' za prav niti ni toliko nap ak in 
važno, da se goji telesna k u ltu ra, 
ndarle in bi bilo vse v redu, če
Slovenska vas — muzej
Fresko slika v stari cerkvi o Ratečah na 
Gorenjskem
Levo: Stara kmetska hiša o Zalogu pod 
Storžičem
in iz tega, k er je domač. On zato hiti v 
gore, k je r so solnce, prostost, čist zrak in 
lep razgled. O n gre v hribe, ko da je tam 
stvarno n ek a j izgubil in v vodo tudi tako. 
Vas — ta je zanj zares španska vas.
N asprotno pa tu iec nerad leze v breg, 
čeprav se ra jši koplje. T ujec — in tujcev 
in letoviščarjev je p ri nas, tako vsaj p r a ­
vijo in mislim, da ne lažejo, od leta do 
k o nastopi poleijc jii izgine z gora »ucg. slu posebno letn \e č . — T ujec o staja ra jši k a r p ri tleh in p ri ljudeh,
dve stvari, ki jim a m eščan, hiteč v prosto prirodo, posveti T ujec je prav za prav neke vrste boljši človek, se reče, nje-
pozornost: gora in voda. T ed aj se napolnijo vlaki, kopalni govo pojm ovanje je navsezadnje bolj človeško, d ejali bi,
in turistovski vlaki in dan za dnem , nedeljo za nedeljo, da tu d i tan jše in pretkano. T ujcu je v takem k ra ju vse tu je
se ponavlja slika, ki ni nič m anj dolgočasna kot brez- in neznano in novo, on je nad svojim letoviščem navdu-
značajna: ogrom ne m nožice ljudi hite na neznano povelje šen, vzhičen, študira k ra j in ljudi, ko se dom ačin le dolgo-
neznanih sil v vodo in na gore. In tem u, čem ur posvete 
dotični čas, se pravi telesna k u ltu ra, higijena itd. Saj 
stvar je m oderna in prav 
gotovo je za nas vse zelo 
am pak k riž je v tem vei 
bi tak človek s telesno 
k u ltu ro večjidel ne bil 
brez vsake druge k u l­
ture. K er slabost po­
ja v a je pač in bo v tem, 
da so ga iznašli prav 
za prav tisti, ki drugega 
niso bili zmožni iznajti, 
in če ga je iznašel duh 
m ase, je to pač p rv a iz­
najdba, ki jo imamo 
n je j pripisovati.
V sezoni kopalnih in 
turistovskih vlakov in 
k ra je v z in tern acijo n al- 
nim i aliram i se hodim o 
to re j kopat in na gore 
in te d aj tudi potujem o 
skozi naše, slovenske 
vasi, ki jih seveda tu ­
di gloje črv napredka.
V endar — te d aj im aš 
m alo časa za vas, m oral 
bi tam letovati, jo dalj 
časa uživati, opazovati, 
če bi jo hotel tudi spo­
znati. Mi pa le hitim o 
skoznje, da pridem o 
p re j do vode, ozir. do 
vznožja h rib a ali še do 
česa drugega. Domači 
človek se danes v vasi 
ne ustavlja, čem u tudi, 
on je dom ač, on ni tam 
ničesar izgubil, njem u
je vse to znano iz k n jig Znamenje o Zalogu pod Storžičem Notranjičina cerkve na Krtini pri Dobu
225

Stara poslikana skrinja iz I. 1818 o Ratečah
časi, k a jti le-ta im a m orda tu sorodnika, tam sorodnika 
in je sk ra tk a domač. M isliti pa bi se dalo, da je v le svoji 
sodbi dom ač in da ne ve resnice, da je tisti idealen do­
m ačin, ki m u je dom ača zem lja z vsakim dnem znova 
tu ja . T ujec pa to ve in postane v takem k ra ju n ev e rjetn o 
h itro zares dom ač! .
K ajti on ne lju b i človeka edinega in k ra jin e edine, 
on lju b i vse. Zanim a ga sta ra um etnost, staro blago, n a­
rodna noša, steklo, denar, lju d sk i običaj, tro h el svetnik 
v cerk v i in beneški lestenec v za k ristiji, zanim a ga sli­
k an a končnica p o ste lje in sta ra in ajo lik a — in na km etih 
je te robe v en d ar toliko. In tu je c vse iztakne, on bi bil 
n ajb o ljši m uzejski u p rav n ik , toda pom ni: u p rav n ik la st­
nega m uzeja, k e r ja v n ih ne m ore p ren ašati, tu je c že n ajd e 
staro avbo in staro sliko na šipo in zanim ivo uro in drag o ­
ceno sk rin jo , k a jti 0 1 1 reče človeku, da se zanim a zan je in 
da tak ih ni še n ik je r videl. In on vam obere vso vas, da 
dobi del k ak e g arn itu re , kupi, tu jc i im ajo d en a r in p ri­
ja z n i so tudi in zanim ajo se tu d i in lju d je jim dado — in 
ž n jim i gredo vsi ti p rele stn i p red m eti in se nič več ne 
vračajo. Čemu tu d i — dom ačinu je to itak vse znano.
D anes se im en u je ta tu je c p ri nas večidel H rvat, nato 
Nemec, Čeh in po redu. In za k a j vse se ti ta človek ne 
zanim a! In česa ti 0 1 1 ne ve! K ako tudi ne bi vedel, k ajti 
ko vprašaš človeka na vasi, če je bil že kdo dom ačih tu. 
da bi kupil onole sk rin jo pod streho in tisto staro solnico 
in poslikana v ra ta in podobno, tistih dom ačih, ki bi m orali 
na to n arodno blago paziti, ti bo povedal, da o njili sploh 
nič ne ve.
Slovenska vas je m uzej in m alo n ajd eš podobnih po 
svetu. S koro vsaka s ta ra cerkev sk riv a pod belini om etom 
staro slik arijo , ki jo pa pusti v m iru, če si jo zasledil. Po 
za k ristija h in zvonikih g estik u lira jo sta ri črvivi svetniki 
z um nim i obrazi. Za velikim o lta rjem stoječe o lta rn e slike 
so gotovo ena L ay e rjev a oz. iz njegove šole, ena M etzin- 
g erjev a, ena Jelovškova itd. L estenec je b rez dvom a b e­
neško steklo in v zidu so sk riti slopi in kapiteli starih
Hiša d Zalogu pod Storžičem
gotskih oblik. D uh in obraz te um etnosti te sp rem lja po 
zn am en jih m ed polji, tam so čudovite stv a ri dom a, v teh 
kapelicah in križih, sp rem lja te po kozolcih in zideh, k je r 
so m a jh n a svetišča. S tari gradovi in posloipja in dvorci so 
polni slik in š tu k a tu r in zavitili stopnišč. Ko pa stopiš 
v bolj in bo lj red k e km ečke b a jte sta re vrste, si k a r pred 
m uzejskim oddelkom : izba n a sta ri način, stre h a po svoje, 
ognjišče enako, stro p iz tram ov in v tram u letnica, sk rin ja 
tu. sk rin ja tam , sta ra om ara in p ostelja, sta r porcelan, 
slik a na šipo, p o zab ljen voz pod kapom in tako n ap rej 
brez konca. In danes te stv a ri bolj in bolj o d h ajajo od nas 
in naše vasi p o sta ja jo prazne. I 11 čeprav smo dom ačini, to 
v endar lahko iz dn a srca obžalujem o.
SLOVENEC
C E KUPUJEŠ
CE PR O D A JA Š
Č E K A J IŠČ EŠ
O G LA ŠA J V
smvENCUm
USPEH 
|E ZPGOTOVLIEN
Francoski vojak. Slika na stranici skrinje iz I. 1812 v Ratečah