PoStnina v gotovini platana.
Letnik XXXI.
Številka 6.
Izhaja poljubno, najmanj Pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p ?? inozemstvo 3 Din. J „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en ddtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE :=== v Ljubljani. - ■......
GASILEC
Cene enkratnim oglasom.
111 n n 1111 iT.'ivr.vi'iTri'i mmiuimmiiiiiii
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din,
V4 strani 80 Din,
‘/s strani 40 Din, t/16 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1927.
Vesti starešinstva.
1.
Odborova seja.
v Odbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana ima v četrtek, dne 29. decembra 1927 ob Veli. uri dlopoUdne v Ljubljani, v »Mestnem domu« svojo sejo.
Dnevni red:
1. Izvršitev sklepov skupščine.
2. Razpis podpor iz podpornega sklada.
3. Določitev kraja in dneva prihodnji skupščini.
4. Razdelitev podpor iz 2% gasilskega sklada.
5. Rešitev došlih vlog.
6. Raznoterosti.
2.
Odlikovanje gasilcev.
Gasilska odlikovanja, o katerih smlo pdročali v »Gajiču« z dne 7 novembra 1927, štev. 5, so došla obema v^likima županoma. Velika župana sta poslala odlik-ova-nja Pristojnim sreskim poglavarjem, da jih na slovesen način izroče odlikovancem proti podpisu reverza in plavut takse. Vsa gasilna društva, kojih člani so odlikovani, Pozivamo, da pouče odlikovance o pomenu Najvišjega odlikovanja, za katlero se je zavzela zveza, in da prepreko morebitno odklonitev odlikovanja ali odklonitev podpisane takse. Ce bi se našel gasilec, da takse iz kakršnegakoli razloga sam res ne more plačati, naj jo plača društvo, kar društva giotovo ne bo uničilo.
3.
Članarina za leto 1927./1928.
?v. Članarina za vsakega rednega člana po sklepu skupine JGZ za poslovno leto 1927./1928., t. j. od 1. junija 27 do 31. maja 1928, znaša po 2 Din.
.. Članarino plača vsako* društvO iz svoje društvene *aKajne za vse svoje redne člane naravnost JGZ in ta azdeli vplačano članarino tako*, da pripade polovica iste tr m. dve tretjini druge polovice posamezni župi in ena j etJina druge polovice JVS. Članarina mora biti po členu •’ točka 2. zveznih pravil vplačana najkasneje do 1. dc-v mbra vsakega leta. Zategadelj smo med letom rzposlali župnim vodstvom potrebno število čekovnih po-daznic, da jih razdele med svoja društva in jih opozore, Pravočasno vplačajo članarino.
tek Pruatva’ ki do danes še niso odposlala članarine za doi pos'ovno lefo 1927./1928. opozarjamo, da jo nenm-2v(e Odpošljejo, ker bi se jih sicer po členu 7., točka 3.
Znili pravil ne moglo upoštevati pri razdelitvi podpor. 27 „Koncem novembra je na članarini zaostankov še v 700 n- 67 društev. Za tiskovine dolguje 21 društev nad °Poir •' ^mes dokaj takih naročnikov, ki na ponlovne p0>,ni.ile sploh ne odgovore. Da ne bomo zapravljali
n,"> ie dolžnost vsakega, poravnati terjatev ter točno
dopisovanje, brez kateriega si ne moremo misliti- poslovanja sploh. Zamudniki, zdramite se! Medsebojna korespondenca bodi vljudna, stvarna in dostojna!
‘4.
Podpore iz 2% sklada.
Oba velika župana za ljubljansko in mariborsko oblast med letom nabrani 2% gasilski sklad, kakor vsako leto, tudi to pot razdelita začetkom prihodnjega leta. Tega sklada se je nabralo toliko, da odpade na vsako gasilno društvo približno 400 Din v ljubljanski in 600 Din v mariborski oblasti, primerfen znesek pa tudi župnim vodstvom in JGZ.
Pozvali smo vsa župna vodstva, da nam stavijo predloge za svoja društva, upoštevajoč razpoložljiva sredstva in pa potrebe svojih društev.
Vsa župna vodstva znova vabimo, da nam pravočasno vpošljejo svoje predloge in pa manjkajoče popis-nice svojih društev, ker bi se zakasnelih vlog nikakbr ne moglo več upoštevati in jih naknadno predlagati velikima županoma v rešitev, potem ko bi JGZ že vložila svoj skupni predlog glede razdelitve podpor.
5.
Gasilske potrebščine^
Gasiino društvo v Slov. Bistrici prodaja nov, lep brek, posebno pripravten za gasilna društva. Brek je izdelan za 8—10 oseb. Cena ugodna. Več pove prodajalec.
V Zgornji Šiški štev. 125 pri Mihi Kavčiču je naprodaj skoraj popolnoma nova dvokolna brizgalnica. Več p/ove prodajalec.
Poročilo tehničnega odseka
na skupščini JGZ dne 17. julija 1927.
1. Delovanje posameznih gasilnih društev in posameznih gasilskih žup, ki so združene v JGZ, je bilo v preteklem letu v splošnem zadovoljivo, vendar pa se je semtertja opazilo, da nekateri gasilski dostojanstveniki in voditelji gasilskih čet še danes ne znajo predpisanih povelj, kar na zunaj, zlasti na' tiste, ki poznajo povelja, napravlja mučen vtis.
Dogaja se tudi, da pri gasilskih vajah in drugih gasilskih nastopih slišimo zna m e n j a (signale), ki' niso predpisani in jih bo večini nikdo ne pozna.
Ce bi ne imeli svoje »Gasilske knjižnice«, ki vsebuje zadosti gradiva za potrebni pouk, bi se temu nte' čudili, tako pa bi, se bil doslej že vsak načelnik, odnosno vsak dostojanstvenik lahko privadil ehotnemu in predpisanemu poveljevanju, vsak trobentač pa predpisanim signalom.
2. Kar se tiče enotnosti kroja smo veliko dosegli, vendar pa se pojavljajo- pri gasilskih nastopih še vedno gasilci, ki nimajo predpisanega kroja, predpisane čepice in predpisane oprave; pojavljajo sc tudi, sicer redkokje, še vtedno meči, in sablje in pa rdeči žimnati
čopi na trobentaških čeladah. Po ošinili letih (organizacije bi pač že lahko izginila vsaka razlika od predpisanega kroja in predpisane oprave.
3. Pri nakupu gasilske oprave, zlasti pri nakupu brizgalnic in cevi gasilna društva rada gredo na lim sladkim besedam različnih agentov ali drugih koristolovcev, potem pa, ko so obsedela, kličejo zvezo na pomoč. Poznamo slučaj, da je društvo kupilo na zunaj sicer lepo brizgalnico, ki pa ni za rabo, nima toliko pritiska, da bi vrgla vodo do prvega nadstropja. Pri ceveh je ista. Poznamo zopet društvo, ki je kupilo nove cevi in cevi niso vzdržale pritiska navadne ročne brizgalnice, lilo je iz njih, kakor iz cedila.
4. Pri nekaterih gasilnih društvih so šle vedno v rabi spojke različnih velikosti, akoravno je za gasilna društva združena v JGZ predpisana Metzova spojka št. 6.
5. M im'o ho d e (defilč) nekatera gasilna društva napak tolmačijo in izvajajo; izvajajo jih pred civilnimi dostojanstveniki, pred kumicami, pred odlikovanci, pred prapori itd. Vežbovnik, 1. zvezek, stran 100, glede mimohodov izrecno pravi: »Mimohode prirejamo le najvišjim prisotnim gasilskim dostojanstvenikom in kvečjemu obenem tudi visokim civilnim ali vojaškim dostojanstvenikom,, ki so kot gostjg povabljeni k prireditvi,« t. j. mimohodu. Izjemo delamo le pri kralju ali kraljevem zastopniku, ki je prisoten pri prireditvi. Defilujočim gasilskim četam odzdravlja le najvišji gasilski dostojanstvenik, ne pa tudi njegovo spremstvo. Najvišje dostojanstvo imajo člani zveznega starešinstva, če teh ni, člani župnega starešinstva, in če tudi teh ni, društveni dostojanstveniki — v vseh skupinah pa po vrsti od zgoraj dol.
6. Različni agentje po mestih in po deželi izkazujejo različne mokre in suhe ročne g a s i 1 n i k te, ki so po večini dvomljive vrednosti, na to pa od gasilnih društev zahtevajo izpričeval o prvovrstnosti in nepogrešljivosti aparata. Ker taka izpričevala marsikaterega zapeljejo v zmoto’ in škodo, je neobhodno potrebno, da izpričeval ne izdajajo društva in župe, temveč le zveza po svojem tehničnem odseku.
Tehnični odsek zategadelj današnji skupščini p ir e d 1 a g a:
a) Do prihodnje skupščine naj se v Ljubljano skliče enodnevni tečaj za župne načelniki, odnosno župne vaditelje. Vsaka župa pa je dolžna poslati na ta tečaj enega ali kvečjemu dva župna dostojanstvenika.
Tehnični odsek JGZ pa vsem župam nujno priporoča, da priredijo letno vsaj eno skupno župno vajo. Če pa so župe velike in preobsežne, naj se razdelijo v skupine in naj se vrše vaje po skupinah, vsaj pa ena v letu. Pri teh vajah naj se po možnosti vrši tudi redovna vaja, ako pa ni časa za redovno vajo, naj se priredi posebna redovna vaja.
b) Z a t r o b e n t a čie naj se priredi v župi za vsako leto najmanj enodnevni tečaj. Nepotrebno trobentanje po cestah, posebno pa po vlakih, naj župna načelstva in načelniki gasilnih društev odločno prepovedujejo. Kadar pa se trobi, naj se trobi vedno le gasilska koračnica, ki je predpisana z vežbovnikom.
c) Župnim načelnikom se naroča, da povsod in pri vsaki priliki polagajo posebno pozornost na enotnost k r oj a, ker je gasilstvu oblastno dovoljeno nositi le tak kroj, ki je izdelan po predpisih JGZ.
č) Društva, ki si nabavijo novo brizgalnico (ročno, motorno ali avtomobilno) ali cevi in spojke, naj poizvedo za strokovno mnenje zveze. V kupne pogodbe je vselej sprejeti pogoj, da mora biti. brizgalnica pri prevzemi v tovarni ali pa kjersibodi po strokovnjakih preizkušena. Isto velja za cevi in spojke.
d) Tehnični odsek priporoča vsem župam in društvom, z ozirom na visoke nabavne cene gasilskih cevi, naj pazijo na c e v i in naj jih ne kvarijo po nepotrebnem, da imajo pri požarih na uporabo rabljiv in dober cevni materijah Za mokre vaje naj se uporabljajo vedno lie naj-
slabejše cevi, ki naj bodo vedno ločene od dobrih cevi. Po vsakem1 požaru in po vsaki vaji se morajo cevi temeljito izprati,. Ne zadostuje, da se cev pomoči v vodo, treba jo je z zato primiernimi krtačami dobro očistiti blata, peska in druge nesnage. Cevi se nikdar ne smejo naviti na vijak ali v zvitek, dokler niso popolnoma suhe.
Pri prihodnjem vaditeljskem tečaju se bode pokazal enostaven, pa dober način krpanja cevi z nitkami.
e) Župe in društva naj gledajo na to, da se povsod spojke nadomeste z Mletzovimi spojkami št. 6, kjer pa to sedaj iz kakršnegakoli razloga še ni mogoče, naj se nabavijo vsaj prehodniki na Mctzovo spojko.
f) M i m10’ h o d e je omejiti in prirejati edino le prisotnim najvišjim gasilskim dostojanstvenikom.
g) Izpričevala o (ročnih gasilnikih in o drugi gasilni pripravi sme izdajati le zveza po svojem tehničnem odseku. Vsa druga izpričevala so za organizirano gasilstvo n'e'veljavna.
*
Predlogi so bili soglasno sprejeti in jih je smatrati za navodilo v zmislu člena 3., odstavek 2., lit. h, zveznih pravil.
Razvoj gasilstva.
(Fran Barič.)
(Nadaljevanje.)
Vse te brizgalnice so imele sicer sukalne iztočne cevi, nobena pa ni imela vetrnika ali konopnih sesalnih in iztočnih cevi.
Neprecenljive vrednosti za gašenje je izumitev omenjenega Jana Heydena#Ta je namreč 1. 1672. izumil gasilske cevi in vetrnik. S tem je bila brizgalnica skoraj popolna, le sesalne priprave še niso poznali, toda brizgalnica je bila porabna za gašenje požarov. Heyden je torej že pred 250 leti spoznal, da gibljive ali sukalne iztočne cevi za uspešno gašenje niso porabne in da jih cevi iz jadrovine ali usnja daleč prekašajo. Z upeljavo cevi iz jadrovine, usnja in pozneje iz konoplje je sukalna iztočna cev, ki je bila iz brona, medi ali železa, izgubila svojo veljavo, vendar pa se je ohranila v nekaterih krajih še celih 200 let. Še dandanes najdemo tu ali tam brizgalnice s sukalno iztočno cevjo, a te niso več za rabo, temveč so le starinske vrednosti.
Heyden je spočetka rabil cevi, iz jadrovine, kasneje so prišle v rabo šivane ali pa zakovane usnjene cevi, toda zakovane cevi so kmalu izpodrinile šivane cevi. Kdo je izumil konopne cevi, brez šiva, ni znano, pač pa vtemo, da so bile v rabi že 1. 1720. Prve konopne cevi so bile sicer dokaj površen izdelek, toda radi svoje nizke cene, svoje lahkosti in priročnosti, kakor tudi radi lahkega vzdržavanja so v kratkem izpodrinile usnjate cevi. L. 1847. je izumil Hanoverčan Beuringer z gumijem preparirane konopne cevi, ki pa so sc do danes znatno izboljšale.
Sesalo in sesalne cevi so eden izmed največjih napredkov brizgalnice in tudi to je dosegel Holandec Jan Heyden. Heyden je pričvrstil na sesalno grlo brizgalnice dev, katero je potegnil do vode. Na koncu cevi je bila pritrjena lijasta vreča i,z močnega platna in v to vrečo ali ta lij je bilo treba vlivati vodo. Seveda sta bila lij in cev naložena na kozo, da je bila cev nagnjena proti briz-galnici,. To pripravo pa je bilo mogoče rabiti le na ravnem svetu ali pa navzdol, navzgor pa je ni bilo mogoče uporabljati, tu je bilo vodo treba donašati ali pa1 dodajati z drugo brizgalnico.
Izumivši sesalnie in iztočne cevi je Heyden trdil z vso resnostjo, da se ni treba več bati požarov, .da so vse dotlejšnje priprave kot lestve, kljuke, konopci itd. postale nepotrebne.
Od Heydena do sredie devetnajstega stoletja ni bilo bistvenih izpremen, tu pa opažamo velik napredek: izboljšanje brizgalnic, trpežnejšo in lepšo izdelavo in pa začetek gasilnih društev. Z drugo polovico 19. stoletja se pričenja pravzaprav moderna doba gašenja in gasilstva.
Moderna doba.
Velikanski požari, ki so se pojavljali do srede devetnajstega stoletja in čestokrat uničevali cela mesta, so drastično pokazali, da se premalo skrbi za varnost pred °gnjem. To je dalo povod, da so' se jela ustanavljati or* Kanizirana gasilna društva in pa poklicno gasilstvo.
Prvo prostovoljno gasilno društvo se je ustanovilo 1-.J851. v Reichstadtu na Češkem, če izvzamemo tovarniško gasilstvo v Schwazu na Tirolskem (1831).
Spočetka so temu zgledu sliedila polagoma druga tnesta in vedno hitreje je rastlo število gasilnih društev. Dandanes imamo že skoraj v vsaki večji vasi prosto-yoljno gasilstvo, v tovarnah in po rudnikih dolžnostno jn po večjih mestih poklicno gasilstvo. Sama Slovenija J‘h ima 600 z nad 20.000 organiziranimi gasilci.
Ob začetku prostovoljnih gasilnih društev je bilo gasilno orodje povsod pomanjkljivo in klavrno. Po mestih in vaseh so na različnih krajih visele težke gasilske lestve s podpiralnimi drogovi, večji in manjši požarni niački ali kavlji, pri vodnjaikih pa je bila postavljena večja Posoda, odkoder so s posodo nosili vodo v brizgalnice.
Tte so bile težke in stare škatle, po večini še vedno s sukalno iztočno cevjo. Te cevi so se okoli 1. 1870. jele odpravljati, vendar pa so se v nekaterih krajih ohranile do današnjega dne.
Z ustanavljanjem gasilnih društev so se pričele boljšati gasilske priprave, kajti v gasilske vrste so vstopali tudi razumnejši ljudje, ponosni, da so mogli uveljaviti svoje sposobnosti in spretnosti. Delali so na to, da so se Poenostavile brizgalnice, lestve in drugo orodje, češ, le z dobrim orodjem je mogoče uspešno delovati.
Predvsem se je veliko gledalo na to, da se izenostavi r°čna brizgalnica. Težke brizgalnice so nadomestili z ‘ažjimi in pripravnejšimi, toda navzlic temu se je pokazalo pri večjih požarih, zlasti po mestih, da je za uspešno delo treba veliko ljudi. Od brizgalnic so se zahtevali vedno večji in večji učinki, teh pa s človeškimi močmi ni bilo mogočle doseči, zato so jeli izrablja/i parno moč.
Parne brizgalnice so Angleži izumili že 1. 1829., v Avstriji so prišle do veljave 1. 1867., v Nemčiji pa 1. 1876.
Parne brizgalnice so vrgle na minuto po 1500 do 4000 1 vode in ta množina se je lahko razdelila na več cevi, tako da je parna brizgalnica lahko delovala hkrati na 4 in tudi na 6 cevi. Manjše brizgalnice so imele po eden aü dva valja, večje pa po dva ali tri.
Parne brizgalnice so potemtakem potrebovale ve-*'ke množine vode in so bile zategadelj za uspešno upo-rabo le tam, kjer jte- bilo dovolj tekočine na razpolago, Jj; Pr. pri irekah in potokih ali pa tudi pri dobrih vodovo-djh. Toda parne brizgalnice se niso mogle tako udomačiti, kakor se je prvotno upalo, to pa zato, ker so bile drage in ker podeželske občinte1 in prostovoljna gasilna društva niso imela zadosti denarja.
Parne brizgalnice pa so sčasoma pokazale velik ne-V°statek, zlasti pri kurjavi, kajti pri najboljšem primeru Je trajalo 20 do 25 minut, prteden so dobile toliko pare, da so' mogle pognati brizgalnico.
.. l'o je dalo povod, da so gasilski tehniki jeli premiš-Jati, kako bi se mogel odpraviti ta nedostatek, in izumili So Pripravo z ogljikovo kislino. Pritisk ogljikove kisline je a?loval takoj in vsaj deloma dotlej, da je dobila brizgalka dovelj pare. Ali vsi ti poskusi se niso obnesli bogsi-Kavedi kako. Sila ogljikove kisline je bila omejena na Kojjčino. pripeljane vode (500 do 800 1) in na množino °gljikove kisline, ki je delovala kvečjemu pet, šest minut.
Nekatere tovarne, kakor Knaust na Dunaju in Magnus v Ulmu so moč ogljikove kisline rabile ne le za °r'zgalnice, temveč tudi za mehanične raztezalne lestve.
Dunajsko gasilstvo je I. 1901. naročilo v Knaustovi °Varni gasilno orodje s plinsko brizgalnico spojeno z Jichanično sukalno lestvo. Orodje ni bilo napačno in sht-lo je leta in leta poveljno svojemu namenu.
. Pa tudi na drug način so porabljali plinske brizgalke, in sicer kombinirane z ročno brizgalnico, pa tudi s Parno brizgalnico, če je imela manjši iztočni gobčnik. kombinirano brizgalnico je bilo mogoče rabiti na štiri na-
čine, in sicer 1. kot brizgalnico z ogljikovo kislino neposredno iz kotla brizgalnice; 2. s spojitvijo hidranta s kotlom: in s pomnožitvijo pritiska- z ogljikovo kislino; 3. s spojitvijo hidranta s kotlom in s pomnožitvijo pritiska z ročno gonjo brizgalnice; 4. s spojitvijo hidranta s kotlom z zadostnim pritiskom in brez kakršnekoli pomnožitve.
Vedno večja in večja uporaba elektrike je dala povod napravi motorne brizgalnice z električnim pogonom. Električne motorne brizgalnice so imele po 6—12 HP, so metale po 300 do 800 1 vodle na minuto in curek vode je dosegal, kakršen je pač bil iztočni gobčnik, 28 do 45 m višine. Električni tok so dajale akumulatorske baterije, katere je bilo treba voziti s seboj, ali pa kabel, katerega je bilo, kakor cevi, voziti s seboj in spojiti z mtestnim električnim omrežjem, kakor spajamo cevi s hidrantom. L. 1903. so v Nemčiji, še prej pa v Ameriki, izumili avto-mobilno parno brizgalnico, ki je s svojo paro prevažala brizgalnico iz kraja v kraj in dosegala po 25 kilometrov na uro, na gorišču pa je gonila brizgalnico.
Vse te gasilnicie so ponekod še danes v rabi, vobče pa so se parne kakor tudi električne brizgalnice umaknile bencinskim motornim brizgalnicam, ki so sedaj najmodernejša gasila.
Prvo bencinsko motorno brizgalnico v bivši Avstriji je izumila tovarna Rosenbauerjeva v Linzu 1. 1909., ki je še danies pri železniškem gasilstvu v Linzu v rabi in je tekla že na stotine in stotine ur v največjo zadovoljnost. Med takratnimi in današnjimi bencinskimi motornimi brizgalnicami pa je velika razlika. Prvotna bencinska motorna brizgalnica, ki je dajala pri 8 atmosferah 600 1 vode, }e tehtala 3000 kilogramov, današnja pa, ki daje pri istem pritisku isto množino vode, tehta le 800 kg. Razvoj bencinskih motornih brizgalnic je danes na vrhuncu. Za vsak kraj, naj bo lahko ali težko dostopen, bodisi v hribih ali v dolini, moreš dobiti kraju in razmeram primerno bencinsko brizgalnico.
Pri vseh najmodernejših brizgalnicah se največja važnost polaga na to, da so čim lažje, da imajo velik uči-niek, da so zanesljive in priročne.
Vse bencinske motorne brizgalnice imajo za gonilni stroj avtomobilne motorje posebne vrste, ki so glede vztrajnosti ponovno preizkušeni in popolnoma zanesljivi.
Črpalke so iz fosfornega brc/na in jim ne škoduje niti morska voda, niti voda z različnimi kislinami. Med batnimi in odsrednimi ali centrifugalnimi motornimi brizgalnicami se še vedno bije boj, toda zmaga se obrača na odsredno (sredobežno) brizgalnico.
Bencinske motorne brizgalnice so izdelane za različne kraje in se torej po velikosti in teži kakor tudi po moči in učinku dokaj razlikujejo. Dvokolne in četvero-kolne motorne brizgalnice1 dajo po 300 do 1000 1 vode v minuti pri pritisku 5 do 10 atmosfer ter imajo po 7 do 32 HP (konjskih sil) in 32 do 55 m visok curek.
Vse te brizgalnice so ali za prenašanje na rokah, za samotežno vožnjo, za priklopo na voz oziroma avtomobil, ali pa je četverkolna motorna brizgalnica zase.
Avtomotorke ali avtomobilnice dajo po 600 do 1500 1 vode v minuti pri pritisku od 6 do 15 atmosfer ter imajo po 22 do 55 HP in 42 do 60 m visok curek pri eni cevi, pri več ceveh seveda razmeroma marij.
Pri teh b'rizgalnicaii .stroj, ki goni avtomobil po cesti, poganja tudi brizgalnico na gorišču. Motor in brizgalnica tvorita nekak skupek ali agregat, kakor se tehnično imenuje.
Najbolj razširjene in tudi že deloma udomačene so:
a) M a 1 a motorna b ir i z g a 1 n i c a. To je nosni agregat in se rabi zlasti v hribovitih krajih. Agregat lahko nalagamo na vsako četverokolno ročno brizgalnico, na sani, na potni avtomobil itd.
Kot dvokolna brizgalnica je zlasti prikladna za gasilna društva v majhnih krajih, za večja posestva in za tovarne.
b) Motor n o kolesna brizgalnica. Brizgalnica je motorno kolo s priklopo; na priklopo je naložena mala motorna brizgalnica. Vse skupaj tvori malo
avtomobilno brizgalnico, ki more vzeti s seboj 3 gasilce in 100 m cevi.
c)	L a h k a motorna brizgalnica. Ta se kot ■prenosni agregat naklada na tovorni avtomobil, na voz, na sani ali na čoln. Kot dvokolna brizgalnica je na lesenih kolesih za samotežno prevažanje, z gumastim platiščem in krogličnim tekom se pa rabi kot priklopa na avtomobil.
Četverokolna motorna brizgalnica s šestimi sedeži in s snemalnim agregatom je vzorno gasilno orodje za gorska gasilna društva. Na gorišču se raz voz odloženi agregat lahko nese do vode.
č) Dvokolna motorna brizgalnica za samotežno vožnjo. Ta motorna brizgalnica je primerna zlasti za tovarniško gasilstvo in pa za gasilna društva, ki nimajo preobširnega področja. Ako dodamo brizgalnici še sprednji voz z šestimi sedeži, imamo če-tverokolno brizgalnico za konjsko vprego. Tudi brizgalnici sami, brez sprednjega voza, moremo dodati ojnice za entega konja, ali pa oje za dvojno vprego.
j>0i; f
Dvokolna priklopno motorna brizgalnica.
d) Dvokolna priklopna motorna brizgalnica. Te brizgalnice radi svoje vsestranske uporabe vzbujajo posebno pozornost. Brizgalnice imajo kroglični tek, gumasto platišče ali pa pneumatike ter so od vseh strani opažene s pločevino in zavarovane proti prahu in blatu. Opaž Je lično izdelan. Brizgalnica je lahka, da jo moreta dva gasilca v ravnini peljati v teku, in do-vedljiva na vsak tudi težko dostopen kraj. Brizgalnica se imare priklopiti na poseben sprednji voz, ali pa tudi na vsak orodni voz, lahko pa se pripne tudi na katerikoli tovorni ali pa orodni avtomobil, ker je izdelana za avtomobilsko hitrost. Združitev orodnega avtomobila s priklopno motorno brizgalnico ima to prednost, da se na gorišče lahko vozi z vso brzino avtomobila, na gorišču pa brizgalnica raztakne od avtomobila in lahko postavi na vsak tudi težjle pristopen kraj.
e) Četverokolna motorna brizgalnica za ko n j s k o v p r ego. Za podeželska gasilna društva, kjer je zadostno skrbljeno za konjsko vprego, je ta brizgalnica najprikladnejša. Četverokolna motorna brizgalnica ima prostora za 6 do 8 mož in pa za zadostno dolžino cevi. Nekatere teh brizgalnic imajo prostor tudi za lažjo raztezalno lestvo, vzad pa se lahko priklopi navijak s cevmi.
f) A v t o m o t o r k a ali avtom obilna brizgalnica. Prvotne avtomotorke so bile težke, namenjene le mestom in večjim krajem, kjer so ravne in trde ceste in dostop do vode ni otežkočen. V najnovejšem času pa so prišle v rabo tudi lažje avtomotorke, ki so porabile tudi pri podeželskih gasilnih društvih. Avtomotorke so avtomobili, ki imajo na vsaki strani po šest, ven obrnjenih sedežev, spred pa sedež za poveljnika in šoferja. Brizgalnica je montirana na sprednjem ali pa zadnjem koncu avtomobila, v najnovejšem času pa tudi sredi avtomobila. Kateri kraj na avtomobilu je za brizgalnico naj-pripravnejši, o tem še ni odločitve, to nam pokaže bodočnost. Avtomotorke žene na gorišču isti motor, ki premika na cesti avtomobil, opremljene pa so z lestvami, cevmi.
drčami, vrečami, lcvnicami itd., ali pa tudi samo s sesalnimi in iztočnimi cevmi.
Automotorka ali automobilna brizgalnica.
K najmodernejšemu gasilnemu orodju prištevamo tudi avtomobilno raztezalno in sukalno lestvo. Do 20, 25 in tudi 30 metrov dolga mehanična lestva je ustromljena na tovorni avtomobil, ki ima sesedena ali skrajšana in vodoravno na avtomobil naložena šest do osem sedežev pod lestvo. Lestvo dviga, razteguje, suče na vse strani iri skrajšuje motor, ki žene tudi avtomobil na cesti. Lestva je vzorno delo in vrhunec moderne tehnike. En sam gasilec (šofer) privede 30 m dolgo lestvo na gorišče, sam jo dviga in razteza, sam suče po potrebi in sam zopet skrajšuje in polaga na avtomobil, in vse to v par sekundah.
Automobilna raztezalna in sukalna lestva.
Čeprav pa motorne brizgalnice in avtomotorke vedno bolj prodirajo v svet, so pridržale ročne brizgalnice od navadne berglovke pa do četverokolne ročne brizgalnice še vedno svojo častitljivo vrednost. Tudi te vrste brizgalnice iz novejše dobe so izdelane po najmodernejših zakonih v različnih oblikah in različnih velikostih.
Ročne brizgalnice dajo po svoji velikosti 140 do 310 litrov vode v minuti ter dosegajo 28 do 35 m visoke curke. Za pogon brizgalnice je potrebno 6 do 14 mož. Brizgalnice so izdelane na dva valja s premerom 80 do 120 mm.
Cc bi se gasilec Heyden po 254. letih vrnil in si ogledal naše gasilno orodje in gasilske organizacije, bi bolj upravičeno vzkliknil nego 1. 1C72., da se ni treba več bati požarov.
Društvene in župne vesti.
Gasilska župa Kranjska je imela v nedeljo dne 16. oktobra t. 1. ob 14. uri v Kranju, in sicer v spodnjem Savskem predmestju veliko župno vajo. Vaje so se z orodjem ali brez orodja, v večjem ali manjšem številu strogo po s.upoziciji — udeležila vsa v župi združena gasilna*dru-
stva. Gasilska župa Kranjska je s to vajo pokazala javnosti uspehe in napredke svojega dveletnega podrobnega dela in priznati moramo, da je napredek očividen in zadovoljiv v vsakem oziru.
Točna in solidna izvršba!	Najnižje cene!
Edino le po predpisu J. G. Z.
Raznoterosti.
*
»Samopomoč« šteje dne 1. decembra t. 1. 4072 članov. Vpisalo se je 4618, umrlo je 22, izstopilo 524 članov. Od teh je večina takih, ki so bili mnenja, da bo z-enkratno Pristopnino in s petimi posmrtnimi doneski vse opravljeno za dolgo vrsto let, a nekaterim nedostaja potrebnih sredstev. — Mnogo društev že ima poseben sklad za zbiranje posmrtnin, da jih lažje zmorejo, kar se priporoča vsem članom. — Umrljivost je naravnost nizka, le Povprečno po trije slučaji na mesec, kar letno ne doseže niti 1%. — Za 16.—25. posmrtnino je v zaostanku od društev 1171 članov z Din 11.710, okroglo četrtina. Povrnitev poštnih in čekovnih stroškov za dvakrat razposlane položnice ne doseže niti tretjine izdatkov.
Po 1. izkazu v 4. štev. »Gasilca« so umrli tovariši:
13. Čuš Franc (57 1.)., 27. Vil., Dornava . .	Din	4247
14. Hočevar Josip (34 1.), 12. IX., Vel. Lašče .	«	4086
15.	Mulec Jakob (59 1.), 23. IX., Unec	.	,	.	«	4136
16-	Čampa Karel (45 1.). 27. IX., Zamostec	.	.	«	4104
17.	Benedek Jurij (68 1.), 5. X., Laško	...	«	4145
8.	Koritnik Franc (38 1.), 21. X., Krško	.	.	.	«	4136
19. Plemenitaš Martin (57 L), 24. X., Ratan. vas	«	4136
20. Ahačič Ivan, (62 1.), 13. XI. Tržič . . .	«	4094
21. Volovšek Franc (66 1.), 18. XI., Gornji grad	«	4096
22. Bozovičar Franc (22 L), 24. XI., Stara Loka	«	4082
Din 41.262
Prištevši prvih 12 slučajev....................•	«	48.911
torej za 22 posmrtnin je izplačanih .... Din 90.173 Pri nekoliko večjem zanimanju za blagodatno ustanovo bi bilo danes že lahko nad 8000 članov. Torej kvišku s Številom članstva!
Spedjalna tovarna brizgalnic, hidro-forov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih, motornih brizgalnic
Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročni in motorni pogon, po zmernih cenah.
Dvokolne snemalne brizgalnice.
. Smekal
d. z o. j.
Ustanovljena 1820
Praga - Smichov
Slatinany pri Chrudinu
priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodle:
Podpisana četverokolna brizgalnica na vzmetih * enim ali dvema curkoma; močen pritisk vode
Avtomobilna’brizgalnica
Motorna dvokolna brizgalnica z batnim brzo-tekim črpalom za visoki pritisek
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine, kakor: Čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavne in slavnostne obleke, čepice in gasilske znake po najnižjih cenah. Vozove za škropljenje ulic, vozove za cevi in lestve. Telovadno orodje za šole in društva. Občinam in gasilnim društvom olajšani plačilni pogoji.
Postrežba točna. Cene solidne.
Za vse stroje se jamči.
Tovariši gasilci!
Preden se odločite za nakup kateregakoli orodja odnosno oprave, se obrnite na spodnji naslov, kjer dobite popolnoma vse gasilske potrebščine, predpisane po starešinstvu J. G. Z.
Naslednji predmeti so stalno v zalogi: Prima črške in^ avstrijske konopne cevi do zajamčeno najvišjega pritiska, rdeče gumirane cevi, sesalne cevi, normaine in patentne spojke, ročniki, čepice, naramke, piščalke, rogovi, razni odznaki, krpe za cevi, vse poslovne knjige, razglednice, zastavice, diplome i. t. d.
Kupujem in prodajam novo ter rabljeno orodje, brizgalnice itd.
Ako rabite kakršnokoli pojasnilo glede gasilskih potrebščin, se obrnite edino le na naslov
HERMAN ZUPAN
KNJIGOVEZ
LJUBLJANA, GAJEVA ULICA 2
(ZA PALAČO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE)
Ustanovljeno leta 1820
Specijalna tovarna brizgalnic, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic
GASILSKI ZAVODI
preje
R. A. SMEKAL
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova 18
svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje
Dvokolna snemalna motorna brizgalnica
Mehanična sukalna lestva,
Za vse stroje se jamči!
cene solidne
Cene solidne.
Ustanovljeno leta 1820,
ENOTNA
za gasilna dru-	1	Vf JI 1^1/m ljana‘, cena 2 Din
stva združena v	s	pošto	pošt.	več
>Jugoslov. gasil- 13 /» \ / I B A in PRAVILA za ski zvezi Ljub-	¥	1 E-rfirn ^ Jugoslovansko
gasilsko zvezo Ljubljana“ ter za „Gasilske župe“, cena 3 Din f) ^	s	pošto	poštnino	več.	g\	f\
so v zalogi
pri starešinstvu „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“
v Ljubljani.  ----------------—-----
SIEGEL & DRUG
D. Z 0. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
SVITAVY
(Č. S. R.)
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 31.
WIEN
* mm*:
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA
Kongresni Irg št. 7
krznarstvo in največja izdelovalnica v Jugoslaviji.
Vsa gasilna društva si usojain vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbera!	Najnižje	cene	!
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno Z odličnim spoštovanjem
Eligtj Eber.
„SAVA“
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka 2a Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazlenl Generali v Trstu.
Generalno zastopstvo za Slovenijo Ujuoljani, Sv. Petra cesta 2
Posluje v vseh zavarovalnih, strokah.
BS
te.
k
u.
■JUM
Z
VsenTp. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov)"v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce, kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise^in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežiciv Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastre-barskem, Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apatinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi, Parabuču, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima trenotno v delu znana tvrdka
J. Neškudla, UubUma^SjLPeMcesMt^
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
D STANO VL JEN O 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: čepice,
f umbe, piščalke, naramke, znake za bluze in eplce, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste 1.1. d.
Nepremočljive, obliko obdržujoče čepice. Odlikujejo se po trpežnosti, lahkoti in eleganci.
Naramki vseh vrst, lastnega izdelka, fino izdelani In trpežni.
Podjetje je na novo moderno urejeno in povečano.
CENIK ZASTONJ
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovateij čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
ŠTAMPILIJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam VBled razbitja 3tekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Naj-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi j en s kem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
yZAJEMNO ZAVAROVALNICO
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA St. 17, ki Vam nudi najugodneje pogoje.
/2,
M. FROHL1H, celje,
KRAUA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
L
L
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROB£, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“
J
Jpeciialist za gaiilike žepiče
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po najniijl ceni
dobavlja
Martin Orehove,
odlikovan krznar in izdelovateij čepic.
CELJE, Gosposka ul. št 14.
Četverokolna normalna brizgalnica.
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
Avtobrlzgainica.
Tovarna gasilnega orodja
K. ROSENBAUER, Line ob Donavi.
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila
Zagreb, Pejačevicev trg
vhod Rokova ulica 2.
Zastopstvo
Postreiba točna
Gasilstvo zadovoljiti!
Zastopstvo tovaren:
Cevi: sesalne, spiralne ln konopne (znamka E); čelade usnjate, medene, poniklane in črno lakirane; sekirice, pasove, Cepiče, naramke; gasilske znake in gumbe, sve-tiljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpošlje takoj b poSto ali železnico: JAVOR, Zagreb
Linz ob Donavi in
in trgovina z gasilnim orodjem:
Zagreb
Pejačevičev trg vhod Rokova ulica 2.
Četverokolna bencinska brizgalnica,
nn
Uä
fl
L. MIKÜS
LJUBLJANA
(j MESTNI TRG ŠTEV. 15
fl
DEZNIKI
(I
(I
NA MALO.	NA VELIKO.
USTANOVLJENO 1839.
-jy ti- 'H.,	^	k__1 kJL- ^ kJI^VÜT’liJ
Tvrdka
ANT. KRISPER
Ljubljana, Mestni trg št; 21
EH5
o
N
O
GL
Gasilna društva!
Preden kupile, oglejte si posebno močne
^	'	•-  f--
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev NAJBOLJŠE kakovosti po znatno znižanih cenah.
II
WC
7	k—/
a
impregnirane in garantirane po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 441. — Maribor, Vetrinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4.
TELEFON ŠT. 16 USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533.
il
(GRADSKA ŠTEDlONICAf LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 260 milijonov dinarjev ali 1040 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varen;
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuraničev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne," gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno.
Cene primerne, daje tudi na obroke.
t
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
Dvokolna brlzgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min.
Vozna brlzgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema curkoma, močen pritisk vode.
Vozna brentna točna brlzgalnica, jednostavno brizgajoča.
Normalna
spojka.
Dvokolna brlzgalnica, pripravna za gospodarske In tovarniSke zavode.
Snemalna brlzgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih: od 200 - 355 2/min.
Ročnik.
GobČnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolidnejSI garantirani Izpeljavi kakor: normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knaustove spojke, ročnike in gobčnike najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvriitve ter garantiramo za najboljio Postrežba točna.	izdelavo.	Cene	zmerne.
OD!
USTANOVLJENO 1767.
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d.d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	Kovinski	obrat:	LJUBLJANA,	Zvonarska	ulica	5.
_____Telefon	Bt.	142	in	230._ Brzojavi:	STIL.________________Telefon	St___9._
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.
a
a a
Družba strojnih tovarn
UNION na Dnnajn (Wien)
družba z o. z.
Naslov: Union, Wien IX./2, Postamt 71, Postfach 17. POZOR!	POZOR!
Naše motorne, pa če so nosne, dvokolne, četverokolne ali pa avtomo-
bilne brizgalnice, imajo patentirane
samosesalne krožne črpalke.
Nekaj najpopolnejšega, kar pozna današnje gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje. Brez posebne oskrbe, kakor je to pri izdelkih s posebno zračno črpalko.
Naše dvokolne in četverokolne ročne brizgalnice so ravnotako najmodernejše sestave in razširjene so po celem svetu.
Dobavljamo tudi gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo, kakor tudi gasilčevo opremo.
Na zahtevo rade volje postrežemo s ponudbami.
Založil odbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovoren Francb Štrukelj.