna skupina je zagotovo lahko tudi mesto za (samo)pomoč, sicer ne v smislu strokovne pomoči, temveč Na ravni posameznika kot socialni, integrativni in spodbujevalni fenomen, ki posamezniku pomaga premagovati nagnjenost V kulturnem društvu je možno organizirati debato na temo tveganih vedenj. Debata bi bila namenje-k škodljivemu in tveganemu pitju alkohola. Na podlagi področja naslavljanja alkoholne problematike na posameznikom, ki bi se želeli pogovoriti o tveganih vedenjih, tudi pitju alkohola, na voljo bi imeli lahko zaključimo: različna informativna gradiva. K sodelovanju bi lahko povabili tudi strokovnjaka iz lokalnega centra za krepitev zdravja. • da je alkoholna problematika problem širše družbe, zato je pomembno naslavljati tudi ciljno skupino v ljubiteljski kulturni dejavnosti, ki seže vse od dijakov, študentov, mlajše, srednje in starejše Na ravni skupine generacije, ki se prostovoljno vključuje v kulturno-umetniške aktivnosti; Sodelovanje pri obeležitvi dneva brez alkohola, kjer društvo na stojnici predstavi svoje delovanje in • da člani kulturnih društev, ki v prostem času ustvarjajo na področju glasbe, filma, gledališča, folklore, hkrati združuje vsebine svojega dela z informiranjem o alkoholni problematiki in spodbujanju zdra-sodobnega plesa, literature, videa in multimedije, likovne dejavnosti ipd., letno priredijo najmanj vih izbir s pripravo kviza, pri katerem sodelujejo mimoidoči. Ob promocijskem materialu sodelujoči eno prireditev, na kateri se predstavi delo društva, običajno pa se teh dogodkov letno zvrsti več, v kvizu prejmejo tudi gradivo na temo virov pomoči v primeru čezmernega pitja alkohola. Če je na kar bi bile lahko pomembne vstopne točke za informiranje o alkoholni problematiki in virih pomoči; tovrstnih dnevih zamišljen tudi spremljevalni program, se lahko kulturna društva povabi k aktivnemu sodelovanju pri konkretni aktivnosti – organiziranje literarnega večera, žive knjižnice ali česa po- • da v okviru aktivnosti na polju ljubiteljske kulture pa sicer nimamo vzvodov niti pristojnosti za po-dobnega. Lahko gre za predstavitev kulturne produkcije, ki naslavlja alkoholno problematiko skozi sredno ali neposredno zaznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Zagotovo že obstajajo predstavo, literarni zapis, koncert, inštalacijo, video ali katero drugo izrazno sredstvo. Tu je treba na-produkcije ljubiteljskih kulturnih društev, ki se dotikajo tudi omenjene problematike, bodisi v be-rediti primerno vabilo in predstaviti dogodek, v okviru katerega bi bila neka aktivnost društva lahko sedi, pesmi, sliki, predstavi, videu, inštalaciji ipd., a jih je najbrž premalo, da bi lahko učinkovito in izvedena. Aktivnost je namenjena širši javnosti. bolj množično ozaveščale širšo javnost o problematiki pitja alkohola pri nas. Ker je to navkljub mno- žičnosti pojava žal še vedno tabu tema, o kateri si preprosto ne upamo, nočemo ali celo ne želimo Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izva-spregovoriti, tudi skozi kulturo in umetnost ne, bi z izvajanjem kratkega ukrepa 3 želeli ustvarjalcem sporočiti, naj pijejo čim manj ali celo nič alkohola oz. izberejo zdrave alternative, ter z izvajanjem janju preventivnih aktivnosti različnih aktivnosti – od gradiv v prostorih društev, pozivov h kreativnim produkcijam na temo alkoholne problematike, predavanj strokovnjakov ipd., spodbujati ustvarjalen in zdrav način življenja; Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega ukrepa 3 tako temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih • je pomembno povezovanje z javnozdravstvenimi in socialnovarstvenimi institucijami (zdravstveni svojcev in splošne javnosti preko aktivnosti, ki potekajo ali v organizaciji posamezne NVO, ali pa v domovi, CSD in NIJZ), ki bi ponujale prostor za verodostojne informacije in vire pomoči. sodelovanju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, občina, policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo, in sicer predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO in koordinativ-56 57 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Literatura 1. Asociacija in Zveza kulturnih društev Slovenije: Predlog definicije poklicnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij v kulturi ter medsebojnih razmerij, 2016. 2. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ljubiteljska kultura v Sloveniji – od ljudskih pevcev do najso-dobnejših multimedijskih trendov. 2014. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://tlk.jskd. si/kaj-je-tlk-2/ 3. Mihela Jagodic. Petje na recept – zdravilna moč skupnega petja. 2016. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.nasizbori.si/petje-na-recept-zdravilna-moc-skupnega-petja/ 4. Eva Veršič. Petje dokazano zdravi, opozarjajo strokovnjaki. 2016. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.rtvslo.si/moja-generacija/dobro-pocutje/zdravje/petje-dokazano-zdravi- -opozarjajo-strokovnjaki/393345 Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju kulture. 58 59 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 6.8. DRUŽINA IN SOCIALNO VARSTVO matiki. Se pa glede na potrebe povezujejo z zunanjimi strokovnjaki, ki ta znanja imajo. Zunanje strokovnjake poiščejo med zdravniki ali pa v okviru zdravstvenih domov, centrov za socialno delo (CSD), Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA k obravnavi tveganega in škodljivega NIJZ in drugih organizacij. pitja alkohola na področju socialnega varstva in družine Do sedaj v ZPMS še niso imeli dodatnih izobraževanj o tveganem in škodljivem pitju alkohola. Glede Breda Krašna na njihove aktivnosti (pomoč družinam, svetovanje otrokom in mladostnikom na TOM telefonu, izobraževanje mentorjev, prostovoljcev ipd.) ocenjujejo, da bodo ta znanja tudi pri njih nujna. Izhodišča Izobraževanje je torej ključno za izvajalce programov v NVO. Le tako lahko pride pri njih do občutka, kaj sploh je mokra kultura. Usmerjanje posameznikov, pri katerih se oceni, da obstaja verjetnost tve-V nevladnih organizacijah (NVO) se pri svojem delu velikokrat srečujejo z družinami, ki živijo v po-ganega in škodljivega pitja alkohola, je ustrezno. manjkanju. Prav tam je nemalokrat prisotno tvegano in škodljivo pitje alkohola oziroma kar zasvoje-Priprava protokola in izobraževanje sta za izvajalce programov potrebna tudi zato, ker so izvajalci nost. Ta je lahko le ena od zasvojenosti, ki zamaje temelje družine. Ob tem so lahko zelo zaznamovani programov zelo različnih profilov in nimajo vedno potrebnih znanj za prepoznavanje tveganega in otroci in mladostniki, ki se v takih družinah velikokrat srečujejo tudi z nasiljem. škodljivega pitja alkohola. S tem se srečujejo po TOM telefonu® – telefonu za otroke in mladostni-Zato je usposabljanje prostovoljcev, ki delajo s takimi družinami, in uporabnikov storitev o možnih ke. V letu 2017 je problem alkohola v družini izpostavilo 33 otrok. Otroci ne izpostavljajo problema rešitvah na tem področju zelo pomembno. Z ustreznim usposabljanjem se lahko poseže v splošno tveganega in škodljivega pitja alkohola pri sebi, ampak pri starših. Prostovoljci, ki svetujejo na TOM zavedanje posameznikov in javnosti o alkoholni problematiki. telefonu in obravnavajo otroke, ki pokličejo zaradi problema prekomernega pitja alkohola staršev, so usposobljeni, da otroke pomirijo in jim ustrezno svetujejo. Prostovoljcem – svetovalcem bi lahko v Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna okviru rednega izobraževanja ponudili tudi dodatna izobraževanja o pristopih k ugotavljanju tvegane-organizacija. Deluje že od leta 1953 in je nepogrešljiv sogovornik v sodobni organizirani civilni družbi. ga in škodljivega pitja alkohola. V ZPMS je včlanjenih več kot 100 članic (društev in zvez). Organizacija ima status humanitarne ustanove, ki deluje na področju socialne varnosti družin, in status organizacije, ki deluje v javnem interesu Sicer pa v ZPMS prepoznavajo določena področja, kjer je smiselno, da se na področje dela vključi na področju vzgoje in izobraževanja ter na področju družine. izobraževanje prostovoljcev, ki delajo z družinami, in bi znali svetovati na področju zmanjševanja tveganega in škodljivega pitja alkohola ter med drugim vzpostaviti odgovoren odnos do alkohola pri Temeljni cilj ZPMS je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavlja-deležnikih, vključenih v programe. nje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Zato se organizacija odziva na aktualna družbena vprašanja in prispeva k oblikovanju pozitivnih življenjskih vrednot otrok, mladostnikov in Predlog aktivnosti družin. Delovanje organizacije temelji na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanja dobrih medčloveških odnosov. Cilji aktivnosti Temeljna načela organizacije: Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne proble- • ustvarjanje enakih možnosti za dostopnost in vključenost otrok, mladostnikov in družin v programe; matike pri družinah in v socialnovarstvenih aktivnostih. Cilj tega pa je uspešna izvedba ukrepa, ki vključuje motivacijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči na individualni ravni • spoštovanje vrednot življenja otrok, mladostnikov in družin; uporabnika in na ravni skupnosti uporabnikov storitev NVO. • prostovoljno delo; • neprofitnost; Ciljne skupine • strpnost do drugačnih; Ciljne skupine v okviru aktivnosti, v katerih bi bilo smiselno naslavljati alkoholno problematiko in se • odprtost delovanja in povezovanja s sorodnimi neprofitnimi, prostovoljnimi organizacijami; izvajajo v okviru ZPMS, so: • nestrankarsko delovanje. • otroci in mladostniki; Glede na temeljne cilje in področje dela so ciljne skupine v okviru aktivnosti, ki se izvajajo v okviru • odrasli kot izvajalci storitev – vzgojitelji, mentorji oz. prostovoljci; ZPMS: • odrasli kot uporabniki storitev – starši, stari starši. • otroci (0–15 let), Ciljne skupine se pojavljajo kot: • mladostniki (od 15 let naprej), • družine oz. odrasle osebe (starši, stari starši, osebe, ki aktivno delajo z uporabniki storitev ipd.). • izvajalci storitev oz. programov (vzgojitelji, mentorji – v glavnem prostovoljci); • kot uporabniki programov – poleg otrok se pojavljajo tudi mladostniki in odrasle osebe znotraj družine V okviru ZPMS ne delujejo zaposleni in prostovoljci, ki bi bili sistemsko izobraženi o alkoholni proble- (oče, mama). Pri tem je družina velikokrat tudi razširjena (stari starši). 60 61 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Znotraj NVO se družine odločajo za vključitev v humanitarne programe oz. projekte predvsem zaradi Na ravni skupine socialne stiske oz. slabšega ekonomskega položaja. Ko se družina vključi v program, ji poskušajo izva- • NVO bi pripravila aktivnosti za širšo skupnost v okviru nneva zdravja na ravni širše lokalne skup-jalci programa najprej pomagati finančno, zato da se izognejo dodatnim stroškom (izklopu elektrike, nosti. Na prireditvenem prostoru bi postavili stojnice, na katerih bi prostovoljci NVO širšo javnost deložaciji ipd.). V tem primeru je nudenje materialne pomoči vstopna točka za družino. Ko uredijo informirali o aktivnostih organizacije. Prostovoljci bi stojnico okrasili z informativnimi gradivi. Ob najnujnejše finančne zadeve, družine usmerijo na svoje članice – društva, ki delujejo na terenu. Takrat tem bi informirali tudi o tveganem in škodljivem pitju alkohola ter delili informativno gradivo, ki pa nastopi konkretno delo z družino. Družine se pri tem obravnava celostno. Nudijo jim psihosocialno bi posamezniku povedalo več o tveganem in škodljivem pitju alkohola in različnih virih pomoči, na pomoč, pravno pomoč, če jo potrebujejo. Pri nudenju psihosocialne pomoči skušajo ugotoviti, zakaj katere se lahko posameznik obrne. je družina zapadla v probleme. Prav tu pa se velikokrat srečajo z ugotovitvijo, da je v družini poleg tveganega in škodljivega pitja prisotno tudi nasilje. Glede na ugotovitve skušajo družinam pomagati sami ali pa jih usmerijo na institucije, ki jim lahko nudijo dodatno pomoč. Predlog novih aktivnosti Na ravni posameznika Potrebna specifična znanja in veščine • NVO bi ob pripravi nove publikacije za predstavitev svojih programov za posameznike vključila tudi vsebine o zdravem načinu življenja ter tveganem in škodljivem pitju alkohola. Ta publikacija bi bila Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: pomembna ob predstavitvi NVO. V pripravo nove publikacije bi se lahko vključili strokovnjaki NIJZ. • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; • Za uporabnike programa (družine in posameznike) NVO bi pripravili posebna predavanja (interak-tivni oz delavniški princip izvedbe), namenjena informiranju in prepoznavanju tveganega in škodlji- • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; vega pitja alkohola. Pogovor na delavnicah bi lahko vodili strokovni sodelavci iz CKZ ali medicinske • poznati standardne merice oz. enote alkohola; sestre iz zdravstvenih domov. Ob tem bi bilo razdeljeno tudi gradivo, ki govori o različnih virih • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; pomoči in čezmernem pitju alkohola. Na koncu predavanja bi bila navzočim dana možnost, da op-ravijo razgovor s strokovnjakom zdravnikom ali drugo usposobljeno osebo, ki prepoznava tvegano • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; in škodljivo pitje alkohola. Ob tem bi posameznika lahko informirali tudi o možnih rešitvah. • poznati osnove motivacijskega pogovora. Na ravni skupine Primeri aktivnosti • NVO bi pripravila za svoje člane enkrat letno posebno srečanje, ki bi bilo namenjeno zdravemu načinu življenja. V sodelovanju s strokovnjaki NIJZ, zdravniki ali strokovnimi sodelavci CSD bi bila Informiranje o negativnih posledicah čezmernega pitja alkohola lahko poteka v okviru programov pripravljena različna predavanja in delavnice (zdrava prehrana, predstavitev nujnosti gibanja ipd.). predvsem z usmerjanjem posameznikov oz. družin k ustreznim nadaljnjim virom pomoči, disemina-Med drugim bi bila predstavljena tudi tema tveganega in škodljivega pitja alkohola. Ob tem bi pri-cijo gradiv o alkoholni problematiki, vključno z navedenimi viri pomoči in organizacijo različnih oblik sotnim delili informativno gradivo o tveganem in škodljivem pitju alkohola in različnih virih pomoči. izobraževanja tako uporabnikov kot izvajalcev programov. Na ta način bi potekalo ozaveščanje uporabnikov storitev in izvajalcev storitev znotraj NVO ter ozaveščanje širše skupnosti o čezmernem pitju Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izva-alkohola. S tovrstnimi aktivnostmi bi želeli udeležencem prenesti temeljni sporočili: čim manj ali nič janju preventivnih aktivnosti alkohola in izberi raje zdravo alternativo. V nadaljevanju je navedenih nekaj aktivnosti, ki se lahko izvajajo znotraj delovanja NVO. Glavni cilj zmanjševanja alkoholne problematike med uporabniki storitev NVO bi zagotovo lahko dosegli, tako da bi pravočasno ugotovili, kaj potrebujejo izvajalci storitev oz. programov, da bodo znali Obstoječe aktivnosti prepoznati škodljivo ali tvegano pitje alkohola pri uporabnikih storitev. Na ravni posameznika V ta namen je treba pripraviti smernice ali protokol za izvajalce programov. Tako bi jih opolnomočili za primere srečanj z ogroženimi družinami, kjer se opaža prisotnost tveganega in škodljivega pitja, • Pri vključitvi nove družine kot novega uporabnika v program NVO, ki se že izvaja, se najprej izvede in napotitev na vire pomoči. Za uspešno izvedbo informiranja družin, kjer se prepozna prisotnost uvodni razgovor. V uvodni razgovor se z osnovami motivacijskega pogovora vnese tudi informiranje tveganega in škodljivega pitja alkohola, in za uspešno izvedbo informiranja širše javnosti bi bilo treba o tveganem in škodljivem pitju alkohola. Družina bi bila na ta način informirana o poteku samega zagotoviti dostop do gradiv o problematiki tveganega in škodljivega pitja alkohola z viri pomoči, ki bi programa in o aktivnostih, ki se izvajajo tem v okviru. Izvajalec programa bi družino oz. posame-bili primerni za ljudi, ki imajo težave z razumevanjem. Pomembno je, da posamezna organizacija in iz-znega člana informiral tudi o pomenu ozaveščanja o alkoholni problematiki in o virih pomoči. Ob vajalci programov razpolagajo s tovrstnimi gradivi, na katerih so poleg druge vsebine tudi že kontakti tem bi bila družini izročena tudi gradiva, ki govorijo o različnih virih pomoči in o pomoči v primeru in pomembne telefonske številke, kjer lahko posameznik ali družina dobi pomoč. škodljivega in tveganega pitju alkohola. Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega • V okviru izobraževanja mentorjev oz. izvajalcev programa bi potekalo dodatno izobraževanje in ukrepa 3 tako temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih informiranje o alkoholni problematiki, težavah pri čezmernem pitju alkohola ter možnih rešitvah. svojcev in splošne javnosti preko aktivnosti, ki potekajo v organizaciji posamezne NVO ali v sodelova-Potekala bi različna predavanja, ki bi jih pripravili strokovnjaki NIJZ, lahko tudi strokovni sodelavci nju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, ob-CSD, CKZ ali zdravstvenih domov (zdravniki, medicinske sestre). Ob tem bi bilo razdeljeno tudi gradivo, ki govori o različnih virih pomoči pri čezmernem pitju alkohola. 62 63 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 čina, policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo, in sicer predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO, kot tudi koordinativno podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi posamezne NVO in drugi deležniki v skupnosti. Povezovanje s strokovnjaki ob tveganem in škodljivem pitju alkohola: ob tveganem ali/in škodljivem pitju alkohola lahko usmerijo v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC/CKZ, k osebnemu zdravniku, zdravniku medicine dela, prometa ali športa, v center za duševno zdravje odraslih oz. center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ali lokalni CSD. Povezovanje s strokovnjaki v primeru zasvojenosti z alkoholom: če obstaja obstaja sum na zasvojenost posameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ ZVC in center za duševno zdravje odraslih oz. center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. Zaključki Na podlagi pregleda opažamo, da pri naslavljanju alkoholne problematike na področju družine in socialnega varstva v NVO: • obstajajo možnosti vstopnih točk pri programih izobraževanja prostovoljcev (mentorjev, vzgojite-ljev), različnih delavnicah in predavanjih, pri predstavitvah dejavnosti na terenu in vključevanju družin v programe pomoči družinam; • je za uspešno prepoznavanje tveganja in posledic, povezanih s pitjem alkohola, prepoznavanjem meja manj tveganega pitja alkohola, vse vsebine alkoholne problematike in virov pomoči ob tveganem in škodljivem pitju alkohola treba vključevati v izobraževanja mentorjev – prostovoljcev znotraj NVO, pri celostni pomoči družinam in seveda pri delitvi materialov pri splošnih aktivnostih v organizaciji NVO. V vseh teh aktivnostih bi bilo dobrodošlo tudi sodelovanje s strokovnjaki NIJZ; • vidimo optimalno povezovanje v aktivnostih v zvezi s tveganim in škodljivim pitjem alkohola, ki dopolnjuje izvajanje programov, v: • razpoložljivosti informacij o projektih in programih, ki naslavljajo alkoholno problematiko; • gradivih, ki morajo biti vedno na razpolago; • razpoložljivosti strokovnjakov; • informacijah, na koga se lahko obrnejo ob določeni situaciji – določeni načrtovani aktivnosti, delavnici ipd.; • je izvajanje OZAVEŠČANJA ter POVEZOVANJA z drugimi strokovnjaki/službami, lokalno skupnostjo in izvajalci programov za ozaveščanje o tveganem in škodljivem pitju alkohola s temeljnim sporoči-Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju družine in socialnega varstva. lom, da je priporočljivo čim manj ali nič alkohola oz. izbrati zdravo alternativo, odvisno od kakovostnega izobraževanja izvajalcev programov, dobre in aktivne vključenosti in povezovanja z zdravniki, strokovnjaki v CKZ/ZVC in CSD, ki naj bi izvajalce programov v NVO naučili prepoznavati tvegano in škodljivo pitje alkohola; • je za uspešno izvajanje ozaveščanja o tveganem in škodljivem pitju alkohola treba izpeljati uspešne delavnice z uporabniki programov (vključevanje strokovnjakov) in vztrajno delitvijo materialov na javnih dogodkih (sodelovanje z lokalno skupnostjo in strokovnimi ustanovami). 64 65 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 6.9. POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM IN • informiranja in laičnega svetovanja v lokalnih organizacijah, ki ga izvajajo usposobljeni prostovoljci, ki imajo običajno tudi izhodiščna znanja, saj gre večinoma za upokojene zdravstvene delavce, soci-VERSKE SKUPNOSTI alne delavce, učitelje in druge sorodne poklice. V primeru Karitas je bilo tovrstnih obravnav v letu 2019 preko 50.000; Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA k obravnavi tveganega in škodljive- • splošne dobrodelne organizacije izvajajo tudi zahtevnejše storitve individualnega svetovanja. V pri-ga pitja alkohola na področju dobrodelnosti pri socialno ogroženih in v verski meru Karitas je bilo tovrstnih obravnav v letu 2019 preko 12.400. skupnosti Do populacije odraslih aktivnih prebivalcev humanitarne organizacije z vsebinami prihajajo tudi po Peter Tomažič otrocih, ki so udeleženci različnih delavnic, krožkov, počitniškega varstva, taborov in letovanj. V primeru Karitas je bilo v letu 2019 v tovrstne programe vključenih preko 26.400 otrok (2). Karitas, ki Izhodišča organizacijsko deluje v sklopu Rimskokatoliške cerkve (RKC) ima s svojimi dejavnostmi dostop tudi do članov verskih skupnosti. Preventivne in kurativne vsebine tudi na področju preprečevanja pre-Dobrodelne organizacije po svojih sodelavcih dnevno prihajajo v stik s socialno ogroženimi in izklju-komernega pitja alkohola ali pomoči zasvojenim z alkoholom Karitas vključi tudi v redne pastoralne čenimi osebami, ki zaradi materialnega pomanjkanja pridejo po pomoč. Neposredna pomoč poteka v dejavnosti, verske obrede in različna gradiva tako na lokalnem, regionalnem kot tudi nacionalnem lokalnih okoljih z relativno dobrim poznavanjem socialne slike uporabnikov. Še posebej je to izraženo nivoju. Tako prihajajo do ljudi na načine, ki se jih preko duhovnih vsebin najbolje notranje dotaknejo na podeželju in v predmestjih. Nekoliko bolj omejen pa je oseben odnos in poznavanje okoliščin upo-in jih nagovarjajo h konkretnim spremembam. rabnikov v mestnih okoljih. Dobrodelne organizacije na področju izvajanja splošnih dobrodelnih programov delujejo na lokalnem Za večino primerov dolgotrajne materialne revščine se skrivajo tudi duševne motnje, bolezni, zasvo-nivoju izrazito prostovoljsko. Na regionalnem in nacionalnem nivoju pa so izvajalci programov veči-jenost ali vsaj nastavki teh in podobnih težav, ki vodijo v socialno izključenost. Pri teh težavah običaj-noma zaposleni strokovnjaki, praviloma socialni delavci ali diplomanti drugih družboslovnih smeri s no tudi ni razvidno, ali je materialno pomanjkanje njihova posledica ali vzrok. strokovnim izpitom. V programih dobrodelnih humanitarnih organizacij, kar velja tudi za mrežo Karitas, ki je sestavljena V primeru Karitas škofijske karitas izvajajo redna izobraževanja za svoje lokalne enote. V izobraže-iz 458 lokalnih enot, 6 regijskih in nacionalne, je v največji meri zastopana neposredna materialna vanja so vključene tudi tematike, povezane z nasiljem v družini, zasvojenostmi, različnimi pristopi k pomoč socialno ogroženim uporabnikom (posameznikom, družinam, otrokom, starejšim, migrantom opolnomočenju in komunikacijskimi pristopi. Vključena so tudi predavanja strokovnjakov, ki se ukvar-in brezdomcem), v manjšem obsegu pa tudi spremljevalne in podporne storitve. V nadaljevanju se jajo s področjem zasvojenosti z alkoholom in pomoči svojcem. Nekatere škofijske karitas organizirajo omejimo samo na kategorije uporabnikov, ki so potencialno zaposljivi in so vključeni v pomoč v splo-tudi specializirana, zahtevnejša in kontinuirana izobraževanja z določenim obsegom ur za manjše šnih dobrodelnih programih. skupine prostovoljcev, ki želijo poglobiti svoja znanja na področju svetovanja in jih uporabiti v svetoV splošne dobrodelne programe socialno ogrožene osebe, ki sodijo v kategorijo aktivnega prebival-valnicah na lokalni ravni. Običajno imajo ti prostovoljci tudi določena ustrezna poklicna predznanja, stva, vstopajo predvsem zaradi: izkušnje in izobrazbo. Slovenska karitas za prostovoljce vsako leto na štirih lokacijah organizira seminarje Karitas, ki vsako • materialnega pomanjkanja (večina je rednih prejemnikov pomoči v hrani in higienskih pripomočkih leto pokrijejo tudi določeno socialno problematiko. Strokovni delavci škofijskih karitas in Slovenske kater občasno pri plačilu položnic, manjši del potrebuje samo krajšo pomoč), ritas so praviloma zaposleni socialni delavci s strokovnim izpitom in se redno izpopolnjujejo na področ- • velik del uporabnikov v ciljnih skupinah se srečuje z dolgotrajno brezposelnostjo ali negotovimi jih svojega dela v izobraževanjih, ki jih zagotavljajo ustanove na področju sociale. Svetovalci so lahko zaposlitvami, tudi upokojeni socialni ali zdravstveni delavci, ki svoje znanje in pristope črpajo predvsem iz izkušenj. • neurejenimi bivalnimi razmerami ter Na področju alkoholne problematike v primeru Karitas ni enotnega protokola za obravnavanje uporabnikov. Sodelavcem so v publikacijah Karitas na voljo ustrezni kontakti za usmerjanje oseb, ki so • dodatnimi zdravstvenimi težavami. zasvojene z alkoholom, tako v lastne socialnovarstvene programe, kjer se izvaja tovrstna pomoč zasvojenim (Zavod Pelikan Karitas in Zavod Karitas Samarijan), kot tudi kontakti drugih NVO in javnih Večina uporabnikov v ciljni skupini je prejemnikov hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogrože-ustanov. Svetovalci usmerjanje izvajajo na podlagi lastnih izkušenj in nivoja znanj ter v različnih obse-nim, ki se izvaja v okviru MDDSZ. Pomoč iz sklada operativno razdeljujeta Slovenska karitas in Rdeči gih in z različnimi pristopi. križ Slovenije (RKS). V letu 2019 je Slovenska karitas zajela v to pomoč 73.000 uporabnikov in RKS preko 80.000 uporabnikov (1). Za področje ugotavljanja čezmernega pitja sodelavci karitas nimajo protokolov in navodil. Prav tako nimajo informacij o možnosti napotitve na kratko svetovanje v javnih institucijah. Če zaznajo tovrstno V sklopu sklada ter tudi v različnih programih drugih manjših humanitarnih organizacij se izvajajo tudi problematiko in spontano željo po pomoči, tovrstne uporabnike napotijo na socialne službe škofijskih spremljevalni ukrepi pri materialni pomoči v smislu: karitas. • različnih aktivnosti, ki imajo elemente socialnega vključevanja in aktivacije (družabni dogodki, de-Večina župnijskih karitas je vključenih v akcijo 40 dni brez alkohola, ki poteka že več kot desetletje lavnice, izobraževanja ipd.). V primeru Karitas je bilo v tovrstne dogodke v letu 2019 vključenih in v sklopu katere so na voljo preventivne vsebine za preprečevanje tveganega in škodljivega pitja preko 3.200 oseb; alkohola. Preventivne tematike, ki naslavljajo čezmerno pitje alkohola po župnijskih karitas prihajajo tudi do članov. 66 67 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 V nasprotju s splošnim dobrodelnim področjem se izrazito profesionalno svetovanje v primeru Kari-Obstoječe aktivnosti tas izvaja v sklopu socialnovarstvenih programov (8 materinskih domov, sprejemni center za odvis-Na ravni posameznika nike od trdih drog v Višnji Gori, terapevtska skupnost za odvisnike z motnjami v duševnem zdravju v Ljubljani, Vrtnica – terapevtska skupnost za brezdomne osebe s sindromom odvisnosti od alkohola, • Vpisni postopek novega člana dobrodelne organizacije. svetovalnica za zasvojene z alkoholom in njihove svojce – Lučka (severna Primorska). V teh ustanovah Pri vpisu novih prostovoljcev ali zaposlitvi novega sodelavca imamo že v uvodnem razgovoru prilož- so bolj strokovno podkovani o problematikah zasvojenosti in prekomernega pitja alkohola ter delajo nost predstaviti poslanstvo, preventivne dejavnosti in držo organizacije tudi na področju čezmer-po protokolih financerjev. nega pitja alkohola in sodelovanja s službami, ki lahko nudijo pomoč pri zasvojenosti z alkoholom. Župnijske karitas delujejo v okviru župnij, zato so preko svojih članov povezane tudi z življenjem in Poleg drugega gradiva, ki ga nudimo novim sodelavcem, lahko temu pridružimo tudi tiskana gradi-drugimi dejavnostmi RKC na lokalnem nivoju. va na področju problematike, povezane z alkoholom. • Pomoč socialno ogroženim osebam Predlog aktivnosti Ob prvem ali običajno drugem obisku socialno ogrožene osebe, ki vstopajo v program pomoči, prvič zavedemo v evidenco in preverjamo socialno-ekonomsko stanje gospodinjstva ali posame-Cilji aktivnosti znika, psihosocialni status in druge okoliščine, ki so prosilca pripeljale po pomoč. Ob tem lahko na kratko neposredno ali posredno preko povezljivih stanj in posledic preverimo morebitno proble-Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne problema-matiko tveganega in škodljivega pitja ali sindroma odvisnosti od alkohola v gospodinjstvu. Preje-tike uporabnikov in vključenih v storitve dobrodelne organizacije. Cilj tega je uspešna izvedba tega mnika pomoči lahko opremimo z gradivi, mu nudimo osnovne informacije in odprtost, da o svojem ukrepa, ki vključuje motivacijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči na individual-problemu spregovori. ni ravni uporabnika in na ravni skupnosti uporabnikov storitev NVO. S podajanjem vsebin in motivacijo lahko nadaljujemo ob vsakokratni pomoči s plačilom položnic in drugimi denarnimi pomočmi ali vsaj enkrat letno ob rednem preverjanju socialno-ekonomskega Ciljne skupine statusa in nadaljnje upravičenosti do pomoči. Ob takih priložnostih, še posebno ko se ustvari do-ločena stopnja zaupanja, lahko osebo napotimo h konkretnemu svetovalcu, strokovnjaku oziroma Ciljna skupina kratkega informiranja in usmerjanja k nadaljnjim virom pomoči so: zdravniku. Če je le mogoče, od prejemnika ob naslednjem obisku pridobimo povratno informacijo in mu nudimo oporo pri spremembi njegovih ravnanj. • socialno ogroženi posamezniki, ki živijo sami v gospodinjstvu, praviloma moški med 40. in 60. letom. V nekaterih primerih imajo pridružene tudi motnje v duševnem zdravju; • Individualno svetovanje • socialno ogrožene družine z otroki, kjer eden od partnerjev škodljivo ali tvegano pije ali pa že kaže Kjer imamo na voljo usposobljene strokovnjake v NVO, prostovoljce ali zaposlene, obstoječim znake zasvojenosti; uporabnikom nudimo nadgradnjo materialne pomoči in osnovnega informiranja oziroma laičnega svetovanja z redni razgovori s psihoterapevtskimi elementi in elementi opolnomočenja svojcev. V • verska skupnost, ki prihaja v stik s programi Slovenske karitas. svetovanje vključujemo tudi spodbudo in spremljanje pri konkretni korakih za odpravljanje težav posameznika ali družine zaradi alkohola. Potrebna specifična znanja in veščine Na ravni skupine Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: • Dogodki, skupine in delavnice V okviru programov NVO potekajo različne delavnice in redna skupinska srečanja, samopomočna • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; ali strokovno vodena, z uporabniki ali člani, z namenom socialnega vključevanja, pridobivanja novih • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; znanj, izmenjave izkušenj ali razbremenitve. Običajno gre za učenje koristnih spretnosti (priprava • poznati standardne merice oz. enote alkohola; hrane, vrtnarjenje, izdelava vizitk, okraskov ipd.) ali druženje na kulturnih, izobraževalnih in športnih dogodkih. Na enem od tovrstnih srečanj se lahko predstavi tudi tematiko preprečevanja čez- • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; mernega pitja alkohola ali prepoznavanja ter pomoči ob težavah zaradi pitja alkohola. Na polurno • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; delavnico povabimo strokovnjaka NIJZ, zdravnika, socialnega delavca, učitelja ipd. ali osebo z izku- šnjo zdravljenja sindroma odvisnosti od alkohola. Vedno je to priložnost za promoviranje zdravega • poznati osnove motivacijskega pogovora. življenjskega sloga, iskanje alternativ in drugih vsebin za opuščanje škodljivih vedenj. Priporočljivi so tudi promocijski materiali (majice, voda, obeski ipd.), ki krepijo motivacijo za udeležbo in utrju-Primeri aktivnosti jejo pripadnost zdravemu življenjskemu slogu. Družabni dogodki so vsaj enkrat letno organizirani brez alkohola, ki ga vedno lahko problematiziramo tudi z vidika kroničnih bolezni. Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 bi želeli udeležencem prenesti temeljni sporočili: čim manj ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. 68 69 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 • Obstoječe preventivne akcije s sorodnimi ali povezljivimi vsebinami Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izva-V obstoječe preventivne akcije za naše uporabnike, prostovoljce, člane ali širšo skupnost lahko vk-janju preventivnih aktivnosti ljučimo tudi vsebine, povezane z alkoholno problematiko, z delitvijo materialov na dogodkih, z me-dijskimi aktivnostmi ter vsebinami in oglasi na družabnih omrežjih. Pri pripravi materialov in vsebin Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega si lahko pomagamo z gradivi o čezmernem pitju in virih pomoči ali neposredno s strokovnjaki NIJZ. ukrepa 3 tako temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih • Glasila NVO svojcev in splošne javnosti z aktivnostmi, ki potekajo v organizaciji posamezne NVO ali v sodelovanju z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, občina, Nekatera društva in dobrodelne organizacije za svoje člane, prostovoljce vsaj enkrat, lahko tudi policija in mediji. Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo, in sicer večkrat letno izdajajo glasila. Članki so lahko zelo strokovni, pripravijo jih strokovnjaki, posebno če predstavnik NIJZ predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO, kot tudi koordinativno imamo zahtevnejše bralce ali želimo poglobljeno predstaviti določeno vsebino. Običajno pa je po-podporo, kadar pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi posamezne treben pristop za laično javnost, dopolnjen z informacijami in gradivi, ki jih v povezavi s problema-NVO in drugi deležniki v skupnosti. tiko alkohola nudi NIJZ in so dostopna tudi na internetu. Ustrezne preventivne vsebine in povezave o čezmernem pitju in virih pomoči lahko posredujemo tudi v sklopu rednih obvestil po e-pošti ali v Povezovanje s strokovnjaki v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola: ob tveganem ali/ novicah na spletni strani. in škodljivem pitju alkohola lahko usmerijo posameznika v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC/CKZ, k osebnemu zdravniku, zdravniku medicine dela, prometa ali športa, v center za duševno zdravje odraslih oz. center za duševno zdravje otrok Predlog novih aktivnosti in mladostnikov ali lokalni CSD. Na ravni posameznika Ob prepoznanem tveganem ali škodljivem pitju alkohola sodelavec NVO, ki neposredno usmerja upo- • Obravnave strokovnih delavcev rabnika na kratko svetovanje, potrebuje kontakt in vzpostavljen osebni odnos z strokovnjakom, pri katerem lahko obravnavano osebo najavi po telefonu ali preko e-pošte, jo celo neposredno naroči Pri osebah z nakazano problematiko čezmernega pitja alkohola je velikokrat prisotno zanikanje, z dogovorom za datum ali pisno z napotitvijo. Uporabnik mora zaznati spoštljivo in dobronamerno nezavedanje ali pomanjševanje problema in sram. Običajno strokovnim delavcem NVO v obravnavi obravnavo in zaupanje med sodelavcem NVO in strokovnjakom, ki mu bo pomagal. Le tako bo res ne želijo odgovoriti samo na direktna vprašanja, ki so povezana z alkoholom. Zato je primerno tovr-zmogel nadaljnji korak. stna vprašanja vključiti v širše preverjanje dejavnikov tveganja oziroma težav (alkohol, prehrambne navade, nasilje, duševne težave ipd.). Pri tem lahko uporabimo kratki vprašalnik o stopnji tvega-Povezovanje s strokovnjaki v primeru zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost po-nosti pitja alkohola AUDIT-C. Vključimo lahko uporabnike socialnih programov, oskrbe in individu-sameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC in alnega svetovanja. center za duševno zdravje odraslih oz. center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki celostno obravnava tudi druge vidike zasvojeNa ravni skupine nosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo nasilja v družini). Na voljo so tudi • Alkoholu nenaklonjena organizacija lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Poznamo različne vrste certifikatov, s katerimi ustanove nagovarjajo svoje zaposlene in deležnike Ob sumu na zasvojenost mora imeti sodelavec NVO na voljo kontakte, preko katerih se lahko upo-ter se z njimi zavežejo določenim družbeno odgovornim ravnanjem. Odpoved strežbi alkohola na rabnik ali svojec uporabnika vključi v zdravljenje (seznam izvajalcev, spletna stran ipd.). Dobrodošla vseh družabnih, kulturnih in protokolarnih dogodkih, ničelna toleranca do alkoholiziranosti na de-so tudi dodatna gradiva vladnih in nevladnih ustanov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Najprepričlji-lovnem mestu, ponudba izobraževanj z vključevanjem strokovnjakov NIJZ in zdravnikov, ponudba vejše je osebno priporočilo izvajalca glede na pozitivne izkušnje drugih uporabnikov, še posebno če alternativ škodljivim navadam na timbildingih in gradiv o čezmernem pitju ter virih pomoči ustano-se program zdravljenja ali vzdrževanja abstinence izvaja znotraj NVO. vo ali podjetje opredeljuje kot alkoholu nenaklonjeno organizacijo. To lahko postane prevladujoča Za enostavnejšo obliko usmerjanja je lahko uporabna zgibanka z ustreznimi kontakti in navodili za kultura organizacije, podjetja ali ustanove, ki pripomore tudi h kredibilnosti in boljšim rezultatom sprejem pri strokovnjaku na kratkem svetovanju. Dobrodošla je tudi uradna spletna stran www.sopa. pri izvajanju svojega osnovnega poslanstva. si, na kateri lahko uporabnik poglobljeno preveri dobljene informacije ter svoj odnos do alkohola. Na • Interna izobraževanja za prostovoljce in izvajalce programov NVO voljo naj bodo tudi druge strokovne vsebine, po katerih lahko prepozna in oceni svoja ravnanja. Vsak delodajalec, društvo ali ustanova je na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu dolžan načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V sklopu te obveznosti je primerno organizirati tudi izobraževanja sodelavcev v povezavi s problematiko čezmernega pitja alkohola, prepoznavanja zasvojenosti in usmerjanja na ustrezne vire pomoči. Na predavanju so lahko poda-ne osnovne informacije v povezavi z alkoholno problematiko in ter strokovno podajanje vsebin s strani strokovnjaka NIJZ, zdravnika, socialnega delavca, strokovnega delavca programov NVO, ki se ukvarjajo s problematiko. 70 71 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Zaključek Na podlagi pregleda opažamo, da so v dobrodelnih organizacijah različne možnosti naslavljanja alkoholne problematike. To je mogoče z vidika: • aktivnosti – v okviru delovanja NVO je veliko programov in storitev, kjer je mogoče z razdeljevanjem gradiv podati tudi vsebine projekta SOPA, torej informacije o alkoholni problematiki in virih pomo- či. Drugi korak je kratek informativni pogovor, iz katerega je mogoče zaznati, ali je problem T&špA ali SOA dejansko ali zelo verjetno prisoten. Še posebej je to mogoče v okviru svetovanja, delovanja skupin, delavnic, kjer je možna boljša in daljša komunikacija; • usposobljenosti – pri tem je nujno, da so izvajalci NVO pravilno usposobljeni za nadaljnjo motivacijo in usmerjanje uporabnikov na kratko svetovanje ali zdravljenje. Z vidika delovanja NVO, v katerih se zrcali skupen interes za izvajanje splošnokoristne dejavnosti, je nujno potrebna kritična masa članov, izvajalcev, prostovoljcev, ki razumejo problematiko prekomernega pitja alkohola in so mo-tivirani ter usposobljeni v okviru svojih kompetenc za nadaljnje ukrepanje. Nujno potrebna so vsaj osnovna izobraževanja v izvedbi NIJZ kot podlaga za učinkovitejše naslavljanje te problematike in večje kredibilnosti v relaciji do uporabnikov in javnosti. Nepripravljeno in neustrezno delovanje ima lahko ravno nasprotne učinke od želenih; • povezovanja – povezanost z drugimi službami (patronažna služba, zdravstveni dom, šola, CSD ipd.) in medsebojno sodelovanje ter zaupanje se prenašajo tudi na uporabnike, ki se ob tem lažje odlo- čijo za nadaljnje korake v smeri preverjanja svojega odnosa do alkohola ter v nadaljevanju zmanj- ševanja ali prenehanja pitja preko aktivnosti, ki sporočajo: čim manj ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. • prepoznavanja alkoholne problematike – upoštevati je treba problematiko znotraj celotnega gospodinjstva, saj so neposredni prejemniki pomoči in storitev NVO nemalokrat tudi svojci zasvojenih z alkoholom, ki morajo vzpostaviti pravilen odnos do te problematike in z ravnanji spodbuditi svojca osebe, ki je zasvojena z alkoholom, k ukrepanju; • verske skupnosti – pomemben vidik predstavljajo tudi preventivne in kurativne aktivnosti v verskih skupnostih, ki imajo svoje avtoritete in mnenjske voditelje. Duhovniki velikokrat v okviru svojega dela delujejo tudi kot svetovalci in vzgojitelji. Pomembno jim je nameniti posebno pozornost, jih motivirati za zglede in jih opremiti z določenimi znanji na področju alkoholne problematike, saj imajo lahko velik vpliv na ravnanja posameznikov s težavami, na opolnomočenje svojcev in veliko možnosti usmerjanja ljudi s težavami z alkoholom na ustrezne strokovne službe. Projekt, kot je SOPA, lahko preko NVO in drugih lokalnih akterjev tudi spodbudi, da alkohol na javnih dogodkih preneha biti dobrodošel ter da se javne in zasebne organizacije pozitivno identificirajo s tako držo. Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju dobrodelnosti pri socialno ogroženih in v verski skupnosti. 72 73 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Literatura 1. Slovenska karitas [spletna stran]. Pridobljeno 20.12.2021 s spletne strani: www.karitas.si. 2. 40 dni brez alkohola [spletna stran]. Pridobljeno 29. 11. 2021 s spletne strani: www.brezalkohola.si. 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje [spletna stran]. Pridobljeno 29. 11. 2021 s spletne strani: www.nijz.si. 4. Portal gov.si [spletna stran]. Pridobljeno 20.12.2021 s spletne strani: www.gov.si. 5. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim [spletna stran]. Pridobljeno 29. 11. 2021 s spletne strani: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/sklad-za-evropsko-pomoc-najbolj-ogrozenim. 6. Slovenska karitas. Letno poročilo mreže Karitas za l. 2020. Pridobljeno 29. 11. 2021 s spletne strani: https://www.karitas.si/porocilo. 74 75 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 6.10. HUMANITARNOST PRI SOCIALNO Predlog aktivnosti OGROŽENIH Cilji aktivnosti Priložnosti za vzpostavitev pristopa SOPA k obravnavi tveganega in škodljive-Namen izvajanja preventivnih aktivnosti kratkega ukrepa 3 (KU3) je zmanjšanje alkoholne problema-ga pitja alkohola na področju humanitarnosti pri socialno ogroženih tike socialno ogroženih in uporabnikov humanitarnih storitev. Cilj tega pa je uspešna izvedba ukrepa, Ciril Klajnšček ki vključuje motivacijsko informiranje in usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči tako na individualni ravni uporabnika kot na ravni skupnosti uporabnikov storitev NVO. Izhodišča Ciljne skupine Humanitarnost pomeni sočutje in solidarnost. Humanitarno delovanje je namenjeno ljudem v stiski • Pri tečajih prve pomoči so naša ciljna skupina odrasli kandidati za voznike motornih vozil, zaposleni ne glede na barvo kože, spol, starost, nacionalnost, vero ali politično pripadnost. Z njim rešujemo v delovnih organizacijah in reševalci iz vode. življenja in nudimo ustrezno pomoč tistim, ki so žrtve družbenih konfliktov ali naravnih nesreč in katastrof; nudimo pomoč in prispevamo k socialni vključenosti posameznikov in družbenih skupin, • Pri usposabljanju ekip prve pomoči so ciljna skupina člani teh ekip, ob dnevu odprtih vrat so to za ki so najranljivejše; promoviramo zdrav in varen način življenja ter vrednote solidarnosti, nenasilja in aktivnost RKS zainteresirani prebivalci, med njimi potencialni člani in prostovoljci RKS. miru. V osnovi humanitarnega delovanja je človek kot oseba in spoštovanje njegovega dostojanstva. • Pri usposabljanju mladih za boljši svet so to novi mladi prostovoljci, pri srečanjih krvodajalcev in V kontekst humanitarnega delovanja sodi tudi delovanje na področju preprečevanja vseh oblik zasvo-prostovoljcev pa zaslužni krvodajalci in prostovoljci jenosti. Zloraba, nekontrolirano in čezmerno pitje alkohola so tesno povezani s socialnim položajem, • Ob dnevih odprtih vrat, ob organizaciji regijskih in državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve brezposelnostjo, revščino in socialno izključenostjo, zato je pomembno, da znotraj humanitarnih or-pomoči, ob aktivnostih ob svetovnem dnevu prve pomoči, organizaciji pohodov in sodelovanju na ganizacij ustrezno naslavljamo tovrstno ciljno populacijo. sejemskih prireditvah so ciljna publika vsi priložnostno prisotni prebivalci Slovenije. Rdeči križ Slovenije (v nadaljevanju RKS) je naša največja humanitarna organizacija. Vključena je v • Aktivnosti informiranja o alkoholni problematiki in virih pomoči bi se lahko vključevale tudi v druge mednarodne organizacije rdečega križa in rdečega polmeseca. Sestavlja ga 56 območnih združenj in programske aktivnosti, namenjene različnim ranljivim skupinam prebivalstva, kot so krožki RK, delav-več kot 800 krajevnih organizacij RK. Njegovo osnovno poslanstvo je pomoč ljudem v stiski. Skladno nice za mlade, letovanja in tabori za mlade, srečanja starejših, skupine za samopomoč in vsi programi s svojim humanitarnim poslanstvom RKS izvaja celo vrsto programskih aktivnosti, namenjenih raz-nudenja materialne moči. ličnim ciljnim oziroma ranljivim skupinam prebivalstva: od prve pomoči in krvodajalstva, ki sodita v javno pooblastilo, do vseh oblik materialne pomoči, organizacije zdravstvenih in socialnih letovanj, Potrebna specifična znanja in veščine palete programov skrbi za starejše, otroke in mladostnike, brezposelne, brezdomce in Rome ter mi-grante in begunce. Ob rednih programskih aktivnostih, namenjenih različnim ciljnim skupinam ljudi Za uspešno obravnavno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom je treba: v stiski, pa se, samostojno ali v sodelovanju z drugimi nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, vključuje v vsa organizirana javnozdravstvena prizadevanja, med katere sodi s svojimi nameni, cilji in • poznati tveganja in posledice, povezane s pitjem alkohola; ukrepi tudi projekt SOPA. • poznati meje manj tveganega pitja alkohola; Posamezni strokovni delavci RKS redno sodelujemo v vseh projektnih in izobraževalnih aktivnostih, ki jih v okviru Preventivne platforme NVO na področju zasvojenosti organizirata Inštitut za raziskave • poznati standardne merice oz. enote alkohola; in razvoj Utrip in NIJZ. To se nanaša tako na lastno usposabljanje kot aktivno udeležbo v projektih. • poznati vire pomoči ob težavah z alkoholom; Za izvajanje kratkega ukrepa 3 (KU3) je posebej pomembno usposobiti predavatelje prve pomoči za • povezovati se in sodelovati z deležniki z drugih področij za naslavljanje alkoholne problematike; voznike motornih vozil, zaposlene v delovnih organizacijah, reševalce iz vode in trenerje ekip prve pomoči, ki delujejo v okviru sistema civilne zaščite. • poznati osnove motivacijskega pogovora. V RKS naslavljanje tveganega in škodljivega pitja alkohola poteka na tri načine: Primeri aktivnosti • preko delavnic in predavanj o alkoholni problematiki, pri čemer so nam v pomoč zloženke in plakati Z aktivnostmi izvajanja kratkega ukrepa 3 bi želeli udeležencem prenesti temeljni sporočili: čim manj iz lastne založbe (izvajalci so v glavnem prostovoljci ali zunanji strokovni sodelavci, v posameznih ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. V nadaljevanju so navedeni nekateri predlogi vpeljave primerih sami zaposleni); alkoholne tematike v aktivnosti na ravni posameznika in na ravni skupine oz. skupnosti, ki temeljijo • v okviru priložnostnih programov spodbujanja in promocije zdravega življenjskega sloga katerih predvsem na že obstoječih aktivnostih RKS. izvajalci so prav tako prostovoljci ali zunanji strokovni sodelavci; • preko vseh projektnih aktivnosti znotraj Preventivne platforme NVO na področju preprečevanja zasvojenosti, kamor sodi tudi vključevanje v aktivnosti na področju spreminjanja in izvajanja zakonodaje na področju alkohola. 76 77 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Aktivnosti na ravni posameznika Območna združenja RK, ki so organizatorji preverjanj, lahko poskrbijo za nagovor udeležencev in na-Tečaji prve pomoči ključno navzočih z gradivi projekta SOPA. • Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil Državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Udeleženci tečajev so deležni 10 ur teoretičnih in praktičnih vsebin prve pomoči z zaključnim izpi-Gre za celodnevni dogodek preverjanja znanj 14 ekip prve pomoči na posebej prirejenih delovnih tom. Predstavniki NIJZ prenesejo znanje o T&ŠpA na licencirane predavatelje PP, ki izvajajo tečaje, ti mestih, ki jih spremlja predstavitev služb za zaščito in reševanje v RS, priložnostne meritve krvnega pa pred predavanjem bodočim voznikom podajo informacijo o T&ŠpA in jim razdelijo informativna tlaka, sladkorja in maščob ter krvodajalska akcija, ob katerih bi lahko potekalo tudi ozaveščanje glede gradiva. zdravstvenih posledic pitja alkohola tudi na krvožilni sistem. Strokovna služba RKS ob sodelovanju Uprave RS za zaščito in reševanje poskrbi za nagovor naključno navzočih z gradivi o alkoholni proble- • Tečaji prve pomoči za delovne organizacije matiki in virih pomoči pri čezmernem pitju alkohola. Zaposleni v delovnih organizacijah so deležni 8 ur teoretičnih in praktičnih vsebin PP z zaključnim Svetovni dan prve pomoči izpitom. Predstavniki NIJZ, CKZ ali osebni zdravnik prenesejo znanje o T&ŠpA na licencirane predavatelje PP, ki izvajajo tečaje, ti pa pred predavanjem udeležencem podajo informacijo o T&ŠpA in Vsako 2. soboto v mesecu septembru RKS obeležuje ta dan v obliki promocije prve pomoči in temelj-jim razdelijo gradiva. nih postopkov oživljanja skozi izkustveno učenje. Strokovne službe območnih združenj RKS lahko ob tem poskrbijo za nagovor udeležencev dogodka in širše lokalne skupnosti z gradivi projekta SOPA in • Tečaji prve pomoči za reševalce iz vode mimoidoče informirajo o škodljivih posledicah pitja alkohola in zdravih alternativah ter virih pomoči. Bodoči reševalci iz vode so deležni 20 ur teoretičnih in praktičnih vsebin prve pomoči z zaključnim Organizacija pohodov ob zdravju posvečenih dnevih izpitom za pridobitev licence in 12 ur za njeno obnovitev. Predstavniki NIJZ prenesejo znanje o T&ŠpA na licencirane predavatelje PP, ki izvajajo tečaje, ti pa lahko pred predavanjem udeležencem Gre za običajno enourne pohode prostovoljcev, ki jih posamezna območna združenja organizirajo podajo informacijo o T&ŠpA in jim razdelijo gradiva. ob določenih z zdravjem povezanimi dnevi, kot so: svetovni dan zdravja, svetovni dan brez tobaka, svetovni dan mobilnosti, mesec boja proti zasvojenosti ali ob obeležitvi dneva brez alkohola, v orga-Usposabljanje in priprava ekip prve pomoči nizaciji NIJZ. Strokovna služba območnega združenja RKS, ki je organizator, lahko nagovori udeležence Člani ekip prve pomoči, ki se usposabljajo za regijsko in državno preverjanje usposobljenosti, so de-pohoda z gradivi projekta SOPA in spodbudi k zdravim izbiram. ležni 70-urnega usposabljanja, vodje ekip pa dodatnih 12 ur priprav za regijska in 20 ur za državno Sodelovanje RKS na sejemskih prireditvah preverjanje. Za to usposobljeni licencirani predavatelji NIJZ pred predavanji lahko podajo informacije o T&ŠpA ter članom ekip razdelijo gradiva SOPA. RKS redno sodeluje s priložnostnimi stojnicami na sejemskih prireditvah, kot so: Narava in zdravje, Študentska arena, Pomurski sejem, Celjski sejem ipd. Strokovni delavci ali prostovoljci, ki na prilo-Mladi za boljši svet žnostnih stojnicah promovirajo programske aktivnosti RKS, lahko nagovori udeležence sejma tudi s Gre za program usposabljanja mladih (15–35 let) za prostovoljsko mentorsko delo po metodi vrstnik tematiko pitja alkohola in informativnimi gradivi projekta SOPA. vrstniku, pri kateri se skozi delavnice pridobiva veščine učenja mladih o različnih temah, in za njihovo spodbujanje k aktivnemu prostovoljskemu delovanju v lokalnih skupnostih. Med teme njihovega Opredelitev virov pomoči in povezovanje z drugimi deležniki pri izva-usposabljanja se lahko uvrsti alkoholna problematika. Strokovna služba RKS, ki program izvaja, pa janju preventivnih aktivnosti poskrbi še za nagovor navzočih z gradivi SOPA. Srečanja krvodajalcev in prostovoljcev Povezovanje z drugimi deležniki pri izvajanju preventivnih aktivnosti (slika 1): izvajanje kratkega ukrepa 3 tako temelji na motivacijskem informiranju zaposlenih, prostovoljcev, uporabnikov, njihovih Območna združenja in krajevne organizacije RK (KORK) organizirajo srečanja krvodajalcev in prosto-svojcev in splošne javnosti z aktivnostmi , ki potekajo v organizaciji posamezne NVO ali v sodelovanju voljcev, kjer se jim s priložnostnim programom in pogostitvijo ter podelitvijo priznanj zahvalijo za z drugimi pomembnimi lokalnimi deležniki, kot so NVO drugih področij, ZRSZ, CKZ/ZVC, CSD, občina, njihov prispevek k humanitarnemu poslanstvu organizacije. Strokovna služba območnega združenja policija in mediji. V vseh zgoraj navedenih predlogih aktivnosti lahko kot partnerske NVO sodelujejo RK, ki je organizator, lahko nagovori udeležence z gradivi SOPA. AMZS, Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije ter različna lokalna društva, s katerimi Aktivnosti na ravni skupine lahko s povezovanjem širimo glas o škodljivosti čezmernega pitja alkohola in zdravih alternativah ter Dnevi odprtih vrat območnih združenj RKS možnih virih pomoči. Ob dnevih odprtih vrat, ki jih organizirajo posamezna območna združenja RKS, ta na svojem sedežu Prav tako je ključno sodelovanje z NIJZ, ki nudi tako vsebinsko podporo, in sicer predstavnik NIJZ predstavljajo članom širše lokalne skupnosti pisano paleto svojih aktivnosti. Strokovna služba obmo-lahko predstavi alkoholno problematiko v sklopu aktivnosti NVO, nudi koordinativno podporo, kadar čnega združenja lahko ob tem poskrbi za nagovor navzočih z gradivi projekta SOPA. pomaga tudi pri organizaciji dogodkov, na katerih se predstavljajo tudi posamezne NVO in drugi de-Regijska preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči ležniki v skupnosti. Gre za 13 celodnevnih dogodkov preverjanja znanja in usposobljenosti ekip prve pomoči na posebej Povezovanje s strokovnjaki ob tveganem in škodljivem pitju alkohola: ob tveganem ali/in škodlji-pripravljenih delovnih mestih in predstavitev služb zaščite in reševanja ter aktivnosti RKS. vem pitju alkohola lahko posameznika usmerijo v poglobljeno svetovanje v okviru kratkega ukrepa 1 v lokalni zdravstveni dom, konkretneje v ZVC/CKZ, k osebnemu zdravniku, v center za duševno zdravje odraslih ali lokalni CSD. 78 79 SKLOP 6: PODROČJA IZVAJANJA KRATKEGA UKREPA 3 Povezovanje s strokovnjaki ob zasvojenosti z alkoholom: če obstaja sum na zasvojenost posameznika z alkoholom, pa je ustreznejša usmeritev k osebnemu zdravniku, psihiatru, v CKZ/ZVC ali center za duševno zdravje odraslih. Tudi v tem primeru je lahko naslov za usmeritev lokalni CSD, ki celostno obravnava tudi druge vidike zasvojenosti (finančno stisko, psihosocialno pomoč za svojce, obravnavo nasilja v družini). Na voljo so tudi lokalna društva Al-Anon za svojce, društva Anonimnih alkoholikov in klubi zdravljenih alkoholikov. Za dodatne informacije o virih pomoči se lahko posameznika usmeri tudi na spletno stran www.sopa.si. Zaključki RKS podpira široko paleto ciljnih skupin, na katere je smiselno naslavljati temo alkoholne problematike. Možnosti za to ponujajo številne programske aktivnosti RKS. Na ravni posameznika to omogočajo različni tečaji prve pomoči, programi usposabljanja prostovoljcev in ekip prve pomoči, program Mladi za boljši svet, srečanja krvodajalcev, prostovoljcev in starejših oseb ter nudenje materialne pomoči najranljivejšim. Na ravni skupnosti pa to omogočajo preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči, pohodi, s katerimi se obeležujejo z zdravjem povezani (mednarodni) dnevi, in sodelovanje na različnih sejemskih prireditvah na nacionalni, regijski ali lokalni ravni. Ob teh programskih aktivnostih se RKS povezuje s številnimi drugimi NVO na državni in lokalni ravni. Z naslavljanjem sporočil projekta SOPA se zagotavlja boljša informiranost o tveganem in škodljivem pitju alkohola ter po potrebi usmeri tiste, ki to potrebujejo, na ustrezne vire (samo)pomoči. Temeljni smoter pa je sporočiti čim več ljudem: čim manj ali nič alkohola in izberi raje zdravo alternativo. Slika 1: Shema izvajanja kratkega ukrepa 3 na področju humanitarnosti pri socialno ogroženih. 80 81 SKLOP 7 PA OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI O ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA S IN SINDROMA ODVISNOSTI AP OD ALKOHOLA OT 7.1. VIDIK SPECIALISTA PSIHIATRA, KI DELUJE NA PODROČJU IS ZDRAVLJENJA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA R Maja Rus Makovec P 7.2. OBRAVNAVA TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA JE ALKOHOLA KRŠITELJEV ZARADI VOŽNJE POD N VPLIVOM ALKOHOLA V OKVIRU REHABILITACIJSKIH PROGRAMOV JAAVZ 7 Vlasta Zabukovec in Mateja Markl 7.3. PRIMER SKUPINE ZA SAMOPOMOČ NA PODROČJU I ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM: ANONIMNI ALKOHOLIKI A Janez Ivan Novak - član AA ZIK 7.4. PRIMER SKUPINE ZA SAMOPOMOČ SVOJCEM NA PODROČJU N ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM: DRUŠTVO AL-ANON Meta K. -članica Al-Anon ČO 7.5. PRIMER TERAPEVTSKIH SKUPIN NA PODROČJU ZASVOJENOSTI IR Z ALKOHOLOM S SISTEMSKO-DRUŽINSKIM PRISTOPOM IN VKLJU-R ČITVIJO MLADOLETNIH ČLANOV DRUŽINE P Nataša Sorko SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA 7.1. VIDIK SPECIALISTA PSIHIATRA, KI resne psihiatrične zaplete, zelo močno spremenjeno možgansko nevrobiologijo (in zato potrebujejo zaščiteno okolje za remisijo) ali imajo zelo kompleksne medosebne odnose z neprilagojenim vede-DELUJE NA PODROČJU ZDRAVLJENJA njem (npr. visoko ogroženost otrok zaradi odvisnosti staršev). Manj nevrobiološko izražene motnje v zvezi z rabo alkohola in brez omenjenih komorbidnosti se lahko učinkovito obravnavajo na primarni ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ravni, po potrebi v sodelovanju s socialnim oz. nezdravstvenim kontekstom pomoči. Na epidemiološki ravni velja linearna povezava, da večja poraba alkohola povzroča več posledic, Maja Rus Makovec na individualni ravni pa ni tako. Tudi relativno manjša raba alkohola lahko namreč povzroči resne posledice. Sama diagnoza škodljive rabe alkohola nujno vključuje zaznano škodo na ravni zdravja (ki Izhodišča je lahko telesna ali duševna; po klasifikaciji MKB-11 bo v to kategorijo sodila tudi škoda na ravni medosebnih odnosov, npr. zaznane posledice rabe alkohola na partnerski ali starševski odnos). Zaradi Sodobno pojmovanje v adiktologiji oz. alkohologiji razume pojavnost problematike in kliničnih slik heterogenosti oblik škodljive rabe in sindroma odvisnosti od alkohola ima lahko npr. manj duševnih in v zvezi z rabo alkohola kot zelo heterogen pojav v spektru različne intenzitete rabe alkohola od ab-medosebnih posledic človek z diagnozo sindroma odvisnosti (in se pri njem izkazuje odvisnost s pre-stinence, rabe alkohola z nizkim tveganjem, tvegane in škodljive rabe do sindroma odvisnosti od težno telesnimi posledicami) kot tisti z diagnozo škodljive rabe. Diagnostični kategoriji škodljive rabe alkohola. Mednarodna klasifikacija bolezni MKB-10, ki je aktualna, vsebuje dve diagnozi glede na in sindroma odvisnosti se v največji meri razlikujeta v tem, da se pri škodljivi rabi predvideva bolje način rabe alkohola, in sicer Škodljivo uživanje F10.1 in Sindrom odvisnosti od alkohola (SOA) F10.2. ohranjena (nevrobiološka) zmožnost nadzora nad količino zaužitega alkohola z večjo verjetnostjo, da Novejša klasifikacija bolezni MKB-11, ki bo vstopila v rabo v bližnji prihodnosti, pa razume odnos do je možno vzpostaviti tudi rabo po principu zmanjšanja škode oziroma se predvideva, da imajo ljudje z alkohola na bolj presejanju, preventivi in zdravljenju dostopen način tako v kontekstu javnega zdravja diagnozo škodljive rabe še vedno zmožnost vzpostaviti rabo alkohola na manj tvegan način. Obstaja kot kliničnih intervencij. MKB-11 namreč vsebuje štiri ravni diagnostičnih kategorij glede rabe alko-pa tudi možnost, da s kategorijo škodljiva raba označimo stanje pri človeku, pri katerem sindroma hola: tvegana raba, epizodična škodljiva raba, škodljiva raba alkohola in odvisnost. V spremenjeni odvisnosti od alkohola ne moremo potrditi, pa tudi ne nedvoumno zavrniti. Pri ljudeh z diagnozo ško-paradigmi v del spektra lahko zdravstveni sistem vstopi v pomoč ljudem, ki najmanj na tvegan način dljiva raba se predvideva, da je možganska nevrobiologija manj intenzivno bolezensko spremenjena uživajo alkohol, in njihovim svojcem. Hitrejša možnost vstopa zdravstvene intervencije bo tako lahko oziroma da je vedenje ostalo še bolj plastično kot pri sindromu odvisnosti, da je možno s pomembno naslovila problematiko, še preden pride do na nevrobiološki ravni tako utrjenih sprememb, da niso manj motivacijskimi intervencijami sprožiti bistveno večje spremembe na bolje v posameznikovem dostopne manj intenzivnim oblikam zdravljenja. funkcioniranju. Poleg heterogenosti – kar predvideva potrebo po spektru različnih intervencih, da bo zdravljenje ozi-Psihiatrični del zdravstvenih intervencij ima smiselno vlogo pri obravnavi v naslednjih kategorijah roma obravnava ustrezno personalizirana – sloni sodobna stroka alkohologije na razumevanju zelo rabe alkohola: pacienti, 1. pri katerih se škodljiva raba alkohola izkazuje z resnejšo škodo na ravni velike vrzeli zdravljenja (kolikšen delež ljudi, ki imajo motnjo v zvezi z rabo alkohola, dobi zdravstveno duševnosti; 2. pri katerih je še diagnostično nejasno, ali gre za problematiko na ravni škodljive rabe ali strokovno pomoč) v zvezi z odvisnostjo, posebej v zvezi z rabo alkohola. Vrzel zdravljenja močno odvisnosti; 3. pri katerih se je razvilo škodljivo uživanje alkohola ob sočasnem obstoju neke druge du-določata stigmatizacija motenj v zvezi z rabo alkohola in dostopnost zdravljenja. Glede na visoko ševne motnje (na primer depresije, anksioznosti, mejne osebnostne motnje, psihoze) in 4. pri katerih breme bolezni motenj v zvezi z rabo alkohola so potrebne aktivnosti za zmanjšanje vseh institucio-se je razvil sindrom odvisnosti od alkohola. Tvegana raba alkohola ne sodi v psihiatrično adiktološko nalnih ovir dostopa do zdravljenja. Zmanjševanje ovir glede dostopnosti zdravljenja je pomembno obravnavo, ker to stanje nima narave diagnoze duševne motnje. povezano z destigmatizacijo SOA in organizacijo čim lažje dostopnih intervencij že na primarni ravni in z lahko prehodnostjo med drugimi ravni zdravstva ter sodelovanje z ustreznimi deležniki na drugih Glede na načrtovani razvoj Centrov za duševno zdravje (CDZ) bo možno specifično psihiatrično obrav-področjih. Osebam s škodljivim uživanjem alkohola in SOA predstavlja oviro dostopa do zdravljenja navo v zvezi z rabo alkohola v večji meri naslavljati tudi na primarni ravni zdravstva (ambulantni del tudi promoviranje zahtev in vsebin programa zdravljenja, ki jih ta oseba doživlja kot take, da jih ne bo zdravljenja) poleg že obstoječih ambulantnih in bolnišničnih programov na sekundarni in terciarni mogla izpolniti. ravni. Raba alkohola se torej dogaja na nekem kontinuumu od zelo majhne do zelo velike porabe. Na vsaki Profil in usposobljenost profila ravni alkoholne porabe so možne različne posledice – prav tako v kontinuumu od nič do zelo težkih posledic, ne glede na to, ali gre za telesne, duševne, socialne, družinske, delovne ali povezane z za-Sistematizirano znanje o tvegani in škodljivi rabe alkohola zdravniki specialisti psihiatrije pridobijo v konom. Na primarni zdravstveni ravni je možno terapevtsko intervenirati že na ravni tvegane rabe okviru podiplomskega tečaja psihopatologije (2 uri) in trimesečnega kroženja na področju zdravljenja alkohola še pred uvedbo MKB-11, saj med drugim zapleti na ravni prometa predvidevajo možnost odvisnosti od alkohola v okviru specializacije iz psihiatrije. V toku specializacije iz psihiatrije speciali-posvetovanja z osebnim zdravnikom (Zakon o voznikih). Primarna raven zdravstva ima ob ustrezni zant pridobi teoretična in praktična znanja: organizaciji in dostopnosti storitev najboljši potencial za presejanje, motivacijske postopke in druge intervencije na ravni škodljive in odvisniške rabe alkohola. Adiktološki del psihiatrije ne razločuje • o manj tvegani, tvegani, škodljivi rabi alkohola in odvisnosti od alkohola, epidemioloških podatkih strogo med škodljivo rabo in sindromom odvisnosti od alkohola v smislu, da sodi na sekundarno oziter raziskavah na tem področju ter se seznani: roma terciarno raven stroke le odvisnost, ampak sodijo v tovrstno obravnavo tudi pacienti s škodljivo rabo alkohola, ki imajo zaradi tega resne posledice na ravni duševnosti in medosebnih odnosov. V • s prvim pregledom, diagnostiko, triažiranjem, motivacijskimi postopki, detoksikacijo, ambulantnim nadaljnjo sekundarno oziroma terciarno raven zdravljena (ambulantno ali bolnišnično) je smiselno in bolnišničnim zdravljenjem različnih oblik in vrst škodljive rabe, odvisnosti in sočasnih motenj; napotiti paciente, ki so odvisni od alkohola in imajo pridružene somatske ali duševne motnje, imajo 84 85 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA • z delom v strokovni delovni skupini in sodelovanjem z različnimi terapevtskimi sodelavci s tega • avtoanamnestični podatki, pridobljeni z intervjujem, pri čemer uporaba ustreznega empatičnega področja; tona poveča verjetnost, da obravnavana oseba poda realistične podatke glede rabe alkohola; • z delovanjem v podaljšanih oblikah zdravljenja; • heteroanamneza (podatki s strani spremljajočih svojcev ali drugih institucij); • z zdravstvenim preventivnim in vzgojnim delom na tem področju. • laboratorijski podatki (vsaj hemogram, jetrne transaminaze, CDT); Specializant usvoji osnovna in specialna znanja iz zdravljenja bolezni odvisnosti na oddelkih in ambu- • diferencialna diagnostika (to pomeni usmerjanje pozornosti na vse možne motnje, ki lahko sprožajo lantah, specializiranih za te dejavnosti. podobno stanje pri nekem človeku, npr. enako slabo razpoloženje je lahko nastalo zaradi depresije, ali gre le za kratko obdobje slabega razpoloženja po hudi opitosti, ali pa za oboje hkrati). V okviru psihiatrije v Sloveniji nimamo veljavnega formalnega programa izobraževanja za strokovnjake, ki so se odločili za delo na področju zdravljenja odvisnosti od alkohola na področju psihiatrije Svetovanje (glede na uradno poimenovanje diagnoze sindrom odvisnosti od alkohola se v psihiatrični stroki formalno uporablja izraz odvisnost, lahko pa v drugih kontekstih smiselno uporabljamo izraz zasvoje-a) Obravnava škodljivega pitja alkohola nost). Posamezne psihoterapevtske šole in usmeritve ponujajo vsaka svoje modele za obravnavanje odvisnosti in temu prilagojeno izobraževanje. Če sta tvegano in škodljivo pitje alkohola del sočasnega stanja – duševne motnje, se zdravi osnovna duševna motnja s psihoedukacijo o tvegani in škodljivi rabi alkohola. Pri škodljivi rabi alkohola se v Cilji obravnave škodljivega pitja alkohola in odvisnosti od alkohola takih primerih uporabi motivacijski princip za spremembo vedenja (Poglavje 2.2 – Zvezek I). Cilji obravnave škodljivega pitja alkohola in odvisnosti od alkohola so: b) Zdravljenje SOA Diagnosticirani SOA se zdravi kot primarna motnja v ambulantni ali bolnišnični obliki, po obeh oblikah • v diagnostičnem postopku prepoznati zdravstveno stanje (npr. zastrupitev z alkoholom, kratka de-svetujemo vključenje v podaljšano zdravljenje oziroma podaljšano obravnavo (izven zdravstvenega presivna stanja po zastrupitvi z alkoholom), ali tvegano vedenje (udeležbo v cestnem prometu pod sistema). Zdravljenje je celostno s kombinacijo farmakoloških, psihosocialnih in psihoterapevtskih in-vplivom alkohola), ki ga lahko povzroči škodljiva raba alkohola; tervencij v različnih oblikah (individualno, partnersko/družinsko, skupinsko). Psihoterapija je posebej • v diagnostičnem postopku prepoznati medosebne stiske in akutno stresno motnjo – krizna stanja primerna za osebe s SOA, ki imajo sočasna stanja z drugimi duševnimi motnjami. Diagnosticirani (že zaradi škodljive rabe alkohola ali SOA; ugotovljeni) SOA v manj izraženi obliki (manj izražen nevrobiološki del odvisnosti, ohranjena funkcionalnost) se lahko obravnava tudi v institucijah ali programih izven psihiatrije, na primer v pod- • v diagnostičnem in triažnem postopku prepoznati komorbidno naravo škodljive rabe alkohola in pornih skupinah v primarnem zdravstvu, v okviru socialnega varstva, skupin samopomoči oziroma SOA z drugimi duševnimi motnjami (predvsem motnje razpoloženja, samomorilno ogroženost, he-v programih nevladnih organizacij (NVO) ipd. SOA v bolj izraženi obliki (bodisi v smislu nezmožnosti teroagresivnost, kognitivne motnje, motnje v nadzoru impulzivnosti, psihoza); vzpostavitve treznosti ali zaradi težkih telesnih, duševnih in/ali medosebnih zapletov) je ustrezno • zdravljenje in terciarna preventiva omenjenih komorbidnih stanj; v tem okviru tudi psihoedukacija zdraviti na psihiatričnem področju alkohologije. Sočasna stanja SOA in drugih duševnih motenj se in motivacijski postopki; večinoma zdravijo hkrati, ker za taka stanja v psihiatriji obstajajo ustrezno izobraženi timi, glede na • ekspertna mnenja v smislu diferenciacije tvegane in škodljive rabe oziroma SOA pri voznikih, ki vo-naravo duševnih motenj pa lahko poteka zdravljenje sočasnih motenj tudi vzporedno (na primer po-zijo pod vplivom alkohola. sebej zdravljenje psihoze in posebej spodbuda k abstinenci) ali zaporedno (najprej zdravljenje hudih zdravstvenih zapletov drugih duševnih motenj, nato zdravljenje SOA). Za osebe, pri katerih primarna duševna motnja predstavlja oviro za vključevanje v običajne programe zdravljenja odvisnosti (npr. CILJNI SKUPINI, PRI KATERIH ODKRIVAMO ŠKODLJIVO PITJE ALKOHOLA IN SOA hujše kognitivne okvare, težje oblike psihoze), je primerna organizacija podpornega programa psiho-edukacijskega in motivacijskega tipa v kontekstu zdravljenja primarne duševne motnje. Pri sočasnih • Vsi pacienti, ki so obravnavani v psihiatriji, naj bi bili v diagnostičnem postopku povprašani o odno-duševnih motnjah, kjer ni moten kontakt z realnostjo, potrebujejo pa neko dodatno subspecialistično su do alkohola, ki je del splošne anamneze. obravnavo (npr. motnje hranjenja, intenzivno izražena mejna osebnostna motnja), načeloma velja, • Osebe s SOA, ki so napoteni s strani drugih strokovnjakov (osebnega zdravnika, CSD itd.) ali se na-da se najprej zdravi SOA, nato se tako osebo napoti v subspecialistični del zdravljenja, ki ga ni bilo ročijo samoinciativno. mogoče izpeljati v programu zdravljenja odvisnosti. Obravnava škodljive rabe alkohola in SOA Zdravljenje SOA poteka po naslednjih stopnjah. • Pripravljalna stopnja Presejanje Napotitev in povezave: pacienti sami oz. po spodbudi svojcev, drugi zdravniki, CSD ipd. Specifična univerzalna klinična pot ne obstaja. V njej se določi stopnja odvisnosti, oceni se teža posledic odvisnosti in svetuje način zdravljenja, identificira se morebitne sočasne duševne motnje. V tej stopnji je posebej pomemben postopek Presejanje je prepuščeno lastni presoji o izbiri orodja, poleg AUDIT in CAGE je za psihiatrijo posebej motivacije za zdravljenje. Že v tej fazi se poskuša vzpostaviti sodelovanje svojcev. Pri fiziološko – uporaben presejalni del vprašalnika MINI (MINI Mental neuropsychiatric interview) v zvezi z alkoho-telesno zelo odvisnih pacientih je treba izpeljati detoksikacijo. lom. Pri oceni posameznikovega pitja alkohola se upoštevajo še naslednji podatki: 86 87 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Detoksikacija obravnava fiziološki – telesni del odvisnosti, ne dotakne pa se odvisniškega vedenja. želje. Osebe s SOA imajo namreč zelo različne potenciale in želje po pomoči. Znano je, da se ljudje Pri pacientih, ki so fiziološko zelo odvisni, je detoksikacija nujni začetni medicinski del zdravljenja, najlažje vključijo v tako obliko podporne obravnave, katere filozofija oziroma razlagalni modeli so da bodo sploh lahko sodelovali v psihosocialnem delu zdravljenja. Če pacient odklanja stik z zdrav-jim najbliže. Nekateri si na primer želijo članstva v skupinah, ki jih vodi strokovno usposobljen te-nikom, ga lahko vzpostavijo svojci. Pomagamo jim oblikovati načrt motiviranja pacienta za zdravlje-rapevt v smislu psihoterapije, nekaterim je posebej blizu članstvo v skupinah samopomoči, drugi si nje. želijo članstva v skupini, kjer je veliko telesne aktivnosti ipd. Za osebe s SOA, ki lahko vzpostavijo abstinenco in so še ohranili pomembne medosebne odnose oziroma so zaposleni (pravimo, da so še funkcionalni), je primerno načrtovati ambulantno obliko Povezovanje in sodelovanje z drugimi strokovnjaki zdravljenja. Za osebe s SOA, ki kljub večkratnim poskusom ambulantno ne morejo vzpostaviti absti-SOA se kot motnja izkazuje z različnimi posledicami na različnih ravneh posameznikovega zdravja nence, imajo resne sočasne zdravstvene težave (telesne bolezni ali duševne motnje) oziroma hude in socialnih odnosov. Zato je zdravljenje najučinkovitejše, če se v medsebojnem sodelovanju različ- zaplete v svojem socialnem okolju, je primerna bolnišnična oblika zdravljenja odvisnosti. Ta namreč nih strokovnjakov hkrati naslavljajo različne ravni, ki povezano informirajo in načrtujejo obravnavo/ predstavlja tudi z nevrobiološke plati obogateno okolje, ki poveča verjetnost potrebne nevrobiolo-zdravljenje. ške in psihosocialne spremembe. V medicinskih sistemih skušamo povezave med različnimi specialnostmi izpeljevati v smislu t. i. medici-S primernimi postopki motivacije skušamo pacientu pomagati preseči zanj škodljive psihološke ne odvisnosti. Gre za filozofijo dvosmernega povezovanja zdravnikov različnih specialnosti (družinske obrambe (gre za izvenzavestne konstrukte realnosti in ne za zavestno manipulacijo). Cilj je, da paci-medicine, urgentne medicine, pediatrije, interne medicine, psihiatrije, nevrologije, kirurgije, gineko-ent sprejme potrebo po zdravljenju. logije in porodništva, onkologije ter socialne oz. preventivne medicine), da bi se povečala dostopnost in učinkovitost prepoznavanja in zdravljenja vseh bolezni odvisnosti. Ko nevrolog npr. ugotovi, da se • Stopnja intenzivnega zdravljenja je pri pacientu zaradi SOA razvila epilepsija, naj ne bi samo svetoval abstinence od alkohola, ampak Povezave: z vsemi pomembnimi socialnimi (na primer s Centri za socialno delo (CSD), če obstaja tudi stik s psihiatrom alkohologom. K psihiatru alkohologu je možno priti tudi brez napotnice, tako da skrb glede varnosti otrok, če gre za eksistenčne stiske ipd.) in medicinskimi konteksti (specialisti ni nujno, da obstaja dvosmerna povezava med družinskim zdravnikom in psihiatrom- alkohologom, drugih medicinskih strok), ob tem se upošteva zakon o pacientovih pravicah. je pa največkrat to ugodno za zdravljenje. Le po intenzivni (bolnišnični) obliki zdravljenja, za katero je osebni zdravnik napisal napotnico ali predlagal bolniški stalež, obstaja avtomatična pot informiranja Gre za pretežno psihosocialno oz. psihoterapevtsko zdravljenje (sočasno poteka tudi psihiatrično-osebnega zdravnika z odpustnico bolnišničnega zdravljenja. Neredko si pacienti želijo čim večjo mero -medicinski del zdravljenja, npr. zdravljenje sočasne depresije z zdravili ali sočasne epilepsije, jetrne zasebnosti pri zdravljenju odvisnosti, kar prav tako neredko ni v prid njihovi celostni obravnavi, imajo okvare ipd.), kjer se uvedejo različne metode psihološkega svetovanja in psihoterapija (najpogoste-pa glede na Zakon o pacientovih pravicah pravico do tega. Zdravnikom različnih specialnosti (in s je skupinska, vedenjsko-kognitivna, družinska psihoterapija). Za najučinkovitejše se izkažejo tiste tem osebam s SOA in njihovim svojcem) bi bilo skupno izobraževanje glede odvisnosti v pomembno oblike zdravljenja, ki vključujejo partnerje ali druge člane družine oziroma ljudi iz za pacienta po-pomoč pri sodelovanju. membne socialne mreže odnosov. Prav posebej pa je pomembno sodelovanje s CSD, in sicer v dveh smereh. CSD lahko osebe s SOA na- • Stopnja podaljšanega zdravljenja (angl. after-care) poti v psihiatrični adiktološki sistem, kar potrebujejo za izboljšanje svojega funkcioniranja, ali pa psihiatrični adiktološki sistem napoti pacienta v podaljšano obravnavo v CSD. Prav posebno pomembno Povezave: z društvi oz. NVO, klubi zdravljencev, AA, CSD, drugimi psihiatri, osebnim zdravnikom, sodelovanje s CSD je ob zanemarjanju otrok ali nasilju nad njimi, ker imajo starši ali eden od staršev patronažo. SOA. V takem primeru se najbolje obnese sodelovanje s CSD že med intenzivnim zdravljenjem. Je faza vzdrževanja doseženih sprememb. Največkrat gre za članstvo v terapevtski skupini, izvajanje Zdravstvenovzgojni centri (ZVC) imajo pomembno vlogo pri svetovanju/motivaciji, da pacient obišče kakšne druge oblike psihoterapije (na primer pri pacientih, ki so v otroštvu imeli travmatične izku-tudi psihiatra adiktologa, če obstaja tveganje povezano z rabo alkohola. Povezava poteka tudi v na- šnje) ali dodatno ambulantno psihiatrično spremljanje pacientov s sočasnimi motnjami. V Sloveniji sprotni smeri. Po končani fazi intenzivnega zdravljenja SOA namreč zdravljeni pogosto potrebujejo obstaja dolga tradicija skupin zdravljenih oseb s SOA, ki se imenujejo klubi. V njih naj bi osebe s SOA podporo pri nadaljnjem urejanju življenjskega sloga, zato je ZVC v fazi rehabilitacije oziroma podaljša-vzdrževale vire moči za vzdrževanje abstinence, bili med sebi enakimi, spremenili vedenje brez obnega zdravljenja lahko v pomembno pomoč pri npr. opuščanju kajenja in spodbujanju telesne dejavno- čutka krivde in si medsebojno pomagale, ob tem pa spodbujale čim večjo funkcionalnost in urejale sti. V pripravljalno stopnjo zdravljenja lahko usmeri tudi patronažna služba (PS) na enak način kot ZVC. medosebne odnose. V klubih sodelujejo tudi svojci. V klubih zdravljencev gre za terapevtske skupine s strokovnjakom terapevtom. Obstajajo tudi druge oblike doseganja in vzdrževanja abstinence, npr. članstvo v Anonimnih alkoholikih (AA), ki so namenjeni osebam s SOA, v skupine Al-Anon pa se vključujejo svojci oseb s SOA. Skupine AA delujejo brez terapevta strokovnjaka, njihovo delo pa sloni na dolgoletni tradiciji, ki je oblikovala določen način potekanja skupine in načina komunikacije v njih. Ob odpustu iz intenzivne oblike zdravljenja imajo osebe s SOA, ki potrebujejo nadaljnje psihiatrič- no spremljanje, možnost nadaljevati okrevanje v fazi podaljšanega zdravljenja (angl. after-care) v psihiatričnem adiktološkem sistemu ambulantno ali kombinirati to podaljšano zdravljenje z obiski neke skupine samopomoči, kluba ipd. Druge osebe s SOA se po končani intenzivni obliki zdravljenja usmerijo v različne oblike vzdrževanja doseženega stanja glede na svoje potrebe oziroma osebne 88 89 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Zaključki Raba alkohola, ki ima naravo duševne motnje, se v aktualni Mednarodni klasifikaciji bolezni diagnosti-cira kot škodljiva raba ali SOA. V bližnji prihodnosti nova klasifikacija bolezni vključuje štiri kategorije rabe alkohola, in sicer tvegano rabo, epizodično škodljivo rabo, škodljivo rabo in odvisnost. Tako bo lahko problematika rabe alkohola že prej v spektru razvoja problematike dobila zdravstveno inter-vencijo. Škodljiva raba in SOA se izkazujeta v zelo heterogenih oblikah, zato je pomembno, da obstajajo različne ravni in različne oblike intervencij, da se lahko personalizirano naslovijo potrebe osebe s škodljivim uživanjem alkohola ali SOA. SOA je posebej stigmatizirana duševna motnja, pri kateri je vrzel zdravljenja med najvišjimi glede na vse duševne motnje. Zato je treba organizirati lahko dostopen, lahko prehoden in medsebojno sodelujoč sistem zdravljenja v različnih oblikah ter predstavljati SOA in zdravljenje na destigmatizacijski način. Škodljiva raba alkohola in manj nevrobiološko izražena SOA, pri katerih so osebe ostale funkcionalne, sta lahko ustrezno obravnavani v primarnem zdravstvu in/ali izvenzdravstvenih kontekstih pomoči (npr. CSD, terapevtske skupine in skupine samopomoči). Škodljiva raba alkohola z resnimi medoseb-nimi posledicami ali sočasno duševno motnjo ter SOA z intenzivneje izraženim nevrobiološkim delom odvisnosti, sočasno duševno motnjo ali sočasno resno telesno boleznijo potrebujejo zdravljenje psihiatra adiktologa (ambulantno na primarni, sekundarni ali terciarni ravni; Slika 1: Shema napotitve in zdravljenja SOA oz. podpora v primeru škodljivega pitja alkohola 90 91 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Literatura 19. Lecrubier Y, Sheehan D, Weil er E et al. The M.I.N.I. International Neurop sychiatric Interview (M.I.N.I.) A Short Diagnostic Structured Interview: Reliability and Validity According to the CIDI. 1. Litten RZ, Ryan ML, Falk DE et al. Heterogeneity of alcohol use disorder: Understanding mechani-European Psychiatry. 1997; 12: 224-231. sms to advance personalized treatment. Alcoholism: Clinical and Experimental Research, 2015; 39 20. Kravos M, Malešič I. Transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (cdt) kot označevalec (4): 579–584. sindroma odvisnosti od alkohola. Zdrav Vestn 2008; 77: 189–98. 2. SZO. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, 21. Bilban M. Obravnava odvisnika od alkohola v ambulanti. Delo + Varnost. 2016; 61 (6): 33−44. Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. Šesta izdaja. Ljubljana: NIJZ, 2008. 22. Rus Makovec M. Odvisnost od psihoaktivnih snovi. V: Pregelj P, Kores Plesničar B, Tomori M, Zalar 3. Poznyak V, Reed G, Medina-Mora M. Aligning the ICD-11 classification of disorders due to substan-B, Ziherl S. Psihiatrija, 3. izdaja. Ljubljana: Psihiatrična klinika, 2013; 168-198. ce use with global service needs. Epidemiology and Psychiatric Sciences 2018: 27 (3): 212-218. 23. Rus Makovec M (ur). Zgodbe upanja: primeri celostnega zdravljenja odvisnosti (Knjižna zbirka 4. Tuithof M, ten Have M, van den Brink W, Vollebergh W, de Graaf R. Treatment Seeking for Alcohol Terapevt). 1. izd. Ljubljana: eBesede, 2014. Use Disorders: Treatment Gap or Adequate Self-Selection? Eur Addict Res 2016; 22:277-285. 24. Čebašek-Travnik Z, Rus Makovec M (avtor, urednik), Radovanovič M (avtor, urednik). Vodič po 5. Room R. Stigma, social inequality and alcohol and drug use. Drug Alcohol Rev 2005; 24:143 – 155. zdravljenju odvisnosti od alkohola ali tablet. 1. izd. Ljubljana: Univerzitetna psihiatrična klinika: = 6. Schomerus G, Lucht M, Holzinger A, Matschinger H, Carta MG, Angermeyer MC. The stigma of al-University Psychiatric Clinic, 2016; 94. cohol dependence compared with other mental disorders: A review of population studies. Alcohol 25. Radovanović M, Rus-Makovec M. A temporal profile of pro-abstinence-oriented constructs from Alcohol. 2011; 46: 105–12. the modified theory of planed behavior in a Slovenian clinical sample of treated alcoholics – an 7. Mekonen T, Chan GCK, Connor J, Hall W, Hides L, Leung J. Treatment rates for alcohol use disorders: 18-year fol ow-up. Zdr Varst 2018; 57 (1): 10-16. a systematic review and meta-analysis. Addiction 2021;116 (10): 2617-2634. 26. Dawson DA, Grant BF, Stinson FS et al. Recovery from DSM-IV alcohol dependence: United Sates, 8. van Boekel LC, Brouwers EP, van Weeghel J, Garretsen HF. Stigma among health professionals 2001-2002. Addiction 2005; 100: 281-292. towards patients with substance use disorders and its consequences for healthcare delivery: 27. Russell M, Peirce RS, Chan AW et al. Natural Recovery in a community-based sample of alcoholics: systematic review. Drug Alcohol Depend. 2013; 131 (1-2): 23-35. Study design and descriptive data. Substance Use and Misuse 2001; 36: 1417 – 1441. 9. Maisto S, Connors G, Dearing R. Alcohol Use Disorder. Cambridge, MA: Hogrefe, 2007. 28. Rus Makovec M. Nekaj refleksij, ki so jih so - kreirale različne perspektive strokovnjakov. Javno 10. Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20) zdravje 2018; 2 (1): 55-58. 11. Rus Makovec M. Ocenjevanje vozniške sposobnosti pri odvisnih od alkohola = Evaluation of driving capacity in alcohol dependence. V: Zupan A, Bilban M (ur.).Ocenjevanje sposobnosti za vo- žnjo avtomobila: zbornik predavanj, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 14. in 15. februar 2014. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča: Zavod za varstvo pri delu. 2014; 135-142. 12. Rus Makovec M. Od škodljive rabe do odvisnosti. Prepoznavanje in zdravljenje odvisnosti od alkohola – interdisciplinarni pogled. Idrija: Psihiatrična bolnišnica Idrija 2016; 27-36. 13. Čebašek-Travnik Z. Alcohol today - could a country be addicted to alcohol? Addiction 2007; 102: 11–14. 14. Mc Hugh R, McBride O. Examining the alcohol-related consequences of adult drinkers who self- -report medicating low mood with alcohol: An analysis of the 2001–2002 National Epidemiologic Survey on Alcohol and Related Conditions survey data. Alcohol 2021; 94: 9-15. 15. Koob GF, Volkow N. Neurocircuitry of addiction. Neuropsychopharmacology 2010; 35 (11): 217-238. 16. Mul er CP, Quednow BB, Lourdusamy A e tal. CaM Kinases: From Memories to Addiction. Trends in Pharmacological Sciences 2016; 37 (2): 153-166. 17. Vinko M, Makivić I, Maučec Zakotnik J, Švab V, Dernovšek MZ. MIRA za duševno zdravje - Nacionalni program duševnega zdravja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019. 18. Kolšek M, Poplas Susič T, Kersnik J. Slovenian adaptation of the original AUDIT-C questionnaire. Subst Use Misuse. 2013;48(8):581-9. 92 93 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA 7.2. OBRAVNAVA TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA primerjavi s treznim voznikom), 1,96 za prepovedane droge ter kar 2,00 za vožnjo pod vplivom alkohola. S povečevanjem stopnje alkoholiziranosti voznika se močno povečuje tudi verjetnost udeležbe PITJA ALKOHOLA KRŠITELJEV ZARADI v prometni nesreči, in sicer je ta odnos eksponenten (8): verjetnost nesreče je v primerjavi s treznim VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA V voznikom pri 0,8 g/kg 2,7-krat višja, pri 1,5 g/kg alkohola pa že 22-krat višja. Poleg večje verjetnosti za nastanek prometne nesreče se s stopnjo alkoholiziranosti povečuje tudi teža posledic prometnih OKVIRU REHABILITACIJSKIH PROGRAMOV nesreč. Tako je verjetnost nesreče s smrtno žrtvijo pri alkoholiziranosti 1,5 g/kg približno 200-krat višja, kot če je voznik trezen (4; 9). Rezultati projekta DRUID (2) so pokazali, da je alkohol najpogo-Vlasta Zabukovec in Mateja Markl stejša substanca med vozniki, in sicer je bil v povprečju prisoten pri 3,48 % voznikov v prometu, med hudo poškodovanimi pa kar pri 15–25 %. Izhodišča Na podlagi priporočil o učinkovitih ukrepih preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola se opredeljujejo različni ukrepi opredelitve dovoljene stopnje koncentracije za različne starostne skupine in Alkohol v prometu je eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč ter njihovih kategorije voznikov, naključno testiranje voznikov v prometu in zakonska določila o globah in ka-najhujših posledic. Številne raziskave so preučevale vpliv alkohola na vozniške sposobnosti (1), pove-znih ob kršitvah, medijske kampanje in preventivni programi (10). Kot eden od uspešnejših ukrepov zanost vožnje pod vplivom alkohola s tveganji za nastanek prometne nesreče (2) ter tudi povezanost preprečevanja ponovitve vožnje pod vplivom alkohola so se uveljavili t. i. rehabilitacijski programi za vožnje pod vplivom alkohola z različnimi osebnostnimi lastnostmi posameznika in učinkovitost različ- voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog (11). nih ukrepov za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola (3, 4). Glavni namen rehabilitacijskih programov je zmanjšanje verjetnosti ponovitve prekrška vožnje pod Po statističnih podatkih o prometnih nesrečah v Sloveniji je delež nesreč, povezanih z alkoholom, vplivom alkohol v prihodnje, saj se je pokazalo, da samo denarne globe tega ne zagotavljajo uspešno. približno 10 %, pri nesrečah s smrtnimi žrtvami pa več kot 30 % (5). Po podatkih za obdobje 2015– Rehabilitacijski programi sledijo bolj izobraževalni ali psihološki usmeritvi. Obsežnejša raziskava ter 2019 je v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom, umrlo približno 30 oseb na letni ravni, 125 priporočila za implementacijo rehabilitacijskih programov je bila izvedena v okviru mednarodnega oseb letno pa je hudo telesno poškodovanih (5). Po starosti je največ voznikov povzročiteljev prome-projekta DRUID s 37 tujimi partnerji (2). Prav tako so bili rehabilitacijski programi v okviru metaa-tnih nesreč pod vplivom alkohola v starostni skupini 25 do 34 let (22 %), sledijo skupina 35–44 let nalitične raziskave presoje učinkovitosti ukrepov SafetyCube (12) prepoznani kot učinkovit ukrep s (21 %), nato pa starejši 45–65 let (18 %) ter mladi 18–24 let (12 %). Raziskave kažejo, da moški veliko pozitivnim učinkom na prometno varnost. Študije, ki so primerjale delež povratnikov v skupini udele-pogosteje vozijo pod vplivom alkohola ali drog kot ženske (4). žencev rehabilitacijskih programov z deležem v kontrolni skupini, so pokazale zmanjšanje ponovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola za 36–40 %. Število umrlih – povzročitelj prometne nesreče pod vplivom alkohola v obdobju od 2011–2020 ter kritično število do leta 2022 Ključna priporočila glede izvajanja rehabilitacijskih programov so (11, 12): • več zaporednih srečanj v več tednih, • vsebine in pristopi prilagojeni potrebam udeležencev, • udeležba kot avtomatski odziv na ugotovljeni prekršek, • kombinacija izobraževalnih in psiholoških metod, • odlična usposobljenost voditeljev – izvajalcev programa in kakovostne metode, • razlikovanje med specifičnimi tveganimi skupinami. V Sloveniji je izvajanje rehabilitacijskih programov opredeljeno v Zakonu o voznikih (13), poglavju VI : Dodatno usposabljanje voznikov, 53. členu, ter Pravilniku o edukacijskih in psihosocialnih delavnicah (14). Obravnava tveganega in škodljivega pitja alkohola Ciljne skupine Slika 1: Število umrlih v prometnih nesrečah zaradi alkohola za obdobje 2010–2020, skladno s cilji nacional-Ciljne skupine za rehabilitacijske programe so vozniki s prekrškom zaradi vožnje pod vplivom alkohola. nega programa varnosti cestnega prometa (6). Rehabilitacijskega programa (13) se mora udeležiti oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti V metaanalizi različnih tujih študij so Vaa in sodelavci (7) ocenili relativno tveganje voznikov pod vozniškega dovoljenja in so ji bile izrečene kazenske točke (18 KT) zaradi vožnje pod vplivom alkoho-vplivom različnih snovi za povzročitev prometne nesreče v primerjavi s treznimi vozniki: pri zdravilih la, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve preverjanja je bilo tveganje okrog 1,58 (kar pomeni za 58 % večje tveganje za povzročitev prometne nesreče v psihofizičnega stanja in jo v program napoti sodišče po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pre-94 95 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA gledu v primeru odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v skladu z zako-nom, ki ureja prekrške. Rehabilitacijskega programa se mora v predpisanem obsegu pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita udeležiti tudi oseba, ki ji je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Ustreznega rehabilitacijskega programa se lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 grama do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (slika 2). Kontrolne zdravstvene preglede izvajajo pooblaščeni izvajalci medicine dela, prometa in športa, ki na podlagi preiskav ter mnenja psihologa, po potrebi tudi psihiatra, podajo strokovno mnenje o udeležbi v ustreznem rehabilitacijskem programu. Sodišče na podlagi strokovnega mnenja ter podatkov o predhodnih prekrških in kaznovanosti odredi udeležbo v dolo- čenem rehabilitacijskem programu. Prav tako sodišče odredi pogojno dobo od 6 do 24 mesecev, v kateri posameznik ne sme ponoviti hujšega prekrška v prometu, vendar ne nujno samo zaradi vožnje pod vplivom. Slika 2: Shema sodelovanja na področju rehabilitacijskih programov (16) 96 97 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Shema obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola Profil in usposobljenost izvajalcev Glede na opisane ciljne skupine naj bi voznike s prekrškom zaradi vožnje pod vplivom alkohola razvr-Rehabilitacijske programe izvajajo posebej usposobljeni strokovnjaki skladno z določbami Pravilni- ščali v tri že omenjene rehabilitacijske programe: prva skupina sodi v program edukacijskih delavnic, ka o edukacijskih in psihosocialnih delavnicah (14). Edukacijske delavnice lahko izvajajo psihologi s druga v program psihosocialnih delavnic in tretja v program zdravljenja (preglednica 1). tremi leti delovnih izkušenj pri poučevanju in delu s skupinami ter z opravljenim usposabljanjem za izvajanje edukacijskih delavnic. Psihosocialne delavnice lahko izvajajo psihologi s petimi leti delovnih Preglednica 1. Razvrščanje voznikov s prekrškom zaradi vožnje pod vplivom alkohola v rehabilitacij-izkušenj s psihološkim individualnim in skupinskim svetovanjem ter poučevanjem ali drugi zdravstve-ske programe. ni profili (medicinske sestre, zdravniki, socialni delavci in drugi) z 10 leti delovnih izkušenj z individualnim in skupinskim svetovanjem ter poučevanjem, ki imajo opravljeno usposabljanje za izvajanje PREKRŠEK REHABILITACIJSKI PROGRAM psihosocialnih delavnic. Programe zdravljenja odvisnosti pa izvajajo ustrezne inštitucije in izvajalci zdravstvene dejavnosti z javnimi pooblastili, v skladu s postavljenimi programi in strokovnimi smer-Vozniki s prekrškom zaradi vožnje pod vplivom alko- nicami zdravljenja odvisnosti. hola – enkratno dejanje ali nizka stopnja alkohola v edukacijske delavnice krvi (največ 0,8 promila oz. 0,38 mg/l) Za izvajalce je bilo oblikovano posebno izobraževanje, ki vključuje tako področje poznavanja problematike alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, širše problematike alkohola in drugih Vozniki s prekrškom zaradi vožnje pod vplivom alko-drog, obravnave oseb s tveganim vedenjem ter različne pristope in metode psihoedukacije. Tako hola – ponovitve vedenja ali visoka stopnja alkohola psihosocialne delavnice izvajalci edukacijskih in psihosocialnih delavnic med usposabljanjem pridobijo teoretična in metodič- v krvi (nad 0,8 promila oz. 0,38 mg/l) no-didaktična znanja. Vozniki s prekrškom zaradi vožnje pod vplivom alko- Da bi zagotovili uspešnost obravnave voznikov s prekrškom zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je hola – simptomi odvisnosti od alkohola programi zdravljenja odvisnosti nujno, da se izvajalci rehabilitacijskih programov povezujejo in sodelujejo z drugimi strokovnjaki tako na ravni skupne politike kot na operativni ravni. Potek in cilji obravnave v rehabilitacijskih programih Izkušnje z izvajanjem rehabilitacijskih programov Edukacijske in psihosocialne delavnice so podrobneje opredeljene v Pravilniku (14). Edukacijske de-V okviru izvajanja rehabilitacijskih programov Javna agencija RS za varnost prometa spremlja izva-lavnice potekajo v obsegu najmanj dveh srečanj po šest pedagoških ur v skupini do 12 udeležencev z janje, usposablja izvajalce, pripravlja predloge spremembe zakonodaje ipd. (15). Od leta 2016 tudi vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih samostojno izvaja edukacijske in psihosocialne delavnice v sodelovanju z zunanjimi usposobljenimi drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih izvajalci. Skupno je bilo od leta 2011 (november) do konca leta 2020 vključenih več kot 46.000 ude-odnosih med udeleženci v cestnem prometu. ležencev, izvedenih je bilo 4.141 edukacijskih in 629 psihosocialnih delavnic (6). Zaključimo lahko, da Psihosocialne delavnice potekajo v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, od tega najmanj dve uri in-je bilo od uvedbe rehabilitacijskih programov na letni ravni približno 5.000 udeležencev edukacijskih dividualne obravnave in najmanj 15 ur dela v skupini do 10 oseb z vsebinami o varnosti cestnega in psihosocialnih delavnic. Od tega jih je velika večina udeleženih v edukacijskih delavnicah (87,4 %). prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil Med udeleženci prevladujejo moški, in sicer jih je več kot 90 % (delež moških pri psihosocialnih de-ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v lavnicah je še večji). cestnem prometu. Načeloma velja, da je oseba, ki je bila prvič napotena v program edukacijske delavnice in ga zaključi Edukacijske delavnice so bolj usmerjene v kritični razmislek o lastnem ravnanju, psihoedukacijo o ter ponovno stori enak prekršek, napotena v psihosocialno delavnico. Podatke o voznikovi zgodovini problematiki alkohola v prometu ter vplivanje na stališča in prepričanja posameznika o alkoholu in ima sodstvo, ki voznika na osnovi kontrolnega zdravstvenega pregleda napoti v ustrezen program; vožnje pod njegovim vplivom. Psihosocialne delavnice so bolj poglobljene in razvijajo poleg že naš- pri tem pa naj bi upoštevali tudi voznikovo zgodovino, tako tisto, ki je vezana na vožnjo pod vplivom tetih ciljev tudi prepoznavanje kritičnih situacij in prevzemanje odgovornosti, presojo problematike alkohola kot tudi v širšem smislu (npr. hitrost, vožnja po napačni strani vozišča). pitja alkohola in življenjskega sloga posameznika, proces načrtovanja spremembe ravnanja ter strate-gije spoprijemanja s kritičnimi situacijami v prihodnje. K psihoedukacijskim delavnicam sta vključeni Cilji obravnave tudi dve individualni srečanji. Glavni cilj edukacijskih in psihosocialnih delavnic je zmanjšati število voznikov, ki hkrati pijejo/rabijo Na začetku in koncu se izvede polstrukturiran pogovor, v skupini pa je orodje obravnave komuni-alkohol/druge droge in vozijo. Refleksija udeležencev je usmerjena v specifično vedenje (konkretna kacija: primeri, delo v parih, igre vlog, analize primerov, načrtovanje. Podroben potek obravnave v situacija s prekrškom) in v splošno analizo vloge alkohola v posameznikovem preživljanju prostega rehabilitacijskih programih je opisan v Priročniku za usposabljanje in izvajanje edukacijskih in psiho- časa. V tem procesu se udeleženci naučijo opisati svoje vedenje, pridobijo spretnosti načrtovanja socialnih delavnic (interno gradivo Agencije za varnost v prometu) (16). sprememb, njihovega izvajanja in vzdrževanja. Udeleženci se naučijo analizirati vlogo alkohola v svojem življenju in iščejo drugačne načine preživljanja prostega časa ali sproščanja napetosti. 98 99 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Število udeležencev v rehabilitacijskih programih (2011–2020) Pri oceni programa so izvajalci kot zelo pomembno izpostavili delo v skupini in skupinsko dinamiko. Vzdušje v skupinah ocenjujejo kot sproščeno, delovno, z medsebojnim spoštovanjem, sodelovalno, udeleženci se učijo drug od drugega. Delovne liste za udeležence so ocenili kot nekoliko prezahtevne, predvsem z vidika navodil in usmerjanja udeležencev, zato bi bila smiselna njihova poenostavitev. Povprečna ocena delavnic po mnenju izvajalcev po posameznih vidikih (l. 2019) 1 - zelo slabo. 5 - zelo dobro edukacijske delavnice psihosocialne delavnice Slika 3: Izvajanje rehabilitacijskih programov – število udeležencev v obdobju 2011–2020 (6). V okviru spremljanja izvajanja programov je Javna agencija RS za varnost prometa maja 2019 izvedla anketo med izvajalci edukacijskih in psihosocialnih delavnic: vključenih je bilo 26 izvajalcev (ženske 81 %, moški 12 %, povprečna starost 49,5 let), v preteklih letih jih je 50 % izvedlo več kot 50 delavnic, 35 % več kot 15 delavnic ter 4 % med 5 in 15 delavnic. V anketi so nas zanimale njihove izkušnje in ocene vsebin in metod dela za udeležence, doseganje ciljev ter učinkovitost programov. Izvajalci ocenjujejo vsebine rehabilitacijskih programov kot pomembne za prometno varnost, povezane z vsakodnevnim življenjem posameznika, pomembne za nadaljnje ravnanje. Po njihovem mnenju se vsebine povezujejo med seboj, so tudi zanimive in udeležencem razumljive. Izvajalci zelo visoko ocenjujejo lastno vlogo, spodbujanje udeležencev, nudenje podpore, strokovno usposobljenost, prilagajanje skupini in udeležencem ipd. Glede na zastavljene cilje izvajalci ocenjujejo, da na podlagi izkušenj dosegajo večino ciljev, in sicer nadpovprečno. edukacijske delavnice psihosocialne delavnice Slika 5: Ocena edukacijskih in psihosocialnih delavnic po mnenju izvajalcev (1 – sploh ne/slabo, 5 – v celoti/ zelo dobro). Med posebnostmi posameznih programov edukacijskih in psihosocialnih delavnic so izvajalci predvsem poudarili ustreznost skupinskega dela, organizacijske vidike, ustreznost metod in oblik dela. Pri edukacijskih so poudarili tudi časovni obseg, vsebinsko zasnovo programa, ustreznost vključevanja posameznikov v program, nekoliko slabše pa so ocenili informiranost ter sistemska izobraževanja in usposabljanja izvajalcev. Pri psihosocialnih delavnicah so kot dobre izpostavili tudi primernost individualnih srečanj z udeleženci, ustreznost povezovanja posameznih srečanj med seboj, nekoliko slabše pa delovne liste ter strokovno pomoč in podporo izvajalcem (slika 5). Na podlagi rezultatov analize so se pričele aktivnosti za poenostavitev delovnih listov ter manjše spremembe strukture in poteka programov, dodatna usposabljanja in intervizijska srečanja za izvajalce, sprotno obveščanje o aktual-nih zadevah ter oblikovanje predlogov spremembe podzakonskih predpisov oz. njihove dopolnitve. Slika 4: Doseganje ciljev rehabilitacijskih programov po mnenju izvajalcev Izpostavljena je bila tudi problematika posameznih primerov neustrezne uvrstitve v edukacijske oz. (1 - sploh ne/slabo, 5 - v celoti/zelo dobro). 100 101 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA psihosocialne delavnice glede na njihovo oceno problematike ter nekaterih udeležencev, ki se ponov-Literatura no znajdejo v sistemu z istim programov. 1. WHO. European Regional Status Report on Road Safety 2019. Geneva: World Health Organiza-Zaključki tion, 2020. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: file:///C:/Users/AVPU021/Downloads/ 9789289054980-eng.pdf V Sloveniji se je od uvedbe izvajanja rehabilitacijskih programov problematika alkohola postopoma 2. Bernhoft I., M. Results from epidemiological research - prevalence, risk and characteristics of im-zmanjševala, vsaj v absolutnem smislu, saj se je število umrlih med letoma 2010 ter 2019 zmanjšalo paired drivers. Deliverable D2.4.1, DRUID project, 2011. Pridobljeno 25. 5. 2018 s spletne strani: za 32,5 % (5). Ob tem pa ostaja delež najhujših prometnih nesreč zaradi alkohola še vedno zelo vi-www.druid.eu. sok (tretjina nesreč s smrtnim izidom), prav tako je visoka povprečna alkoholiziranost povzročiteljev prometnih nesreč (približno 1,4 promila). V okviru izvajanja rehabilitacijskih programov je seveda 3. Forward, S.E. An assesment of what motivates road violations. Transportation research, Part F: smiselno razmišljati o izvedbi vsebinske in procesne evalvacije, s katero bi lahko ocenili učinke. Skozi Traffic psychology and behaviour, 2009, Vol. 12(3), 225-234. leta lahko spremljamo, da so sodišča večino kršiteljev razvrstila v edukacijske delavnice (15), čeprav 4. SafetyNet. Alcohol, 2009. Pridobljeno 25. 5. 2018 s spletne strani: http://ec.europa.eu/transport/ bi lahko glede na osebno problematiko in tvegano pitje alkohola ugotavljali večjo primernost za psi-road_safety/. hosocialne programe. Smiselne bi bile tudi nekatere spremembe zakonodaje, ki bi jasneje opredelile 5. AVP. Analiza in pregled stanja varnosti cestnega prometa v letu 2020. Ljubljana: Javna agencija RS alkohol kot vzrok prometnih nesreč (ne samo dejavnik tveganja), določile težje ponovno pridobivanje za varnost prometa, 2021. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.avp-rs.si/wp-vozniškega dovoljenja in uravnoteženost med prekrškovnim in kazenskim postopkom (npr. ob hujših -content/uploads/2021/03/analiza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa-v-letu-2020.pdf nesrečah). Glede uspešnosti programov lahko ocenjujemo, da se delež voznikov, ki so v pogojni dobi 6. AVP. Letno poročilo Javne agencije RS za varnost prometa za leto 2020, 2020. Pridobljeno 20. 12. ponovili hujši prekršek, ne nujno povezan z vožnjo pod vplivom alkohola, giblje okrog 17 %, kar pome-2021 s spletne strani: https://www.avp-rs.si/wp-content/uploads/2021/05/20210421123705.pdf ni, da drugi vozniki, ki so na odlogu, zmorejo vzdrževati in kontrolirati svoje vedenje dokaj uspešno. Seveda je pomembno tudi, da bi za voznike povratnike oblikovali dodatne programe ali posebne uk-7. Ul eberg, P. (Ur.), Vaa, T. (Ur.), Ausserer, K., Carstensen, G., Forward, S., Krol, B., Malacek, J., Meng, repe, kot so že predlagane alkoholne ključavnice. V zadnjem času se kot dopolnilni ukrep v nekaterih A., … Simoes, A. Road user model and persuasion technique: Final version. CAST, No. D 1.4., 2009. evropskih državah namreč uveljavlja t. i. alkoholna ključavnica (ang. alko-lock). Gre za napravo, ki se Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://orbit.dtu.dk/files/4012479/CAST.pdf vgradi v vozilo in pred vsakim vžigom motorja izmeri prisotnost alkohola v izdihanem zraku voznika 8. Allsop, R. Drink Driving as the Commonest Drug Driving—A Perspective from Europe. International ter preprečuje zagon motorja (16). Journal of Environmental Research and Public Health, 2020 Dec; 17(24): 9521. 9. DaCoTa. Alcohol, Deliverable 4.8a of the EC FP7 project DaCoTA, 2012. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://ec.europa.eu/transport/road_safety/specialist/erso/pdf/safety_issues/ha-zardous_behaviour/01-alcohol_en.pdf 10. Markl. M. Učinkovitost različnih pristopov vplivanja na prometno varno vedenje srednješolcev : doktorska disertacija (mentorica Vlasta Zabukovec). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo), 2016. 11. Bartl G. Analysis of driver rehabilitation programmes, 2003. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.al es-fuehrerschein.at/dokumente/Pres%20GOCA%2010%202003%20Bartl.pdf. 12. Slootmans, F., Martensen, H., Kluppels, L., Meesmann, U. Rehabilitation courses as alternative measure for drink-driving offenders, European Road Safety Decision Support System, developed by the H2020 project SafetyCube, 2017. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: www.road-safety-dss.eu, dne 12.11.2021)., 13. Zakon o voznikih (ZVoz-1), Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 14. Pravilnik o edukacijskih in psihosocialnih delavnicah, Uradni list RS, št.45/11 in 85/16. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10599 15. Markl, M. Analiza spremljanja izvajanja rehabilitacijskih programov: interno gradivo. Ljubljana: AVP, 2019. 16. Wechtersbach, H. (ur.), Markl, M. (ur.) Delovno gradivo za izvajalce edukacijskih in psihosocialnih delavnic: interno gradivo za usposabljanje. Ljubljana: AVP, 2012. 17. Silverans, P., Alvarez, J., Assum, T., Drevet, M., Evers, C., Hagman, R., Mathijsen R. Deliverable D-2: Description, results and discussion of the alkolock field trial – Alkolock implemenattion in the European Union. Brussels, Belgium, 2006. 102 103 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA 7.3. PRIMER SKUPINE ZA SAMOPOMOČ Ni nobenih pristopnih izjav, nobene članarine. Član AA nekdo postane, če in ko se sam tako opredeli. In nihče ne more nikogar izključiti. NA PODROČJU ZASVOJENOSTI Kaj pa, če človek po določenem času abstinence začne ponovno piti, če torej naredi recidiv, kot praZ ALKOHOLOM: vijo v AA? Tak človek se ne počuti dobrodošlega nikjer, na srečanjih AA pa je vedno dobrodošel, le priti mora. ANONIMNI ALKOHOLIKI Osnovna načela delovanja AA Janez Ivan Novak - Član AA Kot izhaja že iz samega imena, je osnovno načelo, celo duhovni temelj, spoštovanje osebne anoni-Izhodišča mnosti. To načelo je še posebej pomembno na začetku, ko nekdo prestopi prag AA. Anonimnost ima še nekatere druge dimenzije, ki nikakor ne pomenijo, da v AA nismo vedno pripravljeni komur koli vedno posredovati svojega delovanja in izkušenj. Še posebej je pomembno, da se osebna anonimnost Kaj so anonimni alkoholiki? ohrani, kot pravi eno od izročil »v tisku, na radiu in v filmih«.5 Poleg tega so za delovanje AA pomembna še druga načela, ki jih dosedaj še niso bila omenjena, kot so: Anonimni alkoholiki (AA) so mednarodna skupnost posameznikov, ki imajo težave s pitjem alkohola. Člani skupnosti si delijo izkušnje, moč in upanje z namenom, da bi lažje rešili svoj problem in poma- • V AA skupni blagor postavljajo nad osebne interese posameznikov, kar pa ne pomeni, da ne spoš- gali drugim, da bi okrevali od alkoholizma. Skupnost AA je apolitična organizacija. Ustanovljena je tujejo vsakega člana in njegovega ali njenega mnenja; bila leta 1935 v Združenih državah Amerike, danes pa je gibanje z več kot dvema milijonoma članov razširjeno v več kot 180 državah po vsem svetu. Vključuje preko 2 milijona alkoholikov, ki so okrevali • voditelji v AA niso oblastniki, njim je le poverjeno opravljanje določenih nalog; ali okrevajo od alkoholizma in delujejo v pribl. 120.000 skupinah (1). • na vseh ravneh služenja v AA je uvedeno načelo rotacije, kar pomeni, da se skladno z dogovorjeni-V Sloveniji AA deluje od leta 1989 in je del svetovne skupnosti Anonimnih alkoholikov. Najprej je sku-mi roki opravi zamenjava z novimi kadri;6 pina AA delovala le v Ljubljani, vendar se je hitro širila po Sloveniji. Danes jih deluje preko 50, največ • vsaka skupina AA je samostojna (skupina AA je osnovna in najvišja oblika delovanja AA), razen pri v glavnem mestu (2). rečeh, ki se tičejo drugih skupin in AA kot celote; Skupine AA so po vsem svetu v strokovni in laični javnosti prepoznane kot ena od poti iz alkoholizma. • vsaka skupina ima en sam poglavitni namen – posredovati svoje sporočilo alkoholiku, ki še trpi; Hkrati pa tudi AA podpira vsako pot, ki pelje iz alkoholizma. • vsaka skupina AA naj se vzdržuje povsem sama in naj ne sprejema zunanjih prispevkov; Komu je program AA namenjen? • anonimni alkoholiki se ne opredeljujejo do zadev zunaj svoje skupnosti; zato imena AA ne smejo nikoli vpletati v sporna javna vprašanja. Član AA lahko postane vsakposameznik z željo rešiti svoje težave, ki so posledica pitja alkohola. Članom je zagotovljena popolna anonimnost. Profili in njihova usposobljenost Nihče ni pripravljen prenehati piti kar tako sam od sebe brez razloga. Priti mora do neke situacije, ki da Skupnost AA je neprofesionalno združenje, ki nima strokovnega vodenja7. Skupina izmed svojih čla-taki osebi misliti. Človek, ki pije, je edini, ki si lahko odgovori na vprašanje, ali ima težave z alkoholom. nov za določen čas, navadno eno leto, izbere služitelje, kot se jih v AA poimenuje, ki prevzemajo vloge Izkušnja članov AA je, da v takih situacijah lahko pomaga, če se na štiri oči pogovori z nekom iz skupine. vodje skupine, blagajnika, odgovornega za literaturo itd. Članice in člani AA imajo za sabo lastno bedo zasvojenosti. Imajo torej izkušnje in vedo, kako se taka oseba počuti. Navadno se ne obnese, če je pri začetnem razgovoru prisoten še nekdo drug, npr. partner.3 AA ne postavlja medicinskih ali psihiatričnih diagnoz ali prognoz; ne zagotavlja detoksikacijske, hospi-talizacije, zdravil, medicinskega ali psihiatričnega zdravljenja, ne ponuja psihološke obravnave, stro-Ali obstajajo pogoji za pristop k AA? kovnega svetovanja ter ni izvajalec izobraževanj. Ne. Nobenih pogojev ni. Eno od izročil AA pravi, » da je edini pogoj za pripadnost skupnosti AA želja prenehati piti«. Pogosto nerazumevanje delovanja AA je, da lahko na srečanja AA hodijo tudi osebe, ki so pod vplivom alkohola. Če v takem človeku nekje globoko ne bi bilo želje, da bi prenehal piti, potem bi gotovo 5  Tudi izročila AA so bila pisana destletja nazaj, ko še ni bilo drugih medijev in se zato seveda ohranjanje osebne ano-nimnosti nanaša tudi na televizijo, internet in vse druge medije. Nihče namreč nima pravice, da bi se osebno v teh zavil drugam in ne na srečanje AA. Seveda pa je pogoj, da ne moti srečanja.4 medijih javno izpostavljal, sploh pa ne da bi govoril o AA kot celoti. Zato člani AA v javnosti lahko govorijo le o lastnih osebnih izkušnjah, moči in upanju, da torej povejo svojo zgodbo o tem, kakšni so bili, ko so še pili, kaj se je zgodilo, da so prenehali in kako je danes, ko so trezni. 3 Pomoč partnerja bo še kako potrebna in dobrodošla kasneje, če in ko bo človek prenehal piti. 6  Stari služitelji niso odrinjeni na rob, ampak pomagajo s svojimi izkušnjami, ali pa služijo kako drugače. Služenje je 4 Pa še takrat se s človekom poizkuša pogovoriti izven prostora srečanja. Izkušnja AA je, da velika večina ljudi, ki ne poseben pojem v AA, ki izhaja iz slogana » zastonj si prejel, zastonj dajaj naprej.« morejo takoj prenehati piti, a redno hodijo na srečanja, prej ali slej preneha piti. 7 V nasprotju s Klubi zdravljenih alkoholikov, ki imajo strokovno vodenje. 104 105 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Cilji s pitjem alkohola. V urniku srečanj na spletni strani (v nadaljevanju) je pri skupinah AA navedeno, če in kdaj so srečanja odprta. Cilji članov AA so: Vrednotenje. AA nima evidence o članstvu, udeležba na srečanjih ni obvezna. Vrednotenje se izvaja znotraj skupine. V okviru tako imenovane inventure skupine se obravnavajo vprašanja, kot so pre- • prenehanje s pitjem alkohola, poznavnost skupine v kraju delovanja, sodelovanje s t. i. nealkoholičnimi prijatelji iz zdravstva, soci- • reševanje osebnih stisk in težav, ki so posledica škodljivega pitja alkohola, ale, medijev, duhovščine, policije, zaporov idr. in kaj se lahko izboljša, kako se lahko izboljša odnos • osebnostna rast, do novincev in delo z njimi, ali je vsem članom enakopravno omogočeno, da prevzamejo opravljanje nalog v skupini in širše v AA ipd. • medsebojna pomoč in druženje brez alkohola, • mentorsko delo in prenašanje sporočila (o rešitvi od alkoholizma) tistim, ki še trpijo8, Povezovanje in sodelovanje z drugimi strokovnjaki • sodelovanje in povezovanje z drugimi akterji, ki se ukvarjajo s tveganim in škodljivim pitjem alkohola ali zasvojenostjo z alkoholom. AA sodeluje in se povezuje z različnimi akterji, ki delujejo na področju problematike tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti z alkoholom (npr. zdravstvenimi domovi, bolnišnicami, za-Sprejem v skupino in potek srečanj vodom za varstvo pri delu, duhovniki, delodajalci, policijo, sodišči in zapori, centri za socialno delo, fakultetami) (shema v nadaljevanju ). Program AA deluje po načelu Dvanajstih korakov (http://www.aa-slovenia.si/za-clane-in-skupine/ AA vsem akterjem, s katerimi sodeluje, nudi: dvanajst-korakov-anonimnih-alkoholikov/ in Dvanajstih izročil (http://www.aa-slovenia.si/za-clane- -in-skupine/dvanajst-izrocil-anonimnih-alkoholikov/). Prvi korak pravi, da so pred alkoholom nemoč- • informativni material (zloženke, urniki srečanj), ki vsebuje podatke o delovanju AA ter pacientom/ ni in da je njihovo življenje postalo neobvladljivo (3). klientom in družinskim članom pomagajo najti pot iz tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti; Cilji. Cilj članov AA je prenehati s pitjem alkohola, okrevati od alkoholizma in si urediti življenje. Pri osebi, ki še pije, je cilj srečanj osebi pokazati, da je mnogim uspelo prenehati s pitjem alkohola in kako. • informativna srečanja za zaposlene v ustanovah, ki se srečujejo z osebami, ki tvegano ali škodljivo pijejo alkohol (npr. zdravnike družinske medicine, diplomirane medicinske sestre v ambulanti Vprašalnik pred vstopom v AA. Vprašalnik o pitju alkohola »Je AA zate?«9 sprašuje o znakih in simp-zdravnika družinske medicine, diplomirane medicinske sestre v ZVC, diplomirane medicinske sestre tomih zasvojenosti ter posledicah škodljivega pitja alkohola. Posameznik, ki na štiri ali več vprašanj v patronažnem varstvu in druge zdravstvene delavce in sodelavce, strokovnjake v CSD, terapevte, odgovori pritrdilno, ima najverjetneje težave z alkoholom. Vprašalnik ni namenjen postavljanju dia-duhovnike, delodajalce). V okviru teh srečanj člani AA predstavijo svoje osebne zgodbe, načine gnoz, temveč bodočim članom omogoča vpogled v lastno pitje ter razmislek o tem, kaj so pripravljeni spoprijemanja s škodljivim pitjem alkohola ter način delovanja AA; narediti, da bi morebitne težave rešili. Priporočeno je, da si na ta vprašanja vsak odgovori sam. • informativna srečanja za osebe, ki tvegano ali škodljivo pijejo ali so zasvojene z alkoholom. Ta Vstop v skupino. Če se oseba odloči pristopiti k AA, se z njo pogosto opravi osebni razgovor, lahko srečanja so po vsebini enaka informativnim srečanjem za zaposlene. pa oseba kar sama pride na srečanje. V AA velja priporočilo, da naj novinec obišče 6 do 8 srečanj, preden se odloči, ali je AA zanjo ali zanj. Na uvodnih srečanjih se novincu predajo osnovna gradiva o Načeloma velja, da je sodelovanje med AA in drugimi akterji obojestransko. AA akterjem nudi infor-delovanju AA. Člani AA novincu pogosto posredujejo telefonske številke, kamor lahko pokliče v času macije o svojem delovanju, akterji pa lahko osebe s težavami zaradi alkohola obvestijo o delovanju krize. Ko se novinec odloči, da bo obiskoval srečanja, mu posredujejo literaturo, ki jo lahko prebere AA, njihove svojce pa na delovanje družinskih skupin svojcev alkoholikov Al-Anon in jih motivirajo, da in si pridobi znanja o zasvojenosti z alkoholom ter o možnih načinih za opuščanje pitja in okrevanje. se udeležujejo srečanj, ki so podpora obravnavi znotraj zdravstvenega in socialnega varstva. Zaželena Novinec lahko dobi mentorja, ki mu pomaga. Na srečanjih si člani ne delijo nasvetov in novinca ne so obdobna informativna srečanja z različnimi akterji, predvsem strokovnjaki iz primarne zdravstvene obsojajo, ustvarijo okolje, kjer se počuti sprejetega in dobrodošlega. mreže (zdravniki družinske medicine, medicinskimi sestrami v ambulantah družinske medicine, ZVC, Potek srečanj. Srečanja skupin AA potekajo v obliki rednih tedenskih srečanj po predhodnem urniku. patronažna služba), centrov oz. oddelkov za zdravljenje odvisnosti in CSD. Srečanja trajajo eno uro in pol do dve uri. Novincem, ki so nehali piti pred kratkim, se priporoča, naj Zdravniki družinske medicine, medicinske sestre v ambulanti družinske medicine, ZVC in patronažni na začetku obiskujejo srečanja čim pogosteje, če je možno, pa kar vsak dan.10 (Vsak je dobrodošel na službi osebam, ki tvegano ali škodljivo pijejo ali so zasvojene z alkoholom, nudijo informacije o AA in srečanju katere koli skupine AA kjerkoli po svetu). jih motivirajo za obisk njihovih srečanj. V primerih socialnega varstva otrok, revščine, nasilja v družini, Vrste srečanj. Srečanja AA se glede na udeležence delijo na odprta, kjer je lahko navzoč kdorkoli, in ipd. strokovnjaki na CSD osebe, ki tvegano ali škodljivo pijejo alkohol, usmerijo v AA, njihove svojce zaprta, ki se jih lahko udeležujejo le alkoholiki in osebe, ki imajo težave z alkoholom in želijo prenehati pa v Al-Anon. Sodelovanje poteka tudi z mediji, duhovniki, delodajalci, policijo, sodišči, zapori, šolami ipd. Pomemben del delovanja AA so odnosi z javnostmi, na nacionalnem nivoju pa je med drugim po-8  Ta pojem se nanaša tako na tistega, ki še pije, kot na tistega, ki ne pije več, a še vedno trpi. membno sodelovanje z NIJZ in Ministrstvom za zdravje. 9  Vprašalnik je mogoče najti na spletni strani http://www.aa-slovenia.si/so-anonimni-alkoholiki-zate/ in je prevod originalnega vprašalnika »IS A.A. FOR ME?« https://www.aa.org/assets/en_US/p-36_isAAforMe.pdf 10  Eden od sloganov AA se glasi » 90 srečanj v 90 dneh«, kar seveda pomeni iti na srečanje vsak dan. Morda se novincu na začetku zdi to čudno, toda ali ni tudi vsak dan pil? 106 107 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Pričeli smo verjeti: aajevska duhovna prigoda, kot se je primerila nekaterim članom; Društvo Anonimnih alkoholikov Slovenije, 2014. ORIGINAL: Came to believe, New York City, 2002 Alcoholics Anonymous Wold Services, Inc. (Katalog literature https://www.aa.org/assets/en_US/aacatalog.pdf) Tako kot to vidi Bil : Aajevski način življenja (izbrana besedila soustanovitelja AA) ORIGINAL: As Bill sees it, New York City, 1967, Alcoholics Anonymous Wold Services, Inc. (Katalog literature https://www.aa.org/assets/en_US/aacatalog.pdf) Razmišljanja za vsak dan: knjiga razmišljanj članov AA za člane AA / [prevod Društvo AA – člani] Ljubljana : Društvo Anonimnih alkoholikov Slovenije, 2012 (Nova Gorica: Soča) ORIGINAL: Daily Reflections, New York City, Alcoholics Anonymous Wold Services, Inc. (Katalog literature https://www.aa.org/assets/en_US/aacatalog.pdf) Knjige je za interesente izven AA mogoče naročiti pri podjetju UMco: Leskoškova cesta 12, 1000 Ljubljana, Telefon: (01) 520 18 30, E pošta: bukla@umco.si ali pa preko spletne strani AA Slovenije http://www.aa-slovenia.si/literatura-anonimnih-alkoholikov/, kjer je pri posamezni knjigi mogoče najti link za naročanje: Naroči. Nato se odpre spletna stran tega podjetja. AA izdaja tudi interno gradivo (zloženke in brošure), ki pa so v prvi vrsti namenjeni članicam in članom AA. Seznam tega gradiva lahko najdete na spletni strani http://www.aa-slovenia.si/literatura-anonimnih-alkoholikov/. Kje najti dodatne informacije? Spletna stran: http://www.aa-slovenia.si/ – tu je mogoče med drugim najti tudi urnik srečanj skupin po vsej Sloveniji, v rubriki »Ali je AA zate« pa se nahaja že omenjeni enostaven vprašalnik o pivskih navadah. Naša izkušnja je, da je najbolje, da si vsak na ta vprašanja odgovori sam. E pošta: info@aa-slovenia.si Stacionarni telefon: (01) 433 82 25 (Klic se svtomatsko preusmeri na mobilni telefon Slika 1: Shema sodelovanja in povezovanja AA z drugimi strokovnjaki. nekoga iz AA) Seznam gradiv Navadna pošta: Društvo Anonimnih alkoholikov Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 LJUBLJANA Priporočena literatura v branje: Kontaktne številke skupin AA: Glej Urnik srečanj na spletni strani: Anonimni alkoholiki: zgodba o tem, kako so mnogi tisoči moških in žensk okrevali od alkoholizma; https://www.aa-slovenia.si/meetings/ četrta izdaja,] Ljubljana : Društvo Anonimnih alkoholikov Slovenije, 2008. ORIGINAL: Alcoholics Anonymous Fourth Edition, New York City, 2001, Alcoholics Anonymous Wold Services, Inc. (Katalog literature https://www.aa.org/assets/en_US/aacatalog.pdf ) Dvanajst korakov in dvanajst izročil Ljubljana: Anonimni alkoholiki Slovenije, 2006 ORIGINAL: Twelve Steps and twelve Traditions, New York City, 1953, Alcoholics Anonymous Wold Services, Inc. (Katalog literature https://www.aa.org/assets/en_US/aacatalog.pdf) Živeti trezno, Ljubljana: Anonimni alkoholiki Slovenije, 2006. ORIGINAL: Living sober, New York City, 1975, Alcoholics Anonymous Wold Services, Inc. (Katalog literature https://www.aa.org/assets/en_US/aacatalog.pdf) 108 109 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Literatura 1. A.A. Fact file. Alcoholics Anonymous World Services, Inc, 2018. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.aa.org/sites/default/files/literature/m-24_aafactfile.pdf. 2. Srečanja AA [Spletna stran]. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.aa-slovenia.si/ meetings/ 3. Dvanajst korakov in dvanajst izročil. Ljubljana: Anonimni alkoholiki Slovenije, 2006. 4. Anonimni alkoholiki: zgodba o tem, kako so mnogi tisoči moških in žensk okrevali od alkoholizma; četrta izdaja. Ljubljana: Društvo Anonimnih alkoholikov Slovenije, 2008. 5. Anonimni alkoholiki [spletna stran]. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.aa-slovenia.si/. 110 111 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA 7.4. PRIMER SKUPINE ZA SAMOPOMOČ • OZA: postopna neurejenost in spuščanje standardov na vseh področjih. SVOJCEM NA PODROČJU ZASVOJENOSTI • S: vzdrževanje zunanjega videza na vseh področjih in prevzemanje vseh del in odgovornosti namesto OZA. Z ALKOHOLOM: DRUŠTVO AL-ANON • OZA: občutki krivde zaradi pitja naraščajo do neznosnosti, zato jih prenaša na svoje bližnje oziroma se znaša nad njimi: žali, kriči, izsiljuje, ustrahuje, laže, izkorišča, grozi (lahko od ločitve do samomo-Meta K. - Članica Društva Al-Anon ra). Izhodišča • S: v skrbi in želji pomagati in v upanju, da bo enkrat pamet le zmagala, po eni strani vse to prenaša do stanja brezumja, po drugi pa je jezen/-a in želi OZA kaznovati (naj plača za bolečine in razočaranja, ki jih povzroča njegovo/njeno nekontrolirano pitje). Kaj so anonimni alkoholiki? • Mogoče je najhujša poškodba pri svojcih moreč občutek krivde. Lahko se namreč obtožujejo, da Zasvojenost z alkoholom je zahrbtna bolezen, ki se postopno širi in prizadene celotno družino. Tako nekaj so ali nečesa niso storili, da niso bili dovolj dobri, dovolj privlačni ali dovolj pametni, da bi kot pri osebi, ki je zasvojena z alkoholom, tudi pri svojcih vpliva na vsa stanja: fizično, psihično, du-mogli rešiti ta problem človeka, ki ga imajo radi. ševno in duhovno. • OZA: vedênje je vedno bolj nesprejemljivo. • S: sprejema nesprejemljivo vedênje in zanj/-o postane to normalno (saj ni tako mislil/-a, samo vče-Prepoznavanje ljudi, ki trpijo zaradi pitja nekoga drugega raj je malo preveč popil/-a, kar se nadaljuje leta in leta). Ljudi, ki trpijo zaradi posledic pitja nekoga drugega, je lahko prepoznati s pomočjo vprašanj iz tako • OZA: bolj, ko se bolezen razvija, manj je odgovoren/a zase, za kogar koli ali kar koli, počuti se osam-imenovanega vprašalnika CAGE (angl. cut down, annoyed, guilty, eye opener) (1): ljenega/-o, nezaželenega/-o, neljubljenega/-o, zapuščenega/-o. • Ste kdaj pomislili, da bi moral vaš bližnji zmanjšati pitje? • S: preobremenjen/-a je z odgovornostmi, od človeka, ki ga ima rad/-a, se počuti ogoljufanega/-o, nezaželenega/-o, neljubljenega/-o in zapuščenega/-o. • Ste bili v svoji družini kdaj vznemirjeni ali razdraženi zaradi skrbi v zvezi s pitjem? • OZA: trpi zaradi lastnega pitja. • Ste se kdaj počutili slabo ali krivi zaradi pitja nekoga drugega? • S: trpi zaradi pitja in posledic pitja nekoga drugega. • Je v vaši družini kdo kdaj pil navsezgodaj zjutraj, da se umiri ali prežene mačka z rekom » klin se s klinom zbija«? • OZA: največkrat nikoli ne odraste. • S: največkrat prezgodaj odraste. Vsaj en pozitiven odgovor pomeni, da oseba trpi zaradi pitja nekoga drugega. • OZA: bolezen napreduje, stanje se slabša, dokler OZA ni pripravljena poiskati pomoči zase (pri stro-Nekaj tipičnih primerov vlog, ki lahko veljajo za svojce oseb, zasvojenih z alkoholom (2, 3) kovnjaku in/ali Anonimnih alkoholikih). Oseba, zasvojena z alkoholom (OZA): kompulzivna potreba po pitju. • S: čakanje, da se bo to zgodilo, ni edina izbira, ki jo ima svojec; zase lahko poišče pomoč, pa najsi alkoholik še pije ali ne (pri strokovnjaku in/ali pri družinskih skupinah Al-Anon). Svojec/ka (S): obsedenost s spreminjanjem in reševanjem, vsa pozornost je usmerjena v OZA. O Društvu • OZA: zmanjšuje in zanika resnost problema. • S: zmanjšuje dejstva, kako resno so posledice pitja prizadele njo samo/njega samega in družino. V Društvo Al-Anon (ime je izvedeno iz Alcoholics Anonymous) za samopomoč družin oseb, zasvojenih nenormalnih pogojih skuša ustvarjati videz normalnosti. z alkoholom, je prostovoljno združenje družinskih skupin svojcev, odraslih otrok, najstnikov in prija- • OZA: skrb za pridobitev »alkohola«. teljev oseb, zasvojenih z alkoholom, katerega namen je združevati in omogočiti delovanje skupin za samopomoč, kjer člani s svojimi izkušnjami drug drugemu pomagajo pri reševanju težav, ki izvirajo iz • S: skrb za odstranitev alkoholne pijače (skrivanje alkoholne pijače pred OZA). družinske bolezni alkoholizma. • OZA: se dela reveža. Osnovna raven druženja so tako skupine za samopomoč, ki delujejo po programu Dvanajstih korakov • S: se vede zaščitniško, skuša vse nekako popraviti, opravičiti (saj drugače je dober človek), z majhni-in dvanajstih izročil Anonimnih alkoholikov (AA), ki je prirejen za družinske skupine in njihove člane in mi lažmi pokrpati poškodovane odnose, zaskrbljenost narašča. je na voljo v več kot 130 državah sveta. • OZA: na vse načine manipulira, da lahko pije. Vključuje tudi skupine imenovane Alateen za najstnike, ki izvedo, da svojih staršev ne morejo spreme- • S: na vse načine manipulira, da bi pitje preprečil/-a. niti ali nadzorovati, a se od njihovih problemov lahko odmaknejo in jih imajo še naprej radi. V skupinah Al-Anona poišče pomoč tudi veliko odraslih otrok, ker jih posledice življenja v primarni družini, kjer • OZA: izguba nadzora nad količino popite alkoholne pijače. je (bila) prisotna zasvojenost z alkoholom, ovirajo pri dokončanju šolanja, iskanju ali vzdrževanju par- • S: prizadevanja za prevzem nadzora nad količino alkohola, ki jo popije OZA. tnerstva in lastnega starševstva, saj čustveni primanjkljaji vplivajo na vsa področja njihovega življenja. 112 113 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Načela delovanja društva Povezovanje in sodelovanje z drugimi strokovnjaki Društvo ni povezano z nobeno veroizpovedjo, sekto, politično stranko, organizacijo ali ustanovo. Te-meljno načelo delovanja je anonimnost, zato društvo ne vodi evidence članstva in nima predpisane Pomoč v družinskih skupinah Al-Anon je lahko samostojna ali v kombinaciji z drugimi oblikami pomo- članarine. Vzdržuje se s pomočjo prostovoljnih prispevkov članov. Evidentira pa skupine in javno ob- či. Povezovanje in sodelovanje med al-anonskimi laičnimi skupinami za samopomoč in strokovnjaki javlja kraj in čas srečanj skupin. prinaša vsestransko korist, saj so strokovne obravnave časovno in stroškovno omejene, pomoč na al- -anonskih skupinah pa je brezplačna, anonimna, časovno neomejena in venomer dostopna v mnogih Cilji članov društva slovenskih krajih, v zadnjem času tudi po platformi Zoom. Vsebina programa, način delovanja in prevajanje literature se v slovensko okolje prenaša z dovo-V Društvu Al-Anon se člani skupine poučijo o dejstvih, povezanih z alkoholizmom in možnostih za ljenjem Centrale družinskih skupin Al-Anon, d.d. (angl. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.). ukrepanje. Cilji, ki jim sledi društvo in naj bi jih družinski član zasledoval v okrevanju od posledic pitja Slovenske družinske skupine redno sodelujejo in se udeležujejo izmenjave izkušenj glede društvene nekoga drugega (4), so: implementacije programa na mednarodni ravni, in sicer na evropskih conskih srečanjih (angl. European Zonal Meeting), na svetovni ravni na mednarodnih srečanjih glavnih službenih uradov Al-Anona • Naučiti se, kako se zdravo odločati in izbirati. (angl. International Al-Anon General Services Meeting) ter glede vnašanja programskih načel v svoje • Razviti zdrave spretnosti komuniciranja z drugimi. vsakdanje življenje na nacionalnih in svetovnih konvencijah. • Ustvarjati in obnavljati zdrave odnose z družino, prijatelji in drugimi. V praksi se je na nacionalni ravni izkazalo kot smiselno naslednje povezovanje in sodelovanje. • Slediti načelom preverjenega dvanajstkoračnega programa. Al-Anon  AA (Anonimni alkoholiki) • Naučiti se živeti zdravo kot oseba, ki je na poti okrevanja. Gre za povezovanje in sodelovanje v primerih, ko imajo iskalci pomoči pri Al-Anonu sami težave z alkoholom, ko se na AA obračajo svojci alkoholikov zaradi posledic pitja nekoga drugega ali v primerih, Osnovna orodja za okrevanje so: ko sta oba partnerja ali prijatelja alkoholika. Al-Anon  Strokovnjaki • Obiskovanje srečanj (najmanj enkrat tedensko), Izkušenejši al-anonski člani kot laiki velikokrat pri sočlanu prepoznajo potrebo po strokovni obravnavi, • vsakodnevno prebiranje al-anonske literature, vnašanje dvanajstih korakov, izročil in izhodišč v v primerih soobolevnosti ali na pobudo članov samih, ki iščejo pomoč pod strokovnim vodstvom vsakdanje življenje s spremenjenim vedênjem, zaradi potrebe po psihološki ali psihiatrični obravnavi, nasilja v družini, dodelitve otrok, izterjave • stiki z mentorjem in drugimi al-anonskimi člani ter preživnin, ločitve in drugih medicinskih, socialnih in pravnih vprašanj. Takrat člani Al-Anona s svojimi dobrimi izkušnjami spodbudijo sočlane, naj se obrnejo na ustreznega strokovnjaka za dodatni pregled • prostovoljsko udejstvovanje v skupnosti. ali dopolnilno obravnavo. Po drugi strani pa v Al-Anon kot glavno ali dopolnilno obravnavo zaradi družinske bolezni alkoholizma Najboljša obramba družine proti negativnim čustvenim vplivom alkoholizma je, da si pridobi znanje o tej bolezni, da razvije čustveno zrelost in zbere pogum, ki je potreben za ukrepanje (5). Zato Al-lahko uporabnike napotijo delavci: Anon spodbuja svoje člane, da poiščejo in preberejo čim več literature s področja alkoholizma, vključno z informacijami iz spletnih virov, navedenih v tem priročniku. • zdravstvene stroke: osebni zdravniki družinske medicine in pediatri ter specializirani zdravniki vseh strok, zlasti alkohologi, psihiatri, psihologi, terapevti, ginekologi, diplomirane medicinske sestre/ Al-Anon omogoča, da uporabnik postavlja vprašanja in dobi vpogled, kako se počutijo drugi zdravstveniki v ambulantah družinske medicine in v patronažnem varstvu, reševalci, izvajalci člani Al-Anona, ki so se, tako kot on, odzivali na travmatične dogodke alkoholizma. Splete se vez svetovanj v zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC); med tistimi, ki so prestali posledice pitja nekoga drugega. Program Al-Anon spodbuja duhovno zdravljenje in odpre smisle za boljšo samopodobo in občutek lastne vrednosti. • socialne stroke (CSD), policije in zaporov; • odvetniki, sodniki; Na srečanjih, ki jih po priporočenem protokolu vodijo izkušenejši prostovoljci, člani izmenjujejo svoje izkušnje, moč in upanje na temo iz licenčno odobrene literature (npr. Kako deluje Al-Anon) • ustanov za izobraževanje vseh navedenih strokovnjakov; (2). Običajno je to eden od korakov, izročil ali izhodišč, izbrano al-anonsko geslo ali dnevno berilo • drugi. iz knjig Pogum, da spremenim (6) ali Vsak dan posebej v Al-Anonu (7). Učijo se sprejeti dejstvo, da določenih okoliščin v življenju ne moremo spremeniti na silo ali jih izsiliti.  Al-Anon je podporni sistem, ki lahko povečuje in krepi učinke terapije, ni pa mišljen kot nadomestilo za individualno oziroma družinsko svetovanje ali psihoterapijo in ni primerljivo z njima. Al-Anon  Splošna javnost Na splošno javnost se Al-Anon obrača preko medijev s prošnjo, da preko člankov, oglasov in objav življenjskih izpovedi članov, ki so okrevali, skušajo pritegniti pozornost tistih, ki trpijo, oziroma tistih, ki imajo dovolj trpljenja in ga želijo spremeniti. S tem jih obvestijo, da pomoč in upanje obstajata tudi zanje. 114 115 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Sem sodijo: Literatura • medijski delavci (tisk, radio, TV, film); 1. Capretto NA, Al-Anon Faces Alcoholism; CAGE test helps professionals identify need for Al-Anon, • pastoralni delavci; 2009; 6 • prostovoljci na SOS telefonih; 2. Kako deluje Al-Anon. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2016. • delavci v splošnih izobraževalnih ustanovah na vseh ravneh od vrtcev do visokega šolstva; 3. Dvanajst korakov in dvanajst izročil. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, • zaprte ustanove (šole, zapori); 2014. • ustno izročilo. 4. Ackerman RJ, Al-Anon Faces Alcoholism; The goals for a family member in recovery from another person's drinking should be, 2008; 16  Družinske skupine Al-Anon lahko tudi v okviru različnih izobraževalnih seminarjev ali predavanj 5. Vodnik za družino alkoholika. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc., /Društvo Al-Anon, 2012. s svojimi izkušnjami pomagajo ozaveščati in prepoznavati alkoholizem kot bolezen, ki se razvije tudi pri družinskih članih zasvojenih oseb. 6. Pogum, da spremenim. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2017. 7. Vsak dan posebej v Al-Anonu. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2018. Priporočena literatura 1. Vodnik za družino alkoholika. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc., /Društvo Al-Anon, 2012, 2. To je Al-Anon. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2013. 3. Al-Anon je za moške. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2014. 4. Namen in priporočila. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2013. 5. Kadar imamo radi alkoholika. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2016. 6. Za starše alkoholikov. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2016. 7. Svetovni službeni vodnik, Priročnik za služenje v Al-Anonu. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2013. 8. Vse, kar je treba vedeti o mentorstvu. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2014. 9. Fokus na al-anonski program, Za člane Al-Anona in Alateena, ki so hkrati okrevajoči alkoholiki. Al- -Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2014. 10. Načrtovanje napredka, inventura po četrtem korak. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/ Društvo Al-Anon, 2014. 11. Prizadevanje za osebno svobod. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2015. 12. Informacije za strokovnjake. Al-Anon Family Groups Headquarters, Inc.,/Društvo Al-Anon, 2010. 13. Društvo Al-Anon [spletna stran]. (Zavihki: Urnik srečanj, Al-Anon/Vprašalnik; Je postal alkoholizem vašega svojca ali prijatelja za vas problem). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani http:// www.al-anon.si. Slika 1: Shema sodelovanja in povezovanja Al-Anon z drugimi strokovnjaki in partnerji. 116 117 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA 7.5. PRIMER TERAPEVTSKIH SKUPIN NA Mejniki delovanja skupin za osebe s težavami z odvisnostjo od alkohola PODROČJU ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM v slovenskem prostoru S SISTEMSKO-DRUŽINSKIM PRISTOPOM IN Leta 1969 smo pričeli uporabljati metodo prof. Vladimirja Hudolina in dr. Janeza Ruglja, ki je bila poimenovana kot kompleksna socialno-psihiatrična metoda obravnave alkoholikov. Kratko jo imenu-VKLJUČITVIJO MLADOLETNIH ČLANOV jemo tudi zagrebška alkohološka šola. Svoj razcvet je doživela v letih 1971–1973 v nekdanjem Centru DRUŽINE za zdravljenje alkoholikov na Škofljici. V treh letih je bilo ustanovljenih preko 100 klubov in skupin zdravljenih alkoholikov, vanje je bilo vključenih okrog 2.000 zdravljenih alkoholikov in še približno Nataša Sorko toliko njihovih svojcev (10). Zdravljenje odvisnosti od alkohola ima v Sloveniji dolgotrajno, skoraj pet-desetletno pestro zgodovino. Sedanja podoba je sad bogatih izkušenj in prizadevanj številnih strokovnjakov, ki so na tem področju dostikrat orali ledino tudi v svetovnem merilu. Izhodišča Sistemsko družinski koncept obravnave oseb s težavami z odvisnostjo Družbeni kontekst odvisnosti Sistemska psihoterapija družin in posameznikov temelji na celostnem pristopu k razumevanju stisk Giddens (1) navaja, da je bilo do 19. stoletja redno pitje alkohola prepoznano kot »družbeni pro-in težav posameznika, posameznih članov družine in družine kot celote. Pri razumevanju čustvenih, blem« le toliko, kolikor je motilo »javni red«, medtem ko je Lipič (2) v začetku 19. stoletja izvedel prvo vedenjskih ali bolezenskih težav, ki prizadenejo posameznika in njegovo družino, upošteva tako zna-znanstveno raziskavo na svetu s področja tveganega in škodljivega pitja alkohola na področju župnij čilnosti posameznega družinskega člana – njegov psihosocialni razvoj ter biološke in dedne dejavnike takratne Ljubljane ter potrdil, da alkoholizem vpliva na demografske dejavnike (npr. na povečevanje – kot tudi vplive zunanjega okolja, dinamiko družine in medosebnih odnosov znotraj in zunaj družine. smrtnosti). Družinam ali partnerjem, ki so se iz različnih razlogov znašli v krizi, pomaga poiskati pot iz krize in ok-Odvisnost od alkohola hkrati velja za eno najbolj stigmatiziranih diagnoz (3). »Stigmatizacija odvisnih repiti njihove lastne moči in sposobnosti za reševanje težav, s katerimi se srečujejo (11, 12). se širi na njihove bližnje in na strokovnjake, posledici pa sta slabša socialna in zdravstvena oskrba, kar Družina kot sistem izpolnjuje pomembne biološke, sociološke in tudi psihološke funkcije in pred-pa so že elementi diskriminacije,« meni dr. Zdenka Čebašek Travnik (4). stavlja varno okolje, omogoča ohranjanje sociokulturnih izročil družine, ponuja možnost razvijanja Stigmatizacija je poseben odziv okolja na drugačnost, različnost (5), osebe, žrtve stigmatizacije okolje lastnih identitet, kar je potrebno za proces separacije in individualizacije (13). doživlja kot manjvredne in so lahko tudi žrtve različnih oblik nasilja (6). Odvisna družina je tista, v kateri ima vsaj en član družine težave z odvisnostjo in ima naslednje last-Pri osebah s težavami v duševnem zdravju, kar težave z odvisnostjo od alkohola so, se stigmatizira-nosti: zamenjava prednostnih nalog, spreminjanje vrednot, opuščanje odgovornosti, razvoj odvisni-nost kaže tudi v diskriminaciji in socialni izključenosti, kar predstavlja pomembno oviro v njihovem škega vedenja drugih članov (14). osebnem življenju: v odnosih družini, delovnem okolju, odnosih s sodelavci in prijatelji (7). Družine, strokovnjaki, ki delajo z osebami s težavami z zasvojenostjo, in drugi bližnji doživljajo in občutijo t. i. Terapevtske skupine za osebe s težavami z odvisnostjo od alkohola in pridruženo stigmo, ki se večinoma nikoli ne izrazi neposredno (5, 3). njihove pomembne bližnje osebe Moralistične ideje, da gre pri odvisnosti od alkohola za značajsko šibkost, so s sodobnimi dognanji že davno presežene. V drugi polovici 20. stoletja so ugotovili, da obstaja velika verjetnost genskega Ena izmed najpogostejših in najuspešnejših metod dela z osebami, odvisnimi od alkohola, je sku-vpliva na nastanek odvisnosti od alkohola. Velja poudariti, da se ne deduje bolezen, temveč ranljivost pinsko svetovalno in terapevtsko delo. Opredelimo ga kot metodo, ki s premišljenimi skupinskimi za nastanek odvisnosti od alkohola. Ocenjuje se, da ima 30–50 % od alkohola odvisnih oseb starše z izkušnjami pomaga posameznikom/družinam, da povečajo svoje socialne zmožnosti in sposobnosti enakim problemom (8). ter se usposobijo za reševanje osebnih problemov, problemov skupin, ki jim pripadajo. Upoštevati je treba, da se uporabniki med seboj razlikujejo po okoliščinah (faza zdravljenja, posledice odvisnosti, Začetki samopomočnih skupin za osebe s težavami z odvisnostjo od življenjske okoliščine idr.). Iz tega sledi, da jim v različnih življenjskih okoliščinah pomagajo različne alkohola intervencije (intenzivnost, dolžina trajanja, institucionalne oblike, uporabljene tehnike). Velja, da so za uporabnika intervencije učinkovite takrat, kadar izrazito spodbujajo njegovo spremembo vedenja, Svetovna zdravstvena organizacija je odvisnost kot bolezen potrdila leta 1949 (9). Že pred tem sta v boljše obvladovanje vsakdana, kadar potekajo v okviru skupine in spodbujajo abstinenco (8). Združenih državah Amerike Bill W. (borzni posrednik iz New Yorka) in dr. Bob S. (kirurg iz Arcone) leta Odvisnost ni izguba vedenjske plastičnosti, ni le neka epizoda, ampak je za osebe, ki imajo težave z 1935 ustanovila prvo skupno Anonimnih alkoholikov. Mnogi so se obrnili po pomoč v njune skupine, odvisnostjo, življenjska kariera. Pri odvisnosti gre za vedenje, ki ga ne spodbujajo le primarni dražljaji ki sta jih ustanavljala. Njihovo delovanje poteka po 12 korakih (9). (alkohol), ampak tudi različni sekundarni, neozaveščeni dražljaji (utrjeni medosebni in medčloveški odnosi, življenjske okoliščine idr.), ki so del odvisnikove vsakodnevne socialne mreže odnosov in okolja (8). Namen skupinskega dela z osebami, odvisnimi od alkohola, in njihovimi pomembnimi bližnjimi je pripraviti in opremiti jih tako, da se bodo na ustrezen način soočali z življenjskimi zahtevami in ovirami. 118 119 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Na poti do želenih ciljev, ki si jih sami zastavljajo, spremljajo svoje vedenje in brez občutkov krivde hkrati ne odraščajo v ugodnem in spodbudnem okolju. Na različne načine se poskušajo prilagoditi ustvarjajo skladne odnose z drugimi ter so nenehno spodbujeni k aktivni udeležbi pri delu v skupi-travmatičnemu dogajanju v družini (20, 21). V svetovalno-terapevtskih skupinah, v katere se otroci ni. Vključenost jim daje možnost izražanja in samouresničevanja. Skupina ima za uporabnike tudi (ločeno od staršev) vključujejo, se razvije sodelovanje med njimi, pojavijo se njihovi skupni interesi, vzgojno moč in hkrati predstavlja prostor, kjer si uporabniki med seboj izmenjujejo izkušnje, mnenja, krepi se sprejemanje različnosti ter se spodbujajo njihovi potenciali in dosežki (22). Pojavijo se skup-spreminjajo in krepijo svoj zdrav življenjski slog, urejajo odnose v družini in z drugimi socialnimi okolji, ni elementi: občutek varnosti, odprta komunikacija, pozitivna klima, skupni cilji, občutek enotnosti, v katerih delajo, se gibajo in bivajo. solidarnost (23). Participacija v skupini je pogoj za socialno učenje in razvoj socialnih kompetenc (24). Skupina ima torej izjemno moč. Ubrane skupine naredijo »nemogoče stvari mogoče« in dopolnjujejo strokovno delo. Opravljajo pa tudi številne funkcije, ki jih sicer socialna mreža nudi posamezniku. Povezovanje terapevtskih skupin v Sloveniji Skupine za samopomoč temeljijo na skupinskem delu. Samo terapevtska skupina pa ima moč, da pripravi posameznika do odločitve in akcije, do spreminjanja svoje osebnosti (15). V zvezi s tem Lang Po oceni strokovnjakov deluje v Sloveniji preko 100 skupin, ne moremo natančno določiti, koliko je poudarja, da en sam človek nima dovolj moči, da bi spremenil drugega (16). Če izhajamo iz tega, da terapevtskih in koliko samopomočnih, ki delujejo brez prisotnosti strokovnjaka. Skupine med seboj je sprememba vedenja oseb, odvisnih od alkohola, možna le v skupini, lahko rečemo, da »vzgajamo niso povezane v eni zvezi, temveč v treh različnih organizacijah. Kontakti različnih skupin, ki delujejo v ljudi z ljudmi«. V skupini sprememb ne spodbuja le terapevt, temveč proces teče tudi med uporab-okviru nevladnih organizacij, so dostopni na spletni strani MOSA (www.infomosa.si) in spletni strani niki samimi, kar Rogers (17) poimenuje vzgajanje na horizontalni ravni, ker se proces odvija na ravni SOPA (www.sopa.si). enakovrednih posameznikov. V terapevtskih skupinah oseb s težavami z odvisnostjo od alkohola in njihovimi pomembnimi bližnjimi Primer terapevtskih skupin žarek upanja oziroma v klubih zdravljenih alkoholikov se vse delovne naloge nanašajo na resocializacijo in rehabilitacijo članov, njihovo osebnostno rast ter njihovo ponovno vključitev v socialno okolje. Omenjenih ci-Terapevtske skupine delujejo v programu Žarek upanja že več kot 20 let. Program omogoča brez-ljev oseb s težavami z odvisnostjo od alkohola ni mogoče doseči drugače kot v terapevtskih skupinah. plačno celostno psihosocialno obravnavo osebam s težavami s pitjem alkohola in njihovim bližnjim Terapevtska skupina vsakemu posamezniku omogoči, da zadovolji več osnovnih psiholoških potreb, osebam ter vključuje: uvodne razgovore, informiranje, svetovanje, družinsko svetovanje in terapi-npr. potrebo po pripadnosti, potrebo po uveljavitvi, potrditvi, razvedrilu. jo, svetovanje za svojce, individualno psihosocialno obravnavo posameznikov in družin, partnersko svetovanje in skupinsko terapevtsko obravnavo, psihosocialno pomoč otrokom pomoč iz družin s Pri izvajanju skupinske terapije je pomembno poznavanje značilnosti odnosov med strokovnjaki in težavami s pitjem alkohola. Posebno skrb v programu namenjamo krepitvi varovalnih dejavnikov za uporabniki (transfer, kontratransfer, terapevtska delovna aliansa, realen odnos med človekoma, tele-psihosocialni razvoj otrok iz družin s težavami s pitjem alkohola. Program je visokopražen – vstopni sni vidik odnosa, sociokulturna epistemologija) ter faze v razvoju terapevtskega delovanja (14). Stro-pogoj za vključitev v program je abstinenca uporabnikov. V psihosocialni obravnavi sledimo procesu kovnjak je tisti, ki vodi, usklajuje, spodbuja učenje in delovanje skupine. V skupini usklajuje in spod-resocializacije in ponovne vključitve uporabnikov v socialno okolje, pri čemer so vključeni uporabni-buja osebnostno rast in razvoj oseb uporabnikov ter je vključen v proces kot predstavnik družbe, v ki nenehno spodbujeni k spremembi življenjskega sloga, zdravemu načinu življenja, krepitvi samo-katero naj bi se tudi oni vključili kot enakopravni, samostojni in dejavni člani. spoštovanja, graditvi pozitivne samopodobe, osebnostni rasti in razvoju. Program temelji na pravilu Terapevtske skupine delujejo kot podporna in dopolnilna mreža javnemu sistemu zdravstva in so-majhnih korakov, uresničevanju kratkoročnih, a uresničljivih ciljev, kar dodatno vpliva na motivira-cialnega varstva pri soočanju s težavami z odvisnostjo posameznikov, družin in njihovih družinskih nost uporabnikov pri vztrajanju v abstinenci in nadaljnjem osebnostnem razvoju. Pri izvajanju progra- članov. V večino terapevtskih skupin za osebe s težavami z odvisnostjo od alkohola je vključitev oseb ma sledimo potrebam uporabnika po udobju (program uporabnikom nudi strokovno, osebno in tudi brezplačna, saj delovanje terapevtskih skupin sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zade- čustveno oporo), sprostitvi (pozitivna klima, odnosi med strokovnimi delavci in uporabniki temeljijo ve in enake možnosti (25). S tem je vključenost omogočena tudi osebam z nižjim socialno-ekonom-na visoki stopnji spoštljivosti, z zadostno mero bližine in hkrati distance), zaščiti in varnosti (občutek skim standardom, ki se v plačljive terapevtske skupine ne bi mogle vključiti. Vključitev v terapev-varnosti in zaščite zmanjšuje strah in ranljivost uporabnikov), potrebo po druženju, izmenjavi izku-tsko skupino je praviloma prostovoljna. Pogoji vključitve se med seboj nekoliko razlikujejo, vendar je šenj, mnenj, učenju drug od drugega, pripadnosti, vzajemnosti, solidarnosti in enakopravnosti. osnovna vstopna točka v terapevtsko skupino, da uporabnik vzpostavi abstinenco od alkohola in pri Program je dostopen v osrednjeslovenski in zasavski regiji. V osrednjeslovenski regiji (Ljubljana) delu-njej vztraja. Srečanja terapevtskih skupin potekajo enkrat tedensko po 2 uri pod vodstvom usposob-je 10 terapevtskih skupin (od tega dve začetni skupini za urejanje, ena ženska terapevtska skupina in ljenega strokovnjaka, ki pa imajo zelo malo možnosti za razvijanje svojega znanja in veščin za delo z sedem terapevtskih skupin) in zasavski regiji (Zagorje in Litija) 3 terapevtske skupine. V terapevtske osebami s težavami z odvisnostjo v slovenskem prostoru. skupine so vključene osebe s težavami s pitjem alkoholom skupaj s pomembno bližnjo osebo. Terapevtske skupine in nevladne organizacije (NVO), ki delujejo na tem področju, se povezujejo s Osebe vzpostavijo stik s programom oz. strokovnimi delavci po telefonu ali elektronski pošti s ciljem številnimi deležniki s področja alkoholne politike, kot so: socialno varstvo (Centri za socialno delo, dogovora za prvi, uvodni pogovor. Kontakti so objavljeni na spletni strani: www.zarekupanja.net. druge NVO), zdravstvo (zdravstveni domovi, oddelki za zdravljenje odvisnosti, psihiatrične bolnišnice, ambulante medicine dela), pravosodje (sodišča, uprave za izvrševanje kazni zapora) idr. V društvu Žarek upanja prvi stik pogosto vzpostavijo svojci, za katere je ta prvi pogovor pogosto tudi zelo razbremenilen. V nadaljnjem procesu se vključi oseba, ki ima težave s pitjem alkohola. Glede Pomoč otrokom iz družin s težavami z odvisnostjo na predstavljene težave zaradi pitja alkohola za celotno družino se izdela načrt dela in vključenosti v različne oblike pomoči za vse družinske člane (oseba, ki ima težave, partner in otroci). Otroci iz družin s težavami z odvisnostjo so rizična skupina posameznikov (18, 19) in so bolj kot drugi Če se družina vključi brez predhodne psihiatrične obravnave, se po sklopu individualnih pogovorov njihovi vrstniki izpostavljeni težavam na čustveni, vedenjski, kognitivni, socialni in fizični ravni ter vključi v začetno terapevtsko skupino za urejanje, kasneje v nadaljevalno. Tisti posamezniki oz. družine, 120 121 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ki se obrnejo po pomoč po zaključeni psihiatrični obravnavi, pa se takoj vključijo v nadaljevalno terapevtsko skupino. Če oseba ne zmore slediti ciljem psihosocialne obravnave v terapevtskih skupinah in prične s ponovnim pitjem, se z družino izvede pogovor oz. se osebo napoti po pomoč v psihiatrično ambulanto oz. ustanovo. Po ponovno vzpostavljeni abstinenci se oseba vrne v program. Posamezna družina je v program v povprečju vključena 4 leta. Če pa se družina v program vključi brez predhodne zaključene obravnave v drugi instituciji, je čas vključenosti daljši. Otroke iz družin s težavami s pitjem alkohola vključujemo v različne aktivnosti, prilagojeno njihovi starosti in družinski dinamiki. Strokovno delo z njimi poteka individualno in v skupini z uporabo socialno-pedagoških konceptov. Pri delu z njimi uporabljamo igre vlog, socialne igre, spoznavne igre ipd. Povezovanje in sodelovanje z drugimi deležniki Težave, povezane s pitjem alkohola, se nanašajo na številna področja posameznikovega življenja, zaradi česar sodelovanje med različnimi deležniki prispeva k bolj strukturirani strokovni obravnavi posameznika ter omogoča učinkovitejše prilaganje načrta pomoči posamezniku, kar je povezano tudi z ugodnejšimi izidi psihosocialne obravnave in svetovalno-terapevtskega dela. Povezovanje med deležniki namreč vpliva na krepitev poklicnih kompetenc strokovnih delavcev. Z vidika posameznika, ki ima težave s pitjem alkohola, pa omogoča pripravo ukrepov pomoči, s po-močjo katerih pridobi poglobljen uvid v svoje težave in proces dela, kar se odraža tudi v realnih ciljih, katerih doseganje je posamezniku dosegljivo v predvidljivem časovnem okvirju, če sledi priporočilom Slika 1: Shema – Kam po pomoč in usmeritvam strokovnjakov. Dostop do pomoči in poti vključevanja v različne programe pomoči so lahko različni. Hkrati sta po-Posameznik ima različne možnosti dostopa do različnih oblik pomoči. Kot je razvidno iz spodnje she-membni nenehno prepletanje in sodelovanja med različnimi oblikami pomoči. Pri določenem posame, so vstopne poti do pomoči: mezniku se npr. lahko prepoznajo težave s pitjem alkohola, ko obiskuje individualno svetovanje za opuščanje kajenja v CKZ. Posameznik nato na podlagi tamkajšnjega strokovnjaka svojo pot nadaljuje • osebni zdravnik ali referenčna ambulanta v Zdravstvenem domu ali ambulanta medicine dela, ali v terapevtski skupini. Hkrati se lahko zaznava potreba po psihiatrični obravnavi in se posameznik Center za socialno delo (CSD), ali Center za krepitev zdravja (CKZ) ali Center za duševno zdravje, ki vključi v ambulantno zdravljenje odvisnosti pri alkohologu. Ko je posameznik v fazi kritičnega uvida v so vsi po potrebi lahko tudi predhodna faza obravnave pred vključitvijo v terapevtsko skupino ali svojo zasvojenost in zmore prepoznavati svoje potrebe glede zdravega življenjskega sloga, ga lahko pa nadaljnji vir pomoči, kamor posameznika terapevt usmeri po dodatno pomoč (npr. na CSD ob strokovnjak iz terapevtske skupine usmeri še v npr. delavnico gibanja v CKZ ipd. Iz tega je mogoče socialni stiski); zaključiti, da ni enoznačnih poti do pomoči ob težavah s pitjem alkohola, temveč se proces prehajanja • psihiatrija: ambulantna ali bolnišnična obravnava odvisnosti, ki je lahko predhodna faza vključitve med različnimi oblikami pomoči prilagaja potrebam posameznika s težavami in njegovih pomembnih v terapevtsko skupino ali pa ta obravnava poteka sočasno z vključenostjo v terapevtsko skupino; bližnjih oseb. • terapevtski program Žarek upanja ali drugi terapevtski programi pomoči osebam s težavami s pitjem alkohola. 122 123 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Zaključki Ključni poudarki Ob težavah s pitjem alkohola je ključno, da se nudi pomoč in podpre posameznika, ki ima težave, • V Sloveniji imajo osebe s težavami s pitjem alkohola možnost vključitve v več različnih programov celostno, kar pomeni tudi obravnavo vseh članov družine. Spodnja shema prikazuje primer poteka oz. terapevtskih skupin s ciljem reševanja svoje socialne, družinske in druge problematike, poveza-obravnave družine zaradi pitja alkohola. ne s pitjem alkohola. • Terapevtske skupine vodi strokovni delavec, ki je usposobljen za delo z osebami s težavami s pitjem alkohola in ima tiste poklicne kompetence, s katerimi jim zmore pokazati pot iz težav s strokovno, osebno in čustveno oporo in pomočjo. To je proces, ki jim omogoča, da zaživijo osebnostno boga-tejše in uvidijo nove smisle, ki jim jih prinaša nova življenjska pot. • Eden od učinkovitejših pristopov dela z osebami s težavami s pitjem alkohola je sistemski družinski pristop s poudarkom na vključenosti v terapevtsko skupino, ki predvideva vključenost v proces sprememb več družinskih članov/svojcev – poleg osebe, ki težave s pitjem alkohola ima. • Primer terapevtskih skupin je tudi Žarek upanja. Vključuje celostno psihosocialno obravnavo oseb s težavami s pitjem alkohola in njihovih pomembnih bližnjih oseb. V obravnavo so vključeni tudi mladoletni otroci, in sicer v svetovalno-terapevtski proces z uporabo metod in tehnik dela, ki so prilagojene njihovi starosti s ciljem krepitve varovalnih dejavnikov za njihov psihosocialni razvoj ter spodbujanja pridobitev čim več pozitivnih izkušenj v varnem socialnem okolju. • V Sloveniji številne družine soočajo s težavami s pitjem alkohola. Pomembno je krepiti zavedanje in spodbujati posameznike in družine, da poiščejo PO-MOČ in vzpostavijo stik s strokovnjakom. Shema 2: Predstavitev pomoči v okviru Terapevtskih skupin Žarek upanja. Več informacij o različnih terapevtskih skupinah in drugih virih pomoči ob težavah z alkoholom lahko najdete na: http://www.infomosa.si/pomoc/ https://www.sopa.si/kam-po-pomoc/viri-pomoci/ 124 125 SKLOP 7: OBSTOJEČI PRISTOPI K OBRAVNAVI ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA IN SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA Literatura 1. Giddens A. Preobrazba intimnosti. Ljubljana: Založba /*cf., 2010. 2. Lipič FV. Osnovne značilnosti dipsobiostatike. Ljubljana: Založba ZRC, 1834. 3. Švab V. Duševna bolezen in stigma. Ljubljana: Šent Slovensko združenje za duševno zdravje, 2009. 4. Miko K. Alkohol ne prenese nobenega tekmeca. Ljubljana: Delo d.d., Priloga Ona, 2008. 5. Goffman E. Stigma – Notes on the Management of Spoiled Identity. New Jersey: Prentice – Hall Inc., 1963; 14 6. Nastran Ule M. Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, 1995. 7. Stuart H. The new WPA Section on Stigma and Mental Disorders. World Psychiatry, WPA, 2, 2005. 8. Rus Makovec M. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti. V: D. Boben Bardutzky idr. (ur.). Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola. Učbenik in smernice za delo. Ljubljana: Psihiatrična klinika, 2004; 16–23. 9. Torre R. Propadanje alkoholičara. Zagreb: HSKLA, 2006; 231-232. 10. Rugelj J. Dramatična pot. Ljubljana: Društvo terapevtov za alkoholizem Slovenije, 1992. 11. Rus Makovec M., Trampuž D. (ur.). Sistemska družinska terapija – Lepota radovednosti namesto moči nadzorovanja. Ljubljana: Inštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo, 2016. 12. Dirona [spletna stran]. Pridobljeno 23. 9. 2018 s spletne strani: www.dirona.si. 13. Tomori M. Knjiga o družini. Ljubljana: EWO, 1994. 14. Čebašek Travnik Z, Židanik M. Sindrom odvisnosti od alkohola. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adol-fa Drolca, Dispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti, 2003. 15. Rugelj J. Dolga pot. Ljubljana: Republiški odbor Rdečega križa Slovenije, 1981. 16. Lang B. Odabrana poglavlja iz alkohologije, psihoterapije i terapijske zajednice. Zagreb: Klinička bolnica »Dr. M. Stojanovič«, 1998. 17. Rogers C. Kako postati ličnost. Beograd: Nolit, 1985. 18. Oravecz R. Otroci odvisnikov. Psihološka Obzorja, 11, (3). 2002: 95-107. 19. Krajnc M. M. Otroci alkoholikov, (Diplomsko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. 20. Dehn J. Parental alcoholism: consequences for female children. Forum on Public Policy, 2010. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://forumonpublicpolicy.com/spring2010vol2010/ spring2010archieve/dehn.pdf. 21. Perko A. Pijan od življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. 22. Rutar S. Razred in skupina otrok kot učeča se skupnost V: Borota B, Cotič M, Hozjan D in Zenja L (ur.). Social cohesion in education. Horlivka: Horlivka state pedagogical institute for foreign lan-guages, 2011: 171-184. 23. Burden P. Classroom manegement: creating a successful K-12 learning community. Hoboken: Wi-ley, 2010. 24. Kobolt A. Skupina kot prostor socialnega učenja. Socialna pedagogika. Ljubljana: Združenje za socialno pedagogiko, letnik 13, številka 4, 2009; 359-381. 25. Mreža socialnovarstvenih programov, programov za invalide in programov v podporo družini, 2020, Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo- -druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti. 126 127