Št. 73.                                                    V Gorici, dne 13. septembra  1898.                                      Te&tf XXVIII.
Izlmjtt dvakrat ua teden t Štirih UdiinjHi, in srt»r- vsak torek in petek, izdaja za (Jorieo opoldne, i/daja za deželo pa ob +. uri popoldne, in stano z ..Gospodarskim Listom" in s kako dnino uredniško izrednu prilogo vred po pošti pivjemana ali v Ooru-i na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6-—
pol leta........*   3—
Četrt leta........»,   1*50    ,
Posamične številke stanejo"XI kr.-           if
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulfci stv. «¦ v Gorici v «(ionski Tiskarni* A. GabiSSek vsakdan ml S. ure zjutraj do G. zvečer; ob nodeljah pa od '.). do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» trikrat jncsf>čno in stane vse leto gld. 1;20._*«„...     ^„.
*So(fa» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Se h v.-ar z v Šolski ulici- in Jellersitz \ Nunski ulici; — v Trstu v tobakanii Lav renči d na trgu delia Casenna in Pipan v ulici Ponte dtila Fabbra.
SOČA
(Izdaja za dežello).
Uredništvo in odpravnigtvo
so nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v II.' nadstr.
zadej. ~ Urednik sprojemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacijo in drage reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no
upravniStvo.                   ______
Oglasi in poslanica se raSunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 0 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru.
Naročnino in oglaso je pihati loco Gorica.
„Gorlška TIskarna" A. GalnStck tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še »Slovansko knjižnico*, katora izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vselctno 1 gld. 80 Ju-. — Oglasi v .Slov. knjižnici« so računi jo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
'-»»>> Bog1 in f. Tir od! <K*t-
«Gor. Tiskarna« A. GabriČek (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
Dunaj, 10. septembra. Žalostno vest o I cesaričini smrti je dospela na dvor še-le po 4. uri, kar je razvidno iz tega, da so bili pri pogreba cesaričinega dvornega tajnika Ke-kule dvorni dostojanstveniki še navzoči. Nadvojvoda Ludovik Viktor je bil v razstavi, ko se mu je to naznanilo. Sedel je baš v Sacherjevi restavraciji, ko stopi ob 6. uri k njemu namestnik, grof Kielmansegg, in mu pretresljivo vest pove. Nadvojvoda je obledel in se nemudoma podal v mesto.
Genf, 11. septembra. Po zvršeni katastrofi so takoj poslali po zdravnike in duhovnika, a je bila vsaka pomoč prepozna.
V nedeljo, dne 11. t. m. so v Genfu | cesarico balzamovali ter ob 11. uri po noči odpeljali s '"posebnimT vlakom na Dunaj, kamor dospe 15. t m., to je v četrtek ob 10. uri po noči. Truplo je položeno v krsto iz kovine, in ta zopet v drugo krsto, katera je zapečatena. Od meje dalje po vseh cerkvah v bližini postaj, koder jo peljejo, zvonijo. — Sprevod vodi v spremstvu dvornikov grof Bellegarde, V petek in soboto bo truplo cesarice položeno na parah na Dunaju in pristop občinstvu dovoljen. V soboto ob 4. uri popoldne bo pogreb v Kapucinsko cerkev, kjer jo polože k večnemu počitku.
Rana na aren pokojne cesarice je bila — kakor so konsiatovali zdravniki — prav neznatna tako, da bi bilo morda pri takojšnji pomoči še mogoče rešiti Življenje. Po izjavi zdravnikov cesar ca v zadnjih trenotkih ni I trpela. Eadnji vzdih je bil, ko so jo v hotelu položili na posle jo.
Cesar Je določil 6 mesečno žalost na I dvoru, ki p^čne z 21. t. m. Manevre v Ga- j lici j i in na Ogerskem je ukazal ustaviti.
Ogrl nameravajo v Budimpešti postaviti cesarici spomenik v trajen spomin njene naklonjenosti ogerski deželi.
Cesar je Se vedno v SchGnbrunnu, kjer je sprejel grozno vest o smrti cesarice. Vsi se čudijo, kako junaško in udano prenaša tako strašanski udarec.
***
Cesarica Elizabeta je bila rojena 23. decembra 1837. leta, kot hči Maksa, vojvode Bavarskega. V Išlu na nekem balu se je seznanil naš cesar z njo in dva dni pozneje se je z njo zaročil. Poroka se je vršila 24. aprila 1854. v avguštinski cerkvi na Dunaju.
Leta 1867. od 8. do 23. junija je bila s soprogom vred venčana za kraljico ogrsko.
Leta 1879. je praznovala cesarska dvojica petindvajsetletni«) svoje poroke. Avstrijski naiodi so tekmoval: medsebojno, da bi pokazali cesarski dvojici svojo udanost.
Mej raznimi nesrečami, ki so jo zadele, je bila pač najstrašnejše smrt njenega sina prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa.
Cesarica je jako rada potovala.
Bila je blaga žena in posebna podpora revežens. Avstrijski narodi  žaljujejo za njo kakor za svcjo materjo. «    * *
Dva važna momenta v življenja cesarice. ,— Ko je nadškof kardi nai R a u s c h e r dne 24. aprila 1854. poročal njo, »bavarsko rožo", do takrat bavarsko vojvodinjo, je rekel v nagovora: »Vse, kar je deviškega, lepega in nežnega, gleda v cesarici Elizabeti svoj uzor in svojo zaščitnico" in kakor da i zrl v prihodnjost, je dostavil, »da naj sije kakor prva gospa ne samo po kroni, katera jej venca glavo, temveč, nego še več po vrlinah, katere razširjajo s prestola svetlobo med narode«. — In pokojna cesarica je bila res izvanredne lepote, a ne samo po obrazu in telesu, temveč tudi po duši; milosrčna in blagodarna je tešila solze siromakov, kjer je le mogla in dobrot, katerih je podelila, s svojim pospeševanjem na vse strani, je nebroj.
Ko je dne 30.januvarja 1889. leta pretresla src6 presvitlemu vladarju grozna vest o smrti prestolonaslednika, je bila ona, kije tolažila Njegovo Veličanstvo in cesar sam je izjavil: »Koliko se imam v teh težkih dneh zahvaliti svoji ljubljeni soprogi, cesarici, ter koliko podpore sem našel pri njej, ne morem opisati, ne morem dosti točno izraziti. Ne' morem drugega, kot da zahvalim Nebo, katero mi je dalo tako družico".
hi te družice ni več! Ni je več one,ki mu je stala na strani kakor angelj-varuh v težkih dneh ter ??»« znala ljubko lajšati težave in s tem samej sebi. Zato pa še Um gorkejše čutijo te dni s presv. cesarjem vsi njegovi narodi. . .   .,
Iraglfol slučaji smrti t vladajoči lilšl. — Poleg prej omenjenih tragičnih slučajev smrti v vladajoči hiši omenimo Se, da
je 18 letna hčerka nadvojvode Albrechta, I Matilda, 1. 1867. umrla vsled opeklin, ko seje njej zapalila obleka. Nadvojvoda Viljem, top-ničarski inšpektor, je umrl i. 1894. vsled nesrečnega padca s konja in 1. 1895.se je ponesrečil nadvojvoda Ladislav v Agyjaj-skem logu na Ogersksm na lovu. Izprožila se rnu je puška in strel je nadvojvodo smrtno ranil.
Deželni odbor gorISkt je tudi poslal na Dunaj brzojavko, v kateri izraža svoje sočutje na nenadomestni izgubi vsled smrti presvitle cesarice.                                            I
Tu omenjamo, da so vsi mestni sveti, korporacije, društva, itd. izrazili svoja čutila pred Najvišji prestol.
Goriški mestni svet je v izredni seji tudi  sklenil  izreči sožalje in  isto poslal v primernih besedah na Najvišje mesto. Besedilo je nabito po mestu na  lepakih s črnim j obrobkom.                                                      I
V Gorici  tudi  vejejo  črne in cesarske zastave z javnih in privatnih poslopij v znak j žalovanja  ob  tako   nenadni   smrti   cesarice. Tudi   »Goriška  Čitalnica" je razobesila črno zastavo.
Tukajšnje veteransko društvo je poslalo povodom smrti Njenega Velič. cesarice Elizabete, ekscelenci grofu P a a r u, generalnemu adjutantu Njeg. Velič. na Dunaju, nastopno brzojavko: Globoko užaljeno po grozni | vesti o z morilsko roko storjeni izgubi kumice svoji zastavi, naše mnogo ljubljene cesarice, prosi II. primorsko vojaško veteransko društvo za Gorico in Gradiščansko Njeg. Veličanstvu izraziti svoje najprisrčnejše sožalje. Bog tolaži cesarja in državo!        Za predsedstvo:
Simčič, društ. blagajnik,
Izlet »Goriškega Sokola" odložen. — Za prihodnjo nedeljo, je bil nameravan izlet »Goriškega Sokola" v Miren, kjer bi bila i velika ljudska veselica na dvorišču g. Mihaela | Faganela. Vse priprave so bile že dovršene, tudi lepaki so že dotiskani, — no vsled prežaloštnega dogodka, ki je zadel v prvi vrsti presvitlega vladarja in vso Avstrijo, je ta izlet odložen.
Demonstracije v Trstu. — Tam porabijo vsako priliko za demonstracije in tako so bile tudi v nedeljo zvečer. Okoli 9. na j večer je šlo jako mnogo ljudij v „Giardino pubblico", kjer je svirala godba. Proti godbi je vrgel nekdo stolico, redarstvo je poseglo vmes, zgodilo pa se ni nič posebnega. Od tam je šla vedno bolj naraščajoča množica proti Acquedolto, kjer so morali v »Orpheumu" j in v »Giardinettu" ustaviti predstave. Mno- J žica je hotela potem naskočiti gledališče »Pol. Rosselti", predstavo so morali tudi utaviti. Množica je upila: Evviva 1' Austria! Abbasso gli assassini! Fuori gli Italiani! — Razbili so nekaj oken po laških gostilnah, tudi »Pic-colu" niso prizanesli ter mu pobili okna, grozili in vpili so pred poslopjem »Unione Ginnastica". Zaprli so 33 demonstrantov.
Ne moremo odobravati nikakih pouličnih izgredov, ali zdi se nam, da je o tej priliki pokazala množica tako približno, kje so tisti življi, kateri tvorijo »irredento" in kateri sistematično s podporo »od zgoraj" jemljejo ljudstvu iz srca čutila za Avstrijo. Avstrijski Italijani so demonstrovali proti Italijanom „iz kraljestva !*
Včeraj  so   bili   zopet   izgredi v Trstu, pred  „Unione  Ginnastica", pred »Piceolorn* j in pred  raznimi  kavarnami  kakor   prejšnji dan. Slišali  so  se   klici:   Morte  ai   taliani! Assassini! Viva 1' Austria!
Mestni svet je imel kratko sajo, nakar je šla deputacija na namestništvo pritoževal se radi izgredov.
Proti Italijanom iz kraljestva je vsled zavratnega umora cesarice Elizabete nastal skoro povsodi hud odpor. Na Viču pri Ljubljani, kjer je veliko laških delavcev, so jih v nedeljo pretepli; tekla je kri na strani napadalcev in na strani napadenih. Mir so morali napraviti — vojaki, katerih so poslali ha Vič cel bataljon. Tudi v mestu so včeraj napadli italijanske delavce, kateri so morali bežati na Grad. Zapodili so Italijane, kjer koli so jih dobili. Vojaki hodijo v oddelkih po mestu ter varujejo red. Miru ni bilo prej, dokler se ni včeraj s posebnim vlakom odpeljalo več sto la- I ških delavcev iz Ljubljane. Nekaj I laških delavcev so zaprli radi caz-žaljenja Njeg. Veličanstva. Ltu-tijo, da so med njimi nekateri anarhisti. -
V nedeljo so tudi na Du'.. .. v E:atru bili izgredi proti Italijanom, kater: , o se mogli rešiti le z begom. V Budimpešti pa so Italijani bežali, boječi se ogerskih pestij, takoj, ko so zvedeli, da je morilec njihovega rodu. I Tudi na Reki so jih prijeli.
Adam Mlektewiez,
njegovo delovanje In njegova dela. i                              (Konec).
Pogled na oboroženo poljsko  moč je
močno navdušil pesnika.' Napočila je nedelja
in vojaški duhovnik je darovat sv. mašo, na
kar so se polki  razvili   v vrste   in  odrinili.
I Mickievvicz se je tolažil* z na dejo, da se poj-
dejo borit za Poljsko. Radoval se je nad slogo Poljakov z Rusini, ker le v slogi in bratovstvu obeh narodov je videl njuno vzajemno srečo.
Hladne noči, ki jih je prebil pod šotorom v taboru, so tako poslabšale pesnikovo zdravje, da se je dne 18. oktobra 1855. vrnil v Carigrad. Vendar pa se je še lotil pisanja in načrtal nekaj manjših proizvodov ter se pripravljal na potovanje po jugoslovanskih deželah, da bi tudi tukaj vzbudil bra-tovstvo do Poljske.
Na teh pripravah ga je dosegel konec novembra. Vreme je bilo slabo; deževalo je neprestano in Mic':iewicza jo močno zeblo v revni, vlažni sobici. Ko je dne 26. novembra vstal iz postelje, se ga je polastila omedle-vica. Po zdravnika poslati ni dovolil, a znancem, ki so ga obiskali, je pripovedoval, da se uči turški jezik, da bi mogel pridobiti Turke za Poljsko. Dejal je tudi, da je radi tega zapustil Francijo, da bi tu služil domovini ter dostavil besede: »Ko bi celo vedel, da imam na Turškem umreti za kolero, vendar vstrajam tukaj, ker je to moja dolžnost".
Proti poludnevu se ga je znovič polastila omedlevica, da se je vlegel, a ob četrti uri se je pojavil želodcev krč. Bila sta pri njem zesta tovariša Henrik Služalski in Ar-mand Levi. Ta sta takoj pozvala zdravnika, toda pesnik je ukazal poslati po duhovnika. Dospel je duhovnik Lavrinovič, toda pesnik je komaj še mogel govoriti. Duhovnik mu je podelil zakramente za umirajoče, na kar je pesnik rekel s slabim glasom Siužalskemu: »Povejte mojim otrokom, naj se vedno ljubijo med seboj" ter med osmo in deveto uro zvečer, dne 26. novembra 1855. 1. zaprl oči na veke.
Dne 30. decembra so naložili njegove telesne ostanke na ladjo, pripeljali jih v Pariz, kjer so jih dne 21. januvarija 1856. pokopali poleg ljubljene mu žene. Dne 4. julija 1890. pa so pripeljali njegove ostanke v Krakov, kjer počivajo sedaj na Vavelu poleg kraljev in hetmanov. Na tem pogrebu se je zbral narod iz vse Poljske, da skaže čast onemu, ki je bil njegov prerok.
Mickievvicz je delal le to, kar je smatral za dobro; govoril in pisal je tako, kakor je mislil ter delal tako, kakor je govoril. Vse svoje življenje je bil odkritosrčen; resnico je ljubil toliko, da je ni bilo žrtve, katere bi njej na ljube ne bil storil. Radi tega vsi trde, da je imel prav Krasinski, ki je trdil, da Mickievvicz je bil še boljši kot človek, nego kot pesnik.
Takemu možu zakiičemo tudi mi sorodni Slovenci: »Slava mu !"
DOPISI.
Iz goriškega okraja. — (Iz učiteljskih krogov). — Čeravno so redki dopisi v Vasem cenjenem listu iz naših krogov, vendar se nadejam, da blagovoljno sprejmete par vrstic v svoje predale, kakor dokaz naših žalostnih socijalnih razmer.
Že vrabcem na strehi je znano, da je učiteljstvo na Goriškem najslabše plačano in v gmotnem stanu najbolj zanemarjeno; a že žalostneje je, da ne dobiva redni« niti svojega bornega zaslužka, temveč nakladajo se mu mnoge skrbi in nepotrebne sitnosti.
Če velja pregovor: »vsak delavec je vreden svojega plačila" velja gotovo ljudskemu učitelju. Saj se mora ves dan truditi med štirimi zidovi ter si napenjati svoje dušne moči in smrad ter prah požirati; zraven tega pa nehvaležnost sveta prenašati.
Kakor je videti se pa naši gospodje predstojniki za to malo zmenijo. Dobro jim je znano, da učiteljstvo ne dobiva' redno svoje mesečnine, a vendar niso še nič ukrenili, da bi to krivico odpravili. Čemu neki? Saj oni se dobro počutijo, ker niso v pomanjkanju in se malo zmenijo za naše potrebe.
Dobri so pa, kadar je treba kakšnemu učitelju ostrici peruti.....
Če se od nas zahteva vestno izvrševati svoje dolžnosti, tudi mi hočemo, da se državna postava izvršuje ter dobimo za časa kar nam gre, ter ne trpimo, da se z nami tako postopa.
Če je šolski zalog šibek, kaj to nam mari in če ni denarja, naj si ga izposodijo ali pa šole zaprejo.
Kaj  bodo  v resnici   pri  nas  vladale
»španske" razmere? Ali hočejo gospodje pri
okrajnem šolskem svetu še nadalje /. nami
i tako ravnati, da niti opravičene pritožbe ne
i bodo pomagale?
!          Malo dobivamo, a še to  ne o pravem
času, je pač žalostno, ali resnično!
S Srpenlce. — Veselica, katera se je vršila dne 4. t. m. v proslavo Njegovega Veličanstva, ostane izvesto v najtrajnejšem t spominu vsem udeležencem, osobito Srpe-ničanom, ker je bila pri nas prva take vrste ter kaže odličen napredek v kullurno-narodnem oziru naše vasi. Udeležba je bila nepričakovano | ogromna. Počastili so nas s svojo prlsotnosljo j najodličnejše družine in malo ne vsa inteligenca iz Bovca, Žage, Trnovega in Kobarida, tako, da je bilo še dokaj obširno dvorišče, kjer se je veselica vršita, skoraj pretesno. — Že dekoracija okrog odra in na dvorišču, katero je uprizoril s finim estetičnim I čutom neprecenljivi g. nadučitelj I. K r a j n i k , je naredila na gledalce izboren utis. Pred no pa se dotaknem vsporeda, ki je bil sestavljen na slrogo narodni podlagi v proslavo Njegovega Veličanstva, moram omeniti g. nad-učitelja, ki je bil duša vse slavnosti. Jedva 14dnij je bilo časa za učenje in pripravljanje; a neumorni delavnosti in neverjetno požilvo* valui vstrajnosti njegovi se je posrečilo, da je toli obdelal, opilil in oživil, kajpada še dosti trdi, raskavi in mrtvi materija!, da je veselica uzadovoljila i razvajene oči in ušesa. Takih učiteljev in narodnih buditeljev je treba. No, nekaj iz vsporeda. — Po cesarski pesmi, katero je svirala godba, je govoril gospod Krajnik slavnosten govor. V kratkih, a značilnih besedah je orisal stf.re"»šo zgodovino našega naroda pod svitlim ž»;/Jom Habs-buržanov. — Najbolj je delovala na občinstvo igrica v treh dejanjih »Cesarjev kip", kalero je v ta namen g. Krajnik primerno prenaredil. Otroci, ki so tu nastopili, so igrali svoje naloge tako neustrašeno in dovršeno, da so bile nekoje dame do solz ganjene. — Tudi šaloigra »Pol vina, pol 'v o de", da si sama na sebi ni nič kaj posebnega, se je obnesla še precej dobro ter je vzbudila obilo smeha. Dobro so igrali g. K r a j n i k o v a pa gg. Andrej in Josip Logar; zlasti pa se je odlikovala gospica M i c i Knez kot hišna Zofka, s svojim naravnim, neprisiljenim igranjem, — Razno pevske točke, katere je vodil g. Krajnik, so se iz"ajale kolikor toliko točno; najbolj pri-srčka no so peli pesem »Vprašaš, čemu, da sem Slovenka". Dovršenega petja kajpada ni bilo zahtevati, ker so pevci-/a-eetniki še premalo izurjeni. — Po dokončanem vsporedu je bila prosta zabava do pozno v noč. — Konečno bodi tu izrečena zahvala veseličnemu odboru, ki se ni bal nobene žrtve, da je veselico omogočil, pa b o 1 š k i »Čitalnici", ki nam je blagohotno odstopila oder.                 N e s o d e I o v a I e c.
Iz ajdovskega okraja. — Marsikatera »jeremijada" iz učiteljskih krogov je že vznemirjala občutljive živce milosrčnih »Sočinih*
"Citateljov, kateri so v svoji usmiljenosti neusmiljeno zabavljali proti nikdar zadovoljnemu učiteljstvu. Danes pa bodite brez skrbi, no Čem vam pisati o zboljšanju Učiteljskih plač; pa ne najdem dovolj trpkih besed da bi prav ožigosal za učitelje skrbeče organe, kateri se še toliko ne potrudijo, da bi se še sedanjega bornega krvavo zasluženega plačila pravočasno ne izročilo ali izplačalo učitelju. Vsakega poštenega Človeka mora boleti srce, ko sliši, da že prvega v mesecu ni mogoče tukajšnji c.kr. davkariji izplačati mesečnine vsem učiteljem, ker se nesrečni »Schulfond* takoj izprazni. Niso H to srbske, a pardon kitajske razmere?!
Prvi četrtek pride učitelj ali učiteljica (uradno rečeno : učiteljska moč!} po svojo be-raško plačo v Ajdovščino, a n ora večkrat z dolgim nosom oditi, ko čuje resni uradnikov glas ,ni denarja, »Schulfond" je prazen". Pri takih prizorih se spremeni uradno imenovana učiteljska moč v učiteljsko slabost, kajti revše res ni toliko močno, da bi z vsemi velikanskimi močmi zakonitih odlokov in zakonitih nakaznic vzdignilo bornih 40 gld. (reci Štirideset goldinarjev a. v.) Rad bi pomočil svoje pero v strup in hudičevo olje, da bi se še bolj ostro, da peklensko izrazil o jednakih nečuvenih krivicah, katere se mesečno ponavljajo v ajdovski c. kr. davkariji, a bojim se Damoklejevega meča, kateri visi nad našo neustrašeno  boriteljico   »Sočo".
j Neverjetno, da se to gadi v letu 1898. Jubilejno  leto,  leto veselja  za  vse  prebivalce
I širne mnogojezične Avstrije, leto sladkih nad za vse stanove,  se spreminja  na  take  in
I jednake  načine revnemu učiteljstvu v  leto
skrbi in boja za  vsakdanji  plesnjivi kruh. j Mesto da bi se na bolje obrnilo, da bi se v jubilejnem lelu popolnoma uredilo in zboljšalo učiteljske plače, jih v jubilejnem letu Se le kratijo in večkrat cel mesec in več prekasno izplačujejo. Vem za slučaje. Drag mi je prijatelj — učitelj, kateri mi je mirno in smehljaje pripovedoval, da je prašal koncem maja t. 1. po mesečnini zjijsti me-J sec, a dobil jo je  še-le prve dneven junija. Julija je odšel na počitnice in prašal po  svoji  plači,  a  prejel jo je še-le avgusta.  Septembra je prašal po plači,   a reklo se mu je: „Schulfond je prazen' fn prazen prijateljev   žep  se  je   včeraj   z  Jobovo   potr- | j     pežljivostjo obrnil zaupno   k meni,  naj  mu I i     posodim   por  goldinarjev,   dokler  ne  bode I     »Schulfond"   toliko poln,  da se njemu   Irdo I     zasluženo  plačilo sicer odšteje, a zato  njegovemu  kolegi  prilrga  za  jeden  mesec,  In tako nadaljuje tu »lajna",  ne da bi se pritožil  kak   učitelj.  Ne   more m  se  p r e-č ud i t i,  da   ves stan  tako  potrpež-\\     l j i v o molči, ko se  brije  take osle Ji     ž njim. Ko se ravnajo učitelji pri sto in več | j     nevednih   otrocih   po  30   ur   na   teden   po 1 j     nauku  svojih idealnih profesorjev,  kateri so I;    idealnim  učitelj,  pripravnikom  priporočevali I     in pridigovali,  tla mora  imeti  dober učitelj I    Iri lastnosti  in  sicer:   .1. potrpežljivost,  2. I     potrpežljivost  in 3.  potrpežljivost",  —   vsa I     čast! Ž.dostno pa,   da   nespametno,   da   ne I     rečem  hujšega, je,  ko stoje  učitelji z istim I     geslom na braniku svojih svetili pravit*, m             Vem, dragi prijatelj   —   učitelj,   da   t
I hode neprijetno, ker sem se javno oglasil, I; opisal te žalostne razmere in navedel naj:ne [ tajne stvari; vem, da mi porečeš pri ugodni priliki: »Potrpimo, potrpimo in polrpimo do boljših časov". A oprosti mi, jaz nimam žabje ' krvi, nimam niti pojma o potrpežljivosti. k Čemu trpeli? Zahtevajte vsaj te I borne g rose, in'ko i male te v žepu I ve dno le zahtevajte in nikdar ne I beračite in prosjačite zboljšanja I svojega gmotnega stanja. I              Prodno dovršim,  kličem tebi   in   vsem
t vojim kolegam na Goriškem: ,0 r g a n i z u j t e h se v prosi« v o Njeg. Veličanstva r v deželno društvo in zahtevajte, [' kar Vam tiče po božjih in človeških I    zakonih!"
I             Vašim višjim,  za Vaše  plače  skrbečim
I organom pa zapišem v spominsko knjigo: I »Le nadaljujte tako, le uničujte nam učitelje, i' naše najbolje narodne brezplačne delavce |; med prostim ljudstvom, a zapomnite si, da I; prištevamo k v nebo vpijočim grehom tudi ji neodpustljiv greh: »Delavcem ali najemnikom jp zaslužek pritigovati ali zadrževati!" |            Toliko tudi v premišljevanje našim od-
ji   ločnim   poslancem   pred  ustopom  v deželni r.  zbor. Pomagajte učiteljstvu in ne ravnajte se I   po njih »potrpežljivem" geslu!" I                A. iz K., prijatelj učileljstva.
t     Domače in razne novice.
t            Poroki. — Včeraj se je poročil v Krškem
I   na Kranjskem gospod Miroslav  P r e m r o v, t   notarski kandidat v Gorici,   z gospodično I  Marijo Mencingerjevo. E           V Trstu seje poročila dne 10. t. m.
I gospodična Bogomila Valenčičeva z g. 1 Simonom Ljubice m, železniškim uradnikom. i Čestita m o!
I           PrciueSdeiiJa In Imenovanja. — Sodn.
I  iidjunkt v Tolminu  dr. Viktor  A h a z h i z h
I j*; premeščen iz Tolmina v Sežano, dr. Niko
I ^ e n j a n,   adjunkt  pri   pomorsk. trgovinski
I >oilnijj, k deželni  sodniji v Trstu  in  Kosm.
I A i b a n e s e  iz  Krka   v Pulj;   dr.   Edvard
t   Poljak  pride   od   dež.  sodnije v Trstu k
1  poni. trgov, sodniji. Imenovani so adjunktom:
I 'Ir. Jos. S t r a u s s,  dosedanji  rač. revident
I pri višji dež. sodniji v Trstu, jstotam, potem
I av-ikultantje:   Nest.  L a v r e n Č i č  za   Pulj\
I >!r.  Jos.   R u s c a   za  Pazin,   dr. P.   B1 e i-
I w e i s s za Rovinj k okrožni sodniji: začasno
1 gre v   Podgrad,  in dr.  Jak.  B a b u d e r v
I področju višje dež. sodnije v Trstu.
i          Duhovniške spremembe na Goris-
I kcm.  —   Premeščeni   so  sledeči gospodje:
I Miroslav Kronpa kaplan iz Komna v Lom za
I kurata; Jožef Cigoj   kapi. iz Tolmina  v Ja-
I gersče,   Frančišek  Knavs   iz  Št.  Petra   za
I kaplana v Miren, Jožef Ušaj kapi. iz Devina
I 2a vik. v Plave, Al. Čubej kapi. iz Kobarida
I 7f vikarja  na  Trnovo   p.  Kobaridu,   Jožef
I Ferfblja kapi. iz Bovca za kaplana k sv. Lu-
I cjj« na Mostu, Klemeni Korsič kaplan iz Tr-
I žica za vik. v Pieris, vik. Alojzij De Šlefano
I 2a vik. v ;Sv. Martin na Krasu. Na novo na-
I '»eščeni so novomašniki: A. Gleščič kaplan
I J, Komen,; Val, Zega kapi. v Bovec, BVanc
I franke kapi. v Kobarid, H. Cernigoj kapi. v
I "tvin,  Iv. Košir U. kaplan v Tolmin,  Jožef
I Ličen kopi. v St. Peter, V. Zabukovšek kapi.
v Cirkno,  Al. Morsut kapi. v Tržič, Mesrop I Justulin kaplan v Farro.
Pred sejo deželnega zbora. — Gospodje deželni poslanci so dobili že povabilo k seji 19. t. m. Na dnevnem redu je edino le: u d a n o s t n a a d resa presv, cesarju v jubilejnem letu.
Da so to le 1 i m a n i c e, na katere bi radi vjeii slovenske poslance, to je učividno na prvi mah! Merodajni krogi so začeli že manevrovati s posvečeno-^ia^o presv. vladarja, — in prav radi tega* moramo kar najsvečaneje protestovati proti načinu, kakor se je zopet sklical naš deželni zbor! Abstinenca slovenskih poslancev ima pregloboke korenine, da bi se dala zlomiti s kakim še-pavim manevrom kratkoumnega birokrata! — Ako se od nierodajnih stranij ni prav nič storilo, da bi se omogočil zopetni dohod slovenskih poslancev, tedaj je tudi manever % udanostno adreso prav neumestna nova žalitev slovenskega narodi in njegovih zastopnikov. — Notoriška in s potoki krvi je za večne čase napisana istina, da narod | naš je od nekdaj lojalen, udan svoji v 1 a - j I darski hiši, če tudi dobiva za vse to le bati ne, le zaničevanje in preziranje od so« i vražne mu birokracije, ki se postavlja s svojim za Avstrijo nesrečnim delovanjem med 1 vladarja in narod! Narodu našemu ni torej ravno neobhodno potrebno, da mora ofi-c i j e i n o zagotavljati svojo udanost, kedar je to „od zgoraj" pozvan, da učini le korak »dolžne kurtoazije1, kakor delajo drugi, saj je dal tudi letos že neštetokrat odduška oduševljenim dokazom svoje udanosti! Kateri narod pa je poslal na shod vse svoje najboljše može, da so izrekli presv. vladarju v imenu celega naroda svoja lojalna čustva, kakor se je zgodilo s shodom vseh slov. županov v Ljubljani V In z Goriškega je bilo tam nad 80 županov in veliko drugih veljakov l — Ako se pridruži še klub s 1 o -v e u s k i h deželnih poslance* s po-sobno udanostno izjavo, v kateri razloži, zakaj niso mogli izreči udanosti v deželni hiši, tedaj je slovenski narod na Goriškem uaj-dostojneje izrazil svojo udanost presvetlemu vladarju.
Kaj storijo gg. poslanci naši, ne vemo, ker doslej še niso imeli nikakega posvetovanja. Dvomimo pa, da bi se dali speljati na led. V njih previdnost zaupamo!
Že n a č. i n sam, kakti je bil deželni zbor sklican, ni vabljiv za slovenske poslance! Popolnoma so jih prezirali, niso jih v nikakem pogledu vprašali za mnenje, a zdaj jih kar nakrat iznenadijo s sejo 10. t. m., češ: v bo; proti tem slovenskim nc-mir-nežem postavimo maziljeno osebo presv. vladarja — in tega se Slovenci vendarle ustrašijo, v strahu, da jih ne bomo razkri-čavali za nelojalne in državi nezanesljive življe! —
Na tako žaljenje je mogoč le en odgovor : abstinenca in pose b n a u d a-nosiiia i z j a v a, iz katere bodi razviden neznosen položjj, v katerem se nahaja dvotretjinska slovenska večina v deželi! Morda presv. vladar vendarle dobi naše tožbe pred oči in poreče: .Kaj pa delale z mojimi slo-v nskimi čuvarji na jugu drŽave!?"
Način, kako se je sklical deželni zbor, in pa čas, kd je sklican, morata naše poslance le o d b i j a t i. ne pa vabiti. Razmere v deželi so za nas Slovence uprav neznosne in le golobji naravi naši se je zahvaliti, da so vse glave še cele.
Vlada je bila vprašana pred dvema letoma v deželnem zboru z ostrimi interpelacijami, kdaj vendar misli prisiliti goriško mesto, da otvori slovensko šolo?! Upravno sodišče je izreklo že 26. julija 1895. zadnj o besedo, -~ a še letos šole ni! Magistrat pa norce brije s Slovenci in z vlado, ker je tudi letos naznanil vpisovanje v Katinelijevi podrtini, katero je ministerstvo že odklonilo za slovensko šoio! Kakošen odgovor more dali vlada v deželnem zboru ? Dobrega ne! In vendar je sklicala prvo sejo na -19. dan i t. m.!!
i          Srednje   šole   v   Gorici   so   še   vedno
j nemške ! Za tisto ubogo malo ur, ki so na-i menjene slovenščini, je pa poskrbljeno tak6 i škandalozno slabo, da se morajo nasprotniki j kar v pest  smejati!   Ali   tudi   to je v znamenju   časa  in   soglaša  z vladno   politiko! j Slovenščino   poučuje   po   večini   mož, ki je i sicer rojen  Slovenec, a nima   ne  potrebnih izpitov,  ne  potrebnega znanja,   ne  potrebnega svojstva, da bi imeli  dijaki veselje do učenja,  nasprotno,   on   jim  z vsem  svojim postopanjem   le   zatira   veselje   do   učenja slovenskega jezika, katerega >.i pri njem  ne morejo naučiti! Zakaj se trpi ta večni  pro-vizorij na naši gimnaziji?  Zakaj se ne razpiše služba učitelja  slovenščine ? — V obče pa: dajte nam slovensko gimnazijo! Dokler te ne bo, Slovenci ne bomo mirovali! Dekliška  vadnica   na  učiteljišču je — n o m š k a! Tu naj se urijo bodoče slovenske  učiteljice!  In   deklice   naše se uče, kje je: Haidenschaft,  Karfreit, Flitsch itd., a ne  veild, da so to Ajdovščina, Kobarid, Bovec, ako jim   kdo  zunaj   šole ne povd! Ali se   ne pravi to   norce  brili s slov. narodom?!
V rumeno hišo v Trstu so poslali namestnika, ki ne pozna slovenskega jezika in naroda našega ne ljubi! Ako bi ga vsaj spoštoval, tedaj bi ne bil sprejel te službe, ker ne ume njegovega jezika.
Pri deželni in okrožni  sodniji v Trstu. I sla predsednika moža, ki  ne razumela slov.
jezikaj Enako ne višji državni pravdnikjn | ne trije drž. pravdniki v Gorici, Trstu in J Rovinju. Predsednik finančnega ravnateljstva je zopet trd Nemec, enako ravnatelj poštnega I in brzojavnega ravnateljstva. Okrajni glavarji j so skoro sami očitni nasprotniki našega na- J roda, enako večina c. kr. uradnikov! Za Slovenca in Hrvata ni pravice na Pri- I morskem!                                                        I
Vlada je za vse naše pritožbe slepa in gluha! Vkljub temu bi rada videla, da bi šlo v deželi vse lep6 in gladko, zlasti zate-gadel, da bi se visokorodni gospodi Italijanom še bolje godilo nego se jim godi, — in to na naše stroške!                         I
In v oeigled takim dejstvom je vlada, sklicala deželni zbor goriški! Niti mignila ni z mezincem, da bi zadovoljile Slovence Se v najmanjši reči! Odgovor od naše strani more biti le ta: Mi vstrajamo na dosedanji poti! Mi smo vsi kakor eden mož edini in pripravljeni na vse lopovščine nasprotnikov, da jim posvetimo, kakor edino zaslužijo! Ako vlada deželni zbor razpusti, tedaj pojdemo | vsi na volišče in bomo volili v deželni zbor še vse radikalnejše.
Kaj hočete? Hočete škandalov? Prav, jih boste imeli! Saj pravi Diestervveg nekje: Ist nolvvendig ein Scandal — so gesehehe der Scandal! Punctum l
Ccellljanski zbori  na Sv, Gori. —
Dne 1». t. m. je bilo zbranih na Sv. Gori kaj
mnogo, ljudi j. Prišli so iz Šebrelj,  Šentviške
gore, Čepovana in Cerknega cecilijanski zbori,
da skupno  pokažejo,  kaj  velja  cecilijansko
pelje. Sv. mašo je daroval  premil. nadškof
in knez, gospod dr. Jakob M i s s i a; pri njej
so peli zbori in kakor se trdi, nastopi so bili
kaj častni za  pevce  in njihove učitelje. -—
Tem povodom  je bila  Sv. Gora v zastavah
in na zvoniku cerkve je tudi plapolala slovenska
trobojnica.  Na  predvečer je bila  Sv. Gora
| čarobno razsvetljena,  kar je obudilo obilo
občudovanja   daleč   naokrog.  Propovedoval
! je tudi nadškof in knez.
!           Pri obedu je bilo nekaj običajnih govorov.
! Mons.  A 1 p i  se je silil — z latinščino; da
je bila ista nepotrebna, pokazal mu je sam
! nadškof in  knez,   kateri  mu   je odgovoril
! slovenski.
I           O slavnostih je poročala tudi »Eco" v
svoji pobožnosti tako, dn je človek mislil, da J jo bita na Sv. Gori kaka laška svečanost! Naučno ministerstvo je ugodilo titoku vikarja v Logeh, ki od začasnega vodstva knežjega in nadškofijskega ordinarijata r.i mogel dobili certifikata samostojnosti, ter mu priznalo samostojnost za njegovo osebo. Slavno c, kr. okr. glavarstvo v Tolminu ga je obvestilo o tem s slovenskim dopisom-ker se je bit g. vikar priložil i proti temu, da se tnu je slovenski vložena fasija rešila po n e in Š k i. Ali nimajo pri računskem oddelku visokega c. kr. nameslmštva v Trstu nobenega Slovenca, oziroma slovenskega jezika zmožnega uradnika?!
Na tukajšnji okrožni sodniji se je vršila dne 9. t. m. kazenska obravnava proti Josipu vit. pl. Premersleinu iz Tolmina radi objave uradne tajnosti kot ud cenilne komisije za dohodninski dav»»k pol. okraja tolminskega; obtožil ga je dr. Kotni k, c. kr. notar v Tolminu. Obtoženec Josip pl. Premerstein je bil oproščen. Obravnavalo se je izključno slovenski.
Nevesten voznik. — Iz trgovskih krogov v Gorici smo dobili dopis, katerega priobčimo prihodnjič, v kojem se pripoveduje, da neki voznik s Kanalskega, po katerem naročujejo potrebno blago razni zunanji trgovci, ne kupuje Isto tam, kjer mu se ukaže, nego tam, kjer mu dajo več dobre roke. Tako n. pr. gre od Slovenca k Italijanu in obratno, obsede pa tam, kjer kaže več »trinkgelda", čeprav je to na škodo onih, kateri blago plačajo. Tako nesramno počenjajo je graje vredno.
Prijateljem in /naučeni. — Zopet moram opozoriti, naj se nastavljajo na moje ime te taka pisma, ki so v resnici le meni namenjena, ker taka pisma gredo za mano, ako me ni v Gorici. Ako je pa *¦ pismih kaj takega, kar se tiče katerega kol« mojih podjetij, nastane s tem lahko zamuda za več dnij. Kar se tiče torej tiskarne ali raznih časopisov, je treba pošiljati bodisi na ime vpisane Ivrdke »Goriška tiskarna A. Gabršček" ali pa na ime katerega časopisov. V interesu strank je torej, da se drže tega navodila. V Gorici, 12. septembra 1898.
A. Gabršček. Vodstvo MoJe „GorIške tiskarne^ prevzame jutri g. Ivan M e l j a v e c, doslej poslovodja tiskarne »Edinosti" v Trstu; g. Josip Krmpotič pa prevzame 15. t. m. vodstvo moje »Narodne tiskarne" v Pulju. Oba imata pooblastilo tudi za sprejemanje in izdajanje vsakoršnih plačil; njiju podpis poleg pečata tiskarne ima za stranke veljavo. Toliko na znanje gg. odjemnikom.
A. Gabršček. Z Vipavskega. — Pred nekaj dnevi sem bil v Gorici v neki slovenski gostilni, ki pa ima — laški napis. Ko sem stopil v gostilno, sem vprašal krčmarja, za kaj ne vrže doti laškega napisa^ Ali kaj mi reče modra krčma rska glaviea? „Ge mi Vi daste tudi 500 gld„ ga ne v$em doli". Taki so; Lahom na ljubo, kažejo svoje gostilne po laški, živd pa le ob slovenskih groših. Ali to ni sramota ? Če hočete, povem Vam tudi ime tega uzor-narodnjaka.                    Poročevalec.
Listnica. — Gosp. D. S., Porto Alegre v Braziliji: Dvoje pisem prejeli. Hvala lepa! Zahvalite v imenu našega šefa tudi gg. odbornike »Jugosiov. Orla".— V ostalem pa je zdaj nemogoče vstreči Vašej želji! Pozdrav!
Preč. g. J. F—i v V. V—a. Poslane sonet« porabimo o priliki. Hvala lepa!
100.000 kron enkrat in 35.000 kron 2 krat so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini sarno proti 20% odbitka. Opozarjamo p. n. čita-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno 15. septembra 1898.
Razgled po svetu.
Nemiri na Kreti. — Kretski vrhovni poveljnik je poslal v Carigrad o nastalih nemirih izvestje, v katerem pravi, da je dne 6. t. m. v jutro okoli 9. ure hitela tolpa muhamedancev na carinski urad, kjer so Angleži hoteli uvesti krščanske funkcijonr.?je. Ko so hoteli s silo ulomiti, jih je jela s silo preganjati vojaška posadka. Vsled tega je prišlo do streljanja med angleškimi vojaki in Mu-hamedanci. Pri tem se je vžgala neka pro dajalnica, in angleška bojna ladija je izstrelila na mesto 15 granat. V kratkem času je nastal ogenj na več straneh. Izgoreli so angleški, nemški in ameriški konzulati, arhive so rešili. Guverner je rešil z oddelkom turških vojakov angleškega polkovnika in več vojakov v carinskem uradu. Polkovnik in konzuli se nahajajo sedaj na bojnih,ladjah, turške čete se trudijo, da napravijo red in da ukrote požar.
Konzulatsko poročilo pravi, da je ubitih 60 angleških pomorščakov, muhamedancev je padlo do 200: kristjani so pobegli na ladje. Pred Kandijo se nahaja 10 bojnih ladij. Britski podkonzul je zgore! v svoji hiši; avstro-ogrski konzulat ni poškodovan.
Mednarodni vojskini oddelki so dospeli v Kandijo ter posedli nrdbe brez zaprek. Borba trnje dalje. Ustaši so napadli turške čete; položaj je prav rosen. Sedaj imajo francosko-angleške čete mesto v oblasti. Angleški zapovednik je izjavil, da bo bombar-doval mesto, ako se izgredi ponove.
Nemiri trajajo dalje. Turki so ubiti nad 400 kristijanov in okoli 70 angleških vojakov; angleškega konzula pa so zadavili.
Kdo je pravi proiizročitelj krvavih pouličnih bojev, še ni povsem dognano; trdijo, da so bili augleški vojaki nasproti Muhame-daucem presurovi, drugi pa hočejo dokazati, da je bila revolucija že zdavnaj pripravljena. Dejstvo pa ostane, da so v Kandiji pomorili najmanj tretjino kristijanov; ostali so zbežali na ladje. Polovica mesta je zgorela, bati pa se je po poročilih še vedno novih izgredov, čeprav je v luki sedaj 8 bojnih ladij, ki so pripravljene pri novih nemirih bombardovati mesto zopet.
Kol rešitev iz vseh zamotanih razmer na Kreti se smatra imenovanje guvernerja, katerega Kreta po tolikem času in po tolikih besedah še vedno nima.
Razgled po slovanskem sveto.
Iz cerkve nas pode. — »Edinost" piše: »Prva italijanska propoved v Barkovljah se je torej vršila na dan 8. septembra 1898., na praznik rojstva Device Marije. Prva propoved !! Izpolnjena je želja italianissimov, rudečkarjev, framazonov in zidov. Mi smo pričakovali za gotovo, da Italijani napnejo vse site, da privabijo svojih od vseh stranij, da bi vsaj o prvi propovedi in vsaj navidezno opravičili zahtevo svojo po italijanski propovedi v Barkovljah, oziroma dotično odredbo škofijskega ordinarijata. AH varali smo se. Italija naši se že čutijo tako varne v sedlu svoje vsemožnosti, da se jim niti to ne vidi potrebno, da bi varovali vsaj videz. Prav kakor v zasmeh mehkemu škofijskemu ordinarijutu ni bilo skoro nikogar k italijanski propovedi! V cerkvi je bilo ob začetku propovedi nekaj domačinov, ki so prišli iz zgolj radovednosti, ki so pa takoj zbežali iz cerkve. Dalje je bil v cerkvi neki žid in konečno par Tržačanov, ki so sedaj na letovišču v Barkovljah,
To je bilo torej vse; lo so isti italijanski verniki, radi katerih je velečastiti škofijski ordinarijat, seveda pro bono pacis, zopet užalil verno slovensko ljudstvo!"
Pod zaglavjem »pro bono pacis" se torej Italijanom na ljubo podi verne Slovence iz tržaških cerkva kar po* vrsti.
Italijani zmagujejo povsodi: italijanski čifuti imajo tako moč, da odločujejo celo v rečeh katoliške cerkve! Kam nas to privede?
In v Tomaj, med same Slovence, je tržaški ordinarijat poslal laškega duhoynika, ki ne zna slovenski! Kaj se hoče s tem doseči ? — Tako še podi Slovence iz cerkva, in to pod italijanskim uplivom od one strani, od katere bi kaj takega ne mogli pričakovat'. Kam jadramo? — Videant consules!
Obravnava proti famoznemu Martino-lichu v Rovinju, se je zopet odložila, in sicer pride sedaj Martinolich — pred .porotnike. To je želel njegov zagovornik dr. Forlani ,že prej. Ali misli morda, da se obravnava skonča tako, kakor on želi.
Slavnosti slov. zidarskega In tesarskega društva y Ijiitiljani, pri kater^se jo blagoslovila zastava, se je obnesla —- Kakor eitamo v ljubljanskih listih — kaj lepo, kar kaže velik napredek delavskega stanu. Slavnosti se je udeležilo  tudi nekaj  Rcnča-
20
nov, ker je veC Članov omenjenega društva iz Renč in okolice. Vrlim delavcem Čestitamo na uspehih ter jim kličemo: le tako naprej!
Slomšekora vstanova. — Celjska „Do-niovina" piše:            *                   t       '
»Prešerna ni več, Slomšek je ostavtl prerano svoj rod in le njuna dela so ostala nam potomcem. Leta 1900. obhaja slovenski narod stoletnico njiju rojstva. DoCim zbira .Slovenija" za spomenik svojemu največjemu in najljubšemu pesniku, pozablja skoro na druzega velikana, pozablja na A. M. Slomšek a.                                                  L,,      '
Toda ne! Tudi stoletnica rojstva Slom-šekova mora se proslaviti dostojno; i njemu na Čast postaviti se mora spomenik, pa ne spomenik bronast ali kamenit, temveč v podobi dobrodelnega namena in to je: S1 o m-šekova ustanova.
V to švrho še je sestavil v rojstnem kraju Slomšekovem, na Ponikvi, poseben odbor, ki bo nabiral po vsem Slovenskem prispevke za to ustanovo namenjeno slovenskim dijakom, v prvi vrsti štajerskim in koroškim. Razumništva nam še vedno nedostaje in da nam ga nedostaje, krive so ponajveC slabe gmotne razmere slovenskega dijaka.
Odbor za Slomšekovo ustanovo cbraCa se toraj tem potom do vseh sinov matere Slovenije, naj prispevajo po svc;«h moCeh v ta blagi in koristni namen. Poživljajo se posamezniki, posvetni in duhovni, poživljajo se pa tudi različna narodna društva in denarni zavodi, da pomagajo vsak po svoji moCi našemu plemenitemu početju do zaželjenega namena. Vse stanove je ljubil blagi Slomšek, za vse Manbve je deloval neustrašeno, vsem je bil • jditelj in učitelj, posebno pa je bedel njegov plemeniti duh nad našo mladino. Slovenci, tudi mi gledamo nadepolno in ponosno na mladino slovensko, tudi nam je do tega, da doseže ona svoj smoter, da postane vredna naslednica velikega svojega očela Slomšeka. Pomagajmo jej torej do smotra, podpirajmo jo zlasti gmotno in prispevaj slehern svoj obolos za »Slomšekovo ustanovo", da se bo mogla ob stoletnici Slomšeka že podeliti*.
Gotovo lep namen, kateremu želimo uspeha.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 5. do 25. avgusta 1898. poslali še med drugimi: 6. And. Vrtovec v Tolminu od ondotne moške podružnice 20 g!d. — G. Jebačin, trgovec v Ljubljani, od 1 vagona prodane kave 100 gld. — Slavno »Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani 50 gld. in za 25 gld. mladinskih knjižic v namen, da postane pokrovitelj. — G. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani od vžigalic 200 gld. — Podružnica v Podgradu v Istri 17 gld.
Mestna hranilnica y Radovljici na Kranjskem. — V mesecu avgustu 1898. je 86 strank vložilo 20.151 gld. 7872 kr., S8 strank vzdignilo 1.0198 gld. 24 kr., 17 strankam se je izplačalo posojil 9520 gld., stanje vlog 512.173 gld. 71 kr., denarni promet 66.278 gld. 1272 kr.
Poslano.*)
Izjava.
Podpisani sem dne 3. septembra pred šolo v navzočnosti domačinov in tujcev, pri-čakajočih prevzvišenega gospoda kneza in nadškofa, razžalil lukajšnega nadučitelja gospoda Ant. Rustija.
Vse kar sem razžaljivega govoril, pre-klicujem.
Sem p as, dne 6. septembra 1898. Janez Pelicon.
*) Ža sestavke pod tem naslovom je ttrednišlvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur.
Dunajska borza
10. septembra 1898.
Skupni državni  dolg v notah   ... 101 gld.
Skupni državni dolg v srebra .  ... 101     ,
Avstrijska zlata renta........121     ,
Avstrijska kronska renta •*#   ... 101     ,
Ogerska zlata renta 4%......1*20    ,
Ogerska k?onska ranta 4# .' '. . . .   08    »
Avstro-ogsrske bančne delnice  .  . . 905    w
Kreditne delnice.........356    „
London vfeta...........120    ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark .   58    ,
20 mark.............11     ,
20 frankov............    9    ,
Italijanske lire..........44    „
C. kr. cekini...........5    ,
jLcta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
53«/,, 20 , 60     ,
iOa d8 300 |ld. mesečno S*rtffl; K
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse S Budapest. 138,10—3
t
ODLIKOVAN
fotografski atelier
m f ravniku Štev. // v Gorici,
podružnica
I   ,_   na Aoquedottu St. 2*S v Trstu,
lit'.-. T           priporoča se
j slavnemu občinstvu v mestu
In na deželi v blagohotno podporo.
K
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse no zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.)              tiskarno 5rk na perilo.            JP. ch)
Naznanilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnico
na koncu Gosposke ulice, na Komu št. 1, v kateri ima vedno gotove Strcaljke iz bakra proti peronospori. daljo mehe za žveplanje raznih sistemov ter žvepljalke za sode itd. Ima zalogo bakrenih kollov na izbero, kakor tudi onih za kuhanje žganja. Vse po najnižji ceni, da se ne hoji tekmovanja. Kupuje stari baker ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo mestu in na deželi,                                             12—5
Spoštovanjem
Mafcso Ornella, klepar
in sodnijski zapriseženec.
Id. Pavlin v BoriGi
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti gostilno ,Bel4gn zajca«
piriporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo ve-1 ko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobnjnic, bisernih vencev, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. fUgr- Vse po nizkih cenah!!! ¦""¦*fl8 Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Kormi štev. 2
priporoča to-Ie blago:
Sladkor - kavo — riž      mast -- poper — sveče —
olje — škrob — ječmen — kavino primeso    -  moko
—  gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—   sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijoi itd.                :». 20   40
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega vina.
Oznanilo in priporočilo.
kot veliko let stanujoč na Placuti, prevzel
ključavničarsko delavnico
v ulici Vet t uri ni pokojnega I 'b   Košuta ter s priporočam za obilno obiskovanje.
S spoštovanjem
Andrej Mikitiš,
G - -l                                        ključavničar.
Spodicijska poslovnica
1 Mw Ml y Gorici
»> m--si   v ulici Morelli 12                      ;
ijgv se toplo priporoča Slovencem v | ^ 5              Gorici in z dežele.
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti Štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor,  moko,
žito, otrobe, cement, vse  poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
Postreže vestno in po zmerni ceni.
Anton Pečenko
Via fiiardino 8
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na rtom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhijo v sodih oii "»(i litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorec.
Cen« zmerne. Postrežba poštena.
*|             Združene opekarne
*l   Bilje-Bukovica
•fc|           (poŠta   15 i 1 j e  pri   Gorici)
$|   imajo veliko zalogo vsakovrst-
L§  nega opekarniškega mate rja la
^l         po sledečih zmernih cenah:
jj§           Navadna stavbna opeka   Sf.   2
J*  po '.) yld. tisoč.
Jj-           Opeka St. 3 in 4 po 8 pl. tisoč.
«$.
Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč. ,2
jf^^^^^^^^^
Goriško pivo!
(na Goriščeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uiežano izvozno, marčno in uiežano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih po '/i. '/s. \'i i° V« H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljša! in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše bla^o: Žalečki hmelj in hanaški ječmen.                                               <> 20    iS
Proseč, p. n. odjemalce, da se ¦/. zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo za^otovljatn, naj-lofcejšo postrežbo. Z najodlienejšiin •spoštovanjem
Fr. Wa«ck,
ivovar.
EEKESHEHBH^^
Slovenci in  Slovenke!
Prava SRP*-* kava družbe sv. Cirila in Metoda,
katero  dobite v  vsaki   prodajalniei,  daje  najboljši   okus in lepo  barvo črni nli mlečni kavi, ako jo k isti rabite.                                                            [,ir, x\-\\
Zahtevajte torej  ie  po  vseh  slovenskih   prodajalnicah   to  izborim   do-    C3 mačo kavo. — Za Goriško in Primorsko se naroča pri 'tvrdki J. Pipan it Trst.    "
Gla^ «»i zalagatelj:  I v a n «f c h a C i ii,  Ljubljana.           H
l%an Schincller •
Dunaj, lil. Erdbergerstr. St. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-voiiskfi-lir\-iitskciti jeziku z vet kakor 300 slikami-o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo,' vinarstvo, za obrtne in gospodarske .namene. ...
Gene nižje kakor drugod.
Za redno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče.
IVAN  SCHINDLBR
c. kr. privilog. lastnik. Dunaj, lil. Enlbci^ertit. 5t. \2.
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalogi
kvasu najboljše kakovosti
po 56 kr. kg.
Obrnili soje na O. I).  Gonforto na Komu
St. 12 in v pekarne: Karola Drnšček. na Komu St. 3,
Peter Tcmasini v Habalištu št. 12, Andrej Fail v Gle-
disr-ni ulici st. Ti in Ivana Budinja u ulici Parcar št. tO.
OGL A&
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju, v prvih goriških izdelovalnicah ute?. otvoril
v Semeniškl uliei št. 8
lastno zalogo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistsmov in viiine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemanj v mehanično popravo vsakovrstne tileže, kolega, šivalne stroje in slične reči.
linam glavno zalogo kola* prvih amarl-kansklh sistemov, katera ho pripoznana najboljša. ~ Vedno pripravljen na izvršitev «e beleži udani
KARO L KOMEL,
\m 20-8                    v Semeniški ulici številka 8.
^r                 Krojaški mojster                v
FRANC ČUFERJ
v Gorici
v ulici sv. Antona štv. I,
izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE
za moške po meri, bodisi fine ali pripresfe.
'P Priporoča s« svojim rojakom v Gorici w in na deželi, posebno pa učencem ljudmi  skih in srednjih šol za obila naročila.
Teodor Slabanja
srebrar
v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča voločastiti duliovščint in cerkvenim pred-stojnikotu svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blajro popravi, pozluti in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da ni pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročili curkvitnc^a koviiihke^,. blajta, olajšuje jim to z^orej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati bla^o, ako mu polem In izplačujejo na obroke. Obroke -i pa preč. p. n. Kospo.l naiočevidee sam lahko določi. •- Pošilja vsako blai?t' H!)                              poštnine prosto!
Veliki prazni sodovi
iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi   obroči, od 2,  7, 20 DO
do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v hiši na Fran« JoŽefovi cesti št. 9. pri g. L, Sternu...                         „,- 10t
^Mifta&iM^^^^
Usojam si slavi niti, da prevzame naročila na
*&  kavo, čaj, olje, riž.  makerone.  -%>
<%.  delikatese. sadje, ribe. vina itd.  %>
cg:          rohiljalve v omotih  po  o  K. oddajam   ;§>
«^   po pošti,  one od *) K.  naprej pa po že-   L*
^   leznici s povzeljcai.                                        Lj>
^          Take pošiljatvo se izplačajo vsakomur,   ^Si
^!   posebno p. n. j,'}:- krčmarjem,  družinam in   ,^f
4&   onim. ki rabijo za dom različne jesLvine tdi   ^f
iS   žele o raznih prilikah nabaviti si spucijali-   rtfiL
^   tele, katere se na deželi no dobi,  ali pa te   .cf
#§   /.i>io dra^o, n. pr. morske riba in rake,   **
L   sveie sad|e, fino olje itd.                       ^
<§!  Glavni mol «amen je razpošiljati   Si
^ra     dobro blag-o in po nizki ceni.     gf
4^   Cenike dopošljem rado volj no in brezplačno,   ^f
^S          Za  p.  n.  {?ir.  trgovce  imam  poseben   jp
¦d|   cenik   in  zamorem  dajati   blago   po  tako   ^
¦^   nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.     Ijjf
<t^          Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka   ,^t
^   posredovanju.                                                 '$a
cSj          Z odličnim spoštovanjem                        Ji
tf                                Ernest Va^an      gs
m                                        TllST             I?
^  (d.)                  v ulici S. Francosoo Stv. 6.  |4