178 kronika casopi3 za slovensko krajevno zgodovino 33 1933 O PREPREČEVANJU IN ZATIRANJU STEKLINE TER UVEDBI PASJEGA DAVKA V LJUBLJANSKEM OKROŽJU PRED DVESTO LETI (1785) VASKO SIMONITI Steklina predstavlja nevarno bolezen, ki še danes ni popolnoma zatrta. V nekaterih deže- lah Evrope jo imajo že skoraj štiri desetletja, v drugih so jo že precej zatrli. Po daljšem obdobju je bila ugotovljena tudi pri nas v Sloveniji. Leta 1973 je najprej vdrla v Prek- murje z Madžarske, leta 1979 pa na Koroško in v gornjesavsko dolino iz Avstrije. Ponovno se je steklina pojavila spet po šestih letih — to je leta 1985, ko se je ob koncu leta raz- širjala v okolici Ljubljane (Delo, 14. novembra 1985, str. 7; Delo, 26. novembra 1985, str. 10; Ljubljanski dnevnik, 14. decembra 1985, str. 15; Delo, 13. januarja 1986, str. 2). Povzročitelj stekline je virus, ki ga prena- šajo predvsem določene vrste živali. Pri silva- tični-gozdni steklini so glavni prenašalci lisice in druge mesojede divje živali, kakor jazbec, kuna in tudi glodavka pižmovka. Najbolj ne- posredno je širjenje stekline odvisno od go- stote lisic, tako da bolezen preneha, če pade njihova številčnost pod dve lisici na 1000 ha.* Pri urbani-mestni steklini pa sta glavna pre- našalca infekcije potepuški pes in mačka. Npr. v Srbiji ulovijo v večjih mestih letno, zaradi nevarnosti, da bi izbruhnila steklina, od petsto do dva tisoč potepuških psov.^ Člo- vek nima pri širjenju stekline nobene vloge, vendar pa lahko zboli. Kdor pa zboli za ste- klino, umre. Zato sedaj učinkovito prepre- čujemo to bolezen le s preventivnim ceplje- njem ali s cepljenjem takoj npr. po ugrizu steklega psa. Za samo bolezen pa še ne po- znamo zdravila. Seveda pa izbruhe te smrtno nevarne bolezni in njeno širitev preprečuje tudi upoštevanje raznih zveznih in republi- ških zakonskih predpisov, občinskih odlokov, navodil veterinarskih uprav in izdaje prilož- nostnih brošur katere opozarjajo občane na nevarnost in ustrezno zaščito pred to bolez- nijo. Po tem kratkem uvodu v katerem se nismo želeli spuščati v podrobnosti, poglejmo, kako so se pred steklino branili pred dvesto leti. Od druge polovice 18. stoletja, to je, v času cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II., so se počasi začeli razvijati splošni zdrav- stveni in higienski ukrepi. Mesta in trgi so bili namreč polni umazanije: gospodinje so skozi okna zlivale na cesto pomije, praznile nočne posode in vso mogočo umazanijo, ulice so bile polne voz, tovorne in klavne živine, na trgih je zbiral črednik živino za pašo, vse polno je bilo gnoja, smeti in blata.'' Pogosto so razsajale vsakovrstne bolezni. Med zdrav- stvene in higienske ukrepe, ki naj bi prepre- čevali bolezni, so začeli uvajati tudi ukrepe za zatiranje raznih živalskih bolezni. 2e leta 1753 je bila v Avstriji ustanovljena konje- derska služba, obenem pa izdana z dvorno uredbo splošna in temeljna načela o zatiranju živalskih kužnih bolezni.'' Tako je bila za iz- koreninjenje stekline, ki se je širila tako po podeželju kot v urbanih okoljih, zadolžena konjederska služba. Poleg tega so ob izbruhu in širjenju te bolezni, tako kot danes, tudi takrat opozarjali prebivalstvo z dodatnimi ukrepi. Steklina se je močneje pojavila v avstrij- skih deželah leta 1781. V obvestilu (odredbi) prebivalstvu, izdanem na Dunaju 1. febru- arja tega leta, beremo, da se je >>od nedavno že nekajkrat zgodilo, da je človeka in doma- če živali ugriznil domač ali tuj stekel pes ... in ker se je pri tej strahoviti bolezni splošno nemarno in brezskrbno ravnalo ter ni bilo pripravljenih varstvenih ukrepov in se niso uporabljala zdravila, tako da je marsikateri človek umrl na način, vreden največjega usmi- ljenja, je cesarsko-kraljeva vlada Spodnje Avstrije spoznala za potrebno, da slehernega kar se da dobro opozori na bolezen in zaščiti pred njo.«^ Po tej navedbi lahko zgolj domne- vamo, da je steklina razsajala tudi v sloven- skih deželah oziroma na ljubljanskem pod- ročju, ki nas v pričujočem sestavku zanima. Toda v vseh kasnejših okrožnicah, izdanih v Ljubljani, se izrecno poudarja, da je treba okrožnice razglasiti in objaviti skupaj s tem obvestilom, izdanim leta 1781. To obvestilo namreč zelo obsežno seznanja prebivalstvo, kako se steklina prenaša, kakšni so znaki stekline ter kako se pred njo zavaruje. Precej dobro je bilo >hz splošne izkušnje« znano, da steklina »-prvotno nastane med domačimi ži- valmi samo pri psih, med divjimi pa samo pri lisicah in volkovih«." Od teh se prenaša steklina na človeka in vse domače (tudi per- nate) živali »ne samo z ugrizom, ki povzroči krvavenje, ampak tudi z najmanjšo odrgnje- nostjo kože, najmanjšim dotikom zob, sline ali krvi steklega psa ali druge stekle živali«.^ Ker je bil pes na kmetih in v mestih glavni prenašalec stekline, je bil takoj na začetku izdan ukaz, da je nujno odstraniti nepotreb- ne pse; pri drugih pa so morali lastniki pa- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 179 ziti, da so pravočasno opazili znake, ki so značilni za steklino. Z opazovanjem (»iz sploš- ne izkušnje«) so poznali zelo dobro znake te bolezni: »Pes ima brez dvoma steklino, če je žalosten, če se zavleče v skrit prostor, če se izogiba človeka, če renči (godrnja) namesto, da laja, če ima zbegane oči, če je nemiren, če sprejema le malo hrane ali pa sploh ne; končni znaki pa so: pes ne spozna več svoje- ga gospodarja, popolnoma se mu spremeni glas, ne prenaša, da se mu kdo približa, od- dalji se od svojega bivališča, ima opešano hojo, teka sem ter tja, ima povešeno glavo in meča mu visijo, iz gobca se peni in mu visi jezik, ki je večinoma svinčene barve, zdravi psi se steklega izogibajo že od daleč in pred njim prestrašeno bežijo, grizejo, kar jim pri- de naproti, odvratna jim je voda in vse te- kočine, na koncu se od izčrpanosti zrušijo na tla, se ponovno vzdignejo in spet padejo, dokler končno ne obležijo in poginejo.«*^ Kot vidimo, se ti znaki skoraj v ničemer ne raz- likujejo od znakov, ki se navajajo danes. V tem obvestilu sledi še vrsta ukrepov, kako naj se stekla žival ubije in pokoplje (npr. steklo govedo ali konja je bilo pred zako- pom prepovedano dati iz kože) itd. Zanimiva pa so napotila, kako naj človek ravna, če ga stekla žival ugrizne, oslini ali se ga kakor- koli dotakne. Tako »ne sme nesrečna oseba sama iti k ranocelniku, ker bi strup s pre- mikanjem prodrl še globlje v telo, marveč naj ranocelnika pokliče k sebi«.^ Ker pa ra- nocelniki takrat niso bili prav pogosti, še posebno ne na deželi, so ljudem svetovali, da rano, če je bila na žilnatem ali kitastem delu telesa, najprej izperejo z lastnim urinom, nato pa večkrat s toplo slano vodo (»pest soli v pol maselca vode« — maselc = 0,328 litra),'" kar naj bi povzročilo močnejše kr- vavenje rane in s tem iztek strupa. Rano na mesnatem delu telesa pa naj bi človek z no- žem še bolj odprl in spral s slano vodo; zgolj oslinjen del telesa ali poškropljen s krvjo stekle živali pa bi moral z nožem prerezati, nato pa izžgati z razbeljenim železom. Pri vseh navedenih primerih naj bi ukrepal ta- koj, saj »kdor bo strahopeten in počasen ozi- roma se bo bal bolečin ... si naj sam pripiše, če bo od te grozne in zastrašujoče bolezni zbolel in umrl«.*' Koliko je ta odredba pripomogla k zatrtju stekline leta 1781 in koliko ljudi je ta bole- zen prizadela oziroma si je pomagalo z nave- denimi nasveti (in potem preživelo), ni zna- no. Vsekakor so dve leti kasneje to odredbo brali in razglašali bobnarji po Ljubljani in drugih mestih in trgih njenega okrožja, sku- paj z okrožnico, izdano v Ljubljani 25. julija 1783. Ta je naznanjala, da je izbruhnila stek- lina ter da je nekaj ljudi zaradi tega že umrlo. Visoke kazni, ki jih je predvidevala okrožni- ca za lastnike psov, ki ne bi naznanili bolezni psa na pristojni urad, so pričale, da je vladal velik strah. Lastnik takega psa bi moral pla- čati 12 dukatov kazni (dukat = približno 3,5 grama čistega zlata) v glavnem mestu (Ljub- ljani), v manjših mestih (Kranju, Skofji Loki, Radovljici in Kamniku) 6 dukatov in v trgih 3 dukate. Ta denar pa bi vedno dobil nazna- nilec, potem ko bi se ugotovila resnica. Za podložnike na deželi je bila predvidena ka- zen od tri do osem dni prisilnega dela v okovih. Za vse druge pse brez ovratnice, ki so se potepali po deželi in v mestnih ulicah, pa je imel konjederec pooblastilo, da jih »ta- koj ujame in na mestu pobije«.''^ 26. septem- bra se je okrožnica ponovila in kazni so bile še ostrejše. V Ljubljani je bila kazen poviša- na na 24 dukatov, v drugih mestih in trgih je višina ostala ista, v vaseh oziroma na de- želi naj bi sedaj plačali kazen v višini 6 du- katov; vse, ki kazni ne bi denarno zmogli, pa bi doletelo osemdnevno prisilno delo v okovih.'3 Ta opozorila in izredno visoke kaz- ni ter v bistvu zelo vabljiva denarna na- grada za tistega, ki bi naznanil lastnika stek- lega psa, so morda povzročili vsesplošni pre- gon potepuških psov in psov, ki niso imeli gospodarja. Lastniki so odstranili stekle pse sami, če pa so bili naznanjeni, da imajo bol- nega psa, je le malo verjetno, da so glede na višino kazni priznali steklega psa za svojega. Prebivalstvo pa je očitno postalo previdnej- še. Okrožnica, izdana naslednje poletje (1784), je sicer ponovno opozarjala na okuženost psov,''' vendar pa ni v vsem letu nihče umrl zaradi stekline.''' Kljub previdnosti in večjemu ali manjše- mu spoštovanju ukrepov se je potikalo po deželi tudi v letu 1785 še vedno precejšnje število steklih psov.'^ Presplošna odredba iz leta 1781, da je treba ubiti odvečne pse, ozi- roma okrožnica iz leta 1783, da lahko konje- derec ubije psa, ki nima ovratnice, sta le malo prispevali k zmanjšanju oziroma kon- troli števila psov, ki »se potikajo celo po cerkvah«." Zato je mestni magistrat v Ljub- ljani junija 1785 izdelal predlog odredbe, »ka- ko bi dosegli zmanjšanje števila psov v me- stih«. Okrožni urad je ta predlog sprejel in odredba je začela veljati še v istem mesecu ali v začetku naslednjega za celotno ljubljan- sko okrožje.'^ Predpisano je bilo, da se uvede davek na vse pse, razen za tiste, ki jih imajo 180 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 ljudje iz »nujnosti in koristnosti«.Njihovi lastniki so morali oblastnemu uradu pisno sporočiti, zakaj in koliko psov želijo imeti. Po presoji tega urada je bilo izdano dovolje- nje ali pa je bila prošnja za oprostitev dav- ka zavrnjena. Vsi drugi, ki so imeli pse zgolj za zabavo, so morali plačati ne glede na pasmo in premoženjsko stanje lastnika 3 goldinarje davka, ki se je podvojil za drugega psa, po- trojil za tretjega ... Davek je bil namerno precej visok, »saj se zdi, da manjša taksa ne odvrača zadostno in ne ustreza namenu«. (V ilustracijo povejmo, da je vrednost enega goldinarja ustrezala vrednosti 11,69 grama čistega srebra. Za tri goldinarje, kot je zna- šal davek na psa, se je lahko leto prej (1784) kupilo 20 kg in 16 dkg govedine^" ali pa v letu 1785 za isto denarno vrednost približno 52 litrov in 68 centilitrov pšenice.^i) Vsi psi so morali imeti ovratnico in na njej na vid- nem mestu žig — pasjo znamko. Pse, ki te pasje znamke ne bi imeli, je lahko konjede- rec ubil. Po izteku leta so morali lastniki psov ponovno plačati davek ali pa pisno sporočiti, da psa nimajo več in vrniti ovratnico. Po tej odredbi pa ni bilo dovoljeno imeti v mestih »vse večje vrste psov, ki so zaradi svoje moči in naravnega stanja nagnjeni, da de- lajo škodo — tako imenovani lovski psi, doge itd.«. Tu je verjetno mišljena tista vrsta psov, ki jih danes uvrščamo v skupino dog — vsi veliki, težki psi z močnimi kostmi, močno razvitim zgornjim delom lobanje, močnim čelnim nastavkom in očitno debelim, topim in bolj ali manj kratkim gobcem.^^ Kljub okrožnicam, izdanim 13., 14., 15., 30. julija, 3., 5., 6. avgusta 1785 ter 17., 20. in 24. junija 1786,23 so razglašale, da se potika po vsem ljubljanskem okrožju še veliko psov, ter da bodo psi ne glede na lastnika (če ga imajo) in ne glede na pasmo pokončani, lastnik pa, če ga bodo ugotovili, bo kaznovan s tremi goldinarji, lahko sklepamo, da se je v določe- ni meri uveljavila v mestih uvedba davka na pse, pasja ovratnica in znamka. V okrožnicah se namreč govori, da so pse, ki se potikajo po mestih, največkrat s seboj pripeljali pode- želani. »Nizka« kazen v višini uvedenega dav- ka, ki je čakala lastnika psa brez oznak in to, da se v okrožnicah niso več omenjali stekli psi, pa pomeni, da je nevarnost te bolezni takrat prenehala. Ce smo na začetku zapisali, da se človek zaščiti danes pred steklino s cepljenjem, velja to tudi za psa. Z vsakoletnim obveznim cep- ljenjem in plačanjem določene pristojbine dobi pes znamko. Pred dvesto leti cepiva niso poznali in uvedba davka, pasje ovrat- nice in pasje znamke psa sicer pred steklino niso zaščitile, vendar je v danem trenutku imelo enak pomen, kot danes: nadzor nad psi in nadzor nad njihovim zdravjem. OPOMBE 1. Lovec pri preprečevanju in zatiranju stekli- ne — izdala Zveza lovskih družin Gorenjske, Kranj — Kranj 1981, str. 5, 7. — 2. Besnilo (bes- neča, bes, hidrofobija, lisa, rabies) — izdal Grad- ski sekretariat za inšpekcijske poslove — Vete- rinarski inšpektorat Beograd — Beograd 1977, str. 12. — 3. J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 74. — 4. Gospodarska fn družbena zgodovina Slovencev (zgodovina ag- rarnih panog) I., Ljubljana 1970 str. 370; J. Batis, Začetek organizirane veterinarske službe v Slo- veniji, Zbornik biotehniške fakultete univerze v Ljubljani, Veterinarstvo 14 (1977) supl. 4, str. 153 —160; M. Dolenc, Začetki veterinarskega šolstva na Slovenskem, Zbornik za zgodovino naravo- slovja in tehnike 7 (Slovenska matica), Ljublja- na 1983, str. 113—136. — 5. Zgodovinski arhiv Ljubljana (naprej citirano ZAL), LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1004. — 6. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1004'. — 7. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1004'. — S. ZAL, UU, Reg. I, fase. 45, str. 1005'. — 9. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1007'. — 10. Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljan- sko mero. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1954, str. 52. — 11. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1007—1008'. — 12. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1010. — 13. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1011—1012. — 14. 8. julij 1784, ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1015. — 15. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1022'. — 16. Okrožnice so bile izdane 13. in 27. aprila ter 3. junija 1785, ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1019. — 17. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1023. — 18. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1021 — 1022, natančnega datuma ne moremo do- ločiti, ker je ohranjen le osnutek te odredbe. V tem osnutku je zapisano, da je nastal po ukazu iz začetka junija. Po okrožnicah od 13. julija naprej vidimo, da je bila ta odredba sprejeta v mesecu juniju ali v začetku julija. — 19. O uvedbi tga davka je kratko notico objavil I. Vr- hovec v Izvestjih muzejskega društva za Kranj- sko 3/1893, zvezek 5, str. 208, vendar večinoma popolnoma netočno. Vsebina notice je naslednja: »Pasji davek. V Ljubljani so prvikrat uvedli pas- ji davek leta 1785. Pobirali so ga po 3 gld. od psa, toda toliko le od navadnih in koristnih psov. Od psov pa, ki so jih imeli ljudje le za zabavo, se je plačevalo po 6 do 9 gld. Veliko psov pa Ljub- ljančani celo niso smeli imeti. (Arhiv ljub. me- sta, fase. 131—133).« — 20. V. Valenčič, Ljubljan- ska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. sto- letja (publikacije Zgodovinskega arhiva Ljublja- na), Ljubljana 1977, str. 125. — 21. V. Valenčič, kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 181 Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žit- ne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, Razprave X/4, SAZU, razred za zgodovin- ske in družbene vede, Ljubljana 1977, str. 397 oziroma 157 — računano po ceni iz aprila 1785. — 22. M. Zidar, O psih (peta dopolnjena izdaja), Ljubljana 1983, str. 276. — 23. ZAL, LJU, Reg. I, fase. 45, str. 1023—1027.